Stev. 266. V Trstu, v nedeljo* 24» septembra 1916. Letnik Xlt, Izhaja vsak dan,, tudi uo nedeljah in praznikiti, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulic* Sv. Frančiika Asiikega št. 20, I. naditr. — Vsi dopisi naj se poŠU^jo uredništva lista. Nefranfrrana pisma se ne s prej rrnajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj !ista „ Edinost \ — Tisk tiskarne „Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim porofcvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aiiškega 3t. 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta . . . -....................12.— ta tri mesece.............• • • » 6*— za nedeljsko Izdajo za colo leto....... 5.2» za pol leta................* 2M0 - i i J . P- .-i--J. J f ■ Posamezne številki Jhdinosti* se prodajsji pa 0 vinarjev,, zastarele številke po 10 vinarjev. C g! asi se računajo na milimetre v str^kostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . . . . m.fi po 10 viti. Osmrtnice, -zahvate, poslanice, oclasi denarnih zavodov .......7 ..... . mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nsdaljna vrsta.....'..:.... » 2.— Mals oglasi po 4 vinarji bessdi, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinoiti«. Naročnina lr reklamacije se ooSiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti' - Plaća in toži se v Trstu. Uptava In inseratni oddelek se aauajata v ulici Sv. Frančiški Aiiškega it 20. — Poštnohranilnlčni račun št 341.65Z Ml. M najnousjllfi tisiofc Italijanska bojišča. — Na Krasu sovražni približevalni poizkusi zavrnjeni. #Na Tirolskem laški napadi odbiti v Dolomitih. Naši razstrelili Monte Cimone. Laški letalski napad na Savudrijski rtič brezuspešen. Ruska bojišča. — Južno Dornevatre l^issi c: d biti, pri Lučini in na Ludovi boji. V Voliniji topovski ogenj. Romunska bojišča. — Vulkanski prelaz očiščen sovražnika, pri Sibinju dve romarski diviziji odbiti, južno Holčmanja sovražnik upognil našo fronto. V Do-brudži romunski sunki odbiti. Aibansko-macedonska bojišča. — V Albaniji nič pomembnega. — Znatni sovražni napadi. Južno Belasice planine do Kruše Balkana sovražnik izčiščen. Zapadna bojišča. — Severno Somme i:ova bitka. Sovražnik odbit. Turška bojišča. — Nič pomembnega. talijanska feollšča. DUNAJ, 23. (Kot.) Uradno se razglaša: w3. sept. 1916. Italijansko bojišče. — Na kraški planeti smo zavrnili več sovražnih pribllževalnih poizkusov. Na dolomitski nonti se je izjalovil sovražni nočni napad na naše postojanke na pobočju Monte Siefa. Severno Arsiera so naše čete davi razstrelile 24. juiija po Italijanih zasedeni vrh Monte Ciniona in so zajele 113 častnikov in 398 mož. — B rodov je sovražnih pomorskih letal je pri Savudriiskem rtiču 'jugozapadno Pirana) brez uspeha metal bombe. Namestnik načelnika generalnega štaba, pl. Hoft^. fml. Ruska bojišča. DUNAJ, 23. (K*>r.) Uradno se razglaša: 23. septembra 1516. Rusko bojišče. — Prestolonasle-dnikova fronta: V trodeželnem vogalu južno Dornevatre smo romunske oddelke vrgli s protisunkom. Drugače se je vršil boj samo jugozapadno kobilarne L učine in Judovskega okoliša. — Princa Leopolda Bav. fronta: Iz področja Bohm-Ermol!i-jeve armade se poroča naknadno, da je avstro-ogrski bojni ietalec sestrelil dve sovražni letali. Pri armadi generalnega polkovnika pl. Tersztyanszkega miruje boj, izvzemš: topovski ogenj. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 23. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 23. sept. 1916. Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Pri KorHnici ^o se izjalovili močni ruski napadi. — Fronta nadvojvode Karla: Severno Karpatov nič iz-prememb. V Karpatih so boji upiahnili. Posamezni sovražni sunki so bili brez uspeha. Prvi generalni kvartirrnojster: pl. Ludendorff. Rusko uradno poročilo. DUNAJ, 23. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba z dne 22. t. m. i>opo!dne: Ni poročati nič važnega. DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se razglaša: 23. sept. 1916. Romunsko bojišče. — Vulkanski prelaz smo očistili sovražnika. Pri Sibinju smo odbili napad dveh romunskih divizij. Ostali so 3 častniki in 526 mož v naših rokah. Južno Holczmany (Holzmengen) je PODLISTEK. JOS. VANDOT. 7. Cilka. Ob rani uri tistega dne je stopil Primož v hišo, pa se je ponudil za hlapca. Devica Cecilija je bila vsa rdeča; a vendar se je smehljala in ni niti povesila oči. In ženski sta ga sprejeli, ker je bil Primož junak od nog do glave. Pa je delal od jutra do mraka in ni vprašal za plačilo. Samo v oči je glodal devici Ceciliji, in poplačan je bil tisočkrat. Kajti tiste sladke, krasne oči so ga gle-Jaie in so se smehljale. Ljubezen je spala v njih in se je skrivala za tistim smehljajem, ki je bil tako lep, da je Primož sanjal z odprtimi očmi vse dni in vse noči o njem. Pa ni mogel več, resnično ni mogel. V soboto večer je prijel devico Cecilijo za roke in jo je stisnil k sebi. Poljubil jo je r.a mehke ustnice in ji je razodel svojo veliko ljubezen. Devica Cecilija ni rekla bescdice; naglo se je o-klenila njegovega vratu in se je stiskala k njemu, vsa vroča iu polna mlade lju-sezni. To se je zgodilo na vrtu^iii prve zvezde sovražnik nekoliko nazaj porinil naše varstvene čete. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 23. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 23. sept. 1916. Vzhodno bojišče. — Na obeh straneh Sibinja ste napadli nekako dve romunski diviziji. Zavrnili so jih naši varstveni oddelki ob zelo znatnih izgubah; pri protisunkih smo zajeli 3 Častnike in 526 mož. Pri Szt Janoskegy smo naše postojanke umckniii. Vulkanski prelaz smo vzeli in vzdržali proti sovražnim poizkusom, da bi ga zopet zavzeli. Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: V Dobrudži smo zavrnili romunske sunke v bližini Donave in jugozapadno Topralsarja. Prvi generalni kvartirrnojster: pl. Ludendorff. Vrnitev našega poslanika iz Bukarešta. ANGE, 22. (Kor.) Četrti vlak, ki je odšel 6. t. m. pod vodstvom našega avstro-ogrskega poslanika grofa Czemina iz Bukarešta, je dospel včeraj z osobjem avstro-ogrskega poslaništva, kakor tudi njihovimi družinami in avstro-ogrsko ter nemško kolonijo v Haparando. Od tod so se brez prekiujenja odpeljali takoj popol-Idne s posebnim vlakom v Trelleborg. Iz oseb obstoječa družba se dobro počuti. Boji na romunski fronti. > Az Estov« poročevalec javlja: Pri izlivu Crne sr* prekoračili Rumuni, ki so prišli iz Vcrciorove, in ki prodirajo ob Donavi na levem bregu, ogrsko mejo; napredovali so do izliva potoka Ježelrrice. Or-šovo Runami zdaj še drže, dasi so pustili v mestu le slab oddelek; mesto lahko Bcrf-garji, ki drže desni breg Donave, vsak trenutek zažgo; bolgarsko topništvo na južnem bregu sploh nadleguje Rumune v spodnji dolini ob Ćerni, katero so Rumuni !e pri izlivu prekoračili. 3 kilometre zgoraj pri občini Koromnok gre njih črta 2V*» km zahodna od meje na gozdnih gorskih tleh do gora pri lierkulovi toplicah, a do toplic Rumuni nisc nikdar prodrli. Varnostne čete so branile od 27. avgusta do 1. sept. s težki/ni boji ogrsko mejo; Rumuni so tja vrgli eno divizijo; sovražni črti sta tam oddaljeni ena od druge 120 metrov; a položaj se le ne more primerjati z boji za postojanke na zahodnem ali na vzhodnem bojišču. V južnem odseku naše bojne črte so boji zadnje dni oslabeli. v A Napa poroča iz Sofije o bojih združenih bolgarsko-nemško-turških čet. Poročalo se je že, da se je posrečilo v predvčerajšnjih in včerajšnjih bojih, da so vdrli tudi v novo obrambno črto rumunsko-ruskih sil med Rašovo in Tuzlo in da so prebili to obrambno črto. Ker je uspeh povsod izredno velik, stoje nemški polki že neposredno pred zunanjo trdnjavsko črto črnovodskega mostišča; težki nemški topovi so pričeli že obstreljevati sovražne obrambne postojanke. Najživahnejše se tudi obstreljujejo južno od Medžklije močno utrjene postojanke, katere branijo tako tiste rusko rumunske čete, ki so se u-maknile, kakor tudi nove rumunsko-ruske čete Bolgarske sile, ki prodirajo ob morski obali, groze že Koštanci; rumunska vlada je zato zbrala vse morske bojne sile na Črnem morju pri Konštanci, da poviša brambo te velevažne točke ob morju. Albansko - macedon-sko bojišče. DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se razglaša: 23. sept. 1916. Jugovzhodno bojišče. — Pri c. in kr. četah nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. so se užigaie nad paradižem. Tam po vinogradih so prepevali črički v brezkončno noč. Nekje v grmovju se je ženil zaljubljeni slavec in je klical družico s svojim drobolečim glasom. In širna noč je dihala skozi paradiž, in sladek vonj se je širil vseokrog. Sredi teme je pošumevalo naiahko, prikrito in je šepetalo skrivnostno — tihe pravljice so romale nad paradižem in so kramljale z bdečimi rožami, ki so čakale božje rose. A Primož ni slišal več pravljic; še celo kralja Matjaža je pozabil, ki spi in smrči v Matajurju. Saj Primož je dosegel nocoj svojo srečo. Držal jo je v svojem naročju in ji je gledal neprestano v oči. A oči so bile tako lepe in blažene kot milost božja. In Primož ni govoril do polnoči. Samo srečo je stiskal na svoje kipeče srce in jo je poljuboval. O polnoči je zbežala devica Cecilija v svojo sobico. A Primož je odšel v noč. Splezal je na najvišji hrib ob Soči in je zavriskal trikrat v širno noč. Od vseh strani paradiža mu je jekalo in odgovarjalo. In smejalo se je z njim in je prepeya!o najlepše pesmi, ki jih je znal Primož izza svojega pasti rovan j a na Matajurju. Ob rani zori pa se je umil v blesteči rosi in je zavTiskal in zapel zadnjo pesem. Potem pa je šel na polje in je delal, da je kar frčalo okrog njega. Tisto jesen pa je postala devica Cecilija BEROLIN, 23. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki slavni stan, 23. sept. 1916. Balkansko bojišče. — Mace-donska fronta: Znatni sovražni napadni poizkusi in mestoma živahno artiljerijsko delovanje. Ozemlje jnžno Belasice planine do Kruše Balkana le očiščeno sovražnika. Prvi generalni kvartirrnojster: nI. Ludendorff. Zapadna beiiiča. BEROLIN, 23. (Kor.) Wo!ffov urad razglaša: Zapadno bojišče. — Fronta bavarskega prestolonaslednika: Severno Somme se je bitka pričela iznova. Po trajnem naraščanju artilerijskega ognja so Francozi napadi črto Combles—Rau-court. Niso imeli uspeha, prav tako kot Angleži ne, ki so pri Courcelettu poizkušali prodreti. Naknadno se javlja, da smo v noči 22. septembra odbili angleške delne napade pri pristavi Mouquet in pri Courcelettu. V zračnem boju severno Somme smo sestrelili enafst letal. Prvi generalni kvartirrnojster: pL Ludendorff. TurSka bojišča. CARIGRAD, 21. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Felaška fronta. — Dne 20. t. in. obojestranski topniški, pehotni in bombni boj. Doznali smo, da se je sovražna pehota radi uspešnega ognja našega topništva umeknila za svole okope. Kavkaska fronta. — Na desnem krilu praske in začasno topniški ogenj. Na drugih frontah nobenih važnih dogodkov. Perzijska fronta. — Naš poiz-kusni napad je pregnal slabe sovražne moči, ki so hotele napasti Denolet Abad. Sovražne poizvedovalne oddelket, ki so se bližali severno iiatnadanu, smo pregnali. 22. septembra. — Glavni stan poroča: Felaška fronta. — Običajni o-bojestranski topovski, pehotni in bombni boji. Posamezna prodiranja sovražnih oddelkov smo z našim artiljerijskim ognjem oddelki. Kavkaška fronta. — Patruljski spopadi in delni pehotni ter artiljerijski boj!. Vzhodno sueškega prekopa smo v okolici studenca Tanile se nahajajoče sovražne oddelke napadli in jih prisilili k umiku. V Črnem morju je vrgel naš letalec nad deset bomb na bojno ladjo »Impera-trica Marija« in več terpednih rušikev. Nekaj bomb je zadelo ladjo. Zedmjene države in Nizozemska. WASHINGTON, 18. (Zakasnelo.) Poročilo zastopnika Wolffovega urada.) Državni tajnik Lansing in nizozemski ix>-slanik sta imela razgovor o najnovejših angleških ukrepih. Proti preiskavi amerikanske pošte. NEW YORK, 18. (Brezžično poročilo zastopnika VVolffovega urada. Zakasnelo.) Državni oddelek je protestiral na Angleškem proti nedopustljivi preiskavi uradne mornariške pošte Združenih držav potom angleške cenzure v Vaucouve-ru. Amerikanski mornariški častniki v orijentu so oddali pošto v uradnih zavitkih na mornariški oddelek. Francoska zbornica. PARIZ, 22. (Agence Havas.) Zbornica je nadaljevala posvetovanja o dvanajsterki proračuna. Odgovarjajoč na neko vprašanje o gotovih časniških napadih na vrhovnega jx>veljnika v Solunu, je izjavil Primoževa žena. Klilo je življenje sredi paradiža in je cvetelo s svojimi živimi, lepimi cvetovi. Solnčni žarki so razsipali kroginkrog milost božjo, in radost se je usiljevala človeku kar sama od sebe. Polnila je srce, polnila je dušo, in človek se je ni mogel otresti. Hej, sedel je ii kozarcu cekinastega vina in je pil, da bi malce poplaknil to božjo radost, ki je postala že preveč objestna in nadležna. Glej, saj človek bi rad jokal, da bi ne pozabil, kako so solze skeleče in grenke. A radost ne pusti tega, in cekinasto vino je preveč razborito in samo razvnema radost, to božjo radost, ki se smeje preko vesoljnega paradiža s svojim srebrnim, prešernim smehom. I, nu — kaj hočeš, človek božji? Bodi vesel in vriskaj, ker hoče tako radost in srce! Pij to cekinasto vino in brzdaj z njim to prešerno radost, ki ti ne da miru nikoli! — Primož je končal svojo veselo povest. Tovariši so se mu zasmejali in so trkali z njim. Govorica in smeh sta napolnila nizko soba Obrazi so postajali vedno bolj rdeči, in brezskrbne oči so se svetile. Zveneli so kozarci, in po vsej sobi se je razprostrla ona prijetna, vesela udobnost, ki zadrži popotnika do trde noči. Razgali se pred njim resnično življenje, ki ne pozna brezmiselnih in norih skrbi, vsta-jajočih samo iz prepada užitih, uepremiš- ministrski predsednik Briand, da odgovarja on (predsednik) za vse, če ima poveljnik v Solunu važno nalogo. Vse časopisje je ugotovilo, da je dosegel general uspeh. Če bi general ne imel zaupanja vlade, bi se jo moralo kaznovati, ako bi ga pustila na svojem mestu. On bo povsem svobodno izvršil svojo častno nalogo. Ministrski predsednik je dalje izjavil, da si šteje v čast to javno izraziti. (Odobravanje na levici.) Po p reči tanj u izjave združenih socijalista v je zbornica sprejela s 448 proti 4 glasovi predlog dvanajstinske-ga proračuna. ____ Srbska skupščina. RIM, 22. Agencija Štefani poroča z Kr-fa dne 21. t. m.: Srbska skupščina je včeraj po sedmih tajnih sejah, v katerih je Pašić podal natančen položaj, zaključila svoje delovanje, odobravajoč poročila in politična navodila o zunanji politiki. Na to je skupščina sprejela dnevni red, kjer izraža neomajano zvestobo napram narodnim zahtvam vzlic vsem težavam in poizkusom, da bi se uničil srbski narod, in označa prejšnje in sedanje pravce Srbije in po njih pridobljena prijateljstva za edina, ki vodijo k narodnim idealom. Pred glasovanjem o dnevnem redu je zapustilo osem nacijonalnih poslancev dvorano. Grof Tisza na Dunaju. DUNAJ, 23. (Kor.) Kakor poroča »Kor-respondemz Wilhelm«, je danes dopoldne dospel iz Budimpešte ministrski predsednik grof Tisza. NOVE POŠTNE PRISTOJBINE. DUNAJ, 23. (Kor.) Jutranja izdaja državnega zakonika in naredbenega Irsta za pošto in brzojav prinese dve naredbi, s katerima se razglaša napovedana izpre-memba poštnih in brzojavnih pristojbin, !n sicer stopi ta tarifna izprememba v veljavo z dnem 1. oktobra t. 1. Enaka tarifa, ki bo od 1. oktobra t. !. dalje veljala v notranjeavstrijskem prometu, bo bistveno veljala tudi za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino in z Nemčijo. Temu poenostavljenju tarifnih določb se pridržuje nadalje poenostavljenje reglementamih določb z istočasno uvedbo enotnega av-strt>-ogrskega »poštnega reda«. Kar se liče izpremembe pristojbin same, so v Doštnem prometu glavne izpremembe naslednje: Pristojbina za pismo najmanjše teže se je določila na 15 vinarjev. Za težka pisma se uvede v prometu z inozemstvom veljavno stopnjevanje teže od 20 io 20 gramov in sicer s pristojbino 5 vinarjev za vsakih 20 gramov. Za dopisnice, ki jih bo poštna uprava opremila z vtisnjeno znamko, znaša pristojbina 8 vinarjev, za vse druge v celokupnem prometu z ;nozemstvcmi (izvzemši Nemčijo) 10 vinarjev. Pri tiskovinah se odmeri pristojbina s 3 vin. za vsakih 50 gramov. Kdor hoče, da se njegove tiskovine odpravijo hitro, mora pri oddaji potom posebne ekspresne znamke plačati dodatek 2 vin. brez ozira na težo pošiljke. Pristojbine za časopise se za enkrat ne izpremene. Za blagovne vzorce se določa pristojbina na 5 vin. za vsakih 50 gramov, najmanj pa na 10 vin. Obenem se povišuje dopustna teža za blagovne vzorce na 500 gramov. Pristojbina za vrednostna pisma se bo sestavljala iz pristojbine za enako težko priporočeno pismo in iz vrednostne pristojbine, ki znaša za tuzemski promet 5 vin., za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino in z Nemčijoz 10 vin. za vsakih cegovino in z Nemčijo z 10 vin. za vsakih stna pisma znaša 60 vin. Obseza za navedbo polne vrednosti pri pismih, ki vsebujejo bankovce ali denar v gotovini, v bodoče odpade^. Pri zavojih se pasovni zistem popolnoma odpravi ter se določa stopnjevanje teze od 5 do 5 kg, razen te?? najvišja te^a znižuje na 20 kg. Ijenih strasti. Duša je bila padla bogve-kain v tisti prepad in išče krčevito trdne opore, da bi se dvignila spet tja gori k luči. A človek strmi v temo in si zatiska z rokami izmučene, skrbi polne oči, pa ne vidi steze, ki bi ga prevedla nazaj v tisti lepi dan, ki je bil poln žarkov in tihe radosti ... In v tem tihem popoldnevu je iztegnil samo roko in je poslušal za trenutek. Življenje se je zasmejalo vseokrog, in radost je zavriskala v mali krčmi. Iz vseh src in iz vseh oči je prihajala in je bila tako objestna, da je zavriskal popotnik z njo. Duša se je dvignila iz prepada in se ni zavedala več ^nečistih strasti, ki so jo žgaie še včeraj. Šlo je mimo kakor nemirna noč, in jutro je vstalo ril je pokazalo tisoč gladkih in ravnih steza ... Noč je že sanjala nad paradižem, ko sem zapustil krčmo in sem odšel po poti, vijoči se naiahko navzdol v ravnino. Tam pod cerkvico, nedaleč /rd Primoževe hiše, sta ob potu slonela molče fant in dekle. Držala sta se za roke in sta gledala v šepetajočo noč, ki se je razgrinjala vseokrog s svojimi velikimi, zlatimi zvezdami. Ves daljni vzhod' je bil prepleten z lesketajočim zagrinjalom, ki je postajal vedno večji iti se je širil proti sredini neba. Zvezde so tonile v tisti zlati svetlobi, in skozi noč je zavel topel vetrec. Izza obzorja se je prikazal mesec iti je Pristojbine znašajo za tuzemski promet in za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino do 5 kg 80 vin., do 10 kg 2 K,n do 15 kg 3 K in do 20 kg 4 K. Ta pristojbinska postavka velja tudi za promet z večino ozemelj nemške države. Za oddaljenejše kraje nemške države je pristojbina povišana. Za promet z Ogrsko, Bosno iu Hercegovino in z Nemčijo se kakor v vsem poštnem prometu z inozemstvom uvaja za zavoje prisilno frankiranje. Za tuzemski promet se dopušča sicer še možnost ne-frankiranja, vendar se določa pristojbin-ski dodatek 20 vin. iti sicer za vse zavoje brez ozira na težo. Pristojbine za poštne nakaznice bodo za tuzemski promet iu za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino znašale za zneske do 50 K 20 vin., pri zneskih preko 50 K 50 vin. za vsakih na-daijnih 50 K. Za promet z Nemčijo veljajo pristojbinske postavke svetovnega jk>-štnega društva, to je 25 vin. za vsakih 50 K. — Nadalje se uvajajo nove določbe za promet po povzetju. — Povišanje pristojbin za brzojavke obstoja v povišanju dosedanje pristojbine za posamezne besede od 6 na 8 vin., obenem se določa najmanjša pristojbina 1 K za brzojavko. Tudi povišana pristojbina za brzojavke velja enotno tako za tuzemski promet kakor za promet z Ogrsko,. Bosno in Hercegovino in z Nemčijo. Temu povišanju pristojbin primerno se je pristojbina za posamezno besedo pri aosedaj v avstrijskem, ogrskem in bosenskem premetu do-j "»ustnem prometu v časopisnimi brzojavkami določila na 4 vin. Pristojbina za časopisno pavšalno korespondenco, ki je dopustna v tej zvezi, se je določila na 15 K za prvih 500 besed m na 3 K za vsakih nadaljnih sto besed. Financijalni uspeh teli v poštnem in brzojavnem prometu uvedenih tarifnih iz-irememb, se predpostavljajoč normalen mirovni promet, ceni na letnih 90 milijonov kron. Rfiins politične tiesn. Na adreso madjarskih »deklamatorjev« v ogrsko-hrvatski zbornici piše >Naše Jedinstvo«: »Ako bi bilo vse tako, kakor govore in se pritožujejo radi stanja v Er-lelju, o izvestnih po greš k ah in nedostatnih, je-li od njih bolj zahteval patrljotizem, ia vse to povedo, kjer treba na štiri oči, tli da razglašajo javno na škodo države sploh in v vsakem pogledu? Seveda je to ijihovo mojstrstvo, prikrojeno za cilje poznanega njihovega programa, po ka-cčrem ne bi se na ogrskem priznavalo ni-jesar razun ruadjarstva in po katerem laj bi madjarska goba izbrisala tudi Hr-/atsko. Pred tisto gardo drznih ran tastov kakor da ni v tej vojni ogrskih nemadjar-;kih narodov, kajti po njihovem bi morali vsi pokorno ubogati, kar hoče madjarska opozicija in vsak narod bi se mora! pokorno upogniti, da bi ga jahali grofovi in grofiči tiste struje. Vsi narodi države, vsi brez izjeme, bijejo že 26 mesecev bitke, orelivajo kri, se žrtvujejo. Edino le ma-Jjarska opozicija moti in oteplje s svojimi deklarrracijami v parlamentu, kakor ia so oni vse in da ni nikogar poleg njih, kakor da imajo oni edini pravico zahtevati, kar jim drago, a drugi naj — molče! Gospoda naj bi raje računala z dejstvi: vsi narodi Ogrske dokazujejo v tej vojni lojalnost in korektnost, vsi se žrtvujejo, nikdo ne misli na drugo, nego na obrambo lržave. Niti eden ne dela državi skrbi, marveč dajejo zanjo svoje trude, kri, življenje in vse. Le gospoda iz madjarske opozicije zavlačujejo v to skladnost svoje muhe, ambicije, pretiranosti. Tudi »Arbeiter Zeitung« žigosa aristokrate madjarske opozicije. Vprašanje :t hočejo-li koalicijsko vlado? In če je temu tako, hočejo-li, da bi to koalicijo, se- razlil svoje drhteče žarke preko paradiža. In zašumelo je vseokrog v božji radosti in se je prebudilo iz svojega sna. A ni vriskalo kakor podnevi; samo žuborelo "e in se je hihitalo pritajeno. Brezkončnost je prihajala iz paradiža in z brezkončno-stjo sveto hrepenenje, ki je napolnilo dušo, da ni poznala več greha in smrti. Fant in dekle sta se zgenila, ko so ju obsvetili mesečni žarki. Dekle se je o-krenilo in se je ozrlo za trenutek name. In videl sein tisti obraz in tiste oči. ki jih je imela devica Cecilija. A to ni bila devica Cecilija; to je bila samo njena hčerka Cilka. V očeh ji je spala ljubezen, in mladost se je smejala v njih. Stiskala se je k fantu, ki jo je objel z močno desnico okrog pasa. In gledala sta v belo noč in sta se čudila sreči, ki je prepevala skozi paradiž s svojim mehkim, zvenečim glasom. Pesem je bila brezkončna in ni utihnila niti za. hip. Vsa širna noč jo ie poslušala, in ves paradiž je bil zamaknjen v njo... XII- Pod široko hruško je sedel Primož in je krčil pesti. Oči so mu bile udrte in so gledale polne gnjeva preko tuje dolinice, ki se je kopala sredi solnčnih žarkov. Sčetinasti brki so se mu bili povesili in so mu Štrleli na vse strani pod nosom. Obraz usu je bil neobrit in obleka vsa za- Stran II. Stavljali tudi Romuni, Slovaki in drugi? Kaj še! Oni hočejo hoalicijo samih Ma-djarov!! S tem je dunajski list podaJ naj-točneje označenje — svobodoljubja in pravičnosti gromovnikov madjarske opozicije. Navdušujejo se za svobodo, za demokratske ustanove, kakor n. pr. za splošno volilno pravico, ali to vsikdar s klavzulo, da bodo dobroto svobode uživali samo oni, da se bodo samo oni gnetli okolo državnih — jasli. Na Ogrskem je za mnoge teh deklamatorjev tudi lukrativna — kupčija. Vpratanje sklicanja avstrijskega parlamenta. Krik ogrskih parlamentarcev po sklicanju delegacij in s tem tudi avstrijskega parlamenta, je končno tudi nemške politične korifeje izvabil iz teme samopriso-jene si neodgovornosti za sedanje velike dogodke. Slednjič so se spomnili, da so, ali vsaj javnost naj veruje, da so tudi oni nekaj, da tudi oni hočejo imeti besedo. Možje ^Nationalverbanda« so staknili glave skupaj in sklenili so, naj bi se sklical avstrijski parlament. Na prvi i>ogled bi bila stvar zelo simpatična, ali drugačno lice nam kaže, ko vidimo, da se ti možje tudi predstavljajo taki kot jih poznamo že od nekdaj. Zato nedostaja vere v čistost njihovega »sklepa « in zato je tudi ta naletel na precejšnjo hladnost v nemških taborili. »Narodni listy« pojaš-njujejo to hladnost in. njene vzroke tako-le: »Nemški Nationalverband tvori skoro petino dunajskega parlamenta in za sklicanje državnega zbora se je izrekla le petina nationalverbanda, torej le neznaten odlomek državnih poslancev. Kako stališče zavzemajo drugi? Od socijalno-demokratične strani se je pač poprej že oglasil klic po sklicanju državnega zbora, ali sedaj se ni ponovil. Nemški krščanski socijalci — molče. Poljaki so imeli letos že več zborovanj, ne da bi bili zahtevali sklicanja državnega zbora. Sedaj se napoveduje novo poljsko posvetovanje, ali nič ni rečeno, da bi hoteli razpravljati o sklicanju državnega zbora. Od \1adi prijaznih Malorusov ni glasu. In istotako tiho je v romunskih in italijanskih poslanskih krogih. Slovenci, Hrvatje, češki poslanski klubi se tudi zavijajo v molk, ki ga češka javnost gotovo dobro razume. Meni-li nemški nationalverband, da s sklepom za sklicanje državnega zbora potegne tudi druge za seboj? Taka misel bi bila istotako drzna kakor je neosnovana. Predsednik dr. Sylvester se je odločil, da skliče konferenco načelnikov. Tej bo predložen predlog nationalverbanda. da konferenca načelnikov zahteva sklicanje državnega zbora in delegacij. Kaj se zgodi v tem trenutku, tega seveda ne moremo vedeti. Ali že seda i se da izpoznati, kaka bo situacija v onem trenutku: nevarna. Cim zastopniki national-verbanda stavljajo svoj predlog, se potrdi, kar je že sedaj vidno: da si prisvajajo ulogo voditeljev! In tedaj more nastopiti prvo presenečenje in druga morejo slediti: za nemški nationalverband, za niadjarsko opczicijo in druge činitelje v politiki!« Tak je odziv v glavnem glasilu glavne češke stranke na klic nemškega national-verbanda po državnem zboru. Tu imamo šolski izgled, kako tudi na sebi dobre namere ne vspevajo, če jim kumujejo ljudje, ki jim drugi ne verujejo in ne zaupajo. Gospodje dr. Gross in družba nimajo srečne roke: česar se lotevajo, ne uspeva, ker ne vzbuja zaupanja nikjer, niti v taboru lastnih soplemenjakov. Naravna posledica je to vse njihove prošlosti. Pri vsem, kar-koli so kdaj začeli, so ovajali svojo sebičnost in nikoli niso znaJi vzbu-js ti vere v čistost svojih namenov, kajti Jasno je bilo vsikdar, da mislijo le — na-se in iščejo svoje koristi. Tako jim gre tudi sedaj, ob njih klicu po državnem zboru. Gotcvvo si želimo vsi javne parlamentarne tribine, ker nam mora biti do tega, da bi se čula beseda udti te polovice države, ko se odigravajo tako važni dogodki in se pripravlja nova doba v naši državi. Ali, vzeli so stvar v roko nationalverbandlerji in — kompromitirana je. Nikdo se noče zavzemati zanjo v uverjenju, da gospoda iščejo zopet nekaj — za-se! [ Vodilno ulogo hočejo igrati v našem parlamentu in v javnem življenju države ; vse njihovo postopanje v prošlosti pa je bilo tako, da jim nikdo — najmanje pa nenemške narodnosti — ne more zaupati take uloge. Ali, izvajanja v češkem glasilu vsebujejo resen opomin tudi na druge strani. Zaključni stavek bi se zdel nekako tajin-stven. Vendar ga ni težko razumeti. Iz dejstva, da avstrijske narodnosti sedaj, v teških časih, vrše brezpogojno svojo domovinsko dolžnost, podrejajoč vse druge — svoje zahteve in svoje pritožbe — o-brambi države, iz tega dejstva naj vodilni činitelji nikar ne izvajajo krivega zaključka: da ostane to tako tudi potem, ko združena sila in požrtvovalnost vseh narodov izvojuieta mir, časten in koristen za državo! Naj ne izvajajo zaključka, da se narodi tudi potem ne bodo oglašali s svojimi zahtevami! Ker, če bi hoteli to, utegnejo priti — kakor pravijo »Narodni Listy« — presenečenja za nationalverband In »druge činitelje v politiki!« Tak opomin izvajamo mi iz izvajanj praškega lista. »EDINOST* štev, 266. 2. korenjaki (bilfe) vđikoiistne Riparje,kazati se je treba z izkaznico za živila Razglas Prigodom Najvišjega praznovanja godu Ni. Veličanstva bodo po vsej Avstro-Ogr-ski monarhiji od 4. do 8. oktobra tek. leta dnevi darovanja v korist sklada za invalide c. in kr. vojnega ministrstva, avstrijske zveze za pobijanje tuberkuloze in c. kr. vojaškega sklada za vdove in sirote. V ta namen se bode omenjene dneve po vsej monarhiji, kjerkoli bodo dopuščale razmere in vojno stanje, nabialo prispevke, vabilo državljane, da pristopijo kot člani gorenjim društvom, prodajalo patrijotič-ne znake in prirejalo javne, dobrodelne predstave. Sicer su glasi poziv za pristop k c. kr. vojaškemu skladu za vdove in sirote za centralo na Dunaju, ki pa nikakor nima namena smatrati na Primorskem nabrane prispevke kot lastnino, ampak hoče pozneje odkazati vse na Primorskem nabrane prispevke, darove in članarine podružnici, ki se ima ustanoviti tudi za Primorsko. Vsled tega se bodo vsi na Primorskem nabrani prispevki porabili izključno le za rojake iz te dežele. Polovica dohodkov vsega podjetje se odkaže po vojno-oskrbnemu uradu c. kr. ministrstva notranjih zadev za c. kr. vojaški sklad za vdove in sirote v dotični deželi, ena četrtina dohodkov deželni komisiji za pobijanje tuberkuloze med vojščaki, ki se povrnejo iz vojne in ena četrtina dohodkov pripade skladu za invalide vojno-oskrbnega urada. Poslovanje ob dnevih darovanja se bode vršilo po istem vzorcu kakor prigodom maja meseca t. I. prirejenega tedna v prid Rdečem križu in prigodom prireditve patrijotičnega nabiranja kovin in nabiranja volne in kavčuka. Vsi sloji prebivalstva so naprošeni vsestransko podpirati plemenito podjetje bodisi z denarnimi prispevki, bodisi s pristopom k društvu za »c. kr. avstrijski vojaški sklad za vdove in sirote« bodisi z nakupovanjem uradnih znakov ali tudi z udele-žitvijo na dobrodelnih predstavah. Vsakdo naj žrtvuje po svojih močeh v prid blagega podjetja v pomoč bližnjemu v blaženje bede, tudi najmanjši dar se hva-ležnostno sprejme. Posebngc- se priporoča učiteljstvu in šolski mladini, aa pospešuje podjetje z besedo in dejanjem in vsemi razpoložljivimi sredstvi, da tako pripomore tudi takrat kakor vselej do sedaj, do sijajnih uspehov. C. kr. ministrstvo za nauk in bogočastje dovolilo dne 7. oktobra pouka prosto v svrho, a zamore šola tem uspešneje sodelovati na blagem podjetju. Trst, 22. septembra 1916. Schneider 1. r. nemarjena. Razločno sem ga videl; kajti stal sem komaj tri korake pred njim v grmovju. In videl sein tudi Cecilijo; videl sem njen koščeni, nagubani obraz in njeno suho, slabotno telo. Oči se niso smehljale, ampak so bile polne solz in trpljenja, ki ji je razjedalo dušo. Ihtela je tam pod hruško in niti ni poslušala be-£ed, ki jih je govorila njena hči. Stopil sem iz grmovja in sem obstal pod hruško. »Bog vam daj srečo, ljudje!« sem izpregovoril, ker mi je bila duša polna usmiljenja. »Solze teko po vsej tujini, gorke in bridke so in kličejo proti nebu. A nebo je mrtvo v tujini in pozna samo svoje mrzle žarke in zvezde. Iztezaj svoje roke in moli in preklinjaj! Vpij v svoji bolesti skozi dan in noč in se bij po čelu! A kdo te sliši in kdo se ozrč na tvojo bolest? Mimo gre tujec; ozre se za trenutek nate, pa se mu ne ljubi niti pljuniti na tvojo bolest... Nisi sam, Primož! Brezkončna tujina je polna gorja, in tisoč src umira po nji v svojem divjem hrepenenju po mrtvem paradižu. Nisi sam, Primož — ozri sie okrog sebe, pa boš videl tisoč oči, ki so že pretočile vse svoje solze.« Primož se je dvignil fri se je ozrl strmeč name. Premeril me je od nog do glave in je zmajal z glavo. Cecilija je nehala hipoma ihteti in je obrisala s pred- Naročbe ameriških trt iz državnih trt-nih nasadov na Pimorskem za dobo sajenja 1916—17. Iz državne trtne zaloge na Primorskem se na spomlad 1917 proti plačilu odda ameriške trte pod temi-ie pogoji in sicer: 1. cepljenke raznih evropskih vrst, cepljenih na velikolistno Riparjo in Rupestris montikolo; pašnikom mokro lice. Uprla je vame s»vo-je velike, vlažne oči, ki so bile še vedno lepe kakor tiste dni, ko se je Primož ženil pri nji. »Kaj hočeš?« je vprašal Primož zlovo-Ijen. »Kdo te je klical? Kdo te je najel, da si se prišel norčevat iz nas — siromakov? Kdo si? Ha?« »Jaz sem glas vpijočega v tujini in hre-penečega po izgubljenem paradižu. Moj glas čuješ v tihi noči, ko je tvoja bolest najhujša. Slišiš ga, ko se jočeš v glasnem hrepenenju po razdrtem domu in se ti trga srce... A ti ga nočeš poslušati; kajti vse tvoje misli so zaverovane v paradiž, ki ga že davno ni več. Duša ti hodi nazaj do daljnega juga gledat tvoje vinograde in njivice, nad katerimi prepevajo škrjanci. In vrača se nazaj in ti pravi o paradižu, ki se smeje še vedno tam doli. Ti ji pa veruješ in niti ne veš, da se je varala tvoja duša v svojf slepoti m je varala tudi tebe... A jaz ti rečem, Primož — paradiža ni več. Razsul se je v prah in se je izpremenil v groblje, po katerem se plazijo kače. In pesmi ni več; kajti zamrle so v groznem ječanju, k! vpije iz morja krvi, tulečega preko paradiža...« Kmet je poskočil na noge m mi je za-žugal s pestjo. »Molči, človek, ki ti ni sveto gorje izgnancev in brezdomovin-cev!« je zavpil s hnpavim glasom, in Rupestris montikole in raznih križank; 3. kolči (reznica) velikolistne Riparje, Rupestris montikole in raznih križank. Cene trt za 1000 komadov so te-le: a) ameriške cepljenke stanejo 140 K; b) ameriški korenjaki (bilfe) za revnejše vinogradnike 10 K, za premožnejše 30 K; c) ameriške kolči za revnejše vinogradnike 5 K, za premožnejše 16 K. Potrebo revnejših vinogradnikov, koji naročijo trte po znižani ceni, mora županstvo vestno in resnično potrditi. Cepljenke se bodo oddajale posameznikom le v manjših množinah, glavno v svrho razširjenja boljših trtnih vrst. Ako stranka naroči več nego 500 komadov korenjakov (bilf) ali več nego 2000 komadov kolči, si namestniStvo pridržuje pravico, zaprošeno množino trt primerno številu naročb znižati. Trte je naročiti najkasneje do 30. novembra t. 1. potom občine, pri kateri se v to svrho nahajajo posebne tiskovine. Po-zneja naročila se ne bodo vpoštevala. Vsak naročnik trt naj v dotičnem naročil-nem izkazu v razpredehi za pripombe pristavi lastnoročni podpis. Županstvo mora izpolnjene naročilne pole takoj poslati pristojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu (c. kr. namestništvenemu svetniku v Trstu, trdnjavskemu poverjeniku v Pulju, magistratu v Rovinju), da jih predloži c. kr. na-mestništvu. Trte se bodo oddajale samo primorskim vinogradrikom. Trgovci s trtami so izključeni od dobave prej označenih trt. Cene se razumevajo od nasada v Kan-fanaru. Dotični znesek je položiti pri prejemu trt, oziroma ako se te dopošljejo po železnici, pošti ali parniku, se isti povzame z embalažnimi in dovoznimi stroški vred, ki se zaračunajo po lastni ceni. Vsak naročnik navedi natančno: 1. razločno pisano ime. bivališče, hišno številko in poklic; 2 davčno občino, v kateri se nahaja vinograd, ki ga je obnoviti; 3. zaže-ljeno vrsto in množino trt; 4. železniško in poštno postajo, kamor naj se pošljejo trte. Trte je takoj po sprejemu pregledati. Morebitne pritožbe je nemudoma prijaviti tukajšnjemu c. kr. nadzorniku za vinogradništvo. Na pozneje prispele pritožbe se ne bo oziralo. Slednjič se opaža, da se ameriške trte načeloma ne bodo oddajale brezplačno. Izvzeti so samo slučaji, v katerih se manjši vinogradniki zavežejo, da naredč ameriške matičnjake v svrho pridelovanja podlog. Prošnje za brezplačno prepustitev ameriških korenjakov v ravno omenjeno svrho je vložiti do zgoraj navedenega roka naravnost pri c. kr. namestništvu. Trst, 6. septembra 1916. Od c. kr. namestmštva. ... --------m se jih ne more dobiti na dan več kot tri na osebo, nikakor pa ne več kot 15 skupaj. MILO. Na izkaznico za živila se lahko dobiva vsak dan milo po 4 K kg in sicer po kg na osebo. • * * MLEKO ZA BOLNIKE. Z dnem 1. oktobra se razveljavijo dovoljenja (»Nulla osta«), ki jih je izstavljala aprovizacijska komisija za bolnike, da so lahko dobivali več mleka, ter se mesto njih uvedejo posebne izkznice. — Kdor reflektira na tako izkaznico, se mora obrniti na urad za izkaznice (ulica -Valle št. 3.) ter dokazati z zdravniškim spričevalom, ki ne sme biti izstavljeno pred 15. avgustom t. 1., da bolnik absolutno potrebuje mleka. Spričevalo mora potrditi zdravnik, ki je dodeljen namestništvenemu svetovalcu (ulica Cašerma št. 7.). — Urad za izkaznice je odprt vsak dan od 10 dop. do 12 opoldne in od 3 do 5 pop., ob nedeljah pa od 9 dop. do 12 opoldne. AproulzccllsKe stusrl. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 25. do 30. t. m., se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske comisije, in sicer na eno osebo. V4 kg fižola po K 1— kg, Vo kg koruzne moke po K 0'80 kg. SLANINA. Tekom tega tedna se bo nadaljevalo razdeljevanje svitlo-sivih izkaznic za slanino, i n sicer se bo dobivala po ena izkaznica komisije za vsakih 6 odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavne, za čas od 18. septembra t. L do 1. oktobra t 1. Na izkaznice, izdane od komisije, se bo moglo dobivati po 120 gramov 02 dkg» slanine mesto 10 dkg v običajnih prodajalnah aprovizacijske komisije do vštete sobote. 30. t. m., in sicer po K 9 60 kg. MASLO. Teke*.i tega tedna se bo nadaljevalo tudi razdeljevanje rdečih izkaznic za maslo, in sicer se bo dobivala po ena izkaznica komisije za vsakih 6 odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavne za čas od 18. septembra t. 1. do 1. oktobra t. L Na izkaznice, izdane od komisije, se bo moglo dobivati po 120 gramov (12 dkg) masla mesto 1ls kg do vštete sobote, 30. t. m., v vseh prodajalnah aprovizacijske komisije, in sicer po K 976 kg. JAJCA. Jajca se dobivajo po 22 vin. eno v vseh prodajalnah aprovizacijske komisije. Iz- žile na čelu so se mu napele. »Čemu go-bezdaš nore besede? Ali misliš, da imas bedaka pred seboj? — O, našega paradiža ne more biti konec nikdar, nikdar! Prešla bo vihra, in paradiž se bo dvignil spet in bo še stokrat lepši... Kaj ti je treba gobezdati, ko te ni nihče vprašal?« »Resnico govoriš, Primož. Prešla bo vihra, m solnce se bo nasmejalo. A zaman ti bodo iskale oči paradiž. Videl boš groblje in tudi kače boš videl, ki so se zaredile na razvalinah tvojega doma. In takrat ti bo zastalo srce, in pamet ti bo zastala... Kaj nisi še doživel Vihre? Prišla je bogveodkod in se je navalila na tiho vas. Bliskalo se je in treskalo in je tulilo sredi črne noči. In ko se je dvignil dan, nisi videl več bele vasice. Ležale so po polju razmetane koče, in ljudje so vpili in so si pulili lase... Glej, Primož, tako je tudi s tvojim paradižem. Sam si rekel, da ni tvoje hiše več. Grobovi so razrušeni, in bele kosti očetov in mater razmetane po razkopali i zemlji in ječč zdaj sredi nemirnih, groznih noči... Primož, ali ne čutiš tega v svojem srcu? Ali se ne zavedaš tega v nočeh, ko ni k tebi spanja in se ti reži umazana resnica v obraz? Čemu varanje, ko pa je v njem toliko bridkosti?« Primož me je gledal s široko odprtimi očmi. Njegova napol dvignjena desnica se Deiič* m\l Aprovizacijski ukrepi za Trst. Aprovizacijska komisija tržaškega namestništva je imela pod predsedstvom namestnika barona Fries-Skeneja sejo, koje glavni predmet je tvorila zagotovitev življenjskih potrebščin mesta za prihodnjo zimo in pa določitev preskrbovalnega načrta za ta čas. Pri tem se je splošno naglašalo, da naj se tudi v bodoče obdrži dosedanji zi-stem živilskih izkaznic in decentraliziranih, v lastnem obratu komisije se nahaja-jočih prodajališč, ki se je jako dobro ob-nesel. V olajšanje nakupovanja se že več kot eno leto obstoječe prodajalne aprovizacijske komisije pomnože še nadalje, do-čim se ima glede onih potrebščin, ki se ne oddajajo na podlagi živilskih izkaznic, razmišljati o odredbah, s katerimi bi se tudi glede teh predmetov zagotovilo čim enostavnejše nakupovanje ter bi se pre-prečala brezpotrebna potrata časa. Na polju preskrbe z mlekom se je aprovizaciji posrečilo, da je z nakupom mlečnih krav prav bistveno povišala za mesto razpoložljivo količino mleka, s čimer se bo pospešila tudi od aprovizacijske komisije uvedena špecijalna akcija v zagotovitev smotrene prehrane otrok. Z ozirom na bližnjo zimo se je nadalje na pobudo g. namestnika sklenilo, da se razširi delovanje komisije tudi na prodajo drv in premoga po primernih cenah, ki jih bodo lahko zmagovali tudi revnejši sloji prebivalstva. Tudi javne kuhinje aprovizacijske komisije, ki prehranjujejo po zmernih cenah že sedaj kakih 5000 oseb, se bodo razširile že v najbližjem času, in sicer se bodo ustanovile nove kuhinje v predmestnih okrajih, tako da se bo zlasti tudi delavstvu, ki tvori pretežno večino prebivalstva v teh okrajih, dala prilika, da obiskuje javne kuhinje. Dnevi darovanja povodom Najvišjega godu Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. od 4. do 8. dne oktobra 1916. (Dovoljeni z razpisom c. kr. ministrstva za notranje stvari z dne 25. julija 1916. 1., št. 16721/ M. I.) Spominjajte se v dneh darovanja vojnih invalidov, jetičnih vojni-kov in vojaških vdov in sirot z izdatnimi darovi, nadalje s tem, da kupujete oiicijal-ie znake, da se udeležujete prireditev, :er da pristopajte društvu: C. kr. avstr. zaklad za vojaške vdove in sirote. Večje denarne darove prosimo vposlati vojno-pomožnemu uradu c. kr. ministrstva za notranje stvari na Dunaju, I., Hoher Markt z oznamenilom »za dneve darovanja« (Račun poštne hranilnice štev. 152.600). Za c. kr. avstr. zaklad za vojaške vdove in sirote: Maks grof Wicken-burg, c. in kr. tajni svetnik, minister v p. Za zaklad invalidov vojnoskrbnega urada: Ivan vitez Lobl, c. in kr. podmaršal. Za avstr. združbo za zatiranje jetike: Dr. Ed. princ von u. zu Liechtenstein, dvorni svetnik v c. kr. ministrstvu za notranje stvari. Taki so! Mi smo že omenili znamenite knjige »Češki naTod«, ki jo je izdal dr. To-bolka v nemškem jeziku. Namen jej je, da nemško javnost seznani z velikim delom češkega naroda na socijalnem, kulturnem in gospodarskem polju. Knjiga zadošča torej potrebi, na kakršnjo smo ra- je tresla, in preko obraza se mu je razlila trpkost. »Človek, grozne in resnične besede govoriš,« je dejal. »Cemu bi se lagal? Tudi jaz sem mislil vedno tako; a vendar sem moral varati samega sebe, ker drugače bi si moral vzeti vrv in se obesiti na prvo drevo... O, grozno je življenje! Da bi bil vedel, pa bi bil raje ostal na Mata-iurju in bi bil poiskal kralja Matjaža- Vse-del bi se bil k njemu za mizo, pa bi bil smrčal z njim, dokler bi me ne poklicala zadnja sraka in zadnji krivi prerok. Cemu mi je bilo treba vsega tega? Užival si mlad svojo srečo in si jo skrbno negoval, da ti ostane tudi za starost. A zdaj imaš zlodja! Živi kakor zverina, preganjan in zaničevan od ceh krivogledih tujcev, ki niti govoriti ne znajo po božje, ampak lajajo vsak dan nate kot pes na zverjad! Saj pravim — jokal bi se nad tvojimi besedami, če bi ne bile tako resnične Spoznal je resnico, ki se je je branil toliko dni in ga je zasledovala na vsakem potu. Hipoma se je je zavedel, a je imel vendar še toliko moči v duši, da je prenesel vso njeno bridkost. Roke so se mu tresle, in na Čelo so mu stopile potne srage. Sopel je naglo in razgaljene prsi so se mu dvigale sunkoma. »Veliko si dosegel s tem, da si spoznal resnico, Primož,« sem nadaljeval, ker se V Trstu, dne 24. septembra 1916. vno v včerajšnjem izdanju naglašali glede Slovencev. Nemci naj spoznavajo slovanska plemena v Avstriji, njihova prizadevanja, njihovo delo, njihove uspehe in njihove zasluge za širjenje_kulture — da bodo potem pravilneje in pravičneje sodili o teh narodih, kar edino more dovesti do velikega cilja, po katerem mora hrepeneti vsak blag človek: do mirnih odno-sajev in koristnega medsebojnega razmerja. Ker so pri knjigi sodelovale same pr-v o vrst ne moči z raznih polja snovanja človeškega uma. je vzbudila takoj veliko pozornost med Nemci v — Nemčiji!! Prinesli so obsežne in laskave ocene tega — kakor konstatuje »Information« — zares momentalnega dela. — Ali rečeni vir konstatuje še nekaj drugega zelo — zelo značilnega. Za nemške časopise v Avstriji knjiga dr.a Tobolke ne ekzistira. Z eno samo izjemo so jo vsi zamolčali! Ti avstrijski časopisi torej nočejo, da bi nemška javnost izvedela resnico o Češkem narodu. Ti časopisi hočejo, naj nemška javnost tudi nadalje pozna Čehe le od strani — komične figure v znanih nemških »humorističnih« in »satiričnih« listih, ki so pravi zastruplievalci razmerja med Nemci in slovanskim svetom. Tu vam je precej pojasnila, zakaj ne more priti v naši državi do narodnega pomirjenja! Taki so! Predsednik deželne upravne komisije mejne grofije Istre, dvomi svetnik La-sciac, se je podal v spremstvu člana komisije, okrajnega glavarja Gorizzuttija, dne 18. t. m. v službenih opravilih v Pulo, kjer je obiskal ekscelenco, gospoda zapo-vednika mornarice, vele-admirala pl. Hausa, in njegovo ekscelenco, gospoda zapovednika vojnega pristanišča. pl. Chmelarza, si je ogledal tamošnjo deželno bolnišnico in se je izvršivši še nekoliko službenih obiskov, istega dne povrnil v Poreč. Najvišje cene za grozdje in mošt v Istri. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre je razposlala zadrugam v deželi: Dasi v namestništveni naredbi dne 9. septembra t. 1. L. Z. N. in Z. 36 glede rekvizicije vina, pridelanega v Istri, ni izrecno rečeno, da se tudi za grozdje in mošt določajo najvišje cene. vendar se odredbe glede cen vina imajo uveljaviti tudi za grozdje in mošt. In ravno za grozdje in mošt se imajo — kakor se samo po sebi razume — določiti cene po podatkih v rubrikah 2, 4. 5 in 6 tabele pri § 3 navedene naredbe. To naj se objavi občinstvu. Mestni slovenski otroški vrtec pri Sv. Ivanu. »Eppur si muove« sem rekla včeraj, ko sem si ogledala novi mestni slovenski otroški vrtec pri Sv. Ivanu, katerega je prevzel magistrat od CMD. Vse je prenovljeno, vse higijenično urejeno, ker mestni magistrat lažje trosi, kakor naša revna CMD. In čas je bil, da se je poskrbelo tudi za slovenske otroke! — V prvem nadstropju hiše Gašperčičevih dedičev se nahajata dve lepi zračni šolski sobi, katerih vsaka ima po 4 proti vzhodu in poldnevu obrnjena okna. V eni je 16, v drugi 14 lepih udobnih šolskih klopi. Na vhodu v te sobe je napisan višji in nižji oddelek v obeh deželnih jezikih. Zraven višjega oddelka je zračna obednica, zraven nižjega pa prostoren hodnik, koncem tega pa velika, svetla in zračna kuhinja. Ker je vse popravljeno in pobeljeno, tako svetlo veselo napravlja prav prijeten vtis. In kako je mrgolelo in žvrgolelo v obeh oddelkih! Štela sem jih in zopet štela, ker se mi je zdelo prav neverjetno število: bilo jih je nič manj nego 157. Prijazna gospa voditeljica mi je pokazala tudi kuhinjo, kjer se je v velikanskem loncu kuhalo tečno kosilo. Ker je bilo kmalu poldne hotela sem si ogledati še malčke pri obedu. Otroci so dobili v lepih plavih "skledicah svoje kosilce. Oči so jim žarele in mene je pogled na to pestro, nedolžno mnogoglavo družbo uprav prevzel in ganil. Mislila sem si: sedaj naj pridejo sem vsi oni, ki so kolikor toliko pripomogli clo tega človeko- in rodoljubnega uspeha in obilo bodo poplačani ob tem pogledu za ves trud in skrb. Doslej sta na zavodu nameščeni g.a Antonija Germekova kot voditeljica in učiteljica višjega oddelka, a g.čna Viktorija Gergičeva kot učiteljica-vrtnarica nižjega oddelka. Kakor kaže število otrok že v prvem tednu otvoritve, bode treba zavod kmalu razširiti. Prvi mi je smilil kmet, ki ga je bila strla usoda skoro že popolnoma. »Zdaj vidiš vse m veš, da tvojega paradiža ni več. Ne bodo ti omahnile roke in srce ti ne bo zastalo, ko stopiš na svoje drage razvaline. Kajti že v svojem pregnanstvu boš zbudil v sebi moč, ki jo boš negoval in krepil do tistega dne, ko ti obstane noga na razvalinah. In takrat boš močan; roke se ti bodo pomladile in bodo kakor iz zeleza. Delal boš od zore do mraka — in paradiž se bo dvigal iz razvalin. Iz krvi bo rasel in se bo razgrinjal kroinkrog v svoji krasoti in moči. Ne bo več strahov in pošasti, ki tulijo danes tam doli. Pesmi bodo prepevale, in radost božja bo vriskala tiste pesmi,'pesmi življenja in silne narodove moči. Kajti vedi, Primož — kralj Matjaž je vstal in je stopil iz svoje zatohle votline.« Kmet se je zgenil in je stopil bliže k meni. V njegovih očeh ni bilo več onega topega gorja, ki izmozga v človeku zadnjo odporno moč. V srcu se mu je zbudil strah, ki vstane v silni bolesti tik pred novimi nadami, ki pridejo tako nenadoma s svojo veliko telažbo. Tudi Cecilija se je zgenila in se je dvignila trudoma. Samo Cilka je še sedela v travi hi je gledala name s svojimi krasnimi, otožnimi očmi. (Konec sledi.) V Trstu, dne 24. septembra 1916. »EDINOST« štev. 266. Stran rn. korak ie storjen: temelj je postavljen upamo, da z dobro voljo našega slavnega magistrata dosežemo še nadaljnih uspehov na šolskem polju. — Vprašali bi, kakšen je sedaj poslovni jezik, odkar je mesto prevzelo naš slovenski otroški vrtec? — tJred. Huda zima se nam obeta. Prejeli smo: Po hudi vročini prihaja običajno hudi mraz. Slovenski pregovor pravi to in mi starejši ljudje smo se že često prepričali o resničnosti tega pregovora. V hudi zimi treba mnogo kuriti in ravno to bo v prihodnji zimi zelo težko, ako pomislimo, da so drva za kurjavo že sedaj po 10—12 vin. kilogram! Revnejši sloji meščanstva bodo morali zmrzovati, ako mestni magistrat ne ukrene kaj v tem oziru. Dobro bi bilo, ako bi v mestnem gozdiču posekali ostarele in že precej hrome hraste in bi sploh posekali, kar ni nujno potrebno v okras in za senco gozdiča. Mestni, oziroma občinski vesčaki naj bi zaznamovali vse, kar bi se namenilo za napravo drv. Glede sekanja pa naj bi se (ako ni na razpolago delavskih moči) prodajalo proti malt odškodnini kar celo dTevje in stranke naj bi skrbele za sekanje. Okoličanom bi bilo s tem zelo ustreženo. Za mestno ljudstvo pa nai bi se prodajalo zdrobljena drva po kolikor možno nizkih cenah. Vse to bi lahko ukrenili, ne da bi gozdič izgubil na krasoti, a meščanstvo bi bilo gotovo zelo hvaležno mestni upravi, ako bi tudi tu pokazala svoio skrb za reveže. Rodoljub je v dejanju. Pokojni Martin Kerže. trgovec v Trstu, je volil 200 K tržaškemu »Sokolu«. Pokojnik je bil med usanovitelji tega društva, bil je vnet za sokolsko idejo, nekdaj tudi zelo delaven v društvu, a zvest član in podpiratelj do — zadnjega. Se na smrtni postelji mu je naklonil čin ljubavi. Tržaško Sokolstvo mu ohrani hvaležen spomin. O Marice Gregoričeve slovenski slovnici za Italijane piše »Lavoratore«: Ta knjiga bo koristna toliko za tiste, ki se hočejo sami učiti slovenskega jezika, kolikor za rabo v srednjih šolah. Koristno bo za Slovence, ki se hočejo učiti italijanščine, in za Italijane, ki se želijo učiti slovenščine. Izkratka: dobra knjiga je to. Ta knjiga ima svojo zgodovino: pripravljena je bila že pred časom in je imela iziti v letu 1913. Ali zgoditi se je moglo šele se-dai. Pred vsem je tiskarski štrajk preprečil izdanje. Po izbruhu vojne pa so bili stavci vpoklicani in knjiga zopet ni mogla iziti. Nato je prišla vojna z Italijo in med porušenimi hišami v Gorici je bila tudi ona Paternollijeve tiskarne, ki naj bi bila knjigo natisnila. Pisateljici pa se je posrečilo rešiti rokopis iz ruševin in tako je sedaj knjiga občinstvu na razpolago v knjigami J. Stoke. — Tudi mi ponovno priporočamo knjigo ne samo Italijanom, ampak tudi Slovencem, ki se hočejo učiti italijanščine, posebej pa še tistim našin-cem, ki so iz kakršnegakoli razloga že v mladosti zašli med Italijane, vsled tesar so zanemarili svoj jezik. Sedaj morejo s slovnico M. Gregoričeve izpopolniti se v svojem maternem jeziku. V. loterija v korist vojno-poinožnemu uradu. Dosedanje loteiije vojno-pomozne-ga urada ministrstva notranjih zadev so imele tako sijajen us^eh, da priredi vojno-pomožni urad peto vojuo-pomožno loterijo. Ta loterija obsega 20.000 srečk po 50 vin. s 1008 dobitki v vrednosti 4000 kron. Glavni dobitek tvori neki okrasek v vrednosti 1000 K, drugi dobitek pa gramofon z glasovnimi posnetki Nj. Veličanstva in vojskovodij. Ostali, dobitki so oficijelni prodajni predmeti. Žrebanje se vrši 15. oktobra 1916. Srečke se dobe v tehnični obratni centrali na Dunaju L, Hoher Markt 5., nadalje v vseh oficijelnih razprodaial-nicah na Dunaju in izven Dunaja. Preprodajalci in tobakarne, ki se hočejo baviti s prodajo srečk, dobe popust. S šole v Skednju. Resnici na ljubo prosimo sprejmite z ozirom na članek z dne 23. t. m. sledeča pojasnila: Lepo je, da zre podpisana »mati« z vsem zaupanjem v novega šolskega vodjo, vendar njena sodba o »vodilnih faktorjih«, posebno kar tiče šolskega odseka na magistratu, c. kr. okr. nadzornika in dosedanjega voditelja (in tc tri v glavnem meni,) ni prav točna. Ni prav, da se jim podtika, da niso imeli »posebne ljubezni« do uboge dece. In to hočemo podpreti s par tehtnimi dokazi, ki govore o srcu, ki je bilo za šolsko deco, osobito za ubožno zelo odprto. Kar magistrat zadevlje, moramo res odkrito priznati, da slovenskim šolam, osobito zadnje leto, zelo gre na reke, toliko kar se notranje uredbe tiče, kolikor z ozirom na narodnostno vprašanje, in v prvi vrsti glede dobrodelnosti. V minulem šolskem letu so revni otroci sprejemali refekcijo, gratis knjige in knjižice, obuvala, obleke, izkaznice za kruh, čokolado. Res mnogo, če upoštevamo razmere. Će je ta aH oni dar prišel do nas z malo zamudo, smo pač upoštevali sedanje razmere. Upamo in nad jamo se trdno, da bo letos vsaj tako, kakor lani. O č. g. nadzorniku ne govorimo niti dalje, ker ga po tolikih letih spoštujemo kakor izbornega šolnika in ljubeznivega očeta naše dece. Iz lastne izkušnje vemo, kako prijazno in zadovoljno je že sto in sto staršem šel na roko v šolskih zadevah. Pokazal je povsod srce za nas. Prejšnji g. voditelj, ki je bil dne 16. t. m. premeščen v Trst, je bil res po vzgoji Italijan, ali nihče mu ne more očitati mržnje do Slovencev, saj je sam često priznal, da je po krvi Slovenec. Ljubezen do izročene mu šole in mladine je vedno z dejanji pokazal, osobito ravno minulo šolsko leto. — Ustanovil je s patrijotično zbirko med ške-denjskim slovenskim učiteljstvom nedotakljivi fond z osnovno glavnico 100 K za' uboge učence. Pospeševal je roditeljske sestanke v šoli, organiziral veselice, kojih čisti dobiček je šel za nakup oblačil za ubožne učence, pri drugih sličnih veselicah je sodeloval s svojo slikarsko spretnostjo. Ne vemo vsega, vemo pa, da je staršem rad svetoval v šolskih zadevah. Pod njegovim vodstvom se je naša šola kakor ena prvih v okolici razširila v šestrazred-nico in pomnožila za mnogo vzporednic. Preskrbel je šoli bogato zbirko prepotreb-nih učil. In uspehi niso nikdar izostajali. Mnogo naših otrok, ki so lani hodili v ške-denjsko ljudsko šolo, je letos vpisanih v c. kr. pripravnico, v slovensko trgovsko šolo. v nemške meščanske šole itd. Ni prav torej, da se zaslužnega moža, ki je zdaj v mestu ravnatelj meščanskih šol, sumniči hkrati z drugimi, nam slednje čase posebno naklonjenimi, »vodilnimi faktorji«. Mož je kakor drugorodec res pokazal ljubezen do naše dece in lahko od te strani služi za zgled. — Spremembo v vodstvu škedenj-ske šole pa sicer pozdravljamo iskreno, ker se je izpolnil princip, da bodi voditelj slovenske šole Slovenec. O novem g. voditelju smo tudi že čitali v nekem dopisu iz Katinarc prav pohvalno, a soditi — po preteku enega tedna — še ne moremo, da ne bi bila sodba sem ali tja prenagljena. Danes v nedeljo ob 10'30 bodo peli, kakor nam javljajo, v baziliki sv. Justa novo kompozicijo »tantum ergo« za 4 glasove, katero je spisal prof. organist Zucoli, ki je dal lanjsko leto koncert na orgije v ljubljanski stolnici. Slgniim laudis je prejel g. Suša Karel absolvent tržaške gimnazije, tačasm poročnik v rezervi. Odlikovan je bil ze s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. — Pogrešajo ga od 20. avgusta III. harmonika, ki je bila tako z veseljem sprejeta na severnem bojišču je prišla nazaj. Oni, kateri si jo je tako želel, in je veselo na njo sviral ter ž njo kratkočasil svoje bojne tovariše, veseli živahni Rudolf Pahor, c. kr. stražmojster pri 5. drag. polku, ni več živimi Na severnem bojišču je umri junaške smrti. Bil je vesele šegave narave, svojim drugom dober tovariš. svojemu rodu in domu zvest sin. Z veseljem je odrinil med bojni grom in tam si ohranil vedno svoj humor. Ni se tebi spolnila žeJja, da bi si na svoji harmoniki zasviral po v rate k v domovino. Naj ti bode, dragi rojak, daljna zemljica — lahka, in v počivaj v miru!« — A. S. »Čitalnica« pri Sv. Jakobu naznanja, da je preminul njen večletni član, g. Ivan -iiačar, ter poživlja člane, da se udeleže ?ijegovega pogreba, ki se vrši danes v nedeljo ob 10 dopoldne, iz mestne bolnišnice ul. Pieta. Dopustnost otvoritve konkurza o premoženju v poklicancev. Višje deželno sodišče v Gradcu je v nasprotju z razsodbo prve instance dovolilo, da se otvori kon-kurz o premoženju dveh v vojno službovanje vpoklicanih bratov, ki sta imela javno trgovsko družbo. Zoper to odločbo sta vložila brata revizijski rekurz na višje sodišče, v katerem je zastopnik izjavil, da je otvoritev konkurza o premoženju vpoklicanih nedopustna, ker je kon-kurz isto kakor izvršba na premoženju, ki je pa v zmislu cesarske naiedbe z dne 29. julija 1914 nedopustna. Najvišje sodišče ni ugodijo prizivu, ampak je potrdilo razsodbo graškega sodišča. Utemeljevanje izvaja: Cesarska naredba z dne 29. julija 1914 govori le o eksekucijskih korakših, začasnih odredbah in o izvršitvi izterjavama denarnih terjatev, torej se nanaša izključno le na izvršilna dejanja v znrisdu ekse-kucije. Će je tudi odredba konkurza v gospodarskem učinku enaka eksekuciji na vse premoženje, vendar ne daje ta okolnost nikake pravice, da bi se otvoritev konkurza v smislu označene naredbe smatrala kot nedopustna. Že njeno besedilo izključuje uvrstitev konkurza v pojem izvršbe v smislu izvršilnega reda. Takšna obsežna razlaga je nedopustna zato, ker vsebuje ta naredba, kakor pojasnuje to vsa vsebina in naslov. »Izjemne določbe na polju postopanja v državljanskih pravnih zadevah za vojaške in njim enake osebe« in kot izjemna določba ne prenaša raz-teznejše razloge. Naredbi služi za podlago misel, da se vojaške in tem enake osebe med dobo vojnih dogodkov ščitijo pred gospodarsko škodo: zato se ne more porabiti za nasprotno mnenje, dokler naredba sama omejuje to varstvo na izvršilna dejanja. Iz ruskega ujetništva se je oglasil po 16 mesecih Martin Ladič iz Skednja. Piše da je zdrav. Velepoučne spise o tuberkulozi je naš list priobčil te din po nemškem izvirniku, ki ga nam je doposlalo c. kr. namestništvo. Konstatiramo, da smo včeraj, — potem, ko je bila stvar že objavljena, tudi v resnici dobiii od c. kr. namestništva — slovenski prevod naših slovenskih člankov. Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 16. do 23. t. m. je bilo v tržaški občini zaznamovati 3 slučaje škrlatice, 2 slučaja davice in 54 slučajev legarja. Umrlo je 5 oseb za legarjem. Slovenska šola v Wagni pri Lipnici. — Vojni dogodki na naši jugozapadni fronti so prignali v zadnjem mesecu mnogo slo- venskih beguncev iz Goriške v taborišče Wagna pri Lipnici. Z ozirom na dejstvo, da je prišlo v taborišče mnogo šoloobveznih otrok, je otvorila c. kr. baračna uprava dvorazredno slovensko ljudsko šolo s štirimi oddelki in odpre v kratkem tudi slovenski otroški vrtec. Za zračne šolske prostor?, učiteljske moči in učila je že preskrbljeno. Ako se pomisli, da so izgubili naši šolski otroci v svojem domačem kraju eno celo šolsko leto, ker je bil radi nevarne bližine sovražne fronte ustavljen šolski pouk, je korak, ki ga je napravila baračna uprava z otvoritvijo slovenske šole, hvalevreden. Sploh se trudi uprava na vse načine, da lajša s sredstvi, ki jih ima v teh težavnih časih na razpolago, nesrečnim beguncem njihovo usodo, da čim preje pozabijo vojne grozote: sovražne izstrelke in zapustitev domačega krova. — Češko - budjeviska restavracija (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v uHci delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :: HALI OGLASI::] □□ □□ □□ se računajo po 4 «tot. besedo, ilastno tiskao« beseda se računajo enkrat reč. — Najmanjša : pristojbina snaša 40 stotink. . □□ □□ ff^ftlifem fižo1' rdeCl» kok"> - man ioloni", star liu|i||jcSIi in nov ječmen in slične jestvine po dnevni ceni. — Sprejemam tudi post ie pošiljatve Čila. — DelTOsto, Trst, ulica (Jarra- loti predplačila. deri o. 651 Odda se meblirana sobica djjalra s hrano. Via Acquedo to 56. V. nad desno. 650 Soba lepo opremljena se odda takoj — L lica Padnlna 5, III n. levo. 6i» rimiiffitin* daje poduk dijakom nižjib razre-UimnUZlJCC dov. Ponudbe pod „Poduk štev. ti-17 na Ins. odd. Edinosti. 647 DVftffp" 90 ^ ^ popolnoma dobrih vinskih sodov PrUUU iz hrastovega lesa, ogrskega izvira •n ki obsegajo 1, 2, 3 in 7 hI. — L. Stern, Gra Grieskai 60. 5fX) Kupujem prizmatične daljnoglede. Optik, nI. M ari a Teresa 34 (ex Nuova). 639 Fotograf štev. 10. Anton Jerkič posluje zopet v svojem ateljeju v Trstu. Via deli« Post* 24« ^ popolnoma opremljena, če mogoče tudi kopalna soba z električno o Reichsr-Deutscher Untersttitzungs-Verein in Triest*; K 500 za dobrodelne namene. V počastitev spomina pok. Antona Dellesa tvrdka Josip Angeli K 50 za Rdeči križ; tvrdka Trip-covich K 100 in tvrdka T. Cossovich K 30 za vdove in sirote padlih vojakov; Pavel Baliarini K 10 za Rdeči križ. Občinski stražnik Albin Mazzuchin K 3 za Rdeči križ. Neimenovan K 6 za vdove in sirote padlih vojakov. Perice, šivilje in strežnice bolnice v ulici Leo in nekatere strežnice glavne mestne bolnice K 42, iu sicer K 20 v korist »mornarju v železju« in K 22 za vojake ob soški fronti. Dr. Edvard Loser K 30 v korist vojakom sanitetnega oddelka, ki se odlikujejo pri reševanju ranjencev Tvrdka Karel Martinolich 6l sin K 20 za vdove in sirote padlih vojakov. Družina Kiinier K lr za vdove in sirote ob Soči padlih vojakov. Rozalija Morpurgo K 25 v korist kakemu vojaku sanitetnega oddelka, ki se je odlikoval pri reševanju ranjencev. nič zgodilo, a se je od straha onesvestila. Pasantje so potem navalili na invalida, ki je v boju izgubil obe nogi, in ga s palicami naučili, kako je treba spoštovati lahkožive plesalke in njene mlade in zdrave, pa vendar nepotrjene kavalirje. Železnica Lvov—Crnovice in vojna z Romunsko. Uprava te železnice je prejemala za svojedobno prodajo proge pri Jassyju letni obrok 3,865.000 frankov v zlatu. Romunska je ta obrok doslej redno izplačevala in je železnica imela vsled tega dobiček na ažiju, kar je zadnjega leta iznašalo K 746.000. S tem je bilo omogočeno, da se je dividenda povišala od K 27'50 na K 30. Obrok, ki zapade dne 1. oktobra, seveda Romunska ne izplača v sedanjem "ojne stanju, a posledica temu bo, da družba ne bo mogla plačati nikake dividende, a obresti za prioritete se izplačajo eventuelno s predlpačili. Sluge generala Sarraila. General Sar-rail je poznan kot velik sovražnik cerkve. Ali slučaj je hotel, da ima kot stalnega ordonanca vojaka, ki se imenuje Lepretre (duhovnik); orožnik, ki v Sarrailovem glavnem stanu vrši stražarsko službo, se imenuje Leveque (škof), a kuhar Lemoine (menih). Največji odvetniški honorar. Lastnik svetovne bančne tvrdke M. Gugenheim v Broocklvnu je pred več leti naperil tožbo proti petorici svojih bratov. Pravda se je silno vlekla in malo je biio nade, da bi jo Gugenheim dobil. Zato se je pogodil z odvetnikom, da mu v imenu honorarja da deset od sto tiste svote, ki jo sodnija določi kot odškodnino. Po vnetem prizadevanju odvetnika je pravda vendar končala in bratje morajo plačati Gugenheimu pet milijonov dolarjev. Tako dobi odvetnik honorar 500.000 dolarjev. Od denarja Iz usnja do papirnatega denarja. Neštete so novosti, ki so se tekom vojne udomačile med ljudstvom, kot nadomestek ali dopolnilo bodisi za živež ali za plačilna sredstva. Naglo se je navadil naš človek na te novosti, posebno kar se tiče papirnatega denarja. Papirnat Jenar se rabi v Evropi čez 250 let; znašlo se ga je pa že pred 2000 leti i. s. na Kitajskem, v času, ko so državni izdatki daleč presegali državne dohodke. V iste svrhe se ga rabi še danes. Prvi kitajski denar te vrste sicer ni bil iz papirja, temveč iz jelenovega usnja. Imel je velikost pesti, je bil poslikan in se ga je smatralo kot nekako vrsto državnih zakladnic. Denar iz usnja je imel več slabih strani. Dal se je lahko ponarediti, zgubil je kmalu barvo in pred vsem ni bilo dovolj potrebnega usnja na razpolago. Posledica je biia, da se je država morala odločiti za papirnat denar; to se je zgodilo okrog leta 1000 po Kristusovem rojstvu. Izpočetka se je kitajsko ljudstvo branilo papirnatega Jenarja in ga ni hotelo sprejemati; Vlada ga je morala šele prisiliti do tega. Dala e na denar natisniti sledeči kratek a jedrnat napis: -»Papirnat denar s cesarskim pečatom je tako dober, kakor kovan denar. Kdor ne uboga, bo obglavljen.« To sredstvo je bilo sicer precej robato, vendar je pa popolnoma izpolnilo svoj namen. V Evropi je Švedska prva uvedla papirnat denar. L. 1655. je dov olila Janezu Pahrtstrucku izdajo bankovcev, stok-holmska banka pa jih je začela izdajati se le pozneje. Zgledu Švedske je sledila Anglija L 1694., Norveška 1. 1695., Danska I. 1713. in Francoska 1. 1718. Kljub temu da je Francosko preobilno izdajanje papirnatega denarja privedlo s polomom banke nekega goljufa z imenom Lavva do bankerota, se ostale države niso hotele odreči cenemu načinu izdelovanja denarja in je uvedla Avstrija 1. 1762., Rusija I. 1768., Saksonska proti koncu 18. stoletja in Pruska 1. 1805. papirnat denar. Kongres latinskih narodov. Iz Pariza javljajo: Organizacijski odbor za sklicanje kongresa latinskih intelektualcev in liga za intelektualno bratstvo je naslovila proglas na latinske intelektualce vsega sveta Evrope in Amerike. Ta proglas opozarja na potrebo skupnosti, zasnovane na enostavni in jasni podlagi, ki bi iz početka izključala vsak razlog za nesporazumlje-nja in zavidnosti ter bi ustvarjala skupno, edino in stalno voljo, ki bi se očitovala v popolni enakosti ter bi šla za tem, da istodobno zagotovi politično, gospodarsko in intelektualno neodvisnost v o-pravičenih narodnih težnjah. Proglas govori dalje o sestanku kongresa, na katerem bi,se morala kazati vsa latinska kultura. Ta proglas sta podpisala, med drugimi, tudi Bartho»u kot častni predsednik in Henri Michel kot predsednik ter mnoge druge odlične osebe latinskih narodov iz Evrope in Amerike. Priporočljiva tvrdka. Pasi za prenos in platno za jadra. LUICrl ZUOUIaOT, odlikovana tovarna zagrinjal in asfaltov. Rojan štev. 2. Urad ulica Ghcga 2. Specijaliteta: zastori za gostilne, kavarne, pro la-jalne itd. 232 Hotel Continental Trst, ulica San Hicol6 št. 25 (blizu Corsa). Preno čidče za vojake. Dvigalo. Oene zmerne. Postrežba točna. 190 Salone Edison" Tis t, Vojaški trg (Pi&zza Caserma) Palača Via nello. Naj prel j ubijeni kinematograf tržaškega občinstva, kjer se predstavljajo najboljši gledališki lilms. 211 London Biscuit Factory. A. GA ITI, Trst, najbolj iskani. Priporočeni za rekonvalescentne otroke od prvih zdravniških avtoritet. 211 Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA Jca ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. — Valčki raznih barv ia velikosti Cene zmerne. Crsstone Doli i nar Trst, Via riei Gelsi 16. 256 Nepremočljivi plašči. ^EOPOLD LLAAS, Trst, Oorso 2 in via Barriera vecchia 10, Rogata izbera vojaških plaščev od K 2 O-— naprej. 257 Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trst, ulica Valdirivo 19. A rti stična vezava. Žepni koledaiji lastnega izdelovanja. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 2 PIETRO T A VOL ATO Trst, Leseni trg (Pi&zza della Legna) štev. 1. — Bogata izbera manu/akturnega blaga. — Cene zmerne. 19-4 Umetno-foMflčni otelie Trst ulica del Rivo it. 42 (pritličje) Trst Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanastv plošče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOSTI POVEČANJI m VSAKE FOTOGRAFIJE ni Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih i m-vranje na domu, ev. tudi zanaj mesta po najzmernejših cenah. Trst, ui. del m m hi Hote! in restavracija ETROPOLE Trst, ulica S. Nicol6 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. Nova NOI)E Trst, ulica Ponterosso štev. § Bogata zaloga dišav, krtač, predmetov za foiietto In za umetnosti. Dnevnik „Edinost" o Trstu )e izdal in založil naslednje knjige 1. »VOHUN«. Spisal L F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZABU«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB^. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. & »JUIJKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver sandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. 9. »UDOVICA*. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che- valier de Mais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. Trst, Piai:a S. Sl^atini 1 kuhinjsitih m kiet&reidh potreb. _ 36>n od lesa in pleto&m, škafov vreut, čabrov in kad, '-odčekov, lopa*., rošet, sit la bB'koTFSfe&ih kože v, jerhns^v in metel t«r mno^c dragih v to btroko sp&aHjo4ih predmetov. Bvojo trgovino s kuhiz\jcltO posodiTvealie vrste budi od porcoiaaa, zeuaija eataiia, koartarja a!i cinku, nadalje pasamuntorje, Moti.« itd. Za gostilničarja pipe, krogce, sesaijs in stekleno peseslo za vino, »I ili Hll! m »-s? ML 11-57 ul. sv. Frančiška As. 28 Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v p. iprosiem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vlzit-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z Izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: Pri ces. Avstrijskem skladu za vdove in sirote vojakov pod Najv;šj?rr» okro -itelf^tvom Njesr a o^t. Veličanstva OddeSek: Vojnega zavarovanfa se snrejemaj^ oonudbe za vdjaio zavarovanje n sicer o8 kakor tudi pri krajnih posredovalnicah ** P^aJu, Kopru, Puli, Volosko-Opatlji, Pazina, Krku in LoiliUu, v vseh občinskih, šolskih m župnijskih uradih i, d. Sklepati se mo-ejo z «r jVan]a za naj^iSro s ob K 49.009.— Premlle za svoto IC 1009. z« pno ict^ za Zavarovanja v slučaju smrti znašajo : a) Za vojake po poklicu in one, ki s adajo v reze vo («2 letno obvezno službovanje, v kolike r ne soadajo v s uoino b) ali d)....... b) Za vojake, ki spadalo k t*-en«k m in sai »tetnim četam (6e niso ćrnovojniki) c) Za črnovojnike z orožjem (brez ozira na starost in brez ozira na to, da služijo osebno »«ot ćrnovojniki, ali da so bil« te«om volne potrjen')....... d) Za vojaške uradnike, krjigovod e, inženirje, kovaške mojstre, one, ki spadajo v oddelke za vzdrževanje in ene za delavce, ituje po ^ [4 |0 govoru. Trgovcem ♦ otvarja čekovne račune /. dnevnim obresto- I" + vanj era. ^ J Ra tni deve> plačuje zadruga sama. 2 ■ ♦ ■ ♦ Vlaga se lahko po eno krono. Poštno-tiiaiiilničoi rsfro 75.679. TELEFON 1H4 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ jjj5tj pn H TmukMlr ■{j* roglstrovana zadruga z neomejenim Jamstvom ulica S. Francesco štev. 2, I. ■ ■ MBSkEa^aBBBia »a—an —n ■— ■■ iiausHMj S % Posojila J 3 5 | daje na osebni kredit in m rsstiva ^ « + proti i l ičilu po dogovora. J R 1 ♦ - * S '^Uradne ure: vsak dati za stranke J" | $ od 8 predp. do 1 popoldne. J | || Priporoča male hranilne skrinjice, ki Ji so posebno primerne za družine. ******* B9I ne. ibb atnol I „Tržaška posojilnica in hranilnica ££ registrovsna zadruga z omejenim poroSivom TRST - Piazza della Caserma š*. 2, 1. nad, - TRST (v Sastnl hiši) vhod po glavnih stopnjicah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5a/t •/, na menice po 6°/t na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru eskomptuje trgovske menice. HRANILNE VLOSE • sprejema od vsakega, če tudi ni ud ia jih obrestuj« po wmr wm Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam. —Vlaga » lahko po tmo krono. — ODDAJA DOMAĆE NABIRALNIKE) HRANILNE PUSICE.) Poštno hranilnični račiin 16.1)04. TELKF lV.' št. 952 .*®<*WOStno celico ^safe deposits) za shraml>o vrednostnih listin, dokumeutov in raznih drugih vrednot, popolnoma proti ulomu n požaru, urejeno po na}novejš;m načinu »ter je oddaja strankam v najem po nalnlijih cenah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJOKRON. Uradne ure: od 9 do 12 dop. ia ad 3 do 5 pop. izplačuje vsak delavnik ti urinih urah