. UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št 8 (tiskarn« L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. oopoldne In od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in Traznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : ; ; sprejemajo. : : SAROČNINA: celoletna po posti ali s poši^njem na dom za Ivstro - Ogrsko hi Bosno “K 21 '60, polletna K to 80, četrtletna 6-4.0, mesečna K !'80; za Nemčijo ce o etno K 26 40; za • ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno Posamezne številke po 8 vin. Z Alt j A lznaja vsak u .n razen nedelje in praznikov .* .• / ob pol 11. dopoldne. \ \ UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, O., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo, Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ——— Reklamacije lista so poštnine proste. —— . ■— Štev. 303. V Ljubljani, v torek dne 11. junija 1912. Leto II. Brambna reforma. Bečarska umetnost grofa Tisze je izsilila brambno reformo iz ostankov ogrskega parlamenta, iz katerega je dal opozicijo enostavno s policijo pometati skozi vrata. Brez vsake debate, brez posvetovanja, le na povelje predrznega vsiljivca so vladni mameluki v popolnoma nezakonitih razmerah glasovali za načrt o katerem so še pred kratkim slovesno trdili, da Se ne strinjajo z njim. Orof Khuen-Hederyary, ki jim je bil bog. se je moral voziti na Dunaj, da bi dosegel za parlament pravico razpolaganja z rezervisti. Tudi Stefan Tisza je tiste Qni prisegal, da se ogrski državni zbor ne more Odreči tej pravici. Ali grof Khuen se je vrnil v Budimpešto s poročilom, da je ostala njegova diplomacija brez uspeha; vpliv vojnega ministra je bil večji kakor vpliv ogrskega ministrskega predsednika cesar je odklonil resolucijo, ki je izražala to, kar je večina ogrskega parlamenta označevala za svoje mnenje in prepričanje. Grof Khuen-Hedervary se je umaknil; prijel je »demokrat« Lukacs in za njim paša Tisza. Večina rjovečih levov, ki so že govorili t resoluciji in o časih Zapolje in Rakoczyja, •e je izpremenila v čredo ovac. Ena sama policijska seja je zadostovala, da je bila brambna feforma »sprejeta« brez popravka, brez izpre-taembe, brez dodatka in brez odbitka, brez Opombe in brez resolucije. Ves svet, ki ima kaj političnega zmisla, le soglasno obse lil brezprimerno bečarstvo Tisze. Ves svet je soglašal v tem, da je bil v Ogrskem parlamentu poteptan zakon, da je v fljem zavladalo prosto nasilstvo in da so bili Vsi takozvani sklepi nepostavni, torej po vseh Pravnih nazorih neveljavni. Saj bi drugače jtodl enostavna beseda Stefana Tisze lahko veljala za zakon. Ves svet Je sodil tako, samo črnorumeni Patrioti v Avstriji ne. Ti črnorumeni patrioti ^ originalni ljudje, s katerimi bi Avstrija ko zaslužila veliko denarja, če bi jih kazala svetu tako, kakor vodijo razni iinpresriji Uantiie, Gvinejce in druge eksotične rodove i svetu. Možgani teh Črnorumenih ljudi funk->nirajo na poseben način, kateremu ni še no-učenjak prišel popolnoma do dna. Čudna »žba je to In zelo pisana. Tam so na eni brani ljudje, ki so prišli na svet pojoči cesarsko ni, poleg njih pa taki, ki so osiveli kličoči Hohenzollernom; zakrknjeni iredentisti, so prepričam, da Je tudi Bog italijanske na-i, v njihovi soseščini pa strastni obo-raici ruskega parizma, ki je po njihovem ifliu največja kulturna sila sveta. Tisoč na-3V Je v teh glavicah in drug nasprotuje lemtff a(i dvoje jih združi hipoma; Na ko-padajoče, trepetajoče oboževanje vojaške i}e in nevtolažljivo sovraštvo do socialne lokracije. *, Črnorumeni patriotizem je povedal svojo ' ttefk), ko je bila na Ogrskem zadavljena opo-kjia in »sprejeta« brambna reforma, la be-«da se je glasila: če so že Madjari tako lo->tei, da prinašajo militarizmu kar na krožniku Vso garnituro, kar je zahteval, ne smemo Av-jTjjcjj zaostati; naša dolžnost je, dokazati, da N |e veliko bolj lojalni, da nam militarizem e Veliko bolj impouira, da je v naših glavah še $iko manj misli in sodbe, da smo naravnost ' srno dresirani. Glavno glasilo nemške burž-jtezije »Neue Preie Presse« je prva zapela mo parlapientarne subordinacije in korpo-ske vzvišenosti, ter jela »dokazovati«, da more in ne sme avstrijski parlament zdaj drugega boriti, kakor da sprejme brambno predlogo do pike tako, kakor jo je sestavil mi-irizeiti, brez najmarijše izpremembe, z vso -anostjo irl z vsem samozatajevanjem avstrij-kega veteranca. Vse »lojalno« časopisje je sle-Uo temu sijajnemu zgled«, po vseh patriotlč-i uredništvih so % piklhavbe polnile s solni, ker ni tnogel biti vsak tak list prvi moj-tfcr bizantinizma. Kar zahteva vsa ta domoijubarska go-oda, je seveda velikanska neumnost. Težko se spravil avstrijski parlament v globokejse ^nižanje, kakor če bi zdaj res padel v prah in irl brambno reformo, ne da bi jo pogledal poduhal. Ogrski parlament ie degradiralo Futalno nasilstvo bečarskega Tisze; avstrij-parlament bi se degradiral sam. Državni )r, ki ima v splošni in enaki, četudi Še ne po-inoma Idealni volilni pravici tisočkrat mo-lejšo podlago kakor klika madjarskih privi-eglrancev, bi vpričo vsega sveta izrekel sramotno odvisnost od ogrskega policijskega par-*menta. v Avstrijski državni zbor ...a sprejeti ?r»mbno reformo, če je prepričan, da je dobra B brez napake. Če ni popolna, jo ima poprali. če je slaba, jo ima odkloniti. Kako pa se i^ore ta parlament prepričati o dobroti ali sla-Bpsti vladnega načrta drugače, kakor s tem, ^ ga sam temeljito prouči? Po vseh pravilih aKlke more vsakdo le sam priti do svojega r®Pričan}a. Ali Črnorumeni patriotje iščejo Voie prepričanje pri grofu Stefanu Tiszi. Kajti Tisza-baesi Je dekretiral brambno reformo ko, kakršna je in zato mora po njihovem >*ku avstrijski parlament sprejeti brambno formo tako, kakršna je. V ogrskem državen »boru Je moral Tisza-ur vsaj pometati ličijo s policijo iz zbornice, preden je mo-»tvršiti svoje nasilstvo; od avstrijskega dr- žavnega zbora pričakujejo in zahtevajo | črnorumeni patriotardi, da bi se iz lastnega na- | giba vrgel madjarskemu bečarju pred noge. Od svojega diktatorja se je dala mamelu-ška večina ogrskega državnega zbora ugnati v kozji rog; nikdar se ne bi meni nič tebi nič umaknila avstrijski zahtevi. Nikdar se ne bi smel upati noben ogrski minister, noben ogrski zbornični predsednik reči: »Ta zakon moramo sprejeti neizpremenjen, ker ga je avstrijski parlament tako sprejel.« Najpopularnejši človek na Ogrskem bi s tem riskiral, da bi ga na mestu razglasili za izdajalca. Od avstrijskega državnega zbora pa se drzne nekoliko nedostojnih klečeplazcev, ki imajo še nekoliko praznih gumbnic, zahtevati, da se sam uskopi. Niti za dlako ne bi ne ogrska vlada ne ogrski parlament Avstriji na ljubo odstopil od svojih resničnih ali dozdevnih pravic. Kakšno naravnost sovražno stališče so zavzemali madjar-ski mgootci n. pr. v vprašanju argentinskega mesa! Kakor gadje so planili po konci, ko je avstrijski parlament po pravici izrekel svoje mnenje o absolutizmu na Hrvaškem! Kakšne psovke so letele preko Litve na naslov avstrijskega državnega zbora. In zdaj naj v zahvalo za vse žalitve, za vse klofute ta avstrijski parlament slovesno izreče, da se v tako važnem vprašanju, kakršno je brambna reforma, sploh ne upa imeti drugega mnenja, kakor policijski grof Štefan Tisza! Čudni ljudje so naši črnorumeni patrioti! Z druge strani ima parlament že zaradi vsebine zakona, o katerem mora sklepati, tisoč razlogov, da mu posveti največjo pozornst in da se temeljito posvetuje o vseh njegovih podrobnostih. Zakaj ta parlament je navsezadnje vendar nekako zastopstvo avstrijskega ljudstva, na čigar interese se ima ozirati pri vsaki priliki, torej tudi pri brambnem zakonu. Reforma, ki jo predlaga vlada na ukaz militarizma. je pa vsemu bolj podobna kakor ljudskim interesom; zakaj z večino svojih predpisov hoče ljudstvu le nakladati nova in sicer velika bremena. Povišati hoče letno število rekrutov za več kakor petdesettisoč moč* taka množica mladih ljudi, ki so doslej z osemtedenskim poukom opravili svojo vojaško dolžnost, bo morala služiti dve ali tri leta, če postane brambHa reforma v sedanji obliki zakon. Stroški militarizma se vsled tega povečajo za težke miljone, fe sicer v dobi, ko je ubožno ljudstvo itak preobremenjeno in ko država skoraj ničesar ne stori za olajšanje njegove bede. Osemdeset miljonov kron novih izdatkov za militarizem, ko pima država dovolj denarja, da bi svojim uslužbencem nekoliko olajšala življenje — in državni zbor naj to dovoli, ne da bi črhnil besedico! Vse, kar ponuja vlada ljudstvu kot odškodnino za te silne žrtve, je pa takozvana dveletna vojaška služba, ki je po načrtu res Ie takozvana. Zakajj dejansko bo o dveletni službi, komaj kaj opariti. Saj bodo mornarji morali služiti štiri leta, konjeniki in topničarji na konjih brez izjeme tri leta, pri pehoti pa bo moral vsak podčastnik ostati tretje leto v službi, povrh pa toliko prostakov, kolikor bo podčastnikov. O vsem tem naj se v parlamnetu niti ne govori, kaj še, da bi se na tem kaj izpremcnilo — taka je zahteva črnorumenih patriotardov. Ali tako gladko ne pojde, kakor si domišljajo različni gospodje, ki imajo bolečine v gumbnicah in bi se radi »odlikovali« na račun ljudstva. Delavstvo bo pazilo, kako izpolnjujejo svojo dolžnost gospodje, ki so bili ob volitvah taki demokratje, da so se jim cedile rajske obljube iz ust. Pri razpravi o brambni reformi bo prilika pokazati, kdo je sebičen hlapec militarizma, kdo pa resničen zastopnik ljudstva. Mi pa bomo imeli odprte oči in odprta ušesa ter bomo skrbeli, da bo delavsko ljudstvo zvedelo, kako se zastopajo njegovi interesi v palači avstrijskega državnega zbora. ■MMBMMBM k - O**«-««. «M ■■■■» "• MMM Cerkveni kartel. Pater B. Duhr je pretkan jezuit in vnet apologet svojega reda; za družbo Jezusovo si je pridobil velike zasluge s pobijanjem zgodovinskih protijezuitskih očitkov — jezuitske pravljice jih imenuje. Zlasti je v njem fino razvit občutek za časovne potrebe rimske cerkve in Petrova barka bi po njegovem obračala krmilo in jadra, kakor veleva časa otok. Propad katoličanstva je zgodovinsko dejstvo. ki sili opazovalcu v oči. Bolj in hitreje nego politična moč katoliške cerkve peša in ugaša njena duhovna oblast nad civiliziranimi narodi, ki se vsebolj odtegujejo rimski in moralni komandi iz Rima. Dočim so si tuintam klerikalne politične stranke s pomočjo dinastij in aristokracij, z. nezmerno demagogijo in marljivim organizatoričnim delom znale ohraniti razmeroma velik vpliv na državno zakonodajo in upravo, ki ga pod navalom ljudskega gibanja izgubivajo le počasi, korak za korakom. ped za pedjo, je duševni vpliv rimskega krščanstva na družabno življenje narodov v sedanji dobi le še plitek in neznaten. Življenje l hodi svojo pot. kakor da bi cerkve ne bilo na svetu, in se ne meni za grmeče tirade iz Rima, ki so kakor besede starca na strehi, ki si pomagati ne zna. Cerkveni nauki so kakor prazni mehovi, iz katerih se je vse vino izcedilo, brez živega jedra, mrtve fraze v kričečem nasprotju in brez dotike s potrebami življenja. Ta položaj, ka navdaja čutečega cerkve- | nega človeka z veliko žalostjo in hudo grozo j in ki sili mislečega cerkvenega bojevnika v premišljevanje, je rodil v glavi jezuita Duhsa narodi slaba prede in nič bolje se ne godi pozitivnemu protestantovstvu. Cerkveno krščanstvo — rimsko in nemško — je kakor ostanek iz minulih dob, kakor eratična skalirta, tuja svoji okolici in osamela — današnji človeški rod ne razodeva zanj umevanja, in tudi ne zanimanja. Jezuit kliče katoličane in protestante, »ki so vedrega duha in poštene volje« na — skupno delo. V »Augsburger Abendzeitung« (št. 114) objavlja osnutek cerkvene katrtelne pogodbe med nemškimi katoličani in protestanti. ki naj bi slonela na tile podlaig: 1. Katoličani in protestantje naj vživajo na Nemškem enake pravice; obe strani naj opuščati poseganje na religiozno polje. Izjemni zakoni na korist ali na škodo enega dela so nedopustni. Ta enakopravnost v Nemčiji načeloma ne žali nobenega katoliškega nauka in še manj protestantovsko naziranje. 2. Katoličani in protestantje naj v boju z nevero, nenravnostjo, oderuštvom itd. po okol-ščinah skupno postopajo: saj gre za njih skupne interese. 3. Konfesionalne polemike je po možnosti omejiti na znanstvene raziskave. 4. Zlasti se je plaho izogibati psovk in ponavljanja neresničnih trditev (!); take reči ki niso nikoli dobre, pogosto škodijo in zmerom dražijo duhove. 5. Bolj kot doslej je v občevanju, in v časopisju naglašati to. kar druži vse krščanske elemente: vero v Krista in prvo zapoved krščanstva — krščansko ljubezen. Take so misli jezuita Duhsa. Kar si katoliški jezuit želi. ni nemara premirje ali politična zveza med katoličani in protestanti, ampak popolna kooperacija na konfesionalnem polju. To je čuden nenavaden glas iz cerkve, ki Ji je nestrpnost zivljensko načelo in pravilo. Široke in globoke reke človeške krvi ločijo katoliško fasono izveličanja od protestantovske, krvave boje in mesarska klanja je užigala stepa konfesionalna strast — strahotna tridesetletna vojna, ki je vso srednjo Evropo izpremenila v puščavo in v grobišče, je pravzaprav le epizoda v dolgotrajni pravdi med katoličan-stvom in reformacijo. In po vseh teh dramatičnih bojih kartelna pogodba! Po vseh neizmernih žrtvah jn ranah, ki jih je od evropskih narodov terjal katoliški in protestantovski fanatizem — »za vero« je šlo v teh bojih — hladno in cinično priznanje, da si bili vsi ti boji odveč, prazne marnje, da je bilo ljudstvo plen zločinske prevare in da so pravzaprav katoliške in protestantovske cerkve interesi skupni. Globlje bi bil konfesionalizmu težko porinil nož v srce še tako zagrizen sovražnik cerkve, kakor njen apologet in strateg pater Duhs! Duhsov predlog nas spominja na storijo fabrikantov-konkurentov. ki se pečata z istim izdelkom. Drug drugemu hodita v zelje, drug drugemu odganjata odjemalce, v nič devljeta tuje blago in z amerikansko reklamo povzdigujeta lastne izdelke in dirkata naravnost z nizkimi cenami. Oba pa s strahom opazila, da jima zastaja blago, ki ga vzajemno nudita kupujočemu občinstvu, in da se prazni blagajna vsled cen. ki niti proizvajalnih stroškov ne pokrivajo. V stiski stopita vkup, se pobotata o cenah in si razdelita plen — kupujoče občinstvo. ki se iz veselega gledalca konkurenčnega boja izpremeni v njegovo pasivno žrtev. Namesto razuzdane konkurence, ki obema škoduje. postavita kartelno pogodbo, ki jo plača tretji. Nekaj podobnega namerava Duhsov predlog, ki hoče divjo razdraženo konfesionalno konkurenco lepo organizirati v skupnem kartelu, ki hoče »pravo« in »krivo« vero združiti zoper nejevero. Duhsov predlog kaže, kako globok preobrat se je izvršil v krščanstvu. Dokler je bilo krščanstvo s sveimi evangeljskimi ideali san siromaštva, je cvetelo sektantstvo in dogmatični prepiri so bili na dnevnem redu — vseh ideologov in sanjačev lastnost In dolžnost ie. da se prerekajo za žabjo volno. Ob reformaciji krščanstvo davno ni bilo več čista ideologija, ampak cerkev je bila samostojna socialna velesila in reformacijski boji so bili na katoliški strani boji rimskega papeštva za politično oblast. Dogmatične diferencen med katoliškim simbolom in protestantovskimi formulami so bile šibolet v teh bojih. Ampak od tedaj pa do danes je dolgo in vsa zgodovina kapitalizma leži vmes! Iz čiste ideologije, iz nadčutnega in podzavestnega sanjaštva se je razvilo krščanstvo v pozitivno obrambno sredstvo sedanjega družabnega reda in nie-gove kritične razdelitve družabnih dobrin. Ka pitalizem. ki si je podredil državo, ni priza nesel niti organizaciji krščanstva, niti cerkvam. in jih je prav po domače vpregel v svoje smotre. Iz krščanskih naukov je naredil prav močne zavarovalne okope za svojo lastnino. uspešen narkotikum, s katerim ubija revolucionarno energijo izstradanih mas in Jih napravlja nesposobne za naskok na sedanji lastninski red. V času krščanskega sanjaštva in v dobi cerkvene suverenitete so bili mogoči, so bili naibližji dogmatični — krvavi in dramatični — prepiri, n. pr. o transubstanciji, o pretvorbi kruha in vina v Rešnje telo. Danes, ko je krščanstvo izpremenilo svoj funkcionalni Anton Aškerc. značaj, ko se je vsled ekscesivnih krivic razvilo v »tabu« po sebi nevzdržnega družabnega reda. so postala taka vprašanja podrejena la-palije. taki prepiri neumestni in abotni in konfesionalne organizacije se preko teh malenkostnih razločkov kartelirajo. da uspešnejše varujejo kapitalistično lastnino pred uničujočo vihro socialne revolucije! Smrtna kosa je pobrala moža. ki je zlasti v mlajših letih dosegal pesniško slavo in izredno močno vplival na slovensko književnost. Anton Aškerc, nekdanji katoliški duhovnik, nekdanji »Gorazd«, je umrl. Z njegovo smrtjo se zaključuje zanimivo«, živo in bogato poglavje naše literature, v kateri bo njegovo ime živelo, ko bodo njegovi najkrutejši sovražniki že davno pozabljeni. Bil je čas. ko je stal Aškerc nedvomno na prvem mestu v slovenskem pesništvu. Takrat je bil popolnoma samosvoj in skoraj vsa tedanja mlajša generacija je hodila k njemu v šolo. čeprav so močnejše individualitete pozneje krenile na svojo pot. Nekateri izmed učencev so prekosili učitelja, tekom časa so prihajali včasi z njim v nasprotje. ali prav tisti, ki so najbolj odkrito izražali svoje mnenje o posameznih delih, so izrekali svoje kritike z ljubeznijo in spoštovanjem do moža, ki ni nikdar zatajil samega sebe. V baladah in romancah, v lirskih in epskih poezijah so pesmi, katerim je zagotovljena trajna vrednost in veljava. Kljub vsemi possaressiitt nesoglasjem je bil mož. ki zdaj leži na zadnjem odru. pesnik po milosti božji in sled njegovega dela je neizbrisna. Anton Aškerc je bil rojen 1. 1856. pri Smar-jeti v bližini Rimskih toplic. Njegovi starši so bili kmečki ljudje in so gojil vročo željo, da b! jim sin postal duhovnik. Prišel je v Celje nt zgimnazijo, in ker je tudi sam misil, da bo imel kot duhovnik največ prilike za delo med ljudstvom. je prišel v semenišče v Maribor, kjei je bil takrat Stepischnigg škof. Aškerčeva darjenost se je škofu zelo prikupila in ker.takrat tudi še ni bilo sedanjega fanatizma v bo gosk vju, so mlademu teologu leta naukov pri* jeti 10 potekala. 2e takrat se je zanimal za lite? raturo in se poskušal z verzi. Poznejši boji, W so mu prezgodaj pobelili lase, pa so mu bili.te' daj še neznani. Aškerc je bil v raznih župnijah na Spod njem Štajerskem za kaplana. V tistem času'pa se je začel razvijati klerikalizem in mladi dur hovnik je kmalu prišel v razna nasprotja z zastopniki nazadnjaške struje. V njegovi duši Jfl bilo veliko idealizma; s te plati je tudi dolge gledal na duhovniški poklic. Hladne dogm« niso menda nikdar imele pravih korenin v njegovem srcu, duhovniško dolžnost pa je iskal v prijateljstvu do ljudstva, med katerim ima de^ lati. v poučevanju in oplemenjevanju. S temi nazori se ni mogel priljubiti možem, ki so razvili prapor političnega klerikalizma, kateremu bi se bili imeli podrediti vsi duševni in materialni interesi. Aškerc je zaslutil nevarnost te fanatične struje, kmalu pa jo je tudi občutil kot duhovnik in kot pesnik. Njegove pridige, ki se niso vjemale z novo metodo hujskanja zoper političnega nasprotnika, so ga dovedle v konflikte s predpstavljenimi in večkrat se je moral zagovarjati v Mariboru, kjer ni bilo več Ste-pischnigga. Na književnem polju pa ga je naj-siloviteje napadal duševni vodja klerikalnega mračnjaštva, izdajatelj »Rimskega Katolika« Mahnič. V teh bojih se je razvila Aškerčeva sila; čim besnejši so bili napadi nasprotnikov, tembolj se je pesnik učil misliti. Bolj in bolj so mu padale lupine z oči in spoznal je veliko razliko med Kristusovimi nauki in oficielno cerkvijo. To notranje odkritje ga je navajalo, da se ie čimdalje bolj poglabljal v verska in filozofična vprašanja in rezultati teh študij so dozorevali v njegovih poezijah. Aškerc je bil sploh bolj pesnik razuma in misli, kakor pesnik srca io čuvstva. Nekatere poezije iz tistih časov zvene kakor mogočen Confiteor, nekatere odmevajo kakor bojni klici. Duhovniško življenje na Štajerskem mu je postajalo čimdalje težavnejše. Izgubil je sploh upanje, da dobi kdaj svojo župnijo in s tem nekoliko neodvisnosti. Njegov materialni položaj seveda ni bil ugoden. V teh razmerah Je čutil tudi kot pesnik težke spone in je razmišljal kako bi se jih rešil, da bi dosegel vsaj za svoje literarno delo nekoliko več prostosti. Leta 1898. je odšel v pokoj ter se preselil v Ljubljano, kjer je dobil službo mestnega arhivarja. Do tistega časa so bile izšle njegove »Balade in romance« v dveh izdajah, ter »Lirske in epske poezije.« V Ljubljani je Aškerc še nekaj časa maševal. Kmalu pa je prišel v oster spor š škofom Jegličem. V »Ljubljanskem Zvonu« je izšla njegova pesem »Aglaja«, lepa stvar, ki je prav po nepotrebnem zbudila klerikalno besnost. Jeglič ga je zaradi te pesmi, katero je vsled nerazumljive zmešnjave pojmov uvrstil med pornografijo. pismeno ozmerjal in celo zahteval obljubo, da ne bo Aškerc sploh ničesar več pisal za >.ljubljanski Zvon«; obenem pa mu je tudi očital zaradi maševanja. Aškerc je škofu » dostojno, a možato odgovoril, obenem pa j« tudi izvajal posledice. Škof mu je zažugal. da bo suspendiran »ab divinis«. Aškerc pa je oblekel civilno suknjo in se nehal briti. S cerkvijo je prekinil vse stike. Poslej se je največ bavil sštudijami moderne verske filozofije in je mnogo časa posvetil »Svobodni misli.« Tudi njegovo pesniško delo je bilo od tega časa največ v službi te ideje, ki je tako prevladovala v njegovi poznejši literaturi, da je pesniška oblika vsled tega marsikdaj trpela. Njegova pridnost pa je ostala neizpremenjena. Leta 1900 so izšle njegove »Nove poezije«, leta 1904 »Četrti zbornik poezij«, nato leta 1905 in 1906 »Primož Trubar« in »Mučeniki«, oboje v tesni idejni zvezi, potem leto za letom »Junaki«, »Jadranski biseri«. »Akropolis in Piramide« in »Poslednji Celjan.« Napravil je tudi poizkus na dramatičnem polju, ali to panogo je kmalu opustil. Potoval je mnogo; bil je v Carigradu, v Italiji, na Ruskem, v Egiptu; vsa ta pota so zapustila pesniške sledove. Za delavstvo, in njegovo gibanje je imel Aškerc mnogo simpatij. Delavstvu so bile posvečene tudi nekatere njegove pesmi, n. pr. Iz dnevnika neznanega siromaka; socialnega značaja je satirični ciklus »Pavliha na Jutro-vem«. ravnotako serija pesmi »Stara pravda«. Najlepšim njegovim delom je prištevati »Delavčevo pesem o premogu.« V knjižnicah slovenskih delavskih društev je pač povsod najti Zlasti starejše Aškerčeve pesmi. Tudi na mnogoterih predavanjih so se delavci seznanjali z hjimi. V nekdanji nedeljski prilogi dunajske »Arbeiter Zeitung« pa je sodrug Pernerstorfer priobčil daljšo zbirko Kristanovih prevodov Aškerčevih pesmi. Pokojni pesnik je bil osebno znan z nekaterimi voditelji delavskega gibanja In je rad občeval z njimi. Zavedno delavstvo, ki zna ceniti pošteno duševno delo. mu ohrani hvaležen spomin. Umrl je Anton Aškerc v pondeljek ob pol Sv«h zjutraj v deželni bolnišnici za posledicami kapi. Pogreb bo jutri, v sredo, ob 5. popoldne. Po dosedanjih dispozicijah bi imeli mrtvega Seanika dvigniti v bolnišnici. Predlagano je pa, a bi se položilo truplo v »Mestnem domu« na mrtvaški oder in da bi odšel pogreb odtod na pokopališče, kjer bo Aškerc pokopan v grobnici »Pisateljskega podpornega društva«. Ljubljana in Kranjsko. — Podržavljenje ljubljanske policije. Zakon o podržavljenju ljubljanske policije je že sankcioniran. Za vzdrževanje policije bo ljubljanska občina prispevala na leto 80.000 kron. — V deficit in v dolgove! Kakor smo že poročali, je objavil bivši poslanec Mandelj razpravo o finančnem položaju kranjske dežele. Resimč njegovn trezne razprave, oprte skozinskoz na oficialne številke iz računskih zaključkov, je v precej hudem nasprotju z ne-treznimi Lampetovimi baharijami in ni nič vesel za kranjsko prebivalstvo in nič časten za finančno umetnost klerikalnih oblastnikov v deželnem dvorcu. Dežela hiti pod klerikalno vlado s pospešenimi koraki v deficit in v dolgove! Tudi biVši deželni glavar pl. Šuklje pri-)ravlja knjigo o finančnem položaju dežele, ki zide še ta teden, a tudi njegova sodba postav-ja Lampetove finančne čarovnije v neugodno uč. Klerikalci so se v tem kratkem času, od-car se urijo v praktični deželni politiki, pokazali nedosežne mojstre v najemanju dolgov, ki bodo še pozne rodove tiščali, in navdušene častilce deficitov, ki v njih rokah kar vidoma rasto. Seveda je klerikalcem neprijetno, da jima to bridko resnico v jeziku številk pripovedujeta moža, ki sta imela neposreden vpogled v njih deželno kuhinjo, in da oznanjata kranjskemu prebivalstvu njih finančno nesposobnost, Četudi le s številkami. — Iz kraljestva blamaž. V snočnji številki je »Slovenec« imenoval slavnega francoskega pesnika Anatola Fransa za ministrskega predsednika, a v tisti sapi’ se je skesal in ga bi pen-zioniral. Ali ne bi modri »Slovenec« hotel z-dati skrivnost, od kedaj vleče Anatol France ministrsko penzijo in koliko časa je vladal francosko republiko? ■ — Migljaj s kolom. »Hitro naročajte!« — Kaj? — Podobo kranjskega deželnega glavarja in klerikalnega zaslužnega moža dr. Šušteršiča. Nam ni prav nič mar, koga klerikalci štejejo za svojega junaka in kako svoje junake spoštujejo, ampak nespodobno in nemarno se nam zdi, da »Slovenec« — s kolom v roki — namigava županom po deželi, da naroče Šušteršičev portret za občinske pisarne. — Komisija za pogozdovanje Krasa 'je imela v soboto sejo v prostorih deželne vlade v Ljubljani. Navzoči: Predsednik pl. Detela, okr. glavarja Ekel in dr. Pilshofer, Ambrožič, Čuček, Lenasi, Mulley, vlado je zastopal vladni svetnik pl. Detela, deželni odbor poslanec dr. Žitnik, poročevalec gozdni višji svetnik Rubbia. Višji gozdni svetnik Rubbia je poročal o delovanju komisije v preteklem letu. Stroškov je imela komisija 40.189 kron 93 vin. Država je prispevala 26.000 K, dežela 9000 K, razni drugi dohodki so znašail 1718 K 28 vin., torej je bilo primanjkljaja 2981 K 72 vin. Za leto 1913. se proračunava, kakor vsako leto, zopet 40.000 kron, in sicer na račun komisije 27,500 kron, za vzdrževanje zidov in jarkov 1000, za gozdne drevesnice 2100, za gozdno varstvo 5200, za pogozditveni kataster 600, za kom. stroške 1000, za pisarniške stroške 1700, za nagrade 600 in za razne stroške 300 kron. Za preskrb-nine in odpravnine gozdnih čuvajev je komisija prvo leto določila 600 kron, deželni odbor in Kranjska hranilnica sta prispevala 300 kron; te svote so naložene v hranilnici. Potrebna je prememba zakona za pogozdovanje Krasa v tem zmislu, da država in dežela zagotovita določena letna prispevka in da se pogozdovanje raztegne tudi na Dolenjsko, kočevski, črnomaljski in novomeški okraj. Dolenja vas pri Senožečah je odstopila 36,4 ha pašnika za po-gozditev. Vas Selce i pri Slavini ima 80 ha sveta za pogozditev;* pogozdovanje pa se ne more pričeti, dokler ni rešeno vprašanje pašnih pravic. Vas Parje pri Št. Petru je odstopiU 27 ha. sveta za pogozditev. — S trebuhom za kruhom. Včeraj se je odpelja’o z južnega kolodvora v Ameriko 25 Macedonc.ev; 27 Hrvatov je šlo v Heb, 16 v Inomost, i9 pa v Buks. — Mestna zastavljalnica. Dražba v mesecu aprilu zastavljenih dragocenosti (zlatnine. srebrnine itd.), kakor tudi v juniju 1911 zastavljenih efektov (blaga, perila, koles itd.) bo dne 12. in 13. . m. v uradnih prostorih od 8. do 12. dopoldne. Obenem se opozarjajo stranke, da zastavljalnica ne jamči za nepravilnosti. povzročene po posredovalkah, ozir. posredovalcih. — Nesreča. Ko je v nedeljo zjutraj hlapec Filip Smerdelj vozil z vpreženim konjem na južni kolodvor, se mu je v Kolodvorski ulici splašil konj in pridirjal pred kolodvor, kjer se je voz prevrnil in razbil. Konj je nato z enim delom voza dirjal proti Resljevi cesti v Šte-panovo vas, kjer so ga ustavili. Hlapec se je pri padcu z voza k sreči le lahko telesno poškodoval in se tudi druga nesreča ni pripetila. — Kolo ukradeno je bilo v soboto ponoči Ranzingerjevemu uslužbencu Ivanu Kaiserju iz odprte veže na Cesti na južni kolodvor št. 7. Kolo je »Diamant«, črno pleskano, že obrabljeno. ima polno ploščo in bolj ravno valovito balanco in je vredno 80 K. Pred nakupom se svari. — Huda ženska. V soboto je hotela v neki hiši v Hrenovi ulici neka gospodinja natočiti škaf vode. V tem pride k nji neka v isti hiši stanujoča ženska, ki je skočila po kratkem regljanju v njo. ji potegnila škof iz roke ter ji ga vrgla s tako močjo v trebuh, da je ta morala iskati zdravniške pomoči. — Hudodelstvo. V soboto je opojil z žganjem na Karolinški zemlji neki delavec dve mladi deklici z Barja tako, da sta obe nezavestni obležali in je morala priti mati ponje. Proti žganjarju je vložena ovadba. — Izgubljeno In najdeno. Posestnica Ivana Starin je izgubila veliko črno denarnico, v kateri je imela okrog 40 K denarja. — Neki go-čuden načrt. Cerkveni misli med »katoliškimi« spod je izgubil denarnico, v kateri je imel tri bankovce po 100 K. *— Služkinja Josipina Ciber je izgubila črno usnjato denarnico s srednjo vsoto denarja. — Šolska učenka Melita Rogel je izgubila rdečo usnjato denarnico z malo vsoto denarja. — Šolska učenka Vilje-mina Rožnik je izgubila robec in okrog 2 K denarja. — Prevoznik Josip Pukelstein je izgubil rjavo denarnico s 6 K 30 vin. — Sedlarski mojster Jožef Kohler je našel denarnico, v kateri je bilo 300 K denarja. — Zasebnica Neža Pogačnikova je izgubila zlat obesek z briljanti. — Šolska učenka Marijanica Kokaljeva je izgubila zlato zapestnico. — Delavka Ana Kosova je našla hranilnično knjižico »Kmečkih občin«, glasečo se na ime Rozalije Mušičeve iz Trzina. — Promenadni koncert »Slovenske flhar-monije« je ob ugodnem vremenu danes od pol 7. do pol 8, zvečer, pod gradom »Tivoli.« Spored: 1. Patzke; »Salut a Luksemburg«; koračnica. 2. Puccini: Slike iz opere »Tosca«. 3. Strauss; »Južne cvetke«, valček. 4. Ger-vais; »Hrvatski dom«, potpuri. 5. Schubert: »Moment musical«. 6. Boito; Fragmente »Me-fistoreles«. — Kinematograf Ideal. Spored za torek 11.. sredo 12. in četrtek 13. junija 1912; 1. 2ur-nal Pathe. (Kinematografsko poročilo o aktualnih prigodkih, športu, modi itd.) 2. Mlin na veter. (Senzacijska drama v barvah. — Hol-landova film Co.) 3. Nje moška vloga. (Sijajna amerikanska veseloigra. — Vitagraffiim Co.) 4. Maščevanje, ki se ne ponesreči. (Žaloigra v dveh dejanjih. Italijanski umetniški film z mad. Gonzales, znamenito italijansko tragedijo v glavni vlogi. — Cinesfilm Co.) 5. Tekmec v kovčegu. (Burna humoreska z ljubljencem občinstva Maksom Linderjem v glavni vlogi.) — V petek specialni večer z izbranim vsporedom. Med drugim zanimiva drama z levi »Levi so ušli.« Zadnja večerna predstava obb 9. na vrtu s popolnim sporedom. Predstava na vrtu traja skoraj 2. uri. Štajersko. — Pometajte pred svojim pragom! »Slov. Narod« je priobčil 7. t. m. dopis iz Trbovelj, v katerem napada socialiste. Trdi med drugim tudi to. da je imel rudar iz Hrastnika vžigalice »Siidmarke«. ki jih je baje kupil v hrastniškem konsumnem društvu. Ker nočemo, da bi javnost mislila, da prodaja hrastniško konsumno društvo »Siidmarkine« vžigalice, konstati-ramo. da se pri nas prodajajo izključno slovenske socialistične vžigalice. Pač pa ima v zalogi in prodaja »Siidmarkine« vžigalice rudniško skladišče, za katerega se navdušujejo in v njem kupujejo takozvani »narodni« delavci. Ej, gospodje narodnjakarji, čemu silite na soince. če imate maslo na glavi. — Grozilna pisma je pisal. Posestnik Mihael Luževič v Drešinjivasi pri Celju je zadnje čase dobil več grozilnih pisem, da mu bo zažgana hiša in da bo sam ubit, ako ne položi do gotovega časa na neko mesto 2000 K. Luževič se za ta pisma ni dosti zmenil. Te dni pa je nenadoma začela goreti njegova hiša. a so nastali ogenj kmalu pogasili. Kmalu nato pa je zopet dobil grozilno pismo. Luževič je stvar naznanil sodniji. Orožništvu se je posrečilo pisatelja teh pisem izslediti v osebi dninarja Jurija Plevnika, ko je prišel na določeno mesto. da bi vzel v grozilnem pismu zahtevanih 2000 K. Izročili so ga okrožni sodniji v Celju. — Dva samomora. Na Frankolovem pri Celju se je obesil kmet in živinski barantavec Janez Potočnik p. d. Macuh. Motiv dejanja je neznan. — V Ptuju se je obesil blizu okoliškega pokopališča delavec Jakob Simončič. Zapustil je ženo in več otrok ter majhno dobro oskrbovano posestvo. Vzrok samomora vednl domači prepiri. — Mariborska porota. Na vrsto pridejo sledeči slučaji: v pondeljek. 10. junija Alozij Černe, zločin proti nenravnosti; v torek 11. junija Franc Steinbrenner. težka telesna poškodba; v sredo 12. junija Franc in Anton Menhart. požig in tatvina; v četrtek 13. junija Janez Kopun, požig in Ignac Ivanjšič, uboj. Koroško. — Tatvina v železniškem vozu. NekemU višjemu sprevodniku je ukradel neznan tat iz železniškega voza v vlaku, ki je peljal v Sol-nograd, črno usnjato službeno torbico, v kateri je bilo 40 K denarja. O storilcu še nimajo nobene sledi. — Izginil je ključavničarski mojster I. Strnad ml. v Beljaku. Šel je že 1. junija od doma. Iščejo ga že več dni, toda zaman. Sumijo, da se je Strnad kje ponesrečil. — Otrok z nožem. Devetletni sin kajža-rice Antonije Videnikove v Glodenici se je igral, ko je bila mati odsotna, z ostrim šiljastim namiznim nožem. Med igro je deček padel tako nesrečno, da se mu je zasadil nož v levi prsi in mu je predrl srce. Dečka so dobili z nožem v prsih mrtvega. Goriško. — Nadomestne občinske volitve v Gorici. Volilni imeniki za nadomestne občinske vp-; litve v Gorici so razstavljeni v magistratnih prostorih med uradnimi urami od 9. do 23. t. ni. — Tiskovnemu skladu »Zarje« so darovali t Avgust Švara. Nabrežina, 11.40 K; Jakob Ro* bar, Trst, 5 K; Viktor Winkelhofer, Jesenice, 25 K; Gašper Stermšek, Ljubljana, 20 K; Prdf. Franke, Ljubljana, 10 K; Franc in Anton Jernejčič, Trst, po 10 K; Nabrežinske delavske zadruge 50 K; Franc Koman, Ljubljana, 25 K; Karol Malovrh, Hrastnik, 10 K; Fr. Prohart, Podpeco, 10 K; Podružnica rudarjev v Hrastniku 20 K; dr. Slane, Novo mesto, 300 K; Si* men Bergman, Glinje, 10 K; I. Rus, Grosuplje, 2 I<; A. Zugvvitz, Jesenice, 10 K; Jos. Marizz;a. Nabrežina, 9.48 K; Lambert Pertot, Nabrežina, 10 I<; Mihael Rožanc, Ljubljana, 20 K; L-Pilhvachs, Jesenice, 1.80 K; Jos Lovrinec, Jesenice, 2 K; M. R. Lemež, Praga, 2 K; K. S., Ljubljana, 10 K; Ivan Mravlje, Idrija, 2 K; Štravs, Idrija, 10 K; Avgust Novak, Trst, 5 K; Ivan Sušič, Trst, 20 K; Inž. Štebi, Sarajevo, 150 K; Valentin Turk, Selce, 2 K; Fran Konic v Trstu nabral na shodu drž. žel. dne 4. t. m. vsoto 18 K; Ivan Mislej, Trst, 2 K; Anton Mozetič, Gorica, 10 K; Al. Renčelj, Trst, 10 K; Nabrežinska podružnica zveze delavcev s kamnom 9.36 K; Radovan Matjašič, Dunaj, 21 K; Ernst Tavčar, Postojna 5.50 K; dr. Gu., Ljubljana, 20 K; Štefan Jug, Gorica, -20 K; Martin Marčič, Sava, 50 K; zbirka dr. Ferfolja, Trst, 100 K h kateri so prispevali; dr. Jenko, Ajdovščina, 50 K; dr. Josip Ferfolja, 25 K; Regent 10 K; Oliva 5 K; Škabar 5 K; Lizzardo, 1 Ki Petejan Josip 10 K;_Kennolj Vinko 5 K; Mihael Jurinjak, 2 K, Šauli Jožef, 10 K; Hirschl Eduard 5 K; Kermalj Rudolfo, 1 K; Toplak Konrad, 2 K; Jernejčič Fran, 2 K; Fabri 20 vin.; Stopačič 2 K, Vabeč Pnago, 1 K; Venebec Vinko 1 K; Vozelj Anton 30 vin.; Pohar Franc, 1 K; Hučar 20 vin.; Vaupo, 1 K; Bahtin, 2 K; Zoh Giovani, 1 K; Vencajz Ljudevit. 1 K; Urbanc Martin, 2 K; Grudar Ivan, 1 K; Sreberniz Andrej, 1 K; Klinc, 20 vin.; Bizjak, 10 vin.; Lu-hule, 20 vin.; Lapajne, 10 vin.; Mosetič, 20 vin.; Jožef Bastjančič, 20 vi.; Katarina Srebrnič, 20 vin.; Antonia Gornik, 30 vin.; Rosa MaB, 20 vin.; Blagotinscheg Georg, 20 vin.*, Beilner Rudolf, 40 vin. a»a— m mm mmm/m AVGUST STRINDBERG: Človeške pravice.* Kadar se porodi otrok v civilizirani družbi, 8e porode obenem z njim pravice, med tem ko pričakuje družba od novorojenca dolžnosti, kadar pride čas za to. Otrok ima pravico do hrane in elementarne vzgoje, ip družba naj hrani in vzgojuje otroka, čigar starši ne morejo tega storiti, ali vsled bede, ali vsled zanikrnosti. Zakaj če so starši lumpje, ne sme otrok biti zaraditega kaznovan. Ker pa je življenje dirkališče, na katerem $e vrši vedna dirka, bi morali biti ob začetku dirke, pri startu, vsi enako opremljeni. To bi $e najbolje zgodilo v ljudski šoli, enotni in obvezni za vse in elementarni pouk bi moral biti brezplačen. Branje, pisanje in računstvo so kljači do vsega znanja. Vse drugo si človek na podlagi tega prisvoji sam, ker si kupi lahko v knjigarni. Kdor je zmožen ih ima veselje, naj po- Snožuje svoje znanje. Ali nepotrebno je, da bi le združene s tem kake činovne razlike ali druge predpravice; nego le to edino, da dobi .vsak svoje mesto. Oni pa, ki se posveti iz veselja študijam, naj ne zahteva od države, da mu pripravi prostor, kjer ga ni, temveč naj hvali srečni slučaj, ki mu je pripomogel do tega, da ve na enem ali drugem polju več kakor manj oblagodar-jeni. Ako si izvoli vsakdo delovno polje po svoji naravni nadarjenosti, svojem talentu in svojem. nagnjenju, tedaj naj mn bo odprto to torišče brez vseh ovir in napredovati mora po zasluženiu, mera sme biti edinole njegova strokovna zmožnost. V današnij zastareli razredni družbi vla- *---r—■—. • Pred kratkim umrli Avgust Strindberg le priobčil ta članek za svoj 63. rojstni dah v »Socialdemokratu«, ki izhala v Stockholmu. dajo naslednje omejitve; 1. zrelostni izpiti, ki so sami po sebi brezsmiselni, ker nihče ne more pokazati v polovici dneva, kaj zna in ve, ali prav lahko mu izpodleti zaradi kake malenkosti, ki jo je pozabil v velikem namešanem znanju, ki spada v konverzacijski leksikon. In zrelostni izpit, ki je cena vse mladosti, ne da bi še kruha, temveč je le uvod k strokovni izobrazbi. In vendar je ta izpit zapreka na potu in izgleda, kakor bi bil res nekaj kar tvori privilegirani razred in pospešuje ugled. Zato — proč z njim! Izkušnja je pokazala, da zna mož brez zrelostnega izpita upravljati celo državo (ameriški predsednik) in da so v neki monarhiji kraljevi svetovalci in okrajni upravitelji možje, ki nimajo zrelostnega izpita in ki ne vedo neštevil-nih malenkosti. To je sijajen dokaz, da je zrelostni izpit nepotreben. V neki ljudski državi (Švici) je vsa uprava silno enostavna in državne službe so brezplačne, opravljajo jih kot častne posle, kot zaupna mesta, ki jih tudi indirektno ne plačujejo, ne z razkošnimi uniformami, ne z redovi. V meščanskih oddelkih naše državne uprave, torej v poštni in telegrafični službi, pri železnici, bi moralo biti napredovanje neomejeno, Zakaj ne bi posadili pismonošev za pisalno mizo, saj zna pisati in računati, zaupajo mu velike vsote? Če ne zna tujih jezikov, bo lahko opravljal uradno delo za tuzemstvo. Železniškemu poduradniku naj bi bila odprta pot do postajnega načelnika. Med tem, ko se vrinejo šedaj do te službe osebe, ki nimajo pOjitia o organizaciji prometa. V resnici vodijo obrat zmožni poduradniki. Na višjih stopnjah zahtevajo tako malo znanja, da doživljamo dan za dnem povišanja, ki šo nam popolnoma neumljiva. Najprej je mož 'geolog, precej nato komercijski svetnik, na-ehkrat se prelevi v železniškega ravnatelja in končno sedi nekje in upravlja pokrajino, kar menda nima ničesar opraviti ne z geologijo, ne s trgovino, ne z železnicami. Tukaj se jasno1 vidi, da ža napredovanje ni treba strokovnega znanja in ves svet ve, da upravlja pokrajino vladni tajnik (in komornik) in da je čin vladnega predsednika, »deželnega glavarja« le za to. da zasede nekdo to mesto. Druga zapreka na dirkališču so lajtnan-tove naramnice. Včasih se je kosal študent zaradi svojega znanja z lajtnantom, sedaj so tudi lajtnanta oborožili z dijaškimi izpiti in lajtnan-tovo dostojanstvo je neomajano. Seveda ni treba knjižne modrosti za vojaško službo. Ta razkošni študij je bila zgolj prevzetnost vojaške naobrazbe in zato je postal podčastnik boljši vojnik kakor učeni oficir. Trdili so, da je postala vojna znanost. To pa nikakor ni res, ker ne izdelujejo smodnika, kanonov, bojnih ladij oficirji, temveč inženirji in delavci. Voditi četo je sedaj veliko enostavnejše kakor je bilo prej, in moštvo naučiti streljanja, zato porabijo podčastnika, ki je vzrastel s puško, česar se o oficirju ne more trditi. Vse življenje, vse pisarjenje v vojašnicah oskrbuje in opravlja podčastnik, ki pozna vsakega moža v vrsti, znane so mu vse njegove vrline in napake. Zakaj ga ne povišajo, zakaj mu zapirajo pot? Zato, ker imamo razredno družbo in razredne razlike. Monarhija, ki ima vso oblast in ki izvoljenim zaupnikom podeljuje izvrševanje te oblasti, mora vzgojiti rod pokornih, da si zagotovi pokoščino. Ali to ni ideja in tudi ne naloga države. Država bi morala pospeševati blaginjo vseh, morala bi čuvati pravico vseh, a tudi nikakršna nova civilizirana država ni. ker ta ne bi smela ničesar vedeti o razredih in kastah. To nepostavno nazadovanje k prvotnemu stanju, kakršno je bilo včasih v daljnih, starih indijskih despotijah, je predrznost. Vendar imamo pa tudi v Evropi državo, v kateri ne poznajo oficirskih predpravic in kjer napreduje lahko tudi podčastnik. V italijanski armadi namreč povišajo vsako leto gotovo število podčastnikov. (Tako je bilo vsaj okolo leta 1890.; ako se je sedaj kaj ižpreme-nllo, ne vem.) Najbolj se opažajo predpravice v uradih in bankah, kjer imajo uradne sluge in bančne sele. Ti poduradniki so služabniki, zato jih kličejo kar po imenu, ne imenujejo jih gospode, med tem ko imenujejo višjega uradnika (ki je vendar služabnik splošnosti) za gospoda. Kaj lahko opažamo, da razumejo stari služabniki po nekaterih uradih tako imenitno vse uradovanje, da poučujejo na novo vstopivše uradnike; in videl sem urade, v katerih je bil sluga pravi pomočnik predstojnikov, da, njegov prvi in najboljši svetovalec. Na carinskih uradih se večkrat zgodi, da okrbuje vse pod-uradnik, med tem ko je šef na dopustu ali na lovit? ali poduradnik ne dobi za to nobene odškodnine, nobenega priznanja, nobenega povišanja. V privatnih bankah poznam služabnike, ki so postali uradniki, ker so si pridobili resnične zasluge. A obenem naletimo tukaj tudi na najstrozjo razliko med gospodi in negospodi. Na Norveškem in Danskem ne kličejo ljudi z gospodom-»Cujete, Asbjdrnsen«, pravijo, a ne: gospo« Asbjornsen. To bi bilo pač posnemanja vredno- In potem posli! Ako priznavamo svobodno izmeno med delom In mezdo, če je odpravljen nadavek, poselski red in strahovanj** tedaj bi moralo biti zgrajeno razmerje med gospodarjem in posli na čem drugem, kakor fl* razmerju med vladajočim in podanikom. Posl zamenjajo vendar delo svojih rok proti prač®* in kruhu, in delovna pogodba je svobodna/*a kaj delajo tedaj s posli tako kakor s podložna«, saj je gospoda ravnotako odvisna ocL postov, v njihovi odvisnosti je. Kaj tikajo .dekle za. . ker imajo delovno pogodbo? Zakaj bi »d«*® dekle izgubiti svoje meščansko ime? In ska* šno pravico se vmešavajo v njeno .pnvatn življenje. Treba ni prav mč drugega, kakor d posel zapusti službo in videli boitm. Ma sl ne znamo praV nič pomagati, vsa Jga le na ^ Naravnost nič ne znamo: ne zančtiti dgUJa, prižgati luči, ne postiljati, Jie pripraviti wlže, najmanj pa pripraviti Jedi, kar je prtfv v umetnost. Potem šele občutimo, koliko hv' dolgujemo poslom, brez katerih bi bilo Trst. h? — Nedeljska veselica v proslavo obletnice »Zarje«, ki se je vršila v »obrtnem in konzum-ttera društvu« pri Sv. Ivanu, je vspela najsijajnejše. Pričela se je ob 4. popoldne in je trajala do polnoči ob najboljši zabavi vseh udeleženčev. ki so napolnili prostorni vrt. "lo ni bila Satno veselica, to je bila tudi sijajna zmaga socialistične ideje med tržaškimi Slovenci in je 'dala tudi mlačnežem in nevernim Tomažem povod, da Se prepričajo, kako naša ideja in naša organizacija zmagonosno prodirata med Slovenci kljub vsem oviram, ki nam jih stavi pa pot nasprotnik. In uspela je tako sijajno kljub temu. da smo imeli drugo veselico na Greti in da smo imeli ravno ob istem času tudi sijajen shod na Katinari. Na veselici smo imeli prvič priložnost radovati se ob nastopu močnega pevskega zbora iz Sv. Križa, ki je — čeravno še mlad — zapel troje zborov: »Delavski pozdrav«. »Slava delu« in »Na straži.« Italijanski pevski zbor je zapel tudi troje lepih pesmi. Tržaški pevski zbor »Ljudskega odra« je pa zapel »Vzbujenje duhov«. »Občutke«. ^Pastirček« in. »Vasovalec«. Vsi zbori so želi od množice zaslužno priznanje. Le žal da 35o biti vsi trije pevski zbori zelo skopi in da (tso »stregli občinstvu, ki je hotelo imeti »bis« vsako pesem. Izborne so se pokazali ob nastopu tudi sodrugi. ki tvorijo zidarsko Sfodbo. ki je bila neutrudljiva. Do 7. je proizvajala lepe koncertne komade, od 7. do 11. in ?»l je pa služila boginji »Terpsichori«. ki je imela obilo Častilcev med mladino in tudi med starejšimi. Da se je pa vse tako lepo izvršilo, so imeli sodrugi, ki so razprodajali sreč-in oni, ki so delili dobitke, toliko opravka, se mamo zahvaliti veseličnemu odboru, ki Mam je znal z neumornim delom v teku enega Samega tedna organizirati tako lepo zabavo, ki bo poleg moralnega dobička stranki., doprinesla lep gmoten dobiček naši slavljenki, naši »Zarji«. Ura ie bila že pol 12. in vrt je bil še Vedno poln. Se vedno niso hoteli sodrugi od te lepe zabave. In ko smo se vračali domov, fe bila v nas vseh ena sama želja: še veliko takih veselic, še veliko takih priredb v korist Scialistični ideji, v korist delavskemu časo-5jU. — Pri nedeljski veselici so preplačali vstopnino dr. Šolar 4.40 K; N. N. 40 stot.; N. N. 40 Stot. Ker se niso mogli udeležiti veselice so darovali Anton Jernejčič 2 K, Pajer Leopold 1 It; Bratina je daroval za »Zarjo« 1 'r .* Državni zbor, Dunaj, 10. junija. Danes je zbornica dovršila razpravo o dru-oddelku službene pragmatike za državne Uradnike. Socialistična poslanca Max \Vinter fu Glockel sta še enkrat nastopila za besedilo, ki ga manjšina predlaga za § 32, da se zagotove uradnikom in uslužbencem njih politične pravice. Jutri se bo glasovalo. V imenu vlade je govoril sekcijski načcl-pflc baron Frias. Dejal je da bi vlada pritrdila 5teinwenderjevemu predlogu, da ne smejo iVpokojeni uradniki vstopati v vodstvo delniških družb brez dovoljenja centralne oblasti. Uradnike, ki se potegujejo za kakšen mandat V ustavnih zbornicah, bi vlada za tisto d^feo Postavila izven službe, češ, da bi se tedaj čutili politično bolj svobodne. Kar se tiče § 31. Sftglaša vlada z besedilom poslanca Markhla peveda!), ali pod pogojem, da se sprejme § 32. «ko kakor ga je predlagala vlada. Kršč. soc. Guggenberg poživlja vlado, da prouči vprašanje uvrstitve posameznih krajev at različne razrede aktivitetnih doklad. Poslanec Glockel (soc.) predlaga, da bodi gradnikom, če zapuste državno službo, prepovedano, preden poteče pet let vstopati v uprave delniških družb kot predstojniki, upravni Svetniki, nadzorniki ali pa uslužbenci. ijenje — za zgornje plasti človeštva — nemogoče. Prav tako: delavec! Če se ti kdaj v hiši kaj pokvari, n. pr. samo ključavnica! Sam ne uaš popraviti, kak inženir ali profesor meha-tudi ne, nihče ne zna tega napraviti boljše tor ključavničar; torej ga ne moremo pogrešati in dobivati bi moral izredno dobro pla-mo. Ali tega ni, vse premalo si da plačevati svoje delo, ko vendar tvori s svojimi strokovnimi tovariši monopol ali trust, a se tega niti ge zaveda. Vsi, ki stanujemo v modernih hi-pah s strojnimi napravami, čutimo kako smo Pdvisni od delavstva. Ako ne gori električna pč, in pričakujemo goste, tedaj nas zamere rešiti le eden, in če centralna kurjava odreče, &i ne znamo pomagati in moramo beračiti pri delavcu za hitro pomoč. Morda nas pusti, da fkkamo, da nas s tem pouči o svoji vrednosti. Dostikrat sta le brenniselnost in lenoba 6. dopoldne v salonu gostilne .In-ternatiorml* (J. Pel>ič), Resljeva c<;»ta 22 Wem8ki tečaj mladinske podružnice »Vzajemnosti* se prične v petek 14. t. m Poduk je brezplačen ter se vrši ob petkih in sredah ob 8. zvečer. Priglasitve sprejema sodr. Vifctc: Seienburgova ul. žt 6, II nadstr. do 6 t. m. .Zadnje vesti. MALI TISZA V AVSTRIJI. Vlada nastavlja državnemu zboru nož nn prsi. Dunaj, 11. junija. Teroristični dogodki pod 1 iszino pestjo v Budimpešti so avstrijsko vlado oeividno zmedli. Včeraj je baron Heinold stopil pred državni zbor v pozi diktatorja in zahteval, da naj se takoj po službeni pragmatiki izvrši drugo in tretje čitanje brambne reformo ki naj se k A o pospeši, da bo do 25. t. m. kož«čano. Na konferenco, ki jo je sklical baron flei-nold. so bili povabljeni predsednik Sylvester ter poslanci dr. Adler. Daszynski. Fiedler, Fink Gen rili. Gross, Ivčevič. Korošec, Korytow-ski, Leo, Levicky, Malfatti, Nemec, Perner-storfer, Pogačnik. Seitz, Sitnionovici, Som-mer. Steimvender. Šušteršič. Vasiljko. Udeležili so se konference še ministri Georgi, Zalesti. Kf rhc *nrger hi Trnka. je podal dolgo izjavo, v kateri je sljkal »iiHjno potrebo«, da se čimprej reli brambna reforma. Pravil je, da je to potrebno zaradi položaja države kot velesile, zaradi njene sposobnosti za zveze z drugimi državami itd. Trtrs fe. da sc morajo opraviti nnborl po novem zakonu Zaradi tega je zahteval, da se ispremeni dsievni red tako. da pride , po službeni pragmatiki takoj brambna reforma na vrsto in potem šele proračunski provizorij. Do 25. t. m. mora biti brambna reforma definitivno rešena. Od strank želi čimprej. danes, najpozneje pa jutri odgovor. Šušteršič vprašuje, če želi vlada formalen ali meritoren odgovor. Heinold pravi, da želi vlada oboje. Steinvvender meni, da bi se dalo tako urediti.^ da bi proračunski in brambni odsek pospešila svoje delo. Tisto poročilo, ki bo prei izdelano, naj bi pa prišlo prej na vrsto. Socialisti odločno ugovarjajo, da bi se brambna predloga predpostavila proračunskemu provizoriju. Ta je vezan na termin, brambna reforma pa ne. Ogrske razmere niso merodajne za nas. Levicky ugovarja zahtevi vlade, ki hoče na ta način le vzeti Rusinom priliko, da bi mogli nastopati za rusinsko vseučilišče. Heinold je še enkrat ponovil, da želi v 'dveh dneh odgovor, ter naglašal, da je položaj izjemen. Razburljive govorice. Dtinai, U. junija. V državnem zboru so bile včeraj razširjene razne govorice. Ene so pravile, da hoče vlada, če državni zbor ne iz-vi Ti njene zahteve zaradi brambne reforme odgoditi zbornico ter uveljaviti s § 14 brambno reformo brez določbe o rekrutnem kontingentu, in pa naredbo o zvišanem rekrutnem kontingentu za eno leto. Dr.uge vesti trdijo celo. da bo vlada razpustila parbunent, ; seveda pa sc tudi v tem »lučaju poslužila § 14. Demisija? Dunaj. 11. junija. Vlada namerava zaradi brambne reforme staviti kah;nptno vnrašanie, in če ne bo imela uspeha, podati cesarju svojo demisijo, ki pa ne bo sprejeta. Tedaj bi Se državni zbor prihodnji teden odgociil in brambna reforma uveljavila s § 14. ATENTAT NA ČUVAJA. Hervoičevo stanje. Zagreb, 10 junija. Vest, da je Hervo>č že umrl, je neresnična, pač je pa njeg vo stanje zelo opasno. Operirati ga ne morejo. Pie iskava z Ronlgenovimi žarki je dognala, da je obtičala krogla v možganih. Čuvaj se je pripeljal danes v sanatorij, a ga niso pustili k Her voiču. Preiskava. Zagreb, 10. junija. Jukiča so ponoči večkrat zaslišali. Doslej so aretirali 60 bosenskih dijakov, ker so osumljeni, da so vedeli za atentat. Jukič je bil nekaj časa pri zasliševanju zelo potrt in »i hotel odgovarjati na vprašanja. Hipoma je pa postal zgovoren in se pričel drugače zagovarjati. Rekel je, da nima nobenega sokrivca, atentat, da je izvršil na lastno pest. Priznal je, da se je z mnogimi drugimi dijaki tudi on udeležil izleta v Belgrad, kjer so se zagrebški dijaki sešli s člani revolucionarnega komiteja „Narodne Obrane”. Pogovor s srbskimi dijaki je nanesel tudi na hrvaške razmere in nekdo je izrazil, da je vendar čudno, da se na vsem Hrvaškem Be dobi človeka, ki bi otel Hr vate nasilnega vladanja. Jukiču je tedaj šinila v glavo misel, da bo on Čuvaja spravil s sveta. Skušal je dobiti orožje. Ko so se dijaki vrmli v Zagreb, se je Jukič z njimi posvetoval, ker načrt, umoriti Čuvaja, ga je vedno zasledoval. Peljal se je še enkrat v Belgrad in se zopet sešel s člani „Narodne Obrane\ od katerih je zahteval bombo za atentat na Čuvaja. Bombe mu niso hoteli dati, pač je pa dobil na do%e prigovarjanje browning. Vrnil se je v Zagreb in je hotel izvršiti atentat na praznik sv. Rešnjega Telesa. Jukič je priznal, da je povedal nekaterim tovarišem, da bo Čuvaja ustrelil pri procesiji. Tovariši so mislili, da se šali. P« procesiji ni bilo nobene prilike, da bi bil pwšcl v Čuvajevo bližino. Od četrtka dalje ni imel več miru. Vedno m vedno je iskal ugodno priliko, da bi se na cesti približal Čuvaju. V soboto se mu je vendar to posrečilo. Jukič pravi, da je imel tri tovariše, njihovih imen noče povedati. Zaslišani dijaki trdijo z vso odločnostjo, da niso o Jukičevem načrtu ničesar vedeli. Bili so sicer tudi v Btlgradu, a Jukič ni ničesar pravil o svoji nameri in tudi tega ne vedo, s kom da je Juluč v Bdgradu govoril. Rektorjevo posredovanje, Zagreb, 10. junija. Rektor tukajšnje univerze, l>rofe>or dr. Do pač, ie pri deželni vladi inteue-mrM, da bi ate&aae vuukoiolce izpustili. Višji drž-tvni pravdnik Accurti je odgovoril, da tega na noben način ne more storiti, ker ni še preiskava končana. Jukič je zaprt v posebni c c i i c i. Stražita ga neprenehoma dva policista, da bi preprečila eventualni Jukičev samomor. Zagrebška policija je prosila dunajsko, graško in praško policijo, naj izvedejo primerne poizvedbe pri jugoslovanskih dijakih. Aretacije hi hišne preiskave. Zagreb, 10. junija Ha podlagi Jukičevih izpovedb so aretirali ponoči približno 6 0 visoko š o 1 c e v i n dva srednješolska dijaka. Po zaslišanju sojih nekaj izpustili, druge so pn d i žali. Zagreb, 10. jnnija. Policija je izvedla več hišnih preiskav, med drugimi tudi v društvu bosansko hrvaških visokošulcev „Tvrtko“, kjer je zaplenila mnogo pisem in listin. Policija bo izvršila preiskave tudi pri dijaških društvih v Sarajevu, Gradcu, Dunaju in Pragi. Luka Jakič. Zagreb, 10 junija. O Jukiču so znane še naslednje podrobnosti: Njegovi starši so kmetje v Svilaju Jukič je obiskoval gimnazijo jezuitov v Tuzli, kjer je imel zaradi svoje temperamentne narave večkrat konflikte s profesorji. Po maturi je bil enoletni prostovoljec in je služil pri bosanskem infanterijskem regimentu v Budimpešti in na Dunaju. S svojimi tovariši in predstojniki je imel večkrat spore in zaradi tega tudi izgubil piavico do enoletne službe. Pozneje je dezertiral a so ga aretirali in moral je naknadno služiti. Prest&vili so ga k brzojavnemu regimentu v Tuln, a zaradi svojega čudnega vedenja so ga opazovali zdravniki, ki 8© zahtevali, da se ga odpusti iz službe. Šel je nato v Zagreb, kjer se je vpisal na juridični fakulteti. Študiral ni, temveč se je največ bavil s politiko in literaturo. V dijaških krogih je bH brezupliven. Njegovi politični nazori so bili zelo ekstremni. Izdajal se je za pristaša Evgena Kvaternika, ki je hotel z revolucijo uveljaviti Starčevičeva načela. Kvaternikov „Ra-kovički upor“ se je končal za Kvaternika zelo tragično. Jakič je čil pod vplivom Kvaternikovih revolucionarnih idej in je najbrže tudi pod tem vplivom izvršil atentat. Zagreb, 10. junija. Jukič je v zaporu /vezan. V soboto ponoči ga je policijski šef Sporčič zaslišal dvakrat. V prvič ni Jukič skoraj nič govoril, pri drugem zaslišavanju je postal zgovoren in pravil stvari, za katere ga ni nihče vprašal. Na stavljena vprašanja pa dostikrat ni odgovoril. Policija ne pove ničesar o Jukičevih izpovedbah. Vzlic temu se je izvedelo, da je Jukič odkrito priznal, da je hotel umoriti Čuvaja jLn.,da obžaluje, »vanje. Kljub izvrstno izšolanemu moštvu z« skrajno nevarne manevre se je zgodila nezgoda vsled nesrečnega slučaja. Na krov križarke »Globe* je došel na kraj nesrfče mofnarilki minister D e 1 c a s s e in vodi sam reševalna dela. da dvignejo potopljeni čoln. Vso posadko, 24 mož, smatjfajo za izgubljeno. Angleški kralj te izrazil predsedniku Tallieresu sožalje nad neigodfo. No * Budimpeftanski poulični boji in ki , tografi. »Frankfurter Zeitung« poročajo izd dimpešte: Poulični boji, ki so biti pred kr“* po budimpeštanskih uticah, sq bili povod, da so se uporabile vse moderne pridobitve. Prihodnji dan že so kazali v vseh budimpeštanskih kinematografih krvave prizore iz cestnega boja. Policija je kazala za te predstave največje zanimanje, ker je spoznala, da je reprodukcija boja po kinematografih najboljše sredstvo za izsleditev onih demonstrantov, ki so metali kamenje in streljali iz revolverjev. Marsikaterega, ki je pri zaslišanju tajil, da se ni udeležil demonstracij, je detektiv peljal v kinematograf, kjer je dotičnik videl na slikah samega sebe, ko z vso vnemo pobija šipe. Policija je najznačilnejše filme konfiscirala in dala izrezati drastične prizore. Slike glavnih udeležencev demonstracij je dala povečati in jih razdelila med detektive. Policija pa seveda ni pozabila zatreti nekatere slike popolnoma, ker so po njenem mnenju državi nevarne. Namreč one, na katerih se vidijo policijski napadi na demonstrante. In tako se vidijo danes v kinematografih le delavci, ki mečejo kamenje, ali ki prevračajo in zažigajo vozove cestne železnice, nikdar pa policista pri izvrševanju svojega krvavega posla, tudi nobene žrtve krvavih bojev ni na slikah. Pri prihodnji revolti naj si poli-cja še olajša delo in naj razglasi kinernatogra-fične posnetke za svoj privileg in naj le to ohrani bodočim rodovom, kar je njej všeč. Čudno, da je pozabila pri zadnjih demonstracijah na to. Moderna je bila pa v toliko pri zadnjih bojih, da je odredila prevažanje vojakov in orožništva v različne mestne dele s tovornimi avtomobili. Pričakujemo od tako moderne policije kakor je budimpeštanska, da bo uporabljala pri prihodnji revolti še četrto bojno orožje, namreč aeroplan. Ošpice in škiiatinka. Ošpice, škrlatinka in davica se od vseh nalezljivih bolezni najpogosteje pojavljajo med otroci. Bakteriologija še do danes ne pozna bakterij, ki povzročajo ošpice in škrlatinko. In ravno te dve bolezni sta nam v vsem poteku že dolgo časa znani. Obe se pričenjata s karakterističnim priščem in zato ju ljudje dostikrat zamenjajo. Obe bolezni se bistveno razločujeta. Predhodniki ošpic, še preden dobi otrok značilni prišč. so kataralične bolezni, kakor kašelj, nahod, vnetje vezne kožice; škrlatinka se pa prične z bolečinami v vratu in kmalu nato se pojavi prišč. Otrok, ki zboli na ošpicah — le redkokdaj zbole odrasli na tej bolezni — iz-gleda ves zatekel, ker so vnete vse sluznice, ne more gledati v luč zaradi vnetja vezne kožice. Zato naj bo tak otrok v bolj temni sobi. Sočasno s kataraličnimi boleznimi se pokažejo na notranji strani lic majhne, takozvane Ko-plikove pege, katere spozna le izurjen zdravnik. Čez tri dni se pokaže prišč, ki se pričenja na obrazu in se od tu širi po vsem životu. Zna-jlno za. ošpfčni prišč je to, da je med posameznimi pegami vedno nekaj kože, ki je normalna brez prišča; prišč pri škrlatinki se pa razširja enakomerno po vsi polti. Čez štiri ali pet dni prične prišč obledevati. Zelo hitro upada tudi bolnikova vročina. Pred škrlatinko ni navadno nikakih kataraličnih bolezni. Prične se * bljuvanjem, bolečinami v vratu, bolnika stresa mraz. Ošpice se nikdar ne prično z bolečinami v vratu, torej so te bolečine najza-nešljivejše znamenje za škrlatinko. Bezgavke močino zatečejo in postanejo rdeče, zato bolnik le s težavo požira. Vratne žleze tudi zatečejo. Nahod, kašelj se ne pojavljata pri škrlatinki, bolnik prenaša lahko svetlobo. Takoj v začetku bolezni, prvi ali drugi rdan, veliko prej kakor pri ošpicah, se pojavi prišč iz neŠtevilnih, silno drobnih, rdečih peg, Ki se pa ne zlivajo v večje pege. kakor je to običajno pri ošpičnem prišču. Pege se ne stikajo, ali kadar j< bolezen na višku, so tako gosto posejane po vsej koži, da zgleda, kakor bi se tiščale in vse telo je intenzivno rdeče. Prišč pri škrlatinki izgleda, kakor da bi kdo z najfinejšim čopičem napravil po vsem životu 'drobne pike, ošpičin prišč je pa takšen, kakor da bi kdo z debelejšim čopičem potegnil po telesu. Za razlikovanje obeh bolezni je važno tudi to, da prišč pri škrlatinki skoraj nikdar ne pokriva obraza. Lica so res rdeča, a ne vsled prišča, temveč zaradi hude vročine, ki žge vse bolnikovo telo. Okolo ust je bolnik, ki ima škrlatinko, nenavadno bled. Prišč pri ošpicah se pričenja torej na obrazu, prišč pri škrlatinki se niti ne pojavlja na obrazu. Za škrlatinko je tudi značilno, kako izgleda bolnikov jezik. Najprej je jezik bled. potem postane pa tako živordeč kakor maline. Pri bolniku, ki ima škrlatinko, se tudi jtelo menjava toplina. Vročina traja navadno devet dni, četrti dan je najvišja, potem pada, a ne naenkrat kakor pri ošpicah, temveč po stotnijah, dokler ne doseže normalne višine, skupno pa imata obe bolezni: kadar je prišč do skrajnosti razvit, je tudi vročina najvišja, če doseže prišč svojo višino, tedaj navadno pojenjuje bolnikova vročina in tudi vsi drugi žnaki bolezni polagoma izginjajo. Kadar prišč izgine, se prične pri obeh boleznih luščiti koža, Pri škrlatinki se luščijo veliki kosi, pri ošpicah je luščenje kože manj vidno. Največkrat potečeta obe bolezni brez komplikacij. Ko preneha vročina, se bolnikovo stanje kaf vidno zboljšuje. Ker pri ošpicah preneha vročina prej, zato ozdravi bolnik po ošpicah mnogo prej kakor po škrlatinki, le nahod in kašelj ostaneta precej časa. Pri bolniku, ki je imel škrlatinko, se vrača zdravje počasneje, ker tudi vročina pada počasneje. Ako ozdravi otrok po ošpicah ali škrlatinki in se med ozdravljenjem ne pridružijo nobene druge bolezni, je zavarovan za vse svoje življenje zoper ponovitev teh bolezni. Prigode se pa tudi slučaji, kjer ozdravljenje ne poteče tako gladko. Ošpice potečejo navadno popolnoma normalno, zgodi se seveda tudi drugače. Pred izbruhom tipičnih znakov je pri obeh boleznih doba, takozvana inkubacijska doba, ko je strup bolezni že v telesu, a ni še tako močen, da bi povzročil bolezenske pojave. Vse nalezljive bolezni imajo inkubacijsko dobo, med tem čašam se namreč razmnožujejo v telesu povzročitelji bolezni. Kadar so ti povzročitelji dovolj jaki, nastopijo značilni bolezenski simptomi. Pri ošpicah traja inkubacijska doba enajst dni, pri škrlatinki le štiri do sedem dni. Včasih občuti otrok tudi že med tem časom neke neprijetnosti. Pri ošpicah postanejo kataralične bolezni, ki nastopajo v začetku, posebno močne, posebno tedaj če ni bolnik dobro zavarovan pred prehlajenjem. Nahod in kašelj ne prenehata kmalu in povzročita včasih pljučni katar ,ki se pogostoma razvije potem v pljučnico. Ta združitev bolezni je za otroka silno nevarna, zdravnik mora posvečati takim otrokom prav posebno pozornost in skrb. Če se pri ošpicah ne razvije prišč popolnoma, tedaj nastopi pogosto pljučnica. Zelo opasno postane stanje bolnikovo tedaj, če se pridruži ošpicam davica. Otrok, ki ima že ošpice, ima zoper strup difterije mnogo manj odporne sile in tudi Behringov serum zoper difterijo ne učinkuje pri združitvi ošpic in difterije tako, kakor če ima otrok le difterijo. Z ošpicami nastopi včasih tudi oslovski kašelj in jetika. Ako pa ima otrok dobro oskrbo in je zadostno osamljen, se pri ošpicah lahko zabrani nastop oslovskega kašlja, jetike in difterije. Zdravljenje ošpic je zelo enostavno, narava sama uredi vze. Vzlic temu je poklicati zdravnika, a dostikrat ljudje ne store tega. Lahko nastopijo druge bolezni, kakor je bik) prej omenjeno, ki jih zamore spoznati le zdravnik. Brezdvomno je škrlatinka mnogo nevarnejša bolezen, kakor so ošpice. Danes, ko imamo serum zoper difterijo, je škrlatinka najnevarnejša otroška bolezen. Res je, da umrje za difterijo vedno še večje število otrok kakor za škrlatinko. Škrlatinka povzroča je nekatere bolezni, posebno rado nastopi za Škrls&iko vnetje ledvic, ki se pojavi, če se sploh pojavi, redno tretji teden o oboljenju. Dostikrat ozdravijo ledvice kmalu, največkrat je pa vnetje dolgotrajno in povzroči lahko tudfi smrt. Od bolnika gre vsak dan manj vode, ker ne delujejo ledvice, ki so najvažnejši čistilni organ v telesu; v urinu so beljakovine in krvna telesca. Kakor vsak drug bolnik na ledvicah naera dobivati tudi otrok hrano, ki ne draži ter mora držati strogo dijeto. Pri škrlatinki se gnoje večkrat tudi jabolčne žleze, včasih se pa razširi!« bakterije, ki povzročujejo gnojenje po vsem telesu, zaidejo v krvni tok, nastopi splošno zastrnpljenje krvi. ki ima za posledico srčne iiapake ter sploh zelo slabo vpliva na vse telo. Največkrat povzročujejo te bakterije vnetje sklepov, ki navadno ne traja dolgo. Najčešče je združeno s škrlat^ko vnetje srednjega ušesa, ki se pojavi včasih tudi pri ošpicah. Pri škrlatinki je to vnetje mnogo hujše in nevarnejše. Škrlatinka je torej v ressoid zelo nevarna bolezen in strah pfed njo je popolnoma upravičen. Na vsak način je prva dolžnost staršev, da pri vsaki sumljivi opremeni v otrokovem zdravju takoj pokličejo zdravnika in da tudi izpolnjujejo njegova navodila. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani. '4: ■2Z3S. Kazenski zagovornik Dr. Josip Ferfolja v Trstu Je preselil svojo pisarno v Via delle Acque št. 5(1. Dobro idoea gostilna ki se nahaja v večji obrestujoči se hiši, na prometnem kraju v Ljubljanski okolici, se pod izredno ugodnimi denarnimi pogoji proda.. Pojasnila v posredovalni pisarni Peter Matelič v Ljubljani Škofja ulica 10. — Telefon 155. Naznanilo. Usojarn si slavnemu občinstvu in gospodom železničarjem naznaniti, da stita prevzela = kuhinjo ™ v Dalmatinski gostilni g, Bulič a v Rojanu poleg mosta ter da bodem vedno s svežo in dobro kuhinjo postregla. Tj st, meseca Junija, Za obilen obisk prosi Marija Hlačar. mmmmmtmrnmmmi i. usMtffc* >— ■ ■ Martin Kralj čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno. io&ikarne oziroma prodajalne »Zarje* v Trstu soj Južni kolodvor. Ficke, Kusel Silos pred vhodom v prosto loko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. 8, Gostilna Internazional, ulica Giovamri Boe cacio št. 25. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piana Gašeno a), Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Biva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa. Kovač Antonija prodajalna v Sv. Krito. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Bojan. Minussi, Gretta. Skladišče II. kons. zadrug na Belvedero, „-------------------------------------—« - Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane naznanja, da je danes zjutraj ©b pel dveh po kratki mučni bolezni preminil gospod Anton Aškerc mestni arhivar. Pogreb velikega slovenskega pesnika in vestnega uradnika se vrši v sredo popoldne ob 5. iz mrtvašnice deželne bolnišnice na pokopališče 8v. Krištofa, kjer se truplo položi v rakev Pisateljskega društva. V Ljubljani, dne 10, junija 1912. m Potrti od bolesti javljamo vsem svojim rojakom, da je naš predragi tovariš in ljubljeni prijatelj gospod Anton Aškerc siovenaki pesnik in mestni arhivar danes, dne 10. t. m, ob pol dveh zjutraj v deželni bolnišnici po kratkem trpljenju za večno zaspal. Pogreb preblagega pokojnika bo v sredo ob 5. popoldne iz deželne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Krištofu, kjer se truplo shrani v grobnico Pisateljskega podpornega društva. Vse pokojnikove prijatelje in znance, vse rodoljubke in rodoljube, vsa narodna društva ter sploh vse domorodce vabimo, da izkažejo slavnemu možu poslednjo čast. V Ljubljani, dne 10. junija 1912. Društvo magistralnih uradnikov. Št. 16.665. Razglas. Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da se bodo počenši s 13. junijem 1912 vsak Četrtek popoiudne ob 3. uri brezplačno stavile koze v veliki dvorani Mestnega doma. Vabijo se vsi stariši, kojih otroci še niso cepljeni, da prineso te k cepljenju in k pregledu cepljencev, ki se vrši teden kasneje na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu izroče se tudi izpričevala o cepljenju ter bodi posebno še povdarjeno, da se v smislu mini-stemalne naredbe zahteva pri sprejemu otrok v ljudsko šolo izpričevalo o vspešno cepljenih kozah. mciaigrlstrat lj-a.T0lja3a.sfei, dne 20. maja 1912. Zupan: dr. Ivan Tavčar 1. r. „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin. v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska costa, Biaž, Dunajska cesta. Sterkovic, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta, ^ivoli* na žel. prel. pri Nar. domu. Jublč, Miklošičeva cesta, ienk, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Sešark, Šelenburgova uMea. Suhadole Anton, Zelena jama 50. tobakarnah; Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. • Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta