Poštnina plačana v gotovini.
Leto XX. št. 38.	Dolnja Lendava, 17. septembra 1933.
Cena številki 1 Din.
Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din ; na posamezni naslov letno 80 Din, V inozemstvo : letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din.
IZHAJAJO VSAKO NEDELO.
Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4.                       Štev. položnice 11806.
Cena oglasov : stran : cela 400 Din., pol 200 Din., četrt 100 Din ; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D.
Pri večkratnoj objavi popüst.
Euharistični kongres v Turnišči.
Naša Slovenska Krajina je doživela že dosta slavnosti, a na ednom mesti teliko naroda nese šče zbralo eden den, kak na Malo mešo okoli lüblenoga Jezuša v Turnišči. On je vlekeo düše k sebi. I te so pokazale, da ga raj majo kak vse drügo, po njegovoj svetoj zapovedi. Prek dvajsetjezero lüdi se je gnetilo te den okoli Jezuša. Celo preminolo noč je v törjanskoj cerkvi bilo Najsvetejše izpostavleno. Verne düše so z veseljom verostüvale pri Jezuši, da se njemi zahvalijo za bridko trplenje, z šterim je rešo i za nastavlanje presvetoga Oltarskoga Svestva. Spovedavalo se je tüdi celo noč. Meša za mešov se je opravlala, dokeč ne napočo trenutek za zbiranje k velkoj božoj slüžbi, k središči cele krasne proslave, štero so opravlali prezv. g. knezoškof i ap. administrator Dr. Tomažič Ivan Jožef.
Prihod Prezvišenoga.
Prezvišeni gospod herceg püšpek so prišli 7. sept. proti večeri. Na meji dekanije so jih pozdravili g. Jerič Ivan, dekan i Greif Ivan oskrbnik fare, občinski župan i drügi. K sprejemi se je zbralo do štiri jezere lüdi. Slavoloki i okinčene hiše so pozdravlale povsod Prezvišenoga i odkrivalo tisto globoko versko poštüvanje, štere čüti naš narod do Kristušovoga namestnika, višjega dühovnika svojega. Po sprejemi so bile slovesne večernice v cerkvi. Prezvišenoga je pripelao g. Jerebič, uradnik zadružne gospodarske banke, predsednik kat. akcije v lavantinskoj püšpekiji. Z Prezvišenim so prišli še mil.
g. Časl Franc, kanonik, g. Kolenc Franc, tajnik kat. akcije, ki je dvakrat predgao i tajnik Prezvišenoga g. Lebič.
Priprave za kongres.
Vu vseh cerkvaj dekanije se je pripravlalo na kongres. Ne samo, ka se je v cerkvi razglašüvao kongres i toga namen, nego se je tüdi več spovedavalo kak inda.
Najlepše se je pa pripravila na
kongres Črensovska fara. Ta je tak srečna, da hrani v svojoj cerkvi kinč, dragši od vsega zlata i srebra, edno skalinico sv. Križa Jezušovoga. V toj fari, ki je posvečena sv. Križi, bi se mogo popravici vršiti euharistični kongres, ali naj pokaže svojo nesebično lübezen, je drage vole odstopila to čast starodavnoj törjanskoj fari, Mariji pod Logom. Vsi dühovski so Turnišče zvolili na svojem spravišči za mesto kongresa i g. oskrbnik Greif je drage vole sprejeo ponüdbo i vzeo na
sebe Velikansko skrb za kongres. Črensovska fara je odstopila törjanskoj mesto kongresa, a kak herbašica najdragšega kinča, delca Jezušovoga križa, se je pripravila na kongres tak vroče, kak da bi se te vršo v njenoj srdini.
Priprava Črensovske fare.
Črensovska fara je gledala kongres z odprtimi i bistrimi očmi vere. Kak čuvarica deka Kristušovoga Križa ne mogla zamisliti 1900 letnice Jezušove smrti i te spomina v presv. Oltarskom Svestvi breztoga, ka ne bi iskala pomena križa, pomena odrešenja.
Če je Kristuš nas greha rešo, te nega lepše priprave kak v düšaj pokazati sad odrešenja : čistost düšne vesti.
Če je Jezuš v Olt. Svestvi hrana naših düš i če je njegova najsrčnejša žela, da ga gostokrat vživamo, te, te nega lepše priprave na zahvalni kongres ob 1900 letnici nastavlanja Olt. Svestva, kak gosto sveto prečiščavanje. Zato se je v toj fari tri tjedne pripravlalo na kongres. V dvema tjednoma se je razložo pomen našega odrešenja, se je pojasnila tista strašna grozota greha i njegove kaštige, pekla, iz štere nas je po lesi Križa rešo Jezuš i sad te križne smrti v Olt. Svestvi. Na vretino se je pokazalo i se je začelo pranje v spovednicaj dva tjedna. Zadnji tjeden so pa bili pozvani g. Pohar Franc, misijonar iz Grobelj, ki so s svojimi krepkimi govori i požrtvüvalnim spovedavanjom
zvršili bližnjo pripravo za kongres. V treh tjednaj se je prečistilo do petjezero düš i za sam kongres blüzi trijezero. To samo v domačoj cerkvi neračunavših onih, ki so romali v Turnišče i tam pristopili k stoli Gospodovomi. Pet dni pred kongresom so se slüžile slovesne večernice, štere je narod v jako velkom števili obiskavao. Po njih se je pa spovedavalo ešče kesno v noč, nesamo od ranoga jütra naprej celi den, naj bi kem več naroda postalo deležnoga sada odrešenja. Te v düši očiščeni narod, ki je z najvekšov resnostjov kak malogda opravlao svoje pobožnosti, podučen o pomeni odrešenja, je zdigno na Malo mešo svoj najvekši kinč, skalinico sv. Križo i ga v prav pobožnoj precesiji odneso v Turnišče, gde so ž njim Prezvišeni blagoslovili vso nad 20 jezero broječo vnožino. Procesija črensovska je štela dvejezero düš. Najlepšo sliko so njej dala vnoge v belo oblečene dekline pa nad sto nedužne dece, ki so z globokov srčnov radostjov nosila svojo Patrono, Malo Marijiko.
Precesije.
Prva precesija je prišla v Turnišče že na predvečer Male meše iz D. Lendave. Vodo jo je g. Jerič Ivan dekan. Zbralo se je v njej 1500 vernikov.
Po osmoj vüri je procesija za procesijov prihajala. Prva je prišla polanska, potem Črensovska, bogojanska i beltinska. Pred precesije je hodila sküpina dečkov i dekeo z zastavami od törjanske Marijine drüžbe i je vodila do cerkve. Po končanoj božoj slüžbi je lendavsko precesijo blagoslovo g. Jerič dekan i jo napoto proti domi, črensovskoj je pa držao
2
NOVINE
17. septembra 1933
g. Bakan oskrbnik fare večernica i njej naročo, naj ide v cerkev v Črensovcih, gde dobi blagoslov z Najsvetejšim. Ob določenoj vüri, polšestih se je procesija mikala proti cerkvi, dühovščina se je pa podala k oltari i se pred Najsvetejšim zahvalila za doblene velike milosti. Od navdüšenja je pesem grmela v cerkvi pa še na poti proti domi, ar so se törjanski romarje črensovske fare zbrali vu vrste i v precesijah šli vu svoje občine moleč i popevajoč z mislijov na tistoga, ki jih je z oltara tak milo i zadovolno gledao pa blagoslavlao.
Povdariti moramo pri črensovskoj procesiji tüdi to redko požrtvüvalnost, ki jo je kazao g.
Luthar Štefan, šolski upraviteo i kantor, ki je celo pot v Turnišče i nazaj napravo z romari peški i spevao pa vodo spevanje po celoj poti ta pa nazaj.
Vdeleženci kongresa.
Civilno oblast je zastopao g. dr. Trstenjak, sreski načelnik, sodišče Sodnik g. Cepuder, vojaško oblast pa Vlahović Vaso, kapetan, ki so Prezvišenomi polübili prstan. Dühovnikov z kleriki vred je bilo 33. Lendavski dekanat je poslao polovico svojega prebivalstva na kongres i zvün dobrovniških dühovnikov so bili vsi dühovniki dekanata na kongresi. Dobrovniški plebanoš so najmre teško betežni i neso mogli priti. Med g. dühovniki so bili šče Slepec Ivan, č. kanonik iz Sobota, Weiksl Jožef, dekan iz Križovec, Dr. Kuk, prof. iz Veržeja, Dr. Kelenc, ravnatelj Martinišča, Pohar Franc, superior i Godina Jožef misijonara iz Grobelj i Radoha Jožef salezijanec iz Razkriža. Lepo
število šolskih sester je bilo viditi med velikanskov vnožinov, ki se je zbrala z dekanata i med štero so se podali tüdi iz oddaljenih krajov sinovje i hčeri Slovenske Krajine pa drügi gostje kak iz sobočkoga dekanata, lotmerške, križovske, kapelske, apačke fare.
Med inteligencov smo opazili gospo sreskoga načelnika, dr. Klara, okr. zdravnika, Bajlec Franca, odvet. pripravnika, pravoslavnoga popa iz D. Lendave, naše akademike i drüge obojega spola.
Gost z Ljubljane.
Euharistični kongres Slovenske Krajine je privabo k nam tüdi g. dr. Kreka, presednika kat. akcije v ljubljanskoj püšpekiji. Gospod dr. Krek
so odvetnik a dober, praktičen katoličanec, ki verno spunjavajo svoje verske dužnosti, poslüšanje sv. meše, spoved i vse drüge obveze. Na naše pitanje, kak se njim je kongres dopao, so sledeče povedali : Kongres je bio edna najvekša, verska manifestacija v Sloveniji, za ljubljanskov na štadioni najvekša. Narod je kazao toliko no-
trašnje pobožnosti, milobe, odkritosrčne vdanosti cerkvi pa goreče lübeznosti do Kristuša. Krala v. Olt. Svestvi, da toga v ostaloj Sloveniji na najti. Njegova starinska pesem je krasna, naj bi se obdržala i razvijala. Mi na Kranjskom mamo prireditve v vekšoj pompi, z krasnimi narodnimi nošami, tüdi z, pobožnostjov, ne dosegnemo pa notrašnje dečinske pobožnosti Slov-
Krajine, ki je prvovrstna. Želo bi da bi te narod pošilao svoje sine v dühovniška pozvanja, ka bi tej po stopnjaj starih, ki so vzgojili te narod, ga obdržali v staroj trdnoj veri. — Pri kongresi bi uspeh, ki je pa bio popolen, bio ešče popolnejši, če bi oltár bio za dva metra podignjen, ka bi vsaki lejko vido Prezvišenoga i čüo njihovo predgo.— To je izjava Gospoda dr. Kreka od našega kongresa. Gospod dr. Krek se je pripelao v drüžbi g. Senice, trgovca iz
Domžal k nam. Jako nas veseli, da je z svojimi rečmi potrdo našo davno prizadevanje : püstite zvünešnjosti, delajte na posvečenji düš, to je prvo i jedino potrebno. 
Jezerodevetstoletnica našega odrešenja i biserna meša Dr. Jeglič Antona, nadškofa v Ljubljani : Govor Dr. Rožman Gregora,
ljubljanskoga knezoškofa.
17. septembra 1933.
NOVINE
3
Sv. meša i predga.
Z farofa je sprevodila dühovščina Prezvišenoga knezoškofa pred cerkvena vrata, gde je bio postavlen na prostom lepi oltar. Čeprav je bio veliki, je postao pretesen zavolo velikoga števila dühovništva. Prezvišeni so dali najprle svoj apoštoski blagoslov vnožini, potem pa predgali. V svojoj lepoj predgi so se najprle zahvalili za krasen sprejem, šteroga so njemi priredili verniki, potem pa razložili tisti sad, ki ga rodi presveto Oltarsko Svestvo. Te sad je živlenje po Jezušovoj svetoj veri. Jezuša naj bi zato k sebi jemala deca, ka se odgoji v trdne kristjane ; mladina, ka premaga sküšnjave mladosti i čista ostane, matere i gospodinje ka do nesamo tri, nego štiri vogle svoje hiže mogle gordržati z svojim zglednim živlenjom, očevje, hišni gospodarje, ka do znali voditi svoje drüžine na poti kreposti, oblastniki, ka do v pravici i lübezni ravnali njim podrejeni narod, vsi, ka mo živeli živlenje milosti na zemli i ka si zaslüžimo večno živlenje. Po predgi so podelili Prezvišeni z relikvijov sv.
križa iz Črensovske cerkve blagoslov z odpüstki navzočim.
Nato se je začela slovesna sveta meša z dvorbov. Pred i med mešov so se popevale nešterne naše starinske pesmi, ki jih je narod prav genlivo popevao. Lepa je bila tüdi pesem pred prečiščavanjom. Škoda ka nese je popevala stara določena pesem : Eto je veliko Svestvo. Pesem je vodo g. Kolenc Ivan, bogoslovec.
Procesija.
Po svetoj meši je zakričao gospod dekan Jerič: moški naprej. I na edno reč se je 5 jezero moškov i dečkov spravilo naprej v procesijo, za njimi so prišle belo oblečene dekle, Marijine drüžbe, dühovščina, pesmarje i ženski spol. Vsega vküp je šlo v procesiji okoli 15 jezero lüdi. Red je bio lepi, pobožnost globoka, spevalo i molilo se je pri celom obhodi. Jezuš, koga so Prezvišeni nosili pri celoj procesiji, je z veseljom gledao na to globoko verno vnožino, ki se je zbrala iz istinske zahvalnosti okoli njega. Precesija je bila duga tri kilometre i se je vrnola okoli edna vüre nazaj, šla je pa poldvanajsti z mesta. Zadnji so prišli, nazaj Vogri z svojov tužnov Marijinov pesmijov. Prezvišeni so želeli, da jo dokončajo. Krasna slika katoličanske cerkve, štera na Kristušovo srce obine vse narode i jezike sveta. Slovenski püšpek vodi procesijo i spevlejo v njej v svojem maternom jeziki tüdi Vogri. Če bi povsod ladala takša širokosrčna, plemenita lübezen do vernikov drüge materne reči kak Prinas, bi srečna bila zemla i ne bi se na njej borio narod proti narodi.
Posvetitev Srci Jezušovomi.
Po procesiji se je cela dekanija posvetila pred Najsvetejšim sladkomi Srci Jezušovomi. Prezvišeni so molili posvetilno molitev naprej i narod jo ponavlao za njimi. Potem se je dao blagoslov z Najsvetejšim, pred šterim so Prezvišeni molili v zahvalo, za domovino i državo, za odvrnitev lagojih časov i na vse nakanenje, z šterimi se je narod zbrao pri Jezuši. Dühovščina je na to Najsvetejše v roki Prezvišenoga sprevodila v cerkev i položila v tabernakl. Zahvalni njeni pogled
v sveto hoštijo je milo šepetao Jezuši: Dober Jezuš, večna hvala ti bodi za to dobroto, štero si z tem kongresom podelo nam i našim ovčicam, o obdrži nas vse v tvojoj lübezni. Naj ti te kongres lejša bol, ki jo čütiš od grešnoga sveta, potolaži se bože Srce Jezušovo !
— I vüpamo se v popolnoj meri, ka smo dühovniki i verniki potolažili 8. sept. Jezušovo Srce v Olt. Svestvi za grehe sveta z molitvami, predvsem pa z 18.900 svetimi obhajili, ki smo je delili i sprejeli za kongres. Ave Jesuš ! Živeo Jezuš!
Sept. 12. je minolo 250 let, ka je rešen Beč törske nevarnosti. — Svetek Marijinoga presv.
Imena.
Beč Slavi 250 letnico, ka je rešen törske nevarnosti. Törki so pod vodstvom Kara Mustafa, z 138 jezernov vojskov maširali proti Beči potom, ka so premagali vogrsko-erdelskoga Vojvoda Thökölyija. Če Beč spadne, je cela zapadna Europa pod krutim jarmom divjih Törkov, ki so več sto let mantrali, ropali, vmarjali krščenike.
Casar Leopold 1. si je ne mogo pomagati, zato je oproso polskoga naroda krala, Sobieski Jana za pomoč. Te srčen, batriven krao je kralüvao od leta 1674 do 1696. I čeravno ga je šteo ravno austrijski vojvoda Karl
Lorenski s strona spraviti, je poslühno casarovo prošnjo, prišo s 30 jezero vojaki, s svojimi junaškimi husari na pomoč, šterih so se Törki bole bojali, kak te hüdi blagoslovlene vode. Na samo Velko mešo 1. 1683 je skočo na svojega konja i se je paščo proti Beči, da ga odslobodi, ki so ga Törki oblegali. Papi Innocenci XI. je pisao pri toj priliki : Dnes na god Marijinoga Vnebovzetja sem zahajao svojega vojaškoga konja, da idem v sveti boj i da z božov pomočjov obleganomi Beči pri-
nesem sloboščino. V prvih dnevaj septembra bom pri Donavi svoje čete zdrüžo s casarskimi. Nikaj nesam odlašao zastaviti vse : svojo osebo, svoje živlenje i lübezen do moje kralevske hiše. Osvedočen sam, da me Vaša Svetost ne bo zapüstila, gda se spüštim v boje za slavo Križa i rešitev vsega krščanstva.“ — Krščanski vladarje morejo samo tak lepe reči spregovoriti. I ka je spregovoro, je tüdi doprineso. Z nevarnostjov svojega lastnoga živlenja je prevzeo Vodstvo cele vojske i z nepopisnim junaštvom, štero njemi je vlejala v srce samo živa vera, je z Marijinov pomočjov, štero je goreče častio, 12. septembra 1. 1683. od 7 zajtra do 8 večer v nepretrganom boji popolnoma premagao törsko vojsko i zapleno vso njeno orožje. V zahvalo, ka je krščanstvo rešeno z rok pogansko-izlamskoga törskoga robstva, je Innocenc XI. papa vpelao svetek Marijinoga presvetoga Imena za 12. sept. po celom sveti. Ta zmaga vidnoga sovražnika krščanstva pod Marijinim Imenom nam je zagotovilo zmage nad nevidnim düševnim sovražnikom tüdi.
Kaj se godi v Ameriki.
Amerika . . .
Prijateo moj, zatisni oči in tiho, komajslišno izgovori to reč — Amerika. Vido boš, da je nekaj časa mlečno bela megla pred tvojimi očmi. Ta mlečna megla se potem zvali, se zgosti, raztrge in na konci zagledaš močne, dobro oblečene in nasičene postave, štere z veseljem idejo na delo, v žepi pa nosijo bankaš, v bankaši zlatnike, šteri lepo cinkajo. Amerika je oblüblena dežela, dežela bogastva, sreče, lepoga živlenja, ge mogoče samo edno fali: večno življenje.
Tak smo si predstavlali Ameriko.
. . . Znam, kda je ešče moj dober oča, čaren kak rorar obračao žmetno kladivo v kovačnici velepo-
sestva v Beltincaj in njemi je pomagao, po mojoj takratnoj sodbi „najmočnejši človik“ Špiclinov Ivan, takrat mi je bila obljübljena dežela Amerika. Nekoč je prišeo v delavnico agent, po obleki sodeč Američan, šteri je napelavao lüdi, naj se izselijo. „Takši lüdje, kakšiva sta vidva,“ je pripovidavao oči i našemi Ivani —„bi v Ameriki na cesti pobirali zlatnike“. Segeo v žep, potegno iz njega velki bankaš, iz bankaša ešče vekši snop bankovcov, same plave in zeleno risane dolare. „Glejte“, je nadalüvao — „takši slabič, kakši sem jaz, telko penez dobim na leto, kelko bi imela vidva, pridna korenjake ?“
Oča so vrgli hamer i segli v roko tihinca. Odločili so se, da tüdi oni „idejo“. Mi pa, drobna dečica v
4
NOVINE
17. septembra 1933.
jok. Prijeli smo se za materino krilo i jokali, da je naš jok predro oblake i geno srce neba. Samo naše skuze so priklenile očo na domačo zemlo, samo naš joč je ohrano veleposestniki močnoga in pridnoga kovača.
Da . . . takša je bila Amerika nikda sveta . . . Kakša pa je dnes ? Po svetovnoj bojni? Po velkoj moriji, štera je zlati dež prinašala Ameriki, Amerikancom pa srečo i bogastvo ? Človek bi mislo, ka so tam dnes den tüdi ceste posipane s cekini... O, ne, tüdi tam je inači, kak nigda sveta, tüdi tam straši reč „kriza“. Tüdi tam so nezaposleni, tüdi tam so lačne drüžine i nedužna dečica, štera po cesti blodi, si sama išče falaček potrebnoga krüja.
Pitate : zakaj se je tüdi v Ameriki spremeno raj v pekeo ?
To je delo stroja.
Stroj je zameno orača, sejača, ženjice, mlatiče, vsi tej pa so ostali brez krüha. Ne jezeri, milijoni pridnih delavcov so ostali brez krüja, stroj je milijone vrgeo med berače. S stroji pridelano žito je preplavilo svet. Začetkoma je prinašalo milijone gospodarom, dnes pa, kda je fal žita tüdi več kak penez za krüj, so Američani zablodili na cesto, po šteroj nemrejo naprej in ne nazaj. Zastopniki bogatih Američanov se posvetüjejo z zastopniki evropskih držav, delajo pogodbe s šterimi ščejo določiti, kelko pšenice naj se pridela v bodočem, da bi jo lejko Odali z dobičkom. Da imamo na milijone lačnih, krüja potrebnih, zato se ne brigajo : oni vidijo i gledajo samo na hasek. Če je malo lüdi, šteri zmorejo peneze za fal pšenico, nikaj ne dene, pridelamo menje, vse odamo, z dobičkom, pa je . . . Tak misli bogatin v Ameriki in ne vidi skuze lačnih, ne vidi blede obraze tiste orjaške procesije, štera brez cila blodi po belih cestah sveta.
Da, stroj je tüdi v Ameriki postao orač, šteri oznanja novi svet. Ali te novi svet se ne narodi sam od sebe. Celo morje vroče skuze odplavlja spoti nove dobe ovire. Brez trplenja nega poroda, novi svet tüdi tirja svoje žrtve.
. . . Vse kaže, da se je Amerika že navolila trplenja. Novi predsedsednik Zdrüženih držav se je ponüdo za babico, on šče pomagati pri porodi. Teškoga dela se je loto, ali žilavi, pametni Američani njemi vörjejo, majo vüpanje, ka je to te pravi mož, šteri zmenjša bolečine prehoda iz staroga v novi svet. Mi pa, ki smo vajeni viditi v Ameriki deveto deželo, tüdi Čakamo. Kak nedužna deca, na široko odpiramo zenice, gledamo v mlečno belo meglo . . . čakamo . . . Bratje moji, Bog je dober, jaz imam vüpanje, ka se iz dnes ešče sive megle prikažé nova not !
	Kontler D. Julij.
Sresko načelstvo v Dol. Lendavi,
dne 9. septembra 1933.
II. No 6538|2.	Združitev občin.
Vsem županstvom !
Združitev občin je glasom telefonskega razpisa kraljevske banske uprave v Ljubljani od danes pravnoveljavno izvršena.
Posamezne dosedanje upravne občine so združene, kakor sledi :
Nova upravna občina, ki ima prebivalcev : — Obstoji iz dosedanjih, ki imajo po zadnjem ljudskem štetju prebivalcev:
1.	Beltinci 5727.
Beltinci 1524, Ižakovci 804, Gančani 1093, Bratonci 652, Dokležovje 785, Lipovci 869. Ta uprav. občina bo volila 30 odbornikov. Organizajoča občina je Beltinci, ker da novi združeni občini največ prebivalcev.
Volišči za to upravno občina bodeta Beltinci za Beltince, Ižakovce in Gančane ter v Bratoncih za Bratonce, Dokležovje in Lipovci
2.	Bogojina 2338.
Bogojina 865, Filovci 837, Ivanci 448, Bukovnica 188.
Ta upr. občina bo volila 18 odbornikov. Organizujoča občina je Bogojina, ker da novi združeni občini največ prebivalcev.
Volišče za to upravno občino bode v Bogojini za Bogojino, Filovce, Ivance in Bukovnico.
3.	Črensovci 4912.
Črensovci 1167, Trnje 839, Žižki 590, Gornja Bistrica 1219, Srednja Bistrica 505, Dolnja Bistrica 592.
Ta upr. občina bo volila 24 odbornikov. Organizujoča občina je Gor. Bistrica, ker da novi združeni občini največ prebivalcev. Volišči za to upravno občino bodeta
Črensovci za Črensovci, Trnje in Žižki ter v Srednji Bistrici za Srednjo, Gornjo in Dol. Bistrico.
4.	Dobrovnik 3478.
Dobrovnik 1357, Žitkovci 308, Strehovci 395, Motvarjevci 415, Kobilje 1003. 
Ta upr. občina bo volila 24 odbornikov. Organizujoča občina je Dobrovnik, ker da novi združeni občini največ prebivalcev.
Volišči za to upravno občino bodeta v Dobrovniku za Dobrovnik, Žitkovci in Strehovci ter v Kobilju za Kobilje in Motvarjavce.
5.	Gaberje 3530.
Gaberje 704, Dolnji Lakoš 341, Gornji Lakoš 656, Hotiza 897, Kapca 726, Kot 206. Ta upr. občina bo volila 24 odbornikov. Organizujoča občina je Hotiza, ker da novi združeni občini največ prebivalcev.
Volišči za to upravno občino bodeta v Hotizi za Hotizo, Kapco in Kot ter v Gaberju za Gaberje, Gornji Lakoš in Dolnji Lakoš.
6.	Genterovci 1767.
Genterovci 393, Radmožanci 565, Banuta 164, Zamostje 531, Kamovci 144
Ta upr. občina bo volila 18 odbornikov. Organizujoča občina je Radmožanci, ker da novi združeni občini največ prebivalcev.
Volišči za to upravno občino bodeta v Genterovcih za Genterovce, Radmožance in Kamovce ter v Mostju za Mostje in Banuta.
7.	Lendava 3832.
Dolnja Lendava 2439, Dolgavas 1393. Ta upr. občina bo volila 24 odbornikov. Organizujoča občina je D. Lendava, ker da novi združeni občini največ prebivalcev.
Volišči za to občino bodeta v Dolnji Lendavi za Dolnjo Lendavo ter v Dolgivasi za Dolgovas.
8. Odranci 3567.
Odranci 1581, Lipa 879, Melinci 1107. Ta upr. občina bo volila 24 odbornikov. Organizu oča občina je Odranci, ker da novi združeni občini največ prebivalcev.
Volišči za to upravno občino bodeta v Odrancih za Odranec in Lipo ter v Melincih za Melince.
9. Orešje 3148.
Čentiba 902, Dolina 558, Petišovci 1136, Pince 552.
Ta upr. občina bo volila 24 odbornikov. Organizujoča občina je Petišovci, ker da novi združeni občini največ prebivalcov.
Volišči za to upravno občino bodeta v Čentibi za Čentibo, Dolino in Pince ter v Petešovcih za Petešovce.
10.	Poljana 2234.
Velika Polana 1178, Mala Polana 699. Brezovica 357.
Ta upr. občina bo volila 18 odbornikov. Organizujoča občina je Vel. Polana, ker da novi združeni občini največ prebivalcev.
Volišče za to upravno občino bo v Veliki Polani za Veliko Polano, Malo Polano in Brezovico.
11. Turnišče 3520.
Turnišče 1120, Rankovci 856, Nedelica 762, Gomilica 782.
Ta upr. občina bo volila 24 odbornikov. Organizujoča občina je Turnišče, ker da novi združeni občini največ prebivalcov.
Volišči za to upravno občino bodeta v Turnišču za Turnišče in Renkovci ter v Nedelici za Nedelico in Gomilico.
To je na v kraju naveden način prebivalstvu razglasiti.
Sreski načelnik :
Dr. TRSTENJAK s. r.
Julij D. Kontler :
Kmet, ne bodi zaspan !
Pitajte dobroga orača, kelko zorje na den z navadnov vpregov, pa
vam pove: „Če ide vse po sreči, pošten plüg zemlé“.
Pitajte strojnika, šteri sedi na mehkom sedeži traktora in orje po šest i več brazd na ednok, da kelko pa opravi on na den. Povedati bo mogeo, da bar stokrat več.
Potem pa primerjajte delo našega orača i delo stroja, pa bote vidli, da stroj bole globoko orje, zemlo bole drobi, posledica pa je, da postane takša zemla bole predelana in nam rodi za edno četrtino več.
Zdaj pa pomislimo: kaj se to pravi ?
Stroj opravi stokrat več, zato pa ostane 100 delavnih rok brez zaslüžka. Vprežne živine ne potrebüjemo telko, plügov tüdi ne, menje de slüžo živinorejec, menje kovač, menje trgovec... stroj vzeme dugoj vrsti lüdem navajeni zaslüžek.
Stroj prle opravi delo, na strojnom deli, štero ležej ide i vekši pov da, se lejko več zaslüži, če tüdi se oda pridelek po znižanoj ceni. To se pravi, ka tam, gde edni s stroji delajo, drügi pa z navadnov vpregov : on šteri več dela, več trpi, komaj ima telko, da pošteno zhaja, te drügi pa z menjšini delom lejko dosta, ali konči več zaslüži kak naš mali kmetič.
Stroj, šteri se je podao na pole, prinaša pravo revolucijo, novi svet. To je tista vretina iz štere je privrela na den povodenj — krize.
Istina, pri nas se ešče ne dela s takšimi stroji. Naš kmetič orje ino
17. septembra 1933.
NOVINE
5
seja po staroj navadi. Ali vetrič nove dobe je že prestopo domačo ograjo, prvi glasnik novoga sveta je že tü :to, ka
kmet pridela, prej „nema cene“, kmet vse za pol cene odavle, vse drago küpüje . . . Ne bratje moji, ne ka to nema
cene ka kmet pridela, nego to je bole poceni, kaj nam prinaša strojno delo. Če naš kmetič dobi za meter pšenice 100 dinarov, to je komaj telko, da za
silo živi. Če pa posestnik, šteri z modernimi stroji obdelava zemlo, dobi DO dinarov za meter ravno takše pšenice, on ešče dobro slüži, bogati, ar
je strojno delo vrglo cenejši pov. Če dobi mali kmet za cent pšenice 100 Din, komaj živi, če posestnik, šteri s
stroji obdelavle pole, dobi za ravno takšo pšenico 90 Din, bo hitro bogat. Ta istina je temeljni kamen novoga sveta, šteri z lejpa, ali z grda najde pot tüdi v našo državo. To je začetek novoga sveta, kda nikaj ne bo pomagala sebičnost poedincov, sebičnost bo mogla s poti po šteroj prihaja kak zmagovalec pravo bratstvo, čas, kda
bo velka množina lüdi ednoga mišlenje, ednoga srca.
. . . Človek se brani in se boji novotarij, ali razvoj življenja ide po svojoj poti, to kaj se nam dnes vidi za nesrečo in proklestvo, se vütro izkaže kak blagoslov, dar bože previdnosti.
Pravite : razbijmo vse stroje, šteri prinašajo novi svet, novo živlenje? Zakaj? Ge je pa tista boža ali človeča postava, štera brani, ka bi kmet tüdi ležej i pošteno živo? Jaz je ne
poznam ! Človek se je že zadosta trüdo, kmet, poljodelec je meo že dosta bridkih vör, zakaj ne bi čüo tüdi on veselo alelujo?! Kmet, poljodelec je tüdi človek, tüdi on nosi od Boga določeno podobo, tüdi kmet ma pravico do počitka, do izobrazbe, do človeka dostojnoga življenja. In naj dela sebičnost, ali slaba pamet nešternih kaj njim je vola: novi svet je pred domačim pragom.
Kmet, ne bodi zaspan, žela bože previdnosti je, da tüdi ti okusiš slajši krüh, dnes den samo ništernim dovoljeno lepše življenje !
Politični glasi.
Austrijska republika dobi stalno vojsko. Austrijski vojni minister Vangoin je imeo pred kratkim govor, v šterom je med drügim izjavo, da so velesile pristale na povekšanje austrijske armade. Poleg zdajšnje najemniške vojske bo potrjenih vsakšega pou leta po 10.000 mladencov za šestmesečne orožne vaje. To je prvi stopaj k uredbi splošne vojaške dužnosti v Austriji. Ministersko izjavo so pozdravili po celoj državi. Vreditev vojaške sile bo omogočila izobrazbo mladine v disciplini. Povekšanje vojske pomeni nadale za Austrijo veliki moralni uspeh, a je ž njim ukinjena edna izmed najbole teških določb mirovne pogodbe.
Roparski napad nemških narodnih socialistov. V noči na 30. avgusta sta v Inomosti dva narodna socialista, preoblečene v hajmverovsko uniformo, vdrla v zapore i odpelala voditela insbruških narodnih socialistov Franca Hofera. Omenjena narodna socialista sta pripelala zvezanoga človeka, ki je bio oblečen v narodno — socialistično uniformo i povedala stražniki voze, da sta pripelala v njo težkoga hüdodelnika. Na te način sta prišla v poslopje, gde sta nekšega stražnika omamila s klorofornom, drügoga pa ranila. Nato sta z revolverom v roki prisilila ženo stražara, da odpre celico, v šteroj je bio zapreti Franc Hofer i sta z njim pobegnila. Z automobilom so nato vsi trije s velkov brzinov odrveli proti italijanskoj meji, zdirjali prek orožniških obmejnih stražnic i zbežali iz Austrije. Austrija zahteva zdaj od italijanske vlade izročitev Hofera. Stvar je ešče ne vrejena.
Italija tüdi Albaniji zapovedavle. Italijanska vlada je poslala albanskoj vladi zapoved, v šteroj pravi, da mora v ministerstvih nastavlati samo italijanske ali v Italiji izšolane uradnike. Svoje vojaške utrdbe, letališča, vojašnice i vojaške magacine ma odati Italiji, posebno one, štere se nahjajo na jugoslovanskoj meji. Te in ešče drüge zahteve je predložili Italija albanskoj vladi, štero je vzbüdilo med člani vlade i med lüdstvom, ki se šče osloboditi od italijanskoga jarma, velko ogorčenje. Večina zahtevle albanska vlada odklonila.
Tüdi Švica je ogrožena od narodnoga socializma. Na nemško-švicarskoj meji je prišlo do nekših nemirov, štere so napravili narodni socialisti. Hitlerovi napadalni oddelki vpadajo v Švicarsko ozemle i preganjajo tü različne osebe, za vzrok majo, da so žalile Hitlera i smešile zdajšnji nemški režim. Ob meji se vršijo velka zborovanja, na štera zovejo tüdi švicarsko lüdstvo. Na zborovanjih dokazüjejo, da ne bo dugo, gda bode narodni socializem skoro preplavo vse kraje, gde se guči nemški jezik. Proti takšemi nastopanji je vložila švicarska vlada v Berlini protest.
Nemčija se z velkov silov oborožüje. Nemška vlada zadnje čase posveča najvekšo skrb za oborožitev v zraki. V vseh nemških mestaj se organizira obramba. Stalno se vršijo velke vaje vojaških letal v zraki. Zgradijo se prva pribežališča za civilno prebivalstvo v slüčaji zračnih napadov. Prvi uspeh nemškoga fašizma je to, da raste nezavüpanje med narodi i bojazen pred prvov svetovnov bojnov.
Francuska meja ob Nemčiji je nepremagliva. Nekši francuski list piše sledeče zanimive vesti o načini vtrditve francuske meje proti Nemcom: Cela meja je eden sam trdnjavski pas, ki se vleče sto i sto kilometrov daleč. Pod zemlov so zrastla cela mesta, v šterih bodo lehko mesece i mesece živele cele armade. Ta mesta majo v globočini 100 metrov šörke i lepo
razsvetlene ceste i železnice, po šterih vozijo z velkov hitrostjov skoro luksuzni vagoni. Tla so večinoma betonirana, deloma jeklena. Do zemelske površine segajo iz teh mest samo maloštevilne kupole. Te kupole, med šterimi je najmenša težka nad 36.000 kg, skrivajo že dnes štüke vseh kalibrov. Na drügih nezaščitenih mestaj so trdnjave zavarvane z mnogimi jarki, okoli šterih se tak nenadoma odpirajo prepadi, da jih tanki v napadi ne
bodo mogli pravočasno opaziti. Ves trdnjavski pas je zgrajen tak, da v njega ne morejo vdreti strupeni plini.
— Francuski predsednik je po pregledi obmejnih vtrdb izjavo : „Francuzi smo i to ščemo ostati. Ne izzi-
vamo nikoga, a odločeni smo, da branimo našo slobodo, pa naj pride štokoli. Naše meje so pripravlene na vsakši vdar.“
Obrač okoli Nemčije. Francija i Rusija sta sklenoli vojaško zvezo. K tomi poroča nekši angleški list: Franciji se je posrečilo, da za dugo let odtrga sovjetsko Rusijo od Nemčije, ki njej je dozdaj slüžila kak opora v političnom i gospodarskom pogledi.
Francija je pridobila sovjetsko Rusijo tüdi v vojaškom pogledi. Pred nekaj dnevi je predstavnik sovj. vlade v Parizi skleno pogodbo z nekšov vojaškov drüžbov za dobavo tankov i drügoga orožja. V Moskvo potüjejo zdaj vojaški strokovnjaki i svetovalci i bodo nadomestili Nemce, ki so dozdaj zavzemali te položaje pri moskvojskoj
vladi. Velka diplomatska borba se je s tem končala, zaklüčüje list, i Nemčija je dnes kak na predvečer svetovne bojne palig obdana s sovražniki i popunoma izločena.
Trplenje ukrajinskoga naroda.
—	Prle Žitnica Europe — dnes dežela siromakov. Francuski list „Matin“ piše sledeče o Ukrajini : V Ukrajini vlada nepopisno siromaštvo. Lüdje so brezi krüha i mesa, hranijo se z raznimi želišči i delajo melo iz skorje i listja. Dosta vesnic počasi izumira. Tak je v nekšoj vesnici, ki je štela prle 800 lüdi. mrlo dozdaj 200 lüdi.
Celo leto se je narodno samo edno dete. V mnogih slüčajih se že dogaja, da jejo človeče meso. Ukrajina, ki je bila dozdaj najbole bogata žitnica sveta, je zdaj na robi propada. Negda bogati kmetje so zdaj popuni siromaki. To je sad komunizma.
6
NOVINE
17. septembra 1933.
Slovenska Krajina.
Zahvala prezv. g. dr. Tomažič Ivana Jožefa, knezoškofa i ap. administratora našemi narodi. Po krasnom euharističnom kongresi je g. provizor, Greif Ivan bogato pogostio svoje goste dühovnike z bogoslovci, dr. Kreka, Jerebiča i Senico sküpno 36 oseb. Naša vrla bogoslavca iz törjanske fare z nešternimi svojimi pajdaši sta z vsov pazlivostjov i skrblivostjov dvorila gostom. Na sred obeda je g. Greif pozdravo Prezvišenoga i se njim je zahvalo za veliki trüd, šteroga so prevzeli pri kongresi. Prezvišeni so v toplih rečaj ves uspeh popisali lüblenomi Jezuši, ki je v svojoj neskončnoj dobroti blagoslovo njihove pa trüde g. dekana Jeriča, g. Greifa
i vse dühovščine. „Predvsem se pa mam zahvaliti“ — so pravili — „tomi dobromi lüdstvi, štero je v tak istinskoj globokoj pobožnosti privrelo na proslavo. Prosim Vas častiti gospodje sobratje, z predganice pohvalite ves narod i ga oprosite, naj se li tesno drži svojega Jezuša“.
Naša pesem. Pri obedi po kongresi so i Prezvišeni i drügi gospodje povdarjali, da je nad vse lepa bila Sküpna starinska pesem, samo Škoda, ka se je malo spevalo. Več starinskih pesmi bi se moglo spevati, pač vse bi te mogle biti i ne nove umetne. Gospodje, ki so poslüšali naše stare pesmi, štere so prihajajoče procesije spevale kak Črensovska i drüge, so izrazili vso zadovolstvo nad njimi. —
Dr. Krek pri Müri. Predsednik kat. akcije v Ljubljani, dr. Krek je ob priliki euch. kongresa obiskao v Črensovcih Urednika Novin g.Klekl Jožefa, D.Lendavo z okolicov i domačijo g.Godina Jožefa misijonara na D. Bistrici. Na Müri je z g. Senicom seo v ladjo i se je vozo po srebernoj vodi. Po veslanji je stopo z pozvanimi gosti k ognji, šteroga so zakürili dolnjebistričanci, pri njem spekli kukorico i jo gostom ponüdili. Dr. Krek je zdaj obprvim jo pečeno kukorico, štera se njemi je jako dopadnola.
Slavnostno številko Novin za euch. kongres pošlite svojim v Francijo i drüge kraje tüjine. Košta samo
2	Din. Dobi se v Črensovcih i v Soboti na upravi. — Voščite njim to lepo čtenje !
Turnišče. Po euch. kongresi so se Prezvišeni gospod knezoškof s dühovščinov dali fotografirati. Procesijo i celo slavnost je pa fotografirao g. Godina Jožef, misijonar, ki je 36 slik napravo. Gda bodo gotove, naznanimo našim naročnikom. Naši listi je tüdi prinesejo.
Načelstvu sreza murskosoboškega, Murska Sobota, se sporoča, da se bo po odobrenem delavnem programu Ministrstva trgovine in in-
dustrije, Osrednje uprave za mere in dragocene kovine v Beogradu z dne 23. II· 1933 Štev. 1163/33 vršilo pogledovanje in žigosanje sodov v področni postaji za kontrolo sodov v M. Soboti, dne 13. in 14. oktobra, 13. novembra in 14. decembra.
Črensovci. Veletrgovec iz Zagreba g. Kohek Anton je obiskao dnes
tjeden svoj rojstni kraj Črensovsko faro. Njegov oča je bio Siromaški kovač na Srednjoj Bistrici i se je zavolo siromaštva pred 28 leti izselo v Slavonijo v Kanižko Ivo, Sin Anton je lüdsko šolo ešče v rojstnom kraji obiskavao i z Kanižke Ive je šo siromaški a vrli dečkec v Zagreb i se je podao na trgovino. V trgovini je bio tak priličen, da je posteo voditeo trgovine, sledkar pa lastnik. Dnes ma v Zagrebi štiri trgovine i treseti kominov pod svojov rokov. Razne reči dobavla tüdi državi.
V Črensovcih je z familijov bio v cerkvi, gde je krščeni, obiskao je svoj rod
Škergetove v Žižkih, gde je en čas odgojeni zavolo siromaštva starišovi g. Klekl Jožefa, svojega bivšega verovučitela, komi se je z toplimi rečmi zahvalüvao za tisto lübezen, s šterov so ga v šoli pripravlali na pot živlenja. Za svoje pokojne stariše je g. Kohek naročo sv. mešo v Črensovskoj cerkvi.
Žižki. Čurič Jožefa, dečka, gda je prišo z svojov zaročnicov z Slavonije na dom, ka bi njej ga pokazao, so Orožniki aretirali i ga odpelali v mariborske zapore. To pa zavolo večkratne kraje, štero je dečko z drügimi vred zvršo, a je pred razpravov vujšeo žandarom pa se je skrio v Slavoniji, gde je pri nekom bogatom kmeti stopo v slüžbo. Toga hči se je Zaročila ž njim i prišlo na dom k vogledi.
Gumilica. Tak se čüje, ka je naša občina dobila 10 oralov agrarne zemle za siromake. Prosili bi Siromaški prebivalci občine pojasnila od občinskoga odbora, če je to istina. I če je, gde je ta zemla.
Trnje. Pri nas se je v v zvezi z euch. kongresom 16 drüžin posvetilo te tjeden presv. Srci Jezušovomi. Več drüžin se pa pripravla zato lepo pobožnost.
Sr. Bistrica. Za blagoslovitev oltara v kapeli 12. sept. se je 14 naših drüžin posvetilo Srci Jezušovomi. Obiskali so nas poleg g. dekana Jerič Ivana i domačega oskrbnika g. Godina Ignac, kaplan v D. Lendavi, Klekl Jožef vp. plebanoš v Črensovcih i Zelko Ivan bogoslovec.
Z kol je spadno Vuk Štefan z Trnja. Pelao je v Žižkih na licitaciji küplena drva, spadno dol i se tak skukeo, da je krvaveo skoz vüha i vüsta i je zgübo zgovor; zdaj je že malo bolši.
Žižki. Za euharistični kongres se je posvetilo 5 hiš Srci Jezušovomi.
D. Bistrica. V soboto, 9. sept. so se vrnili naš rojak g. Godina Jožef misijonar nazaj v Groblje v drüžbi g. dr. Kreka, ki je bio njihov gost. Za euharistični kongres se je posvetilo 11 drüžin prinas.
G. Bistrica. Za god. Marijinoga presvetoga Imena se je 25 drüžin posvetilo Srci Jezušovomi. Ta lepa pobožnost se naglo širi med narodom.
Dr. Skerjanc, zdravnik v Beltincih, ki je ordiniral do sedaj pri pošti, se je preselil v stanovanje pok. dr. Kolarša.
Blagoslavlanje oltara na Sr. Bistrici.
Tri Bistrice so obhajale 12. sept. na god. Marijinoga presvetoga Imena veliki osvetek. Dobre düše so dale staro kapelo Deteti Marijiki posvečeno prenoviti i spravile v njo lepi oltar. Te oltar so posvetili v tork g. Jerič Ivan, dekan v D. Lendavi. Vse tri Bistrice so celi den svetile i se zbrale na den posvečenja pri kapeli. Predgali so od pomena oltara i Marijine pomoči g. Klekl Jožef vp. plebanoš. Slovesno sv. mešo so slüžili g. dekan z dvorbov. Pri sv. meši je lepo število vernikov pristopilo k sv. prečiščavanji. Na konci sv. meše je bio blagoslov z Najsvetejšim. Med svetov mešov je narod lepo spevao pod vodstvom g. Lutar
Štefana, šolskoga upravitela i kantora v Črensovcih. Popoldne ob 3 so se opravile slovesne večernice. Naj Marijika čuva našo mladino v svojem dühi !
Okoli po sveti.
Cionistički kongres v Pragi. Dva tjedna se je vršo cionistički kongres v Pragi. Cionisti so židovska stranka, štera dela na to, da se v Palestini naselijo Židovje celoga sveta. Na kongresi je vladala velika pobitost. Najbole vznemirja cioniste položaj židovov v Nemčiji, šterih je tü pol milijona. Po Hitlerovoj odredbi je tü brez posla osem jezero zdravnikov, štiri jezero odvetnikov, dve jezero zobozdravnikov i vekoliko število inžinirov, komarov, igiralcov, novinarov, in drügih pozvanj. Kongres se ne znao odločiti, kak naj tem židovom pomaga do preživljanja in kam jih naj naseli. V Palestino jih ne morejo poslati, ar 
angleška vlada ne da vsakomi dovoljenja za naselitev i tüdi ne dovoli večim kak letno jezerini drüžinama. Sami židovski naseljenci v Palestini pa so tüdi za zadružno gospodarstvo in so proti velkomi kapitan. To pa znova boli banke, štere so v Palestini že se
17. septembra 1933.
NOVINE
7
dem miljon angleškim funtov penez vložile, da bi ž njimi kšeftale. Celo so se že najšli židovski fašisti pod imenom „revizionisti“, ki se ščejo po sili polastiti Palestine i so zapriseženi sovražniki Anglije. Tem na rovaš se piše vmor dr. Arlosorova v Palestini, ki je bio zastopnik cionističkoga mišlenja med siromaškim lüdstvom. Na kongresi nej prišlo zato do nikakšega sklepa, židovje so se razišli v strahi, da nebi tüdi druge države delale tak ž njimi, kak dela Nemčija.
Nemcov je na sveti 97 milijonov. V Nemčiji jih je 66, v sosednij državaj blüzi 15, v Ameriki 11 milijonov, v Aziji 200 jezero, v Afriki 127 jezero v Australiji 160 jezero ; sküpno okoli 200 jezero.
Kratki glasi. V Berlini je vmrl Dr. Schreiber püšpek, veliki prijateo mladine. — Bolgarski kralevski par, kralj Boris i kraljica Ivana sta odpotüvala v London, da obiščeta, angleški kralevski dvor.
Po državi.
K narodnomi svetki in rojstnomi dnevi Nj. V. Prestolonaslednika. Dne 6. septembra je svetio kraljevič Peter, naslednik prestola kraljevine Jugoslavije, deseto leto svojega rojstva. Ar Prihaja zdaj mladi kraljevič v mladensko dobo, v šteroj ga čaka mnogo bridkostnih spoznanj, v šteroj se njemi bo düševnost dokočno izoblikovala, njemi prvič posvečamo na njegov prvi velki svetek nekaj bo-
drilnih reči. Čüjemo, kak vzgaja njegova visoka kraljevska mati svojega sina v lübavi do domovine, do državlanov, do dela ino reda, do smilenja i pravičnosti itd. i mi se toga veselimo, zakaj bodoči vladar mora biti ne samo prva glava v vladavini, nego tüdi prvi vzgled vsem državlanom v pravici i resnici, v junaštvi i lübezni. Ob toj priliki naj bi se spominao mladi kraljevič Peter svojih znamenitih prednikov, ki so dali svetlost svobode svojemi narodi, šteri so vmirali za svoje verne državljane i najbole pa svojega oče, zdajšnjega monarha Jugoslavije, šteri je vsigdar v prvih vrstaj stao pri obrambi domovine, pa naj bilo to v balkanskoj ali svetovnoj vojni, ka je v ledi i pomenjkanji vodo v drüžbi svojega oče srbsko lüdstvo čez albanske gore i ga nazadnje pripelao nazaj v veliko svobodno kraljevino. To so bili borci za pravico i resnico, za svobodo i rast naroda. Nj. Vis. Peter, naslednik Jugoslovanskoga prestola, naj se že zdaj zagleda v te vzore da bo sledkar po njihovij stopnjaj vodo kola domovine v srečne, blagoslovljene dni.
Letalo se je razbilo v Ljubljani, 8 potnikov je mrtvih.
Ob priliki 1900 letnice našega odrešenja i biserne meše prezv. g. dr. Jegliča so se na v Ljubljani na koncerti 29. juliji
sledeče pesmi spevale:
Slovanska pesem.
Josip Stritar. — Stanko Premrl.
Kaj doni, sladko se glasi, vabi, teši nas ljubo?
V	zlatem mi otročjem času mati pela je tako
zemljo naj Slovan obhodi, koderkoli pot ga vodi, on po tebi hrepeni, oj slovanska pesem ti !
Kjer se zbirajo Slovani, in na tujem so doma, ko donijo glasi znani od srca jim do srca, doni pesem, brate druži, domovini vsak naj služi, kogar tvoja moč budi, oj slovanska pesem ti !
Ponte dei sospiri.
Ivan Robida. — Anton Svetek.
Tiho za morje nagiblje se dan, z vitkih zvonikov večeru pozvanja...
Gondola moja kot ptica leti in postoji kraj mostu vzdihovanja.
Gondolijer se obveslo opre, nagne glavo in zasanja v davnine...
Vzdrami se, kdo naj preteklost živi ?
Saj svet je prekrasen !
Z mano veselo pesem zapoj, da bo donelo po tožni laguni, da bo vzkipelo to tiho morje, in zaiskrilo v srebrni se luni !
Tiho za morje nagiblje se dan, z vitkih zvonikov večeru pozvanja...
Biseromašniku nadškofu dr. Jegliču.
Ludvik Puš.— Ludvik Puš.
Radujmo se ! Radujmo se ! Pristopil bo h gospodnjemu oltarju
naš veliki duhovnik, naš kličar slovenske zemlje najzvestejši sin
Jehovi darovat svoj biser dar. Radujmo se ! Radujmo se !
Kot hrast trdno, trdno je stal v viharjih besnih, silnih, pogled v nebo uprt, srce odprto nam,
da pili bi pogum, srčnost za težke, črne dni, ko solnce zlato je zakril oblak teman,
da pili bi pogum, srčnost !
Proslavljamo ! Proslavljamo ! Te blagoslova prosimo očeta, da vera trdna bo, krepost njen plod
in biserna daritev tvoja sveta obžari srca nam, zemljo in rod!
Triglav.
Semrajc. — Jurij Flajšman
V	gorenisko oziram se skalnato stran.
Triglava blišče se vrhovi, prot jasnemu nebu kipi velikan,
kaj delajo gleda sinovi,
On videl je zgodbo Slovenije otrok,
je slišal njih petje, njih vrisk in njih jok.
Vse je vihar razdjal, narod je zmeraj stal, gleda nad Triglava neba obok.
Popotnikova pesem.
Strel.— Anton Medved.
Popotnik pridem Čez goro, od doma vzel sem že slovo in kamor se oko ozre, povsod se mi nov svet odpre. Tud tukaj solnce gre okrog, dolino vidim, hrib in log, a solnce naše bolj blišči in hrib naš lepše zeleni.
Tud tu cveto cvetličice, po njih šume čebelice, pa naših rož je lepši cvet, čebelic naših slajši med. Skoz mesta hodim in vasi, povsod drugač se govori, jaz tuje nikogar ne poznam in sred ljudi povsod sem sam.
Dežela ljuba, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš, kjer znanci moji še žive, prijatlji moji v grobih spe ? Zdihujem, prašam vedno: Kje? Prijatlji, k Vam želi srce, peroti imeti si želim, da k Vam domu ko ptič zletim.
Samo.
Simon Jenko. — Anton Foerster.
Kje nek zemlja grobe krije, kjer junaki domačije Mirno smrtno spanje spe ? Nihče li ne zna za nje ?
Rad na tvojo, hrabri Samo, bi pokleknil črno jamo, prst poljubil, ki pod njo hrabro ti leži telo.
Tam kleče vrh tvoje rake sebi bi ljubezni take, kakršno si ti gojil, rad v srce bi svoje vlil.
V pesmi glas bi svoj povzdignil,
z njim Slovence bi navdihnil, tvojo vrednost rad spoznal, tebe vreden bi postal.
Večerni ave.
— Anton Foerster
Večerni šel ave je tiho čez dobrave
in zazibal rosne trave.
Trave so se priklonile kakor da bi pokleknile in na tihem odmolile večerni ave.
Rože za Marijo.
** — Stanko Premrl
Po raju Jezus hodi in bele ovčke pase, in kamor stopi z nožico svojo, tam roža rdeča zrase.
In angelci za njim gredo, vse rdeče rože pobero.
Vse rdeče rože pobero, in Materi Mariji jih neso :
„Poglej Marija, Jezušček Tvoj sin
pošilja Ti te rože za spomin.“
Cirilova oporoka.
— Stanko Premrl
Gospodi bože moj! Je že mne be dal, jako tvoja tebe predaju : Ustroi je silnoju Tvojeju desniceju i pokryi ih krovom krilu Tvojeju, da vsi hvalet i slavet ime Tvoje. Otca i Synai svetago Duha. Amin.
Oj zato.
*** — Alojzij Mar
Ko so tkali naše trate, angelci so rajali, zelen prt in njive zlate sami so napajali.
Oj zato je v Sloveniji lepo, kakor si želi oko, vse zeleno, vse zlato.
Oj zato je v Sloveniji lepo !
Ko je Bog na sebe mislil, materam je vnel srce, moji majki pa je vtisnil moč ljubezni brez meje.
Oj zato je v Sloveniji lepo, če solze nam priteko, majke jih mehko otro.
Oj zato je v Sloveniji lepo !
Ko Kraljici so v nebesih rajski zbori svirali, so Slovencem se v ušesih sladki glasi zbirali.
Oj zato je v Sloveniji lepo, koder lipice cveto, naše pesmi se pojo.
Oj zato je v Sloveniji lepo.
Jutro.
Cvetko Golar, — Martin Železnik.
Gora zadivljena, lesi blesteči solnce se dviga z morskih poljan.
Z zlatimi uzdami, z vihro kolesi
vozi se zarja v jutranjo stran.
In pripognili so glave gozdovi, šum veličasten je vstal do višav,
glasno molitev iz zemlje kipela Bogu je solnčnemu sveti pozdrav.
Pozdrav škofu.
Joža Vovk. — Matija Tomc
Sejavec božji si prišel na naša mlada polja, z roko krepko posegel si v nebo :
Iz božje si sejavnice zajel, z roko krepko posegel si v nebo,
Ljubezni veje dih povsod, kjer klije Tvoje zrnje, kjer Tvoj cvet zori tam luč miru gori, tja Bog razgrnil je svoj gorki plašč.
Sejavec dobri hvala Ti, za zrnje zlato Hvala !
Povsod delil si ga bogato. Hvala Ti za zrnje zlato in za sad stoteri. Hvala !
Pripomba. Te pesmi je 350 pesmarov spevalo. Vižo lepe pesmi „Oj zato“ lejko dobite na vredništvi Novin v Črensovcih
8
NOVINE
17. septembra 1 933.
Katoliški shod na Dunaji.
Dne 11. sept. se je vršo na Dunaji veliki nemški katoličanski shod. Za te shod je bilo veliko zanimanje in tüdi vdeležba je bila ogromna. Že rano zajtra se je zbralo nad stojezero lüdi, šteri so navzoči bili pri pontifiskalnoj sv. meši, štero je darüvao papeški legat, kardinal La Fontaine. Pri slüžbi božoj je tüdi navzoči bilo 30 škofov, in nadškofov, dva z Jugoslavije 12 članov habzburške hiše, princFilipSaški, princ Alojz Lichtenstein in še vnogo drügih. Pontifikalna sv. meša se je začela ob 9. Po evangeliji je meo kardinal dr. Innitzer govor, v šterom je reko, da nišče nemre slüžiti dvema gospodoma, Bogi in mamoni. Preveč dugo se je slüžilo mamomi, zato smo dobili strašno nevolo, nezadovolstvo i neprestano borbo med narodi. Zato se po moramo odločiti za Boga, kak edinoga gospodara. Narodi gnjes den zahtevajo novo carstvo mi pa novoga carstva ne rabimo, ka ga mamo v carstvi božem. Nato je podelo papeški legat vsem navzočim papeški blagoslov.
Popoldne so bile šče razne svečanosti in prireditve raznih drüštev na stadioni. Govorili so kardinal La Fontaine, kneginja von Starehemberg, in kardinal Innitzer.
Pri tej svečanosti je meo tüdi zvezni kancler dr. Dollfuss svoj napovedni progmatični govor, za šteroga je bilo jako veliko zanimanje.
Pitanje slovenskoga jezika
je postanolo v zadnjem časi jakó peréče. „Narodna prosveta, Organ jugoslovanskega učiteljskog udruženja“ je v 9—10. št. prinesla govor g. Damjana Rašiča, ki ga je meo na glavnoj sküpščini JUU v Ljubljani. Tü čtémo, da je naloga jugoslovenskoga vučitelstva i JUU „postupno izgradjivanje jedinstvenog književnog jezika“ (to telko pomeni, da bi naj stopnjoma iz srbskoga, hrvatskoga i slovenskoga jezika stvorili samo eden jezik). Ka je šče bole zanimivo, je to, da so resolucijo, ki je v bistvi ista, kak zgornji izpisani stavek, sprijali i podpisali po svojij zastopnikaj vsi slovenski vučitelje, ki so člani JUU.
Če se to dosegne, de slovenski jezik vrženi iz slovenski šol.
V srednjih šolaj (v gimnazijah) se uvajajo zvékšega srbohrvatske učne knige.
Sresko načelstvo v Dol. Lendavi,
dne 12. septembra, 1933.
II. No. 6538|4.
Županstvom občine.
Beltinci, Bratonci, Ižakovci, Gančani, Dokležovje, Lipovci.
Glasom telefonskega poročila kraljevske banske uprave v Ljubljani od včeraj je s tukajšnjim odlokom od 9. t. m. 6538|2 naznanjan razpored novih občin spremenjen v toliko, da ste iz nove upravne občine Beltinci ustanovljeni dve upravni občini in to :
1.	Beltinci
ki obstoja iz dosedanjih občin Beltincih in Ižakovci.
Ker imajo Beltinci 1534 prebivalcev in Ižakovci 804, jih ima nova občina 2328.
Volila bo radi tega 18 odbornikov.
Organizujoča občina je Beltinci, ker da novi združeni občini največ prebivalcev.
Volišče za to upravno občino bode v Beltincih za Beltince in Ižakovce.
2.	Bratonci
ki obstoja iz dosedanjih upravnih občin Bratonci, Dokležovje, Gančani in Lipovci.
Ta upravna občina ima 3399 prebivalcev (Gančani : 1093, Bratonci : 652, Dokležovje : 785 ie Lipovci: 869).
Volila bo torej 24 odbornikov.
Volišči za to upravno občino bodeta v Bratoncih za dosedanji občini Bratonci in Dokležovje ter v Gančanih za Gančane in Lipovce.
Organizujoča občina so Gančani, ker dajo novi upravni občini največ prebivalcev.
To je na v kraju navaden način takoj razglasiti.
Sreski načelnik :
Dr. TRSTENJAK s. r.
Nedela po Risalaj XV.
Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet!
Evang. Sv. Lukača VII.
Vü onom vremeni : šou je Jezuš vu varaš, ki se zové Naim, i šli so ž njim vučenicje njegovi i vnožina velika. Gda bi se pa priblizávao k váraskim vrátam: Ovo mrtveca so vö nesli, jedinoga sina matere svoje: i ona je bila dovica i ž njov Varaška vnožina velika. Štero gda bi vido gospod, smilüvao se je nad njov i pravo je njej: „Ne joči se!“ I pristopo je i dotekno se je škrinje (oni pa, ki so ga nesli, stanoli so) i veli : „Mladenec, tebi pravim, stani gori“. I gori se je opravo, ki je bio mrtev i začeo je gučati. I dao ga je materi njegovoj. Obišao je pa vse strah i zvišávali so Bogá — govoreči : ka je veliki prorok gori stano med nami; i ka je Bog pohodo lüdstvo svoje.
*
Kristuš se je smilüvao nad žalostnov materjov, ki je zgübila jedinoga sina. Bog je smileni. Za vse je smileni, tüdi za nas, Liki mi ga v srci ne trpimo, ar je naše srce napunijo s posvetnostjov. Prosimo ga, da bi ga že skoro srečali i bi nam pravo : mladénec, starec, starka, deklina, tebi pravim, stani gori bodi smileni, smilena !
Gospodarstvo.
„Konjerejci zahtevajo Namusa“. Pod tem naslovom se trdi v 25. Štev. M. Krajine, da se je Martinec ne oglaso proti „Namusi“ 12. febr. na zborüvanji v Soboti, — On se je oglaso, samo, ka njegove reči neso prišle v
Zapisnik. Če bi prišle, bi se vsaki lejko osvedoči, kak potrebna je belgijska pasma za gospodarstvo Slov. Krajine i ne bi se čtele trditve v članki, ki se ne morejo dokazati.
Martinec ne je dobio nikših na-
V
Vodil iz Čakovca, da bi se uvedla nova konjska pasma pri nas, on kak i večina kmetov je zadovolna z belgijskov, ar to že pozna po vnogih haskaj.
Če zakon dovoli, da se lejko tüdi drüga pasma poskrbi, smo ne proti, če si jo što poskrbi, magari bosanskoga konjička, ki menje je.
Ne drži trditev, da je žrebico g. Forjana küpo mlinar iz Vojvodine, küpo jo je trgovec g. Vajda iz Čakovca.
I istina je to tüdi, ka belgijska pasma ravno tak dela v 22 - 24 letnoj starosti, kak drüga. Poznam kobilo, štera je 24 let stara, je 12 krat skotila, i je bila zdaj pa pripüščena pa šče zmerom dela. Je pa belgijske pasme. Tüdi žrebca smo poznali iz te pasme v 29 let starosti, pa se. je še spüščao. Ka se pa krme tiče, ta nam samo v slabih letinaj zménka. Za „Namusa“ te tüdi zmenka.
Če je „Namus“ hitrejši, kak belgijec, nesmo nevoščeni. Mi potrebüjemo močne i bistre konje. Kelko „Namusov“ bi vleklo 39 metrov žmeče, ka sta belgijca pelala? Belgijec je močen i vö drži, zato pri njem ostanemo. To za odgovor nepodpisanomi v M. Krajini.
Satahovci, Martinec Štefan :
Pošta.
— Horvat Alojz. Lumigy. Peneze i podporo sprejeli. Bog plačaj. — Balažic Alojz iz Francije nam je poslao 18 Din. Ne nam pa naznano naslova svojega. Prosimo pojasnila od tistih, ki znajo za njega.
STRUP ZA MIŠI
dobavlja Kemijski laboratorij Maribor, Trg svobode 2. Originalna dosa D. 12·50 proti povzetju
Glasüjte v Novinaj !
Pri glavnen cesti le k odaji
krčma v Mostjaj.
Pitajte pri Horvat Ani, Mostje
hš. 34.
Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci.
Pred oblastjo odgovoren : Jerič Ivan, dekan v Dolnji Lendavi.