71. Htev. 7/, 7 naeratl »c Bprejrniujo in velj« triatopiia vratu H to., č« le tiska Ihrui. ■ ^ n i> „ • tt •• 11 n ii n J i !'ri vfcčkrHtnpm tisknujl u ocna rimertiti »ujaujhv tokoplal !•« r* vračajo, nrfruikovant piania »« nu aprujminjo. * .roftnlno ufvie.-na opravnJttv (*un»jnki cm i 'it. 16 r Medija-hiAi, II. nudfttropji. Političen list za slovenski nni Po poitl prejemar velia : Za oeio ieto . . 10 jjl. — kr, tu poiieta . . s J( _ tu četrt iet» . . S „ fto „ V administraciji velia: /.a eeio ieto . , S ji. 4(1 kr «a poi icta . * ., ;o „ eu četrt ieta • ,, 10 „ V Linbljani na tlom pošiljali veiiA rtO kr. več na leto. Vredniitvo je Florijimako ulice št. 44. izhaja no trikra na torimi in sicer v torsk, četrtek in sonoto« Sv. Cirilu in Metodu. 5. julija 18SI. KatoljSka cerkev danes bo raduje Obhaja v prvo V a in a slavni god; Naj bolj pa dan lota častit praznuje Slovanov vernih ncštovilni rod. Pobožno množico tjo v ltiui hitijo, Veselo stopnjam Vajinim sledijo. Očetom našim dala vero pravo, Odperla sta jim pravo pot v nebi; Predala aerčno vsako sta težavo, Edinost BVoto branila zvesti. Ko jo končano trudapolno delo, Ovončal Vama Hog jo svetlo čelo. Olej, novi Janez o s in i po Loouu Jo vsndil v krono Vama biser nov; Zat6 zdaj k Rimskemu hitijo tronu Hvaležno trume Vajinih sinov. O Brata Bvet«, milo se 1111 njo ozrita, J11 za-njo pri studencu milosti prosita, In t ml* za to, ki Vaji scer častijo, l'a ločeni od čedo sveto so; l'a cerkvi Kristusovi bo družijo, Sozidani na skalo Petrovo. Začuden svet nnj krasno čudo gleda: Slovanov rod postal jo ena četla. Janez Bile. Jeli res nemštvo v nevarnosti? Dogodki v Pragu, kjer so se če^ki iu nemški študentje med seboj nekoliko zravsali, dali so liberalnim listom dunajskim priliko nu vse grlo kričati, da je nemštvo v nevarnosti iu da Bi Nemci na Češkem niso več varni svojega življenju. Ti listi prav dobro ved6, da se take iu še huje reči god(5 povsod, kjer bo višje šole, ue da bi se kdo zmenil za tako pobalinske reči, ali pa celo krivdo zvračul na druge ljudi, toda njih glavni namen je spodriniti sedanjo vlado, zato jo doižcS, da ju ona in z njo zvezanu češka stranka kriva študentovskih pretepov, in da toliko časa ne bode miru, dokler Mannsfeld, Depretis, Plener in SueH8 ne postanejo ministri ua Dunaji, Koiler pa cesarski namestnik v Pragu. In da bi bvoj zviti riameu še laglje dosegli, hočejo bi; nemški državni in deželni poslanci te dni sniditi v Pragu ter se posvetovati, kako bi st* odvrnilo nevur-nosti, ki pretč nemškim prebivalcem na Češkem, nemški vseučilišni profesorji pa nameravajo se zarad tega naravnost pritožiti pri cesarju, ln ker se juti vse to dozdeva še vse premalo, oglašajo se še nemški mestni odbori, kakor dunajski in drugi, ki zahtevajo naj ostrejšo kazen za grde Cehe in za sedanjo vlndo, ki jo b svojo miroljubno in sjiruvedljivo politiko zakrivila, tla bc razburjena nemška in češka mladež v Pragu pretepa. Ali 111 reH, du nemški liberalci v Pragu ravnajo ravno po istih načelih in nazorih, kukor so jih glasoviti nemški profesorji razodevali in povdarjali pri znaui VeBteneckovi pravdi, kjer so trdili, da je bilo nenavadno mirno obnažajno v kazini bivajočih narodnjakov nemškega gospodu glavarja tuko zelo razburilo, da se ni mogel več samega sebe premagati? Kdor hoče iskati vzroka za prepir, ga prav gotovo tudi najde, in ako ni I drugače, dela pa kakor volk, ki je pri vodi stoječe jagnje doižil, da mu vodo kuli. Nikakor nam ne hodi na misel, da bi zagovarjali dijaške razsajalce; njih ravnanje jo bilo surovo, napačno in siluo škodljivo, ne samo za nje same, ker jih bo doletela zaslu-žeoa kazen, ampak za narodnof,reč sploh, ker si je bil vsakdo že naprej zvest, da bodo na-Hprotniki naroda češkega nanj zvračali vso krivdo. Toda kakor bi bilo nespametno dr. Ilerbstu ali Suessa in tovariše dolžiti, da bo krivi razsajevanja, ki ko ga dunajski študentje uu spomlad počenjali pod Lienbacherjevimi okni, ravno tako in še bolj budulusto jo narod češki ali pa celo vlado dolžiti, da sta ona dva kriva žalostnih dogodkov v praški okolici. Zaupni možje češki so jih odločno zavrgli in obsodili, vseučiliški profesorji češki so vseuči-lišnikom češkim živo priporočali, naj se nikar no prenaglijo ter kuj nespametnega ne počenjajo, in mostni župan Skrumlik je prebivalcem s posebnim oklicem naznanil, naj vsaki nemir precej zadušč in vsi skupaj skrb6 za red iu mir v mestu, da noben prebivalec ne bode imel vzroka se zarad pomanjkanja primernega spoštovanja pritoževati. In tudi češki liati niso zagovarjali čeških dijakov, kakor so delali liberalni listi tedaj, ko so razsajali nemški študentje dunajski, ampak so odločno zahtevali naj se krivičniki poizvedo in ostro kaznujejo. be manj pa so zamore krivda nesrečnih študentovskih pretepov zvračuti na avtonomi-stične kroge, ali jia celo uu vlado samo. Av-tonomistični krogi marveč od vlade zahtevajo, naj ona zaukaže strogo preiskovanje omenjenih dogodkov, ter tuj priobči zanesljivo poročilo, da bo bo pokazalo, du avtonomistična stranka v to reč ni prav nič zapletena, in da so pr- Budistični duhoven. ,,Jedua čeda naj bo in pri njej jeden pastir '. Ko jo nebeški vstauovitelj našo vere te besede govoril, poslušalo jih je samo dvanajst revnih priprostih mož, njegovi učenci, katerim jo bil izročen začetek neizmernega dela. Toda koliko so dovršili ti dvanajsteri, in njihovi nasledniki v teku osemnajst stoletij? Zu čez dve Bto miljonov ljudi vkluuja svoja kolena imenu križanega Jozusa. Mesto prvih dvanajsterih oznanovalcev sv. vere razlaga zdaj tri sto tisuč kristjauakih duhovnov v dvestopetdeset jezicih vero o odrešenju in skrivnostih sv. križu, in svetih knjig krščanskih raztrosilo se je šotno v zadnjem stoletju nad petdeset milijonov l/.tisov v sto 111 osemdeset jezicih po celem svetu kakor luči v temnici v razsvetljenje poganov. Kristjanstvo prodrlo ju enako mogočni reki okolo vso zemeljsko krogle. Naj bolj izobruženi, nuj pogumuejši, po orožju nuj mogočnejši uarodi nosijo na svojih zastavah znamenju svetega križa. Pred njimi trepeče in povsod pada v prah pogansko burbaratvo. Od severnega do južnega tečajniku, od vzhoda do zahoda ni več prostoru, do kuteregu kristjani še ne bi bili prodrli. Jeli ni šo prišel čas jedne veliko črede iu jednega velikega pastirja? Povzdignimo oči do očrnele Sltnkse, ki stoji nad tisuč let nu strani v nebo strmečih piramid, kot straža Afrike 1 Kuko se imenujejo narodi, ki prebivajo ua neizmernem prostoru od žareče puščave Zabure jia vso doli do roga „dobrega ujm"? Siinksa molči I Pred nami blišči polumesec Mohameda iz-uttd mošej (cerkev) in miriaretov (zvonikov) Bture Kahiro in ob celi severni obali in daleč proti severouzhodtt do mojo Zauzibara kliče mohamedanski limuzin (crkovnik): K molitvi ! k molitvi! v imenu jednosamega boga , čegar prorolc je trgovec iz Meko. Kdo so ti črni in rujuvi sini Chama po širokem notranjem Afriko ? Čegavo ime oni molijo? No ime Kristusa! odgovarja nam truma nevstrašljivih popotnikov, mučenikov vednosti, pionirjev omike kristjuuskih narodov. Azija! O šo no I potujemo preurnol Na uekduj blagoslovljenih bogatih tleh bizantin- skega carBtvu, državo kristjanov na vsliodu, globoko tja v kristjunsko Kuropo ziblje su konjski rep turka pod bliščečim polumesecein. Mohamedanec gospoduje pred naš mi vratmi, kolje in skruni nečloveški trinog pravoverne sjioznovalce sv. križa. Velikansko krušna cerkev Sophie v Bizancu, nekdaj kristjunska, popisana jo po stenah z napisi iz Korana in tam, kjer se ju pri sveti maši povzdigovalo telo Kristusovo, vrti so zdaj mohamedanski derviš (menih) v vrtoglavem plesu v čast svojega proroka. Narodi Izlama zasedejo: malo Azijo, Arabijo, delo Kavkaza, Perzijo, Kurdistan, Afganistan, in v Indiji, zibeli človečanstva, pripovedujejo kraanobliščeči nagrobniki o blesku stnromohamedanskih mogotcev, kateri vsplamtč šo duii dauaa spoznovalco Izlama v vzhodni Indiji k boju na življenje in smrt proti krist-janstvu Angležev. Resnično! čudopolno osodo je imelo veroispovedanjo Mohameda! Šest sto let mlajšo ko Kristmovo šteje ono vendar sto trideset miljonov sinov ,,zadnjega in največjega proroka" kakor oni imenujejo Mohameda. votni vzroki iakati vae kje drugje. Menda reč že liberalnim listom samim nekoliko smrdi, ker so vsi nekako poparjeni in nič več tako ne ropotajo in po Cehih ne vdrihajo kakor prejšuje dni. Ako ravnanje nemško-liberalne stranke natatičneje prevdarjamo, brez posebne teže zapazimo, da je dobro premišljeno iu edino le na to obrnjeno, da bi sedanjo vlado in večino državnega zbora pred svetom in pred mero-dajnimi krogi očrnili in zopet v pest dobili državno krmilo. Ta stranka je dobro organi-ziraua in ponavlja Bvoje napade zdaj v tej, zdaj zopet oni deželi. Za študentovskim ro-goviljenjem na Dunaji, prišli so kmečki shodi na Avstrijanskem in Štajarskem, in za njimi zopet študentovski pretepi v okolici praški. Ko se bodo laži razkadile, ki so jih nemški listi v tem oziru trosili po svetu, obrnili bodo svojo pozornost zopet kam drugam. Kranjska dežela bila je nemško-liberalni stranki že od nekedaj posebno priljubljeno pozorišče za raznotere poskuŠnje. Tudi pri nas so bile v prejšnjih časih praske med tako imenovanimi Nemci in domačimi ljudmi, ki so jih naši nasprotniki podtikali narodnim voditeljem in ki so imeli za našo deželo deloma prav hude in žalostne nasledke. Še zdaj nam srce krvavi, ako se spominjamo dogodkov na Janjčem, kteri so bili tolikanj pogubni za tmošnje prebival stvo pa tudi za narodno stranko sploh, ki je bila ravno vsled njih zgubila večino v mestnem zboru ljubljanskem. Bog ne daj, da bi se kaj enakega še kedaj zgodilo v naši deželi, in da bi se našim nasprotnikom dala najmanjša prilika po svetu trobiti, da si Nemci v naši deželi življenja niso zvesti. O poletnem Času prihaja mnogo tujih pa tudi domačih ljubljanskih ljudi na deželo, kterih obnašanje je dostikrat nekoliko odurno in razžaljivo za naše domaČe ljudi; vendar jim živo priporočamo, da naj se nikdar ne spozabijo in si sami pravice ne delajo, naj jih to ali uno še tako draži. Saj imamo prilik dovolj, kjer zamoremo postavno in spodobno iskati in zagovarjati svoje pravo. Nikar pa ne delajmo svojim nasprotnikom v roke, ki vsak še tako majhen pregrešek od naše strani v našo škodo obračajo in komaj in komaj pri čakujejo priložnosti, da bi zamogli naše ljudstvo kot surovo in neolikano irazupiti po svetu. Zlasti pa to na srce pokladamo našim g. žu- panom; vemo sicer, da se sami dobro zave-|gotovo prav radi učili nemškega jezika, brez dajo svojih dolžnost in dati jim moramo častno |kterega bi no mogli doseči kake visoke Blužbe spričevalo, da jih tudi vestno in natančno izvršujejo. Toda sedaj, ko so tako rekoč oči celega sveta obrnjene na dežele in prebivalce slovanske, treba je dvojne pozornosti in ne-oavadne skrbi, da se ne zgodi najmanjša reč, ktero bi utegnili naši nasprotniki porabljati v svoje nam nikakor ne prijazne namene. Svet naj spozna, da se mi s cer krepko potegujemo za svoje narodne pravice, da pa spoštujemo tudi vse druge narode, zlasti pa ljudi, ki iz kterih vzrokov koli prihajajo v našo deželo, in da so celo naši najhujši politični nasprotniki med nami enako varni kakor naši najboljši prijatelji I Že Nemščina pa armada. pred nekimi meseci je neki vojaški časnik tožil, da naši armadi žuga velika nevarnost, ako se spolnijo želje sedanje avto-nomistične večine državnega zbora ter šole osnujejo na narodni podlagi. Že takrat smo tej trditvi oporekali in dokazali neistinoat navedenih vzrokov. Toda še zmirom se nahajajo ljudje, ki trditev omenjenega časnika ponavljajo in Blavni avstrijski armadi prorokujejo razpad in pogubo. Starodavna slava in moč naše armade nam je tako pri srcu, da o tem natolcevanju ne smemo molčati, ampak moramo še enkrat spregovoriti par besed. Ako zahtevamo narodne šole, nam nikakor ne pride na misel, iz naših šol odpraviti nem ščino, marveč želimo tako vravnavo in osnovo naših meščanskih in srednjih šol, da si bodo naši učenci pridobili popolno znanje nemškega jezika. Slovenci se radi uče tujih jezikov, zlasti o kter.h vedo, da jim utegnejo koristiti za boljše življenje, za la;še služenje vsakdanjega kruha. V tem oziru pa je med VBemi jezici v Avstriji najvažnejši in najpotrebnejši jezik nemški in bode po našem prepričanji tudi ostal. Ako bodo tudi nižji vradi z ljud stvom občevali v domačem jeziku, bode za centralne vrade nemščina ohranila tisto veljavo, ki si jo je vsled več Btoletne navade pridobila. To veljavo ji radi pripoznavamo, ne da bi se nemščina še posebej proglašala za državni jezik, in ker naši talentirani mladi ljudje zmerom višje in višje hrepene, se bodo pri višjih centralnih vradih. In prav enaka je tudi gledč armade. Dobro vemo, da mora imeti armada jezik, v kterem se komandira. Pri naši armadi je ta jezik nemški, ter bode tudi ostal. In ako med našimi fanti še v tistem času ni zmanjkovalo nemščine zmožnih vojakov, ko smo imeli komaj eno gimnazijo in eno spodnjo gimnazijo v d<-želi ter še polovico tega ni obiskovalo šole kakor dandanes, kolikanj več jih bodemo imeli zdaj, ko se je število naših srednjih šol iu število učencev tolikanj pomnožilo. Mnogi naši fantje imajo posebno vnemo za vojaški stan, ter bi Be že aamo zarad tega učili nemščine, da bi zamogli pri vojacih priti naprej, ako bi ih že druge reči k učenju nemškega jezika ne nagibale. Narodni poduk v ljudskih šolah temu nikakor ne škoduje; v prejšnjih časih, ko je bilo še čisto malo šol, prihajali so k vojakom čisto nevedni ljudje, ki dostikrat niso znali ne brati ne pisati, in vendar eo si v malem času pridobili potrebno znanje, da so bili prav dobri vojaki, in je naša armada slovela kot ena najboljših. Vsled splošnje vojaške dolžnosti prihajajo zdaj k vojakom fantje, ki so večidel vsi v šolo hodili in znajo dobro brati in pisati; prav mnogo jih je obiskova!o srednje ali meščanske šole, kjer so Be naučili pravilno nemški govoriti in pisati, ter so kaj zmožni in pripravni za častnike in podčastuike, ktere so morali prej še le posebej odgojevati iz nevednih in dostikrat prav nič ne šolanih fantov. Kar se tiče toraj nas Slovencev, naša armada in njena nemška komanda ni prav nobeni nevarnosti; naši polki so se že od nekdaj odlikovali kot vzor pravih vojakov in', naši fantje so se hrabro vojskovali ter navdušeno branili državo in cesarsko hišo pred vsako nevarnostjo in vsakim napadom; naši fantje hočejo tudi za naprej ostati pravi vojaki ter Bi bodo skušali že zarad tega pridobiti vse tiste vednosti, ki so jim v ta namen potrebne. Dokler toraj pri naši armadi velja nemška komanda, toliko časa jih bo tudi med slovenskimi fanti zmerom dovolj, ki bodo ta jezik temeljito znali in se ga primerno posluževali. Naše rodoljubjeje tako iskreno, naša zvestoba do najvišje cesarske hiše tako stanovitna in naša zveza s starodavnim avstrijan-skim cesarstvom tako trdna, da se brez po- Še stoji tehtnica Kristjanstva in Nekrist-janstva v ravnotežji. Pa poglejmo v vzhodno Indijo in potem še v sosedne države te dežele starih mogulov, poglejmo tja v Tibet, Kino, Japan. Čegavo ime napisano je tu na tempeljnih? Brahma! Buddaha! Foh I Vsi trije imena za eno bitje, pred katerim se v prah poklanja še štiri sto miljonov duš. Šest sto in trideset miljonov nekriatjanov šteli smo do zdaj, jednega kristjana na tri neverne, katerim je beseda „križ" bezumje in jeza. Gotovo, potrebno nam je vedno na jednega pastirja pri jedni veliki čredi misliti, ali k temu moramo imeti tudi zadosti poguma! Kedaj bo čreda postala jedna sama velika čreda? Tiauč let je stvarniku jen dan, celo človeško življenje le čas jedne ponočne straže. Še le nekaj čez tisufi let je minulo, kar je postalo kristjanstvo v Eutopi gospodujoča vera, toraj le en dan še le je luč svitela, in vendar razširila se je že v najoddalnejše kraje zemlje. Še en tak dan — kako jutro bo temu drugemu dnevu sledilo? Kjer koli je prišel Izlam v dotiko s krist-janstvom, povsod se je moral umakniti. Moha-medanstvo v Evropi postalo je trhleno, turška država, za katero je on podlaga in vez, razpada vkijub vsej podpori po sebičnosti evropskih držav. Brahmaizem, Buddhizem vera Foh'a strme nam nasproti enako otrpnjene, okamnele čudne stvari, ali tudi one Be ne morejo vbraniti jeklenim Bvedrom, s katerimi v nje vrta kristjanstvo , še manj pa se bodo ubranile stre-ljivu, pripravljenemu za luknje po teh Bvedrih zvrtane. Duševno leni Buddhizem nasprotuje vsled svoje lenobe, svoje lastne teže še zadosti dolgo Europcem. Da se pa ta mrtvi upor pred živim duhom kristjanske omike umakne, kdo bi o tem dvomil? Delo bo Bicer trdo, težavno, in dolgo, ali tudi dnevi so dolgi, dolgi ■— v svetovni zgodovini. Oglejmo si zdaj buddhističnega duhovna. On spada v „staro gardo" v „granitno sklado,' ki se že tako dolgo in tako močno upira krist-janskim naskokom. Izprašujmo ga malo. On je, kar kmalo zapazimo, strašno neveden, v malem, kar on misli, da ve, v tem je pa tudi kaj trden. On pozdravi vas: Aneizza, docha anattal Prav za prav mrmra te besede svojo pot naprej, ter nam prepušča samim prevdariti, katera teh besed je pozdravljenje, ali pa da bo to vse tri skupaj. Na vprašanje, kaj da pomenijo te besede, zvemo, da so neka molitev, katere prva beseda nas opominja , da smo odvisni od spremenljivosti vsib pozemeljskih reči — druga pomeni, da je vse umrljivo, pa tudi podvrženo nesreči —■ tretja nam pa pove, da nam ni mogoče osodi vteči. Druga vrsta bogočastja gylong-ov (duhovnov buddhe) se imenuje „Dana" to je milo* atinjo dajati. Čeravno svojega budhističnega prijatelja nimamo na sumu, da noai v svoji potlačeni butici posebne vzore, vendar on trdi, da vaa modrost, ki je v Gautamu, proroku Buddhe mislika vsakemu trudu podvržemo iu v vse privolimo, kar je neobhodno potrebno za ob atanek, moč, čast in slavo naše skupne domo-viue in naše prevzvišene cesarske hiše ! Politični pregled. V Ljubljani 4. julija. Avstrijske deiele Ustavovcrci si zdaj vse prizadevajo, da bi dogodke v Pragi na svojo korist obrnili, češ, da je le pod Taaftejem kaj tacega mogoče, ker on Cehov v strahu ne drži, in da mora priti zopet nemško-liberalno ministerstvo, da bodo Nemci zopet svojega življenja varni. Kako piškavi so ti razlogi, pač vsak vidi; saj bo se pretepi godili tudi pod prejšnjimi vladami; za {Jiskre-Herbata vnela se je bila celo ustaja v Dalmaciji. Sicer je pa razdraženost češkega ljudstva lahko umljiva, ker so nemški študenti toliko časa zasramovali češko ime, da je Cehom kri zavrela. To vse se lahko dokaže. Še nedavno so nemški burši začeli s palicami ob mizo biti in grozno tuliti, ko se je zapela v neki krčmi narodna pesem „kde domov moj''. Ali Cehi na svoji lastni zemlji ne bodo smeli narodnih pesmi peti? Ce se nemški študentje tako obnašajo, če narodni čut tako žalijo, potem se moramo čuditi le krotkosti češkega prebivalstva, da je te ža Ijenja toliko časa mirno gledalo in da ni že davno prej začelo kazati svoj gnjev nasproti prevzetnim germanskim in judovskim mladen-čem. To vse se bo povedalo tudi merodajnim krogom, zato se menda ni bati, da bi ti do godki imeli kake nepovoljne nasledke za našo Btranko. V nanje države. Neki blazni Francoz je streljal na predsednika amerikanskih zedinjenih držav, Jieldtt, ter ga je huda ranil, tako da bo mož težko okreval. Bolgarski knez se je razgovarjal z nekim dopisnikom angležkega liBta „Standarta", ter mu razložil, zakaj da hoče ustavo spremeniti, ali bolje, popolnem odpraviti. Študirani in z liberalnimi nazori napojeni Bolgari so se zedinili v neki kliki ter hoteli kneza Btrahovati. Če je kaj ukazal, ga niso ubogali, ali pa bo se mu zlagali, da je storjeno, pa ni bilo. Tako je rekel enkrat, nekega človeka iz ječe spustiti, in rekli so mu, da so ga spustili, pa ni bilo res, mož je še moral sedeti, ker seje bil,,kliki" zameril. Tako so kneza z lažmi pitali, kar se je njemu kot odkritosrčnemu vojaku do srca pristudilo. Kjer je bilo treba kneza strahovati, Bklicavali bo se na ustavo, kjer jim pa ni kazalo, bo jo sami prelomili. Knez je hotel Bolgarijo popustiti, pa velesile bo mu branile. Ljudstvo bolgarsko knez hvali, pa zoperna mu je le tista klika, ki hoče v imenu ustave vse vladati. Zavoljo judstva hoče še ostati. Kedar se ljudstvo reda in in postavuosti privadi, hoče on upeljati zopet ustavo, se ve da nekoliko spremenjeno, če je vse to res, potem moramo knezu prav dati. Izvirni dopisi. h Dunaja, 2. julija. (Dogodki v Pragu.) Če hočemo vedeti, kje je iskati izvor dogodkom, ki so Be vršili te dni v Pragi, pogledati nam je samo na posledice, ki se jih nemški centraiisti iz teh dogodkov nadejajo. Njih organi namreč pišejo, da se bo pražki mestni zbor razpustil, da je cesar zelo hud na čehe da je poklical Taaffeja k sebi, da bo morda še ministerstvo odstopiti moralo itd. Drugi listi vpijejo po vojaški moči in po drugem „Kollerju'' za Čehe. če morajo ti dogodki take posledice imeti, potem je pač jasno, komu na korist so se nemiri vršili, in verjetno je nadalje, da bo bili prouzročeni po tistih, kterim imajo koristiti. Iz preiskave se bo to že po kazalo; pa že zdaj izrekajo ta sum vsi avto-nomistični listi , da bi se je moglo kazati na Čehe kot grozovite ljudi, ktere je treba strahu držati, da bi se moglo reči, da to ministerstvo s svojo spravljivostjo ni na pravi poti, da zamorejo le ustavoverci mir in red uzdržavati, da Nemci pod sedanjo vlado še življenja niso varni in da je treba vladne spremembe itd. Ta sum se nam še bolj uriva, če pomislimo sledeče: Ustavoverci si vse prizadevajo , da bi to ministerstvo vrgli, nobeno sredstvo jim ni preslabo v dosego tega na mena; lani so po sklepu državnega zbora na-pravljali „parteitage" in grozno vekali, ščuvali so nemške Pemce zavolj tistega ukaza o rav nopravnosti češkega jezika, naročili so tiste telegrame in izjave o „tiefe beunruhigung" iz VBeh nemških mest, pozneje so vrgli na nem ške kmete ter jih ščuvali zavolijo postave gruntnem davku ; tako tiste ,,beunruhigunge" ni bilo ne konca ne kraje. Radovedni smo že bili, kaj bodo letos počeli po sklepu državnega zbora; pa v naše začudenje ni bilo ne „parteitagov", ne kmečkega ščuvanja, ne mačjih godeb; mislili smo že, da so Be ustavoverci potolažili in v svojo osodo vdali. Zdaj pa vidimo, da smo Be zmotili. Na jako zvit način tičala, tudi v njem tiči. On se tudi ne brani nam pokazati zakladov te modrosti. Ti ne smeš nobene žive stvari usmrtiti, naj bo že mrčes ali človek, (prav težka zapoved v domovini mrčesov). Ne kradi, ne prisvojuj si žene ali ljube svojega bližnjega, ne pij vina ali druge pijače, ki vpijani, tudi ne kadi opijuma. Če se vsega tega varuješ, ne zadene siromaštvo, ne nesreča ali kaka druga reva tvoje duše na njenem popotvanju po smrti telesa. Zgodovina Buddhe je temna, in kaže nam zvitost domišljij polnih možganov vzhodnoazi-jatskih popov. Ta domišljija je tako izvrstna, da niso Kvropci nikdar znajdili gnostične, panteistične, filo8ofične zisteme, kakoršne bi ne bili skovali že pred tisuč leti ti Bonci in Gylongi. Višnu, Brahma in Siva to je indiška trojica, ki izhaja iz Buddhe, iz kateri sam pa predstavlja mirujoče večno bitje. Višnu ima nalogo človeštvo zapeljati, od pravih bogov odvrniti zato, da zamorejo ti pozneje spet človeštvo po pravici kaznovati ali celo uničiti. Po pripovedki indijskih svetih knjig Kašikand, Skanda pu rana, ganeša upapurana, bili so namreč ljudje pod vlado kralja Divadosa tako dobri pravični in srečui, da so se začeli bogovi bati da zgubč vso moč nad človeštvom. Ko je na zapoved Buddhe Višnu Bvojo bolj vražjo ko božjo nalogo izvrši!, pogreznil se je v globok vodnjak v „Gaiji" ter ni za pustil ne učencev ne pisanja. Pet Bto let pred Kristusom vstal je Gau iama, sratnana (puščavuik) sakia muni (učenik iz rodbine Sakia) počel je učiti častenje naj višjega bitja. Nasledniki tega, zaradi svoje modrosti, tudi Budaha imenovanega Gautama so še dan danes, knezi vere , Lama in Daiai Lama, buddhistični škotje in bndhistični papež, so poslali nemške študente v ogenj, kajti kmet Be jim ne vaede več na limanice (saj so se celo dolenjeavatrijski in nemško-pemski kmetje izrekli zoper ustavoverce), toraj bo jim ostali le še lahkomišljeni, idealistični, lahko pre-motljivi mladi ljudje v šolah , in te bo hoteli porabiti za demonstracije zoper sedanjo vlado, te so pustili tepsti, da bi zamogli potem zahtevati maščevanja za prelito kri, ktere pa ni mnogo teklo, ker so poročila nemških listov ako pretirane kakor vselej. Priznati se mora, da je bil to prav zvit in lisičji načrt. Računali so na to, da bo tudi krotkem češkem ljudstvu enkrat kri vzkipela, če ga bodo nemški „burši" neprenehoma dražili, in v tem se res niso zmotili. Saj vemo iz prejšnjih poročil čeških časnikov, kako bo ti nemški burši pri vsaki priložnosti zasmehovali in zasramovali češki narod, češko deželo itd.; tevtoni so si povsod enaki; če pri vas imenujejo vaš jezik „sauprache" vašo deželo „schweineland", potem bomo prav lahko verjeli, da se tudi v Pragi niso drugače ob-oašali. Če pristavimo še, da slovansko ljudstvo dražijo že s svojimi nemškimi barvami, Bvojimi čepicami, s svojimi ponočnimi škandali in pijančevanjem, potem je kmalo zadosti, da se srd do teh gospodičev enkrat tudi dejansko pokaže. Saj ti prevzetni burši tudi v čisto nemških mestih niso priljubijeni, in ni še dolgo , kar bo bili tudi v Ljubnem na gorenjem Štajerskem tepeni. Bolj pametno bi bilo pač od Čehov, ko bi se ne bili dali zapeljati, ko bi se bili ognili buršov in jim šli iz pota, kjer le mogoče, ker ustavoverni kričači kar prežč na kako priložnost, kjer bi zamogli sedanjo vlado v kako zadrego spraviti. V tem smislu pišejo in opominjajo tudi češki listi. Pa kar je storjeno, je storjeno; zdaj moramo samo želeti, da bi ae stvar dobro preiskala, in da bi ne bili kaznovani samo oni, ki so se nemirov udeležili, ampak tudi oni, ki so to reč napeljali. Češki listi pravijo, da je že za to skrb-ljeno, da) bodo cesar resnico zvedeli in tudi minister Taaffe. če je taka, potem se mora obelodaniti tudi VBe obnašanje in draž-ljivo vedenje nemških študentov; morda se bodo razkrile tudi tiste skrivne niti, ki so napeljane noter do Dunaja in po celi državi, da bi se z razi čnimi sredstvi pa na vsak način vrglo sedanje ministerstvo in omogočila nova nemško-centralistična vlada. Slovanski in konservativni možje pa bodo to nevarnost že zabraniti vedeli, in upati hočemo, da bodo nemškutarji v svojih nadah vnovič goljufani. I® Kima. 30. juuija. Drag i,.Slovenec'' Ti bom kdaj iz Rima pisal, bi pač ne bil mislil, a vendar je tako. Prvo kardelce je tu sem dospelo v nedeljo zjutraj iz Loreta. Vročina je v Baboto silno pritiskala; imeli smo v senci čez 28* vročine, solncu pa čez 40°, zato smo rajše po noči potovali. Potniki dohajajo vsaki dan v večih ali manjših kardelih ter so po raznih gostilnicah razdeljeni. Kolikor do zdaj vemo, je še vse zdravo. Zadnje dni jih je več prišlo, kterih se nismo nadejali; n. pr. danes zjutraj zagledamo nenadoma pred Vatikanom znanega kup-čevalca Tomaža P. z malo družbico in opo-lidne še v veče začudenje v naši gostilni Ti-nico S—čevo s svojim očetom in drugo družbo. Jako nas veseli, da so bili Poljaki tako lepo v Ljubljani sprejeti; je pa tudi zato pozabiti ne morejo, če jim kdo povd, da je iz Ljubljane, prisrčnega pozdravljenja ni kraja ne konca. Kar poljubovali bi ga. Takega spomina pa iz Trsta niso Beboj vzeli. Mrzlo so bili neki sprejeti, enako mrzel je bil odhod; saj tako se nam je poročalo. Je li vsaki vse vidil in opazoval ali je bilo tako le pri kterim stranskem oddelku, ne moremo trditi, ker ne vemo. Culi smo pa od zadosti zanesljivih prič, da so se Lahi sem ter tje prav sovražno do romarjev zadržali. Tako so nekje govorili, da gredo zdaj sami rovarji v Rim in da bi vlada prav storila, ko bi nameravano slovesnost ojstro nadzorovala. „Quando il tedesco passa porta di Roma, gridano tutti gl' Italijani: Morte ai Tedescbi", sem na svoje ušesa čul prepevati nekega pijanca za nami. No, kar pijanec čenča, ni še mnenje občinstva, kaže pa vendar od ktere strani veter vleče. Neki oddelek romarjev so pa v Ankoni resnično hotli kamujati in neki gospod si je kamen za spomin seboj vzel. Pa — pustimo to; če Bog da, bomo vkljub temu romanje srečno skon-čali in blage spomine bivanja v Rimu za celo življenje ohranili. O znamenitostih cerkev, mest itd. pisati, v Rimu ni mogoče, menda tudi nikdo ne pričakuje. Bodi v kratkem le toliko rečeno, da počastili Brno naj pred sv. Marka v Benedkah ter občudovalo to, nekdanjo kraljico Adrije. Dalje sv. Antona Padovanskega. Toliko svetinj še nisem pri eni cerkvi vidil, kakor v tej zakladnici razun v Ahenu na Nemškem. Da je cerkev velika in lepa, ni treba pripovedovati. Ali ko nekemu v Rimu bivajočemu mnihu svoje začudenje izrazujemo, je smehljaje rekel: Dokler niste v Firencah in Rimu, nimate za-umena lepih cerkva. In res — prav je imel Ni se moč načuditi stolni cerkvi v Firencah in vendar ni še naj lepša; lepota in velikost zgine, ko človek rimske cerkve ogleduje, zlasti stolnico celega kršanskega sveta, cerkev sv. Petra. O Rimu znabiti drugikrat in pozneje kaj več, tu se o Rimu ne da pisati, razun ko bi človek več mesecev tu bival. Da božje poti v Loreto, Asisi in Porcijunkole nismo opustili, se ume samo po sebi. Želeti je, da bi marsi-kteri vnemami ali maloverni Slovenec vidil skoz 400—600 let neBtrohljiva telesa sv. Katarine Bolonjske, sv. Klare, bv. Magdalene Pazzis in več drugih svetnikov božjih; znabiti bi drugače mislili o kršanski veri ter jo boljše spoštovali. Domače novice. V Ljubljani, 5. julija, (Duhovske vaje) ali eksercicije se bodo letos za ljubljansko škofijo obhajale od 29 avgusta do 2. septembra. Duhovniki, ki se jih žele vdeležiti, naj se kolikor mogoče hitro oglasijo pri svojih gospodih dekanih, ki naj to sporoče prečastitemu škofijstvu vsaj do 15. avguste t. 1. (Mestni odbor) je imel v torek zvečer sejo, v kteri so storili obljubo ti le novo izvoljeni gospodje meščani: Janez Baltauzer, Janez C.kole, Janez Dogan, Janez Fabian, Jožef Ferjan, Valentin Gerčar, Janez Gnjezda, Jauez Haslinger, Alojzij Korsika, Alojzij Kunst, Kari Lipovšek, Franc Sark, Nace Šarabon, Anton Tipel in Jernej Žitnik. — Potem se je obravnavalo vprašanje o vravnavi strauišč. Dr. Supan je bil v prejšnji seji nasvetoval, naj se prej vprašajo hišni posestniki, preden se izvrše odsekovi nasveti. Dr. Schaffer mu je v zadnji seji oporeka, ter nasvetoval: 1. Od odseka nasvetovana vravnava stranišč se odobri; 2. do konca 1. 1883 se izvršitev prepusti prosti volji gospodarjev, potem pa bode magistrat vsakega smel prisiliti, da bo to Btoril. — Doberlet podpira ta predlog, vendar )a želi izjemo za Trnovo in Krakovo. — )ežman je vprašal: Ali bode po novi vredbi odpravljen škodljivi Bmrad? Ali se je taka vravnava poskusila in potrdila ter tudi zauka-zala po drugih mestih ? Ali bode mesto za svoje stroške dobilo primerno povračilo vsled prodava-nja gnoja? B1 e i w e i s je vprašal, koliko stroškov )i imeli gospodarji, P e t r i č i č pa, kako bi se napravile cevi pri manjših hišah, ki so na veče nazidane ? Doberlet je na te vprašanja odgovori). — S c h r e y je priporočal, naj se naBvetovana vravnava kar šiloma izvrši. — Supan je zagovarjal svoj zadnji predlog. — Keesbacher je kot poročevalec še enkrat povdarjal potrebo ter rekel, da bo mesto imelo za vravnavo 20.000 gld., za opravo pa še vsako eto okoli 5000 gld. stroškov. Pred glasovanjem se je po nasvetu dr. Drča seia pretrgala, da so se gg. odborniki nekoliko pogovorili med seboj, potem pa je bil nasvet dr. S upa na sprejet z 20 glasovi proti 6. Vsled tega Be je še pOBebej sklenilo: 1. Hišnim posestnikom Be razdeli tiskan poduk o novi vravnavi stranišč; 2. magistrat naj poizve pripraven prostor, kjer bi se mestni gnoj na kup deval, ter naj meBt nemu odboru o tem poroča ; 3. obravnave o izvaževanji smeti in o kopanji novih kanalov naj se toliko časa odloži, da bode konečno re šena vravnava stranišč. (Trtna bolezen) Be je prikazala na Primorskem. To je bolezen, ,,Bphacelona ampe linum", pri kteri listje ovene, grojzdje pa Be posuši. Žveplo, apno sta najboljša pripomočka zoper to bolezen. („Edinostl.) Slovensko politično družtvo „Edinost" je imelo v nedeljo 26. rož, v Komnu občni zbor, kteremu je predsedoval državni poslanec Nabrgoj. Razgovarjali so se o šolskih zadevah, o pogozdenji Krasa, o živinoreji in v zadevah občinskih. To so pač vse stvari, ki so silne važnosti za celo našo domovino. Najvažnejša točka je pač pogozdenje, kajti dokler je na Krasu sam pesek, tako dolgo tudi o živinoreji govora ni, kajti tiste ovce, ki jih imajo, ne morejo prerediti prebivalstva. Sedajni minister poljedelstva, grof Falkenhayn, nam Slovencem ni nasproten; če bi šla depu-tacija Kraševcev k njemu, morda bi kaj več atoril za pogozdenje Krasa. (Konečna obravnava zoper g, Presnica) bivšega hranilničnega kasirja, se bode vršila v četrtek 7. t. m., ob 9. uri dopoludne pri tu kajšnji deželni sodniji. (Poboj.) V soboto zvečer so na Viču našli fanta ubitega in oropanega. Pravijo, da so ga ubili tovurši, s kterimi je prej kvartal (Včerajšnji somenj) bil je jako slabo obi skovan, in ljudi skoraj še toliko ni bilo videti na ulicah, kakor ob navadnih tržnih dneh Tudi živine bili so prignali malo slabe. Ravno o tem času ljudje nimajo ne časa ne denarja da bi hodili po somenjih. Razne reči. — Duhovske prernembe v ljubljansk škofiji: C. g. Valentin Bergaut, kaplan vŠmart-nem pri Litiji, je postal fajmošter v Brusnicah častita gospoda Šimen Vajvoda, fajmošter v Nemški loki, in Jožef Belar, fajmoštor v Ho tederšici gresta v stalni pokoj. Razpisane so sledeče fare: Rudnik in Nemška loka 25., Ho tederšica pa 26. junija. V lavantinski škofiji: č. g. Ivan Ramor je imenovan za župnika pri sv. Mi helu nad Mozirjem. — V duhovne posvečena bosta letos v Mariboru samo dva gospoda bo-goslovca in sicer 18., 20. in 22. julija. — Odlikovanje Riegerjevo. Ker je dr. Rieger dobil železno krono druge vrste, ima pravico do baronBkega stanu. „N. fr. PreBse" se nad tem jezi, pa se tolaži, da liieger nima nobenega sina, da se toraj to plemstvo ue bo ohranilo. Nova mohamedanka pa Be moti, kajti Rieger ima Bina, to je dr. Jobuslav Rieger, ki je nedavno svoje študije Pragi dovršil. Tudi župan Skramlik ima pravico do plemenitega stanu, ker je lani dobil red železne krone, kar je „N. f.-. Presse" menda že pozabila, ker piše, da Skramlik ne bo v žlahtni stan povzdigujem „Deutsche Zeitung" je tudi hudo togotna nad temi odlikovanji, ker je menda mislila, da so visoki redi in odlikovanja v Avstriji samo za nemške liberalce postavljeni. — Draga slik s. Slavni slikar Mi* chael Munkacsy je izdelal podobo „Kri-stus pred Pilatom.' Vsi prijatelji lepih slik bi radi kupili to podobo, pa slikar zahteva zanjo grozno veliko svoto, 800.000 reci osem sto tisoč frankov, v našem denarji pol miljona goldinarjev. — f Umrl je vže 15. aprila t. 1. g. ranče Germ, bivši učitelj v Srednji vasi v Bohinju, r. I. 1806, in služil od 1. 1826 V )rejšnjih letih v družbi pošteni veseli tovariš. Naj v miru počiva. — Grozen napad. Neka dalmatinska družina je stanovala v Carigradu v bolnišnici. Ker pa najemščine ni plačaia, spustil je vodja bolnišnice 30 norcev v tisto stanovanje, ki eo začeli ženske pretepavati in razbijati po sobi, da je bilo groza. Norci bi bili vse razbili in še ljudi pomorili, k sreči sta prišla dva Btre-žaja, da sta jih odpodila. — Življenje dal, da je življenje rešil, je neki delavec, Franc Ružička v Pod-jabi na Češkem. Neka ženska je padla v vodo; on skoči za njo in jo privleče do kraja j sam pa omaga, pride med valove in voda ga odneBe. — Kako Be dobra salata naredi. Za to bo potrebni štirje. Prvi mora biti za-pravljivec, da olja prilije, ker olja ni kmalo preveč; drugi mora biti skopuh, da jesiha prilije, ker tega je kmalo zadoBti; tretji mora biti pameten človek, da pridene soli, ker te ne sme biti ne preveč, ne premalo; četrti pa mora biti norec, da vse skup prav dobro zmeša. Ti štirje bodo dobro salato napravili. — Koliko je konj na svetu. Na celem svetu je 58 miljonov konj. V Avstriji jih je 3, 486,000, na Francozkem 3 miljone, v Rusiji 21 miljonov, na Nemškem 3,352,000, na Angležkem 2,250.000, v Turčiji 1 miljon, v severni Ameriki 9,540.000, v Argentini 4 miljone, v Kanadi 2,625.000. — Dufaure f. V Parizu je umrl Jules Dufaure, eden najboljših francoskih govornikov in državnikov, v starosti 83 let. Bil je rojen v Bordeaux, leta 1848 bil je voljen v državni zbor, ter je takoj postal minister. Ko je leta 1852 Napoleon III. ustavo prelomil in se za cesarja naredil, protestiral je Dufaure energično in bil zato zaprt. Zadnji čas bil je ud senata. — Pretepi med F r a n z o z i in Lahi v Marsilji Be nadaljujejo. Francozi hočejo vse laške delavce odstraniti , zato jih pobijajo in gospodarje silijo, naj Lahom delo odpovedo. Že mnogo stotin Italjanov je popustilo francosko zemljo ter bo se vrnili v Italijo.