Posamezna Številka 10 vinarjev.
siev.57.
! v Linmianl, v petek, 19. morca \m.
— Velja po pošti: ~ Za oelo leto naprej . , K 28'—.; za on meseo „ . . „ 2 20 za Nemčijo oeioletno , „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V LJubljani na Za celo leto naprej > .
dom i K 24'—
za en meseo „ . . „ 2-— V opravi prejemali meseCno „ 1-80 s Sobotna izdaja: ==
za oelo leto......K T—
za Nemčijo oeioletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
LBIO XL!V.
Inseratii
Enostolpua petitvrsta (72 min široka ln 3 mm visoka ali oje
prostor) za enkrat . . . . po 23 v za dva- ln veokrr.t . . 15 „ pri večjih naročilih primeren popust po ficcuvorn.
Poslano:
Enostolpna pbtitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, tzv/emšt nedelje in praznike, ob b. url pop.
Redna letna priloga vozni rod
«jT Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 8/IIL Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopltarjsvl nliol št. 8. — Račun poštne hranllnioe avstrijsko št. 2-1.797, ogrske 26.511, bosiL-herc. št. 7563. — Opravnliskena toleluna št 133.

HimiPsi napoDedala Pnrlmilsh
nojsko.
Nemčija prekine diplomatične zveze s Portugalska — Nemški poslanik v Lizboni zahteva potne liste. — Portugalskemu poslaniku v Berlinu vročila nemška vlada potne liste.
Berlin, 9. marca, Wolff poroča;
Cesarskemu poslaniku v Lizboni je naročeno, naj zahteva danes od portugalske vlade potne liste in naj poda obenem obširno izjavo.
Tukajšnjemu portugalskemu poslaniku so se dostavili danes potni listi.
Nemčija v vojnem stanju s Portugalsko.
Berlin, 9. marca. (K. u.) »Norddeutshe Allgemeine Zeitung« piše:
Zaplenitev nemških ladij.
Portugalska vlada je zaplenila 23. februarja nemške ladje, ki so se nahajale v portugalskih pristaniščih. Takoj, ko se je to izvedelo, se je naročilo cesarskemu poslaniku v Lizboni dr. Rosenu, naj ugovarja proti tej odredbi in zahteva, naj se prekliče. Dotična nota ie je izročila portogal-ski vladi 27. februarja.
Kljub navedenemu dejstvu je razširila portugalska vlada v Lizboni v svojem ofici-elnemu časopisju poročilo, da sploh ne obstoja kaka nemška protestna nota. Justič-ni minister je tajil v portugalski zbornici celo uradno, da obstoja nota. Vest se v časopisju na zahtevo cesarskega poslanika ni popravila..
Tukajšnji portugalski poslanik je prijel 4. marca po naročilu svoje vlade v zunanji urad, da izroči noto, ki odklanja nemško zahtevo. Prepis te note se je izročil isti dan cesarskemu poslaniku v Lizboni. Naročilo se mu je nato, naj poda portugalski vladi sledečo izjavo, ki nas se izroči danes vladi sledečo izjavo, ki naj se izroči danes tukajšnjemu portugalskemu poslaniku.
Izjava Nemčije Portugalski
»Portugalska je podpirala, odkar se je pričela vojska, s čini, ki nasprotujejo nevtralnosti, sovražnike nemške države. Angleškim četam se je dovolil prehod skozi Mozambique v štirih slučajih. Prepovedalo se je, da se smejo nemške ladje preskrbeti i premogom. Dopustilo se je, da so smele ostajati angleške vojne ladje v portugalskih pristaniščih čez dobo, ki nasprotuje nevtralnosti in dovolilo se je Angliji, da je smela uporabljati Madeiras kot opirališče brodovja. Sporazumno so prodajali topove in vojni material raznih vrst, Angliji pa še en torpedni rušilec.
Nemški kabel so prekinili, zaplenili so arhiv cesarskega podkonzula v Mossame-desu. V Afriko so pošiljali ekspedicije in odkrito izjavljali, da se pošiljajo proti Nemčiji. Na meji nemške južnozahodne Afrike in Angole so izvabili nemškega okrajnega glavarja dr, Schultze-Jena, kakor tudi dva častnika in moštvo z vabili v Nembilo, kjer so jim izjavili 19.oktobra 1914, da so aretirani, ko so se pa izkušali odtegniti aretaciji, so jih deloma postrelili. Tiste, ki so ostali živi, so ujeli s silo. Sledile so povračilne odredbe naših varstvenih čet.
Varstvene čete, odrezane od Nemčije, so postopale tako, ker so sodile po nastopu Portugalcev, da se nahaja Portugalska z nami v vojnem stanju. Portugalska vlada je remonstrirala radi zadnjih dogodkov, ne da bi omenjala prvih in sploh ni odgovorila na našo zahtevo, da smemo neovirano s ši-friranimi brzojavkami pojasniti našim kolonialnim oblastim položaj.
Portugalska težko žalila Nemčijo.
Med vojsko sta portugalsko časopisje in parlament surovo osuvala nemški narod, kar je pospeševala bolj ali manj odkrito portugalska vlada ,V zbornični seji 23. novembra 1914 je voditelj stranke revolucio-nistov v navzočnosti ptujih diplomatov kakor tudi portugalskih ministrov težko žalil Nemčijo, ne da bi bil ugovarjal zbornični Predsednik ali kak minister. Cesarskemu pos.aaiku se je ob njegovem nastopu le odgovarjalo, da uradno poročilo o seji ne obsega dotičrega odstavka.
Brezuspešni protesti.
Ugovarjali smo proti opisanim dogodkom v vsakem posameznem slučaju, večkrat smo najresnejše nastopili in izjavili, da je odgovorna portugalska vlada za vse posledice. Remedura pa ni sledila. Kljub temu je nemška vladr. prizanesljivo upoštevala zelo težaven položaj Portugalske in se je dozdaj izogibala, da bi izvajala resne posledice vsled stališča portugalske vlade,
Zaplenitev nemških ladij.
Nemške ladje so zaplenili 23. februarja temeljem dekreta z istega dne, ne da bi se prej pogajali. Ladje so zasedli vojaško, mornarje so poslali s krovov. Proti tej fla-grantni kršitvi pravice je ugovarjala cesarska vlada in zahtevala, naj se prekliče zaplenitev ladij. Portugalska vlada je odklonila zahtevo in poizkušala upravičiti svoja nasilstva s pravnimi izvajanji. Navaja, aa naše ladje, ki so ostale vsled vojske v portugalskih pristaniščih, zato ne spadajo pod člen 2 nemško portugalske trgovinske in plovne pogodbe, marveč da spadajo kakor druga v deželi se nahajajoča se last pod neomejeno ozemeljsko oblast in se jih smejo zato neomejeno polastiti. Sodi dalje, da se je držala določil navedenega člena, ker odgovarja rekvizicija nujni gospodarski potrebi in ker napoveduje zaplenilni odlok (dekret) odškodnino, ki se določi pozneje. Kar navaja portugalska vlada, so le prazni izgovori. Člen 2, se ozira na vsako rekvizicijo nemške lasti, ki se nahaja v portugalskem ozemlju, zato lahko ostane odprto vprašanje, če je pravni položaj iz-premenjen, ker so baje ostale nemške ladje v portugalskih pristaniščih.
Navedeni člen je prekršila potugalska vlada v dveh smereh: Držala se ni pri re-kviziciji pogodbenih meja, ker se ozira člen 2, le na zadovoljitev državne potrebe, a zaplenili so neprimerno več nemških ladij, kolikor so jih potrebovali, da odstranijo pomanjkanje ladij Portugalske. Določa pa dalje navedeni člen tudi, da je odvisna zaplenitev ladij od prejšnjega dogovora z udeležencem glede na odškodnino, a portugalska vlada ni niti poizkušala, da bi se sporazumela z nemškimi lastniki ladij naravnost ali s posredovanjem nemške vlade.
Portugalska vazal Anglije.
Portugalska vlada je s svojim nastopom težko kršila pravico in pogodbo. Odkrito je portugalska vlada s tem nastopom pokazala, da se smatra za vazala Anglije, ki podreja angleškim koristim in željam vse druge ozire. Končno je zaplenila ladje v ta ki obliki, da se vidi namen izzivati Nemčijo. Nemško zastavo so odstranili z nemških ladij in razvili portugalsko zastavo z bojno zastavo. Admiralska ladja je streljala v pozdrav portugalski boini zastavi.
Nemčija v vojnem stanju s Portugalsko, Cesarska vlada je prisiljena, da izvaja iz nastopa portugalske vlade potrebne posledice in se smatra od zdaj dalje v vojnem stanju s portugalsko vlado,
XXX
Portugalska avstrijskih ladij ni zaplenila, Dunaj, 10, marca, (Kor. ur.) »Frem-denblatt« poroča: Poučeni smo, da Portugalska dozdaj ni zaplenila avstrijskih ladij,
X
X
X
Vsaki pehotni diviziji je prideljen en oddelek strojnic s tremi baterijami. Topniških polkov je 8 v vojski s 64 baterijami. Vojna mornarica je štela 1. 1914 eno obrežno oklopnico iz 1. 1876, 4 zavarovane križar-ke, 14 topničark, 3 torpedovke, 1 podvod-
Vllsonov uspeli.
Vojna sila Portugalske.
Portugalska, ki je strašno zadolžena na Angleškem, jc zato žc od pamtiveka popolnoma odvisna od angleškega kramarja. V sedanji vojski je podpirala Portugalska Anglijo in njene zaveznike le z orožjem in s strelivom. Angleži so že začetkom sedanje vojske pritiskali na Portugalsko, naj se tudi udeleži vojske, a odpor je nastal v deželi proti vojski tak, da sc je niso upali napovedati. Portugalska armada šteje v miru 25.000 do 30.000 mož, dalje 5000 mornarjev, 5000 orožnikov in 3000 finančnih stražnikov. V vojski se pomnoži armada na sto tisoč mož. Armada je razdeliena v 8 pehotnih divizij; divizijo tvorijo dve aktivni in dve rezervni pehotni brigadi; brigado sestavljata dva polka, polk trije bataljoni.
Berlin, 9. marca, (Kor, ur.) Wolff iz New-Yorka: Neka brzojavka »Evening Post« iz Washingtona tako-le sodi o današnjem glasovanju v zbornici reprezen-tantov; Glasovanje je dvoumen odgovorna predsednikovo željo. Ne pomenja, da se kongres odpove svoji besedi o zunanji politiki ali pa svoji pravici, da nastopi proti temu, da se Ameriko vodi v vojno. Pomenja, da se po možnosti skuša odstraniti zadrege in rovanje, ki prihajajo iz Nemcem prijaznih in Wilsonu sovražnih krogov. V tujini bodo glasovanje v resnici znali smatrati za Wilsonov uspeli, toda v resnici ne izraža pravih nazorov zbornice, ki je še vedno, kakor je prvotno izjavil zbornični predsednik Clarke, z dvetretjin-sko večino proti vožnji ameriških državljanov na krovu ladij vojujočih se držav. Tudi če bi se o zadevi sami glasovalo, je zelo dvomljivo, ali bi ta resolucija za svarilo prodrla; toda majhna večina, s katero bi vlada zmagala, bi brez dvoma na tuje vlade napravila vtis, kakor da je resolucija odklonjena. Glasovanje je tipično za način, kako kongres cesto rešuje svoje naloge. Na eni strani slišiš po hodnikih prave nazore, na drugi strani pa glasujejo pod bojaznijo, da bi se vsled domoljubnega gibanja med nekaterimi volilci znalo pre-drugačiti razpoloženje celih volilnih okrajev. Čeprav je Wilson sam zahteval, da naj se jasno glasuje o zadevi sami, kar bi gotovo obilo njegovih lastnih pristašev kakor tudi obilo republikancev spravilo v zadrego, vendar se lahko čuti srečnega radi tega glasovanja, pa naj se to vsled parlamentarnih običajev in sredstev zdi še tako zmedeno.
Nova nemška nota Ameriki,
Washington, 8. marca. (Kor. ur.) Reuter javlja: Poslanik grof Bernstorff je državnemu tajniku izročil novo obširno spomenico o vprašanju podmorskih čolnov, v kateri stoji pritožba, da Angleška izkorišča postopanje Amerike, da daje svojim oboroženim trgovskim ladjam navodila za ofenzivni napad proti podmorskim čolnom. Spomenica priznava, da mednarodno pravo nima nobenih določil o podmorskih čolnih in stavi ponudbo, da se podmorske čolne uporablja po načelih mednarodnega prava izpred vojne, če jih bo spoštovala tudi Angleška.
Berlin, 9. marca. Wolff javlja: Reuter-jevo poročilo o novi nemški spomenici v vseh točkah ne bo popolnoma točno. Nemčija opiše ves dosedanji razvoj tega vprašanja in ne stavi nobenih novih, predlogov,
WiIson se še ni odločil,
Rotterdam, 9. marca. Listi poročajo: Iz krogov vlade se sliši, da se Wilson še ni odločil, ampak da počaka vseh nemških poročil.
Wilson hoče svojo politiko razložiti na velikem ljudskem shodu,
Anglija in podmorska vojna.
Berlin, 9. marca. »National Zeitung« javlja iz Haaga: Sir Edvard Grey je uradno sporočil ameriški vladi, da Anglija ne bo trpela, da bi Amerika svarila pred vožnjo na angleških potniških parnikih in to uradno podpirala. Ameriška vlada trgovskim ladjam ne sme odrekati pravice, da store odredbe za samoobrambo.
Položaj v Združenih državah.
London, 10. marca. (Kor. ur.) »Temps« poročajo iz Londona: Časopisje sodi, da omogoči predsednikova zmaga v kongresu vladi nadaljevati svojo politiko, ne da zadene na ovire. Ni povoda, da se izpremeni smer ameriške zunanje politike, kakršno je zasledovala zadnja leta. Ameriški narod želi mir in nc želi nevarnih zapljetlja-jev, a če tofpcdira Nemčija kako neob-oroženo ladjo aH če stori kako drugo v nebo kričeče dejanje, bi bila vojska blizu.
ni čoln in 1 ladjo za polaganje min. Ladje so večinoma stare, L. 1912 so sklenili zgraditi 2 križarki, 6 rušilcev, 3 podvodne čolne in dvigalno ladjo podmorskih čolnov. V koliko se jc izpeljal ta sklep, ni znano.
Mirno razpololeoie v Rumuniji
Krepak pritisk Nemčije.
Berlin, 9. marca. »Berliner Tageblatt« poroča iz Amsterdama: V Bukareštu je razpoloženje popolnoma mirno. Kakor poroča Reuter, ni opaziti, da bi zavezniki kaj nastopali. Nemčiji se je z novim krepkim pritiskom posrečilo, da si je zagotovila novih 1000 vagonov.
Rumunska politika.
Bukarešt, 9. marca. (K, u.) V zbornici je na govor nacionalističnega poslanca Cu-za, ki je govoril proti zunanji politiki, odgovoril notranji minister Morzun: »K govoru Cuze dve opombi. On pravi, da vsi skupaj več vidijo kakor en sam človek. To zna biti res, toda javno mnenje ne nosi odgovornosti, to nesi v polni meri vlada. Svetuje tudi, naj molčimo do konca. Kakor doslej bomo tudi zanaprej molčali, pa vendar čuvali interese dežele,«
Bratianujeva izjava.
Bukarešta, 9. marca. »Steagul« prinaša, kar je ministrski predsednik rekel v krogu svojih prijateljev: »Naša politika se ni izpremenila; smo in ostanemo nevtralni. Čc hočejo gotovi ljudje nekaj sklepati, ker nismo utrdili brega reke Prui, tedaj ti ljudje ne vedo, da našo brambno črto tvori črta Tokšani-Galac. Pomisliti je treba, da Prut nima tiste važnosti kakor Donava ali Karpati. Ni nobene potrebe, da bi utrdili črto ob Prutu,
Filipescu nič dosegel?
Bukarešt, 9. marca. »Universul - poroča, da pojde Filipescu iz Petrograda v London in od tam za dalj časa v Švico. V zvezi s to vestjo pravi Seara«, da podaljšanje njegovih potovanj pomenja popoln neuspeh Filipescujevih ciljev,
Bolgarija in Rumunija.
Ženeva, 8. marca. Pariški - Petit Pa-risien« javlja iz Bukarešta: Kljub ponovnim obljubam bolgarskega poslaništva dela bolgarska vlada šc vedno težave za prevoz blaga iz Turčije in bolgarskih pristanišč za Rumunijo. Rumunskim oblastim se je zato naročilo, naj ustavijo vsak izvoz moke in živil za Bolgarijo in Turčijo. Zato je v Constanzi ostalo okoli 60 malih jadernic.
\\mrn
Starčevjčanci zapu?tc sabor.
Zagreb, 9. marca. (K. u.) Sabor jc razpravljal o nekaterih izpremembah konkurznega reda z ozirom na nameravano bančno centralo v Budimpešti.
Poslanec Vuk pl. Kis in tovariši (čisti pravaši) so predlagali, naj se predloga odloži z dnevnega reda in vlada pozove, da še v tem zasedanju predloži načrt zakona o ustanovitvi hrvatsko-slavonske centrale denarnih zavodov.
V	imenu starčevičancev jc poslanec Cezar Akačič izjavil, da večina načeloma odklanja vse predloge opozicije, ki hočejo čuvati državno samostojnost Hrvatske. V Budimpešti bi hrvatski poslanci morali delati na to. da se ustanovi samostojna centrala za Hrvatsko. Siarčevičeva stranka se razprave ne bo udeležila.
Poslanci Starčevičeve stranke zapu-stč zbornico.
Vladna predloga jc bila sprejeta.
V	včerajšnji seji jc ban izročil kraljev reskript, ki sabor odgoduje za nedoločen čas.
Predsednik se zahvaljuje banu, da je kot goreč varuh ustave omogočil to drugo vojno zasedanje; Nj. Veličanstvu kralju jc želel še dolgo življenje in slavno zmago, hrvatskemu narodu pa, da se mu izpolnijo njegovi narodni ideali. Sabor je končno pozdravil hrvatske junake na bojišču. Z »Živio« klici domovini so poslanci odšli iz sabora.
Stran 2.
SLOVENEC, da« 10. marci 1916,
8!. 57.
Nemci iiiuo]ill pred Iferdiinom utrdbo
ln nas Vaiix.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 9. marca. (Kor. urad.) Veliki stan:
Obojestransko delovanje topništva se je večkrat povišalo do večje živahnosti. Francozi so zopet pridobili zahodni del jarka pri selu Maisons de Champagne, v katerem so se borili včeraj z ročnimi granatami.
Zahodno od Moze čistijo naše čete francoske gnjezde, ki se nahajajo še v Cor-beaux Bois. Vzhodno od reke je vzela 9. rezervna divizija generala pehote pl. Gu-retzky-Cornido s poznanjskima rezervnima polkoma št. 6 in 19 s sijajnim nočnim napadom, da se skrajša zveza naše postojanke južno od Douaumonta s črtami na planoti Woewre, po temeljiti topniški pripravi vas in oklopno utrdbo Vaux s številnimi sosednimi sovražnimi utrdbami.
V	zračnih bojih pri Verdunu, število njih je veliko, so ostali zmagovalci naši letalci Gotovo je, da so sestreljena tri sovražna letala. Vsa naša letala so se vrnila, več njih hrabrih voditeljev je ranjenih. Veliko bomb so vrgli na sovražne čete v krajih zahodno in južno od Verduna.
Ob napadu nekega francoskega letalnega brodovja v trdnjavskem okolišču Me-tza sta bili ubiti dve civilni osebi in poškodovali so več zasebnih hiš. V zračnem boju se je sestrelilo letalo poveljnika brodovja; poveljnik je ujet, spremljevalec mrtev.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 8, marca ob 3. Dopoldne. (K, u.) V Champagm sme se polastili pri-Maison de Champagne z napadom tistih kosov jarka, ki nam jih je iztrgal dne 6. marca sovražnik. Ujeli sno nb tci priliki n v, med njimi tri častnike, in zaplenili eno strojnico. Čez nekaj časa izveden protinapad na zasedeno postojanko smo odbili.
V	Argonih je obstreljevalo naše topništvo cesto pri Montfaucon, kjer smo oparzili, da vozijo avtomobilni transporti.
Iz verdunske okolice se ne poroča o nobeni izpremembi. Nemci so nadaljevali to noč obstreljevanje naših baterij zahodno od Moze, ne da bi poizkušala pehota kaj podvzeti. Naše baterije so nadalje odločno obstreljevale sovražnika v tem odseku kakor tudi vzhodno od Moze, kjer je ogenj ponehal od časa do časa.
Na planoti Woevre zelo živahni topniški boji. Obstreljevali smo Blanzee in dohod v Fresnes.
Naš zapiralni in ogenj pehote je preprečil sovražni napad na železnico in na cesto v Mauheulles.
Pariz, 8. marca ob 11. zvečer. (K. u.) Sovražnik je poizkušal zahodno od Moze tekom dne po ljutem obstreljevanju izno-va napredovati. Odbili smo z močnimi silami podvzeti napad na naše postojanke pri Bethincourt. Naš protinapad na Ra-benwald. v katerega so vdrli Nemci, je vrgel sovražnika iz večjega dela gozda, kjer ima zasedene še vzhodne dele. Na desnem bregu Moze se zopet zelo ljuto obstreljuje.
Nemci poizkušajo brezuspešno napasti naše črte vzhodno od utrdbe Douau-mont. Po boju pehote se ie posrečilo sovražniku, da je zopet zasedel utrdbo Har-daumont, ki smo mu jo iztrgali.
Neko naše obstreljevalno letalno brodovje, 16 letal, je vrglo 104 bombe vsakovrstne teže na kolodvor Metz-Sa-blon, kjer so zapazili letalci več vlakov. Krogle so dobro zadevale. Neko sovražno letalno brodovje je poizkušalo pregnati naša letala, ki so se, izvzemši enega, ki se je moralo izpustiti na tla, ker je bilo poškodovano, vsa vrnila tja, kjer so poletela.
Francoze Verdun skrbi.
Kristianija. Iz Pariza se zdaj obširno poroča o boju pri Verdunu, ki dokazuje, da so si v francoskem glavnem stanu po-
Vojska i iiaiijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 9, marca. Uradno se razglaša: Vreme še vedno zelo omejuje na jugozahodni bojni črti bojevanje.
V odseku Col di Lana in na vrhu Sv, Mihaela so se razvili včeraj živahnejši topniški boji.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo, Rim, 7. marca. Na celi bojni črti le živahne akcije topništva in malih oddelkov.
Laška straža ob Jadranskem morju. Genf. V »Petit Parisien« izjavlja nekdanji mornariški minister Lavedan z ozirom na položaj v Jadranskem morju: Z Adrije se mora brezpogojno pregnati avstrijsko in nemško vojno brodovje, Italijani morajo zato pri Oirantu ostro stražiti.
polnoma na jasnem, kako važne uspehe so dosegli Nemci posebno 7. in 8. marca v Woevri in zahodno od Moze. Sodijo, da bitka ne doseže viška pred 9. ali 10. t, m. Castelnau in Petain soglašata z Joffrejem, naj se prihranijo rezerve, da doseže bitka svoj višek, ko dobe Francozi ugodno ozemlje za odločilen udarec. Posebno ie ljut boj pri Bethincourt in na višinah Regne-ville. Pariški vojaški strokovnjaki živahno razpravljajo o strategičnem položaju Verduna in izjavljajo, da se mora računati z možnostjo padca trdnjave; a če tudi dosežejo Nemci pri Verdunu uspeh, še ne dosežejo odločitve in ne prisilijo Francije, da se mora ukloniti.
Dva armadna zbora na pomoč Verdunu.
Genf, 9. marca. Vojni minister Gallieni je dal generalu Carry dva armadna zbora na razpolago, da izpremeni položaj pri Verdunu v korist Francozov.
Nove nemške krogle.
Bukarešt. Iz Pariza: Nemci so streljali med svojimi zadnjimi napadi z novimi, do zdaj neznanimi kroglami. Nove krogle razsvetljujejo, kadar padejo na zemljo, obsežno ozemlje,
Francoske dosedanje izgube: 2,960.000 mož.
Budimpešta. «A Nap« poroča iz Amsterdama: Vojni minister Gallieni je izjavil v seji vojnega odseka, da so znašale francoske izgube do meseca marca 800.000 mrtvih, 1,400.000 ranjencev — med njimi 400.000 težkih slučajev in 360.000 ujetnikov. Skupne izgube znašajo 2,960,000 mož. Angleži so izgubili 600.000 mož. Poročilo vojnega ministrstva je zelo užalostilo člane odseka.
K odstopu francoskega vojnega ministra.
Lugano, 9. marca, Secolo« poroča iz Pariza: Vojni minister Gallieni se bo za nekaj časa umaknil s svojega mesta, ker mora rešiti izredno važno nalogo izven svojega urada. O tej nalogi dopisnik neče ničesar poročati, da ne škodi Franciji.
Obmejna zapora francoskih časopisov.
Curih. Francoska cenzura je prepovedala, da nekaj dni ne smejo pošiljati francoskih časopisov čez mejo v nevtralne dežele. Več znanih pariških časopisov ie ustavljenih.
100 Zeppelinovcev.
Dunaj, Nek nevtralni list poroča, da razpolaga Nemčija z nad 100 zrakoplovi, ne da bi ušteli Parsevalove zrakoplove.
I
Angleška armada proračunana na štiri milijone mož.
London, 10. marca. (K. u.) Proračun
armade izkazuje izdatke za armado štiri ! milijone mož.
Churchill pričel spoštovati nemško vojno brodovje,
Rotterdam, (K. u.) Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: Sotrudnik Daily Chronicle« javlja, da je govoril Churchill zelo spoštljivo o nemški vojni mornarici. Rekel je: Misli li kdo, da pusti Nemčija svoje veliko brodovje nedelavno ležati v Killskem pristanišču? Neki konservativni poslanec ga vpraša nato: Kdo pa je rekel, da je moramo izkopati? Churchill je rešil položaj, ker je izjavil, da ob-j žaluje, ker je to nekdaj izrekel, kar so pozdravili s ploskanjem.
Angleži grade monitorje.
F.otierdam. (Kor. ur.) Minister Bal-four je opozarjal 8. t, m. v zbornici, da kljub pomanjkanju delavcev store vse, dasi ni mogoče odpraviti vseh neprilik. Zgradba dreadnoughtov se zato zavlačuje, ker grade monitorje in jih oborožujejo s lopovi, ki so jih namenili prvotno ladjam,
Angleži razširijo službeno dobo do 45. leta.
Amsterdam. Nizozemski listi poročajo, da nameravajo Angleži razširiti vojaško dolžnost od 41. do 45, leta.
Posveti v Rimu,
Lugano. (Kor. ur.) Italijanski kralj je sprejel 8. t. m. zjutraj v enournem zaslišanju zunanjega ministra Sonnino, ki se je posvetoval nato z vojnim in z mornariškim ministrom. Vsi trije so se podali nato k ministrskemu predsedniku Salandru, h kateremu so prišli tudi ministri Cavasola, Orlando in Martini, Barzilai, ki so ga baje tudi pričakovali, se ni udeležil posveta. Kralj je sprejel dalje zborničnega predsednika Marcora, katerega je spremljal glavni tajnik zbornice, dekan zbornice, Bcselli, in ministrskega predsednika Salandra. — Parlamentarni krogi pričakujejo delno ali popolno ministrsko krizo, a ne ve sc nič gotovega.
Iz italijanske zbornice.
Curib, (K. u.) Dne 8. t. m. je pričela razpravljati italijanska zbornica proračun stavbnega ministrstva. Med 49 govorniki jih je 6 razpravljalo o kfajnih željah. Predsednik naznani nato, da so vloženi
trije predlogi. Salandra želi, naj se razpravlja o njih v ponedeljek. Predlagatelji se zadovolji. Končno izjavi stavbni minister, da povzroči mnoge nesreče na železnicah dejanska malomarnost, in ker se prezirajo predpisi. Veliko krivcev so zaprli in se strožje nadzoruje, posebno velja to za vojaške vlake.
Tudi laiki vojni minister odstopL Lugano, 9. marca. Kakor poroča »Popolo d'Italia«, krožijo v parlamentarnih krogih vesti o odstopu vojnega ministra Zupellija. Ta je dejal poslancu Gal-lenga, ki mu je izročil neko spomenico, da se bo s to zadevo bavil njegov naslednik. Isti list se že peča z nasledstvom Zupellija in imenuje kot kandidate Son-nina, Bosellija, Tittonija, Luzattija in Mar-coro. Isti list poziva Salandro, naj razžene parlament in z železno disciplino in neupogljivo politiko organizira zmago Italije. V parlamentarnih krogih sodijo, da nenaden obisk kralja ni v zvezi z dogodki v zbornici, marveč z odstopom Zupellija, vsekakor pa z vojaškimi zadevami največje važnosti.
Lugano, 9. marca, »Italia« piše, da bo general Alfieri določen za naslednika Zupellija, ki odstopi radi že delj časa trajajočega spora s Cadorno, ki se je sedaj poostril.
Angleško poveljstvo v Italiji. Kodanj, 9, marca. »Ruskoe Slovo« poroča iz Rima, da je italijanskemu mornariškemu poveljstvu, ki je podrejeno vojvodi Abruškemu, vnovič prideljeno angleško poveljstvo. To poveljstvo je določeno tudi za albansko bojišče, Angleško vojaško poslanstvo pod vodstvom majorja Tai-lorja je došlo v Rim in že prevzelo svojo službo.
18,000 Italijanov izdeluje krogle v Franciji.
Curih. Z dovoljenjem italijanske vlade je odpotovalo 18.000 italijanskih muni-cijskih delavcev v francoske municijske tvornice.
Aretacije vojnih dobaviteljev v Italiji, Curih, 9. marca. >L'Italia« poroča iz Brescie: Zaprli so 1.4 vojnih dobaviteljev radi goljufije.
Vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj, 9, marca. Uradno se razglaša:
Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 9, marca. (Kor, urad.) Veliki stan:
Naknadno se poroča, da je napadel nek naš zrakoplov v noči na 8. t. m. kolodvorske naprave na progi v Minsk in sovražne čete v Minskem.
Vrhovno vojno vodstvo.
NOVE ŽELEZNICE NA POLJSKEM.
Krakov, 8. marca. »Czas« poroča: Vojna uprava je pričela graditi v krajih Poljske, katere so zasedle avstro-ogrske čete, ozkotračno železnico v dolžini 300 kilometrov. 11 kilometrov proge, katera bo vezala železnico Ivangoroda z mestom Mišavo, se otvori še ta mesec.
PAPEŽ NAJ POSREDUJE ZA ŽIVILA ZA RUSKO POLJSKO,
Poznanj, 9, marca. Po monakovskem nunciju kardinalu Friihvvirthu je varšavski pomožni odbor poslal sv, očetu spomenico, kjer ga prosi, da naj posreduje pri Angleški, da dovoli uvoz živil iz Amerike za stradajoče prebivalstvo Ruske Poljske.
ZGODNJA PROŠNJA ZA MIR.
Stockholm, 9. marca. Iz Petrograda poročajo, da sta po zopetni osvojitvi Lvova po združenih četah osrednjih velesil Ma-klakov in Sezeglovitov v spomenici prosila carja, naj sklene mir z osrednjima velesilama.
VESTI O ODSTOPU HVOSTOVA.
»Rječ« objavlja poročila nekega zmernega člana kabineta, da je skupno delovanje med vlado in dumo zelo težavno. V dumi vre kot v kotlu. List napoveduje, da bo odstopil notranji minister Hvostov.
Na Balkanu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 9. marca, Uradno se razglaša: Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 9, marca. (Kor. urad.) Veliki
stan:
Položaj je neizpremenjen.
Vrhovno vojno vodstvo.
»Izpremeba« črnogorske vlade. Genf, 9, maica. »Agence Havas« poroča o izpremembi črnogorske vlade v Bor-deauxu.
Srbska armada na Kalkidiki.
Pariz, 9. marca. »Le Journal« poroča iz Krfa, da gre prva srbska brigada dne 15. marca s Krfa na Kalkidiko. Ostali del armade bo takoj sledil. Princ Aleksander in ministrski predsednik Pašič se bosta v Parizu sporazumela s francoskim generalnim štabom o vodstvu operacij. Srbska armada ostane samostojna, vendar v tesni zvezi z drugimi bojnimi silami zaveznikov. Načelnik generalnega štaba Bojovid bo z generalom Sarrailom določil prostor, katerega bodo Srbi v Solunu zavzeli.
Pred ofenzivo pri Solona.
Kodanj. »Novoe Vremja« poroča iz Pariza: Važen posvet je zboroval v francoskem glavnem stanu. Udeležila sta se ga tudi angleški general Haig in zastopnik ruskega generalnega štaba. Poučeni krogi upajo, da gre za rusko ofenzivo in za akcijo Anglije v razbremenitev pritiska na Francijo. Na posvetu se je tudi zapove-dalo, naj prične general Sarrail ofenzivo iz Soluna.
Krajne označbe v Albaniji.
Iz vojnega tiskovnega urada poročajo vojni poročevalci: Zemljepisne označbe italijanskega izvora v Albaniji se nadome-ste v bodoče z narodnimi albanskimi. Da se vdomačijo polagoma nova imena, se uvede prehodna doba, v kateri se nadome-ste v nemščini sledeči kraji tako-le: Sku-tari: Škodr, San Giovanni di Medua: Hen-jin, Allesio: Leš, Durazzo: Durz, turški Ipek: Pej in Valona: Vloro. Novi zemljevidi bodo že tako označili kraje.
Stalno diplomatsko zastopstvo.
Haag, 9. marca. Kakor »Journal des Balcans« izve, je dovolil papež Benedikt XV. na predlog bolgarske vlade, da se ustanovi pri Vatikanu bolgarsko diploma-tično zastopstvo.
Turčijo v vojski.
Boji pri Trapezuntu.
Petrograd, 6. marca. Uradno se poroča s kavkaške bojne črte: Naše čete so se izkrcale v močnem varstvu streljanja bojnih ladij in so zasedle ponoči na 4, marec Atino ob obali Črnega morja (100 km od Trapezunla) in prisilile Turke s hitrim napadom proti jugu, da so morali izprazniti svoje postojanke,
Izboljšan položaj v Turčiji.
Curih. Vojni položaj na Kavkazu se Turkom boljša. Posrečilo se jim je, da «*o ustavili v glavnem rusko prodiranje in sc pripravljajo zdaj na protinapad.
Izprememba vlade v Perziji.
Frankobrod, »Frankf. Ztg.« poroča iz Teherana: Šah je sprejel odstop kabineta Ferman Ferma in je poveril v severni Perziji priljubljenemu Sipahdaru, ki je bil član sedanje vlade in pristaš zbliževanja z Rusijo in z Anglijo, nalogo, naj sestavi novo vlado.
Razna poročila.
Skandinavski posvet.
Kodanj, 10. marca. (Kor. ur.) Na pojedini povodom posveta skandinavskih ministrov je napil kralj Kristijan norveškemu in švedskemu narodu z željo, naj rodi posvet uspeh in pospešuje sporazum dežela.
Za mirovno konferenco nevtralcev.
Stockholm, 8, marca. (Kor, ur.) Člani skrajne levice so v obeh zbornicah predlagali, da naj zbornica pozove vlado, da naj razmišlja o možnosti, ali bi se po iniciativi treh severnih držav ali Švedske same dalo sklicati mirovno konferenco vseh nevtralnih držav. Prva zbornica je predlog odklonila; voditelj konservativcev je odgovoril, da bi taka konferenca prej škodila kakor koristila in bi željo vseh Švedov po skorajšnjem miru, za katerega naj bi posebno Švedska pomagala, spravila v nevarnost ali pa celo onemogočila*
Nemško brodovje na odprtem morfa.
Haag. Neko nemško brodovje, 25 torpednih rušilk in malih križark in več velikih bojnih ladij, je vozilo, kakor pO' ročajo z nekega ribiškega parnika iz Scheveninoa, 6. t. m. 35 milj severozahodno od Ymuidena in je poizvedovalo, kdaj so zapustile dotičen kraj angleške ladje. Čez nekaj ur je zapazil isti ribiški parnik na istem mestu angleško brodovje 15 križark.
Villa napadel mesto Columbus.
Newyork, 10. marca. (K. u.) »Associated Press« poroča iz Columbusa (Nova Mehika): 500 Villasovih roparjev je napadlo mesto in pomorilo več ljudi. Roparji so gospodarili mestu poldrugo uro. Pregnala jih je ameriška kavalerija; roparji so še prej zažgali del mesta. Ubitih je veliko Mehikancev in več ameriških konjenikov.
JL
JI^JL
Naročajte ..Slovenca".
Razne novice.
Zaslugi čast in zahvala. Prejeli smo: Vzor požrtvovalnosti in delavnosti v krogu graškega »Rdečega križa« je pač viso-korodna gospa baronica Helena pl. Lich-tenfels. Kar je preblaga baronica storila za uboge vojake, ranjence in invalide, ve le Bog, pravični plačnik. Te visoke in milostne gospe se bodo gotovo vsikdar hvaležno spominjali po njeni zaslugi opeto-vano obdarovani bojevniki, ranjenci in invalidi. Gotovo bodo vsi Slovenci, ki so služili pod okriljem III. armadnega zbora, nosili njeno ime hvaležno zapisano v srcu vse dni svojega življenja. Kolikerim izmed njih je bila preblaga gospa baronica uteha, tolažba in mogočna podpora. Naj ji bo Bog bogat, večni plačnik! Vojaki ji dajemo čast in udano zahvalo. A tudi z Najvišjega mesta je prišlo visokorodni gospej baronici zaslužno priznanje za njeno neumorno prizadevanje v področju Rdečega križa — bila je odlikovana za zasluge. Vemo, da se gospa baronica ne ozira na javno hvalo, marveč ji je na srcu zgolj dobrobit trpečih bojevnikov, vendar smo dolžni izreči ji tudi tem potom našo najglobjo zahvalo. Čast in hvala visokorodni gospej baronici pl. Lichtenfels!
Varstvo mladine. Generalni poveljnik v Monakovem je izdal važne odredbe: Mladini pod 17. letom se ne sme prodajati nobenega tobaka, najmanj pa cigarete. Kajenje mladine po ulici je pod kaznijo prepovedano. Tudi v gostilno po 9. uri zvečer ne sme mladina pod 17. letom, tudi v spremstvu odrastlih ne. Še manj pa sme mladina pod 17. letom v kinematograf ako ni izrečno določeno, da je predstava za mladino primerna. Odlok pravi: Pred bla-grom mladine morajo pasti vsi drugi oziri. Listi pišejo, da bodo teh odredb posebno veseli stariši in vzgojitelji. Ta odločni generalni poveljnik pa je šel še dalje. Nastopil je proti umazani literaturi in prav nadrobno naštel, katerih knjig, brošur in r 1 i k mladina nc sme videti v i z -i j ž b a h , kaj šele dobiti v roke. Tudi plakate za kinematograf je vzel pod strogo vojaško oko. Slik plakati ne smejo prinašati, ampak samo tiskani vspored. Dovoljeni so umetniški plakati.
Vojni dobički. Splošna ogrska kreditna banka je lani napravila 14,889.285 K čistega dobička. Dividenda bo 45 K. — Praška železarska družba bo po napovedi njenega ravnatelja Kestraneka dajala 40% dividendo. Družba ima obilo dela, cene železu so poskočile za 18%. Ni čuda, da imajo gotovi ljudje velikansko veselje nad dolgo vojno.
465 odstotkov dobička je napravila družba Winchester Repeatings Arms Co. v Newyorku leta 1915, namreč 4,652.094 dolarjev pri akcijski glavnici en milijon dolarjev.
Cenzorjevi vzdihi, čebelarsko društvo za okrožje vojvodine Lauenburg je poslalo svojemu članu, ki se nahaja v angleškem ujetništvu, majhen zavitek različnih darov. Predsednik društva je dobil sedaj dopisnico od ujetega tovariša, na kateri se mu ta zahvaljuje za darove ter obenem občuduje Nemčijo. Pri tem jc napisal tudi besede: »Samo ena Nemčija je na svetu!« Angleški cenzor teh besedi ni prečrtal, ampak je od •voje strani dodal: »Hvala Bogu!«
Kdaj bo konec sedanje vojske? Na Dunaju in v njega okolici krožijo zadnje dni letaki, ki oznanjajo konec vojske. Prerokovanja — baje izvirajo od zvezdo-gleda Karola Zanovskyja — so precej nejasna in se glase: 1. Konec vojske in sklep miru: 17. avgusta 1916. 2. Leto 1917 rodi novo zvezo treh cesarstev, ki bo nedotakljiva svetovna sila. 3. Zmagovalci bodo trije cesarji in trije kralji. Nastaneta dve novi kraljestvi, dočim nek narod popolnoma izgine s površja. Evropa se razdvoji v dva tabora. Malim državam zašije nova srečna doba. Mir se 170 let ne bo kalil, 4. Spominsko pomembni dnevi sedanje vojne bodo: 19. jan., 9. februar, 12. in
26.	marec, 5. april, 5. in 16, junij, 12. in
27.	maj, 4. julij in 17. avgust, ko se položi orožje. Dne 10. julija je pričakovati velike pomorske bitke. Tak je uspeh natančnih, sedemmesečnih astrologičnih prera-čunanj. Zasledujte dogodke in primerjajte fih z navedenimi podatki. (Po »Modlinger Nachrichten«.)
LMflnske novice.
lj f Prol. Modic. Ker sta bila dan in ura pogreba, oziroma prepeljave g. prof. M odi ca radi prometnih težkoč nesigurna, je bilo nemogoč«, naznaniti ga pravočasno sorodnikom, prijateljem in znancem in se
ti pogreb vršil le v najožjem rodbinskem rogu.
lj Poročil se je v Ljubnem g. asistenč-ni zdravnik dr. Alfred Mahr, sin višjega okrajnega zdravnika dr. Alfred Mahra, z g. Berto Schvveiger, hčerko okrajnega glavarja Jožefa Schweigcr v Inomostu,
lj Železniška svesa msd dolenjsko in gorenjsko progo. Interesenti se opozarjajo na zadevni vladni razpis, ki je nabit na magistratu. Komisija se vrši 23. marca
1917, sestanek ob 9. uri dopoldne na križišču Vodovodne ceste s kamniško železnico,
lj Rezanje krušnih izkaznic ter prodaja moke. Ker nekatere stranke in prodajalci še ne vedo, kako je postopati z novimi krušnimi kartami in da bodo kupovale! moke tudi vedeli, kje je moka še v zalogi, je izdal mestni magistrat sledeča navodila: I. Kako je rezati krušne izkaznice. Ker so krušne izkaznice veljavne le tedaj, če je iz njih razvidno, za kateri kra) in čas so izdane in ker se pri novih krušnih izkaznicah to razvidi le iz srednjega dela, morajo prodajalci moke in kruha pustiti stranki ves srednji del izkaznice dotlej, da stranka ne izda slednjega dela izkaznice, na kojem je natisnjeno 50 ali 70 gramov. Šele tedaj, ko odda stranka zadnje odrezke, ki izkazujejo težo, mora prodajalec odvzeti tudi srednji del krušne izkaznice. Stranka, ki hoče kupiti kruh ali moko, mora tedaj prinesti s seboj vedno tudi srednji del krušne izkaznice. II. Prodaja moke. Ker je v vsakem okraju več trgovcev, ki prodajajo moko, in ker jo nekateri poorodado prej nego drugi, mora vsak prodajalec, ki ima v zalogi moko, razobesiti na s ceste v:dnem kraju tablico z besedilom: »Prodaja moke«. Kakor hitro je moka razprodana je tablico obrniti tako, da je vidno s ceste: »M o k a razprodana«. Od tega trenutka dalje ne sme iz dotične trgovine nihče več nesti moke.
Nesreča ▼ delavnici. Včeraj je pri delu v kurilnici južnega kolodvora 18letnemu ključavničarju Milanu Gorjan odletel košček železa v desno oko tako nesrečno, da je moral v svrho operacija iskati zdravniške pomoči v deželni bolnici.
Dnevne novice.
-f General pehote Svetozar Boroevič pl. Bojna je dobil ponovno najvišje pohvalno priznanje.
-f Odlikovanja pri 17. pešpolku. V priznanje hrabrega zadržanja pred sovražnikom so se podelila sledeča odlikovanja: Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: narednik 2, stot. Viktor Mekinc; rez. poročnik 7. stot, Stanko Peruzzi; poddesetnik 11. stot, Josip Pleše, — V drugič sta dobila srebrno hrabrostno svetinjo 2, vrste četovodja 3. stot, Ivan Sovre in poddesetnik 11, stot, Anton Blažič, — Srebrno hrabrostno svetinjo 2, vrste so dobili: rez. kadet Maitin Walland, desetnik Miroslav Premrl, poddesetnik Ivan Smuk in infan-terist Ivan Tellian, vsi pri 4, stotniji; poddesetnik 5, stot. Ivan Gartner; desetnik 6. stot. Franc Kos; desetnik 7, stot. Franc Brunček; Četov, tit. narednik Franc Tom-še; desetnik 8. stot. Alojzij Mahkovec; inf. 8. stot. Mihael Glatz; orožni mojster 5. oddelka strojnih pušk Franc Gabrovec; desetnik 10. stot, Franc Faletič; desetnik 11, stot, Franc Gerdenc; poddesetnik 12. stot. Franc Fegeš; inf. 12. stot. Blaž Kovačič, — V drugič sta dobila bronasto hrabrostno svetinjo infanterista 11. stot. Jurij Uranko-vič in Josip Smole. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: infanterista 3, stot. Ciril Piskar in Ivan Mervar; desetnik 4. stot. Anton Volkar; infanteristi 5, stot. Fr. Klešnik, Albin Mravlje in Anton Japel; in-fanterist 7. stot. Anton Andoljšek; infanteristi 8, stot. Mihael Požgaj, Alojzij Bar-tolj, Matija Kržišnik, Mihael Oven, Ivan Žabjek in častniški sluga Anton Vildomec; narednik Edvard Križman in infanterist Franc Šajn, oba pri 10, stot.; infanterist 11. stot. Alojzij Cirer; desetnik Josip Zupančič, infanteristi Franc Lukovšek, Avg. Baldoš, Josip Kosmatin in Štefan Brezi-gar, vsi pri 12. stot., infanterist 22. pp. Poso Koreta, prideljen 12./17. stot. — Pohvalno priznanje 3. armadnega zbornega poveljstva se je izreklo: Za hrabro zadržanje pred sovražnikom: praporščaku Iv, Lavrenčič in Ivanu Zazinica, 5. st.; infan-teristu 6. stot. Alojziju Šepič; enol. prost, četovodju Rudolfu Mihelič in Ant. Prhne, 8. stot.; enol. prost. tit. naredniku (22. pp.) Edvardu Huber, 8. stot,; inf. (22. pp.) Ivanu Subič, 11. stot. — Za izvrstno službovanje pred sovražnikom: rez. naredniku štabnega oddelka Leopoldu Rebernik.
-f Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoraciio je dobil nadporočnik 5. lov. bat. Josip Bohinjec. ~ Ponovno najvišje pohvalno priznanje sta dobila nadporočnik 27. polj. top. p. Oton Stiasny in nadporočnik 6. trd. top. p. Rudolf Pavlovič. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil rez. četovodja Vinko Moravec, — Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 4, bos. herc. p. Miroslav Sene-kovič, — Najviš e pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 27. pp. Julij Visintin.— Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil četovodja brzojavnega polka Alojzij Pipan. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil infanterist 87. pp. Vertačnik Mihael. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik 7. pp. Julijan Zborowski,
4- Binacija na 1. 1911, odpravljene praznike v ljubljanski škofiji ni bila dovo-
ljena. Na ponovno prošnjo pa je sv, stolica ] binacijo tudi na te praznike dovolila.
-f- Leonova družba. V ponedeljek, dne 13. t, m., bo ob šestih popoldne odborova seja Leonove družbe. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo in tajnikovo. 2. Književni načrt za leto 1916, in 1917. — Uprav-ništvo Leonove družbe je v Katoliški bukvami, I. nadstropje (oddelek za učila).
+ Konkurzni razpis. Razpisane so sledeče župnije: Senožeče v postojnski, Mirna v trebanjski in Kolovrat v moravški deka-niji. Prošnje se naj naslovijo: za Mirno in Kolovrat na c. kr. deželno vlado, za Senožeče na kn. šk, ordinariat ljubljanski. — Zadnji rok za vlaganje je 25. marec 1916.
—	Gregorčič v češkem jeziku. Priloga češkega lista »Selške Listy«, ki izhaja v Olomucu, prinaša v prevodu dve lepi Gregorčičevi pesmi, in sicer »Stražniki« in »Soči«. V »Soči« pa je cenzura črtala šest verzov, in sicer da teče Soča tik grobov slovenskega domovja in da sekla bodo jekla in Soča bo krvava tekla in kako jo bo naša kri pojila a sovražna kalila. Nadalje prinaša imenovana priloga nekaj iz poezije dr. J. Lovrenčiča, nadalje so zastopani: Stanko Majcen, France Bevk, Iv. Dornik, Ivan Cankar in Oton Zupančič.— Cenzura se je tudi teh pisateljev in pesnikov spomnila ter črtala nekaj odstavkov, kar je bilo že pri nas ponatisnjeno. Škoda za res lepo slovensko prilogo v češkem jeziku, da je vsled belih lis tako izkažena.
-f Grey in Jugoslovani. Znani Seton Watson, ki je spisal najobširnejšo knjigo o Jugoslovanih, piše pod naslovom: »Fiasko sir Edvard Greya« v zadnji številki »The English Review« tole: »Ta politik, ki ni imel nobene politike, ni držal svoje obljube, da pogodb ne bo sklepal brez parlamenta. Pogodbe entente z Italijo z dne 27, aprila 1915 ni samo sklenil, ampak tudi podpisal brez parlamenta. Seton smatra to pogodbo za posebno nesrečo, kajti po tej pogodbi naj bi Italija dobila poleg južne Tirolske tudi Gorico in Trst, črto Julijskih alp skoro do Reke, celo Istro z otoki, Dalmacijo in njene otoke do neke točke med Trogirom in Splitom in končno otoke Vis, Hvar in Korčulo, tedaj neko ozemlje, v katerem živi 700.000 Jugoslovanov in kjer je srbo-hrvatsko gibanje pognalo globoke korenine. S tem, da je Grey dal Dalmacijo Italiji, ki ima do nje ravnotako malo pravice kakor Nemčija do Belgije, je vzel angleškemu programu trdna tla in se je samega sebe oropal moralne pravice, protestirati proti Nemčiji radi Belgije, Seveda ni kriv sam, pridejo zraven še Delcasse, Izvolski in Sazonov in na tega slednjega so vplivali ozkosrčni ruski pravoverci, ki so krivi slabega ruskega postopanja proti gališkim uniatom za časa ruske okupacije, V balkanski politiki se je Grey obnašal kakor otročiček, ki pri sestavljavni igri pograbi za nepravi kamenček. Nikdar ni razumel življenjskega pomena, ki ga ima Balkan za angleško politiko in evropejsko vojno. Balkan so prepustili Rusiji, kar je bilo pri njeni fatalistični naturi in neizrekljivi kratkovidnosti tako usodepolno,«
^ — Promoviral je na zagrebškem vseučilišču za doktorja prava senijor »Doma-goja« Gjuro Kuntarič iz Osijeka. Čestitamo!
—	V vojno službo je vpoklican č. g. Anton R o v t a r, kaplan v Ribnici
—	Na južnem bojišču je bil odlikovan poštni oficijal g. Vaclav Kunst iz Polzele na Štajerskem s hrabrostno svetinjo. Nahaja se že eno leto na fronti pri neki brezžični tel. postaji.
—• Umrl je na kliniki v Budimpešti korvetni kapitan Matej Blazina.
—	Podpore iz deželnega gasilskega zaklada. Deželni odbor je v zadnjem času podelil podpore raznim gasilskim društvom. O tem prejmemo iz deželnega odbora sledeče pojasnilo: Izkazi podpor se po^ namenih deželnega odbora ne objavljajo v časnikih, ker se dajejo sedaj v vojnem času podpore samo v najnujnejših slučajih, to je če preti društvu tožba ali eksekucija. Gasilski zaklad se spravlja in se bo na primeren način porazdelil v podpore, ko nastanejo redne razmere, ko bo mogoče dobiti zanesljivih informacij o delovanju društev in zadosten pregled, kako društva delujejo. Ker tega sedaj manjka, ker mnogo društev, ki so sicer vredna podpore, sedaj zaradi vpoklicov ne more delovati, zato je umestno, da se razdeljevanje podpor v teh nenavadnih časih zadržuje. V javnost je prišla po časopisju naslednja opazka: »Večina teh podpor je namenjena za plačilo nove uniforme, vpeljane po kranjski deželni gasilski zvezi«. Temu nasproti nam je poslal referent deželnega odbora o gasilskih stvareh pojasnilo, da je to gola izmišljotina. Niti vinar denarja iz podpor se ne porabi za kaj drugega, kot za delavne uniforme, za službeno gasilsko opravo in za orodje (gasilski stroji, cevi, lestve itd.). Novih paradnih uniform ne sme nobeno društvo iz društvenih sredstev nabavljati svojim članom; če jih hoče kdo imeti, si jih nabavi sam.
—	Nazaj v domačo zemljo. V Idriji, 8. marca 1916, Danes, na pepelnično sredo, so prepeljali truplo dne 28. decembra tako naglo umrlega majorja Ludovika Rei-
nel v Lvov, Soproga je prišla iz daljne Galicije, da bi videla mesto in prostore, kjer je blagi soprog zadnje dneve preživel. Nameravali so slovesno vse zvršiti, a gospa je prosila, naj se vse natihoma zgodi, ker ne bi mogla prenesti šumečih zunanjih dogodkov. Le trije častniki so prišli se poslovit od nekdanjega poveljnika in na tihem je še enkrat blagoslovil krsto sam g. dekan, pa so ga odpeljali ravno v ono mesto, kjer je njegov polk nastanjen. Tja se iz Przemysla tudi vdova preseli, da bo bliže tistega bivala, s katerim je osem let tako srečno živela. Naj v miru počiva!
—	Boh, Bistrica. Naše izobraževalno društvo se tudi sedaj živahno giblje. Člana-rino je plačalo nad sto udov, knjižnica je obogatela z mnogimi lepimi knjigami, katere sedaj mladina tako rada prebira. Pustno nedeljo se je igrala času tako primerna igra: »Po mobilizaciji doma.« Ob lepili vojaških pesmih m domorodnih deklainacijuli smo se poživili, nazadnje )e pa v nabito polni dvorani zadonela še večno lepa cesarska. Tako je bila ta veselica ob jednem pa-triotična manifestacija našega vrlega društva. Počastili so nas s svojo navzočnostjo tudi gospodje častniki. Čisti dohodek, 250 kron, je za oslepele vojake. Vso to sijajno prireditev je vodila šolska voditeljica, gdč. Zemljanova, ki je dobila za zasluge za vojno oskrbo cesarjevo zahvalo. Katoliško časopisje se je zelo razširilo. »Slovenca« prihaja vsak dan 70, sobotnega 120, »Domoljuba« 120. — Za spomenik domačim junakom je daroval častni občan, komandant blag. gospod Anton Lukmaa 200 IC. — Tukajšnje prebivalstvo je zdravo. Tudi tajnih bolezni med ženstvom v bistriški župniji še ni. Kakor čujemo je vojaška oblast v tem oziru prav umestno silno stroga. V svarilo drugim take ženske vojaki aretirajo z nasajenimi bajoneti ter jih sramotno tirajo in ženejo v bolnico. (Bi bilo priporočljivo tudi v Ljubljani! Op. ur.) Tedaj pozor! — Prihodnjo vojski primerno predstavo nabožne vsebine priredi šolska mladina z? spomenik bistriškim padlim junakom.
—	Velikonočni prazniki vojakov. Vojakom krščanskih veroizpovedanj naj se dovoli prosto, v kolikor to dopušča služba, 21. aprila in popoldne 22. in 23. aprila po novem koledarju; izraelitom popoldnevi 17., 18. in 19, aprila. Te odredbe veljajo tudi ujetniškim taborom in delov nim mestom izven taborov.
—	lOOmilijonsko posojilo dunajske občine. Potom dunajskih bank izda dunajska občina 5'/'i% blagajniške lisie v znesku 100 milijonov kron po kurzu 97, ki se imajo vrniti do leta 1921. Denar se porabi za razna javna dela, da se že sedaj in iz vojne vračujočim da zaslužka.
—	Cigaret je nakazala tobačna režija za mesec marec v celi Avstriji 534 milijonov, 64,000.000 več kakor povprečno v letih 1913 do 1915 in 403.000 kg cigaretnega tobaka, 58.000 kg več kakor prejšnja leta. Če bo to zadoščalo, sc kmalu po kaže.
—	Trgovsko-politični in surovinski odbor. Trgovsko ministrstvo je ustanovilo dva odbora, Trgovsko-politični komite se bo posvetoval o carinsko- in trgovsko-poli-tičnih vprašanjih, o nagodbi z Ogrsko in gospodarskem razmerju z Nemčijo in balkanskimi državami. Surovinski komite pa bo pretresal vprašanje, kako naj si po vojni preskrbimo surovin, nadalje valuto in promet (kako si zagotovimo zadosti ladij itd,).
—	Kava, Notranji minister je izdal 8. marca naredbo, da se sme kava iz ene dežele v drugo kronovino pošiljati le s prevoznim dovoljenjem, katerega izda deželna politična oblast. Železnice, paroplovne družbe in poštni uradi smejo kavo sprejemati le, če je priloženo tako prevozno dovoljenje. Za prestopke kazen do 5000 K ali nekaj mesecev zapora.
—	Nemčija uvede nakaznice na meso. V saksonski prvi zbornici je napovedal vladni zastopnik, da se uvedejo nakaznice na meso v celi državi.
—	Samoumor poslanca, Samoumor jc izvršil poslanec nekega okraja v temeš-varski županiji Ivan Stojanovič.
—	Stavka zagrebških mesarjev končana. Kakor je znano, so pričeli zagrebški mesarji stavkati, ker niso bili zadovoljni z novimi najvišjimi cenami ter zato niso hoteli prinašati na trg mesa. Med tem so bile določene nove najvišje cene, zato so mesarji — zadovoljnimi s cenami — pričeli zopet prinašati na trg meso. S tem je stavka mesarjev v Zagrebu končana.
—	Hrvatski list v Sremu. Hrvaški poslanci iz Srema so sklenili, da ustanove tednik za najširše sloje prebivalstva, kateri naj bi zagovarjal hrvatske koristi. Najbrže bo pričel izhajati v Mitrovici.
—	Proti brezimnim inseratom. Opazilo se je, da so v raznih perijodičnih listih večkrat inserati, v katerih se ponujajo in iščejo dnevne potrebščine, nc da bi bilo znano ime tvrdke in stanovališča inseren-ta. Ker ni izključeno, da se za takimi brezimnimi inserati skrivajo tendence navijanja cen, se bode proti niim oostoDalo tiskovno policijsko.
Str. 4.
SLOVENEC, Hne 10. autfctf W16,V
Bt. 57.
—	Na smrt obsodilo Je 22. m. m. sarajevsko trdnjavsko sodišče Acima Bjelo-grlica iz Zavo, okraj Foča, ker se je pridružil sovražniku in mu je služil kot orožnik. Smrtno obsodbo so že izvedli.
_ Po nedolžnem obsojen na 30 let.
b Corriere della Sera« poroča, da je obsodila genovska porota leta 1896. Rumuna Corsanegro v 30letni zapor, ker je baje umoril neko Ano Maggiulo. Obsojenec je zatrjeval svojo nedolžnost. Neko brezimno naznanilo, došlo leta 1909,, ki navaja ime pravega morilca, so še le zdaj pričeli upoštevati in se je razpisala nova raz-prava.
_ 811etni samomorilec. Na Dunaju
se je ustrelil 811etni vpokojeni mestni stavbni svetnik Avguštin Fansek iz strahu pred operacijo.	t
—	Velika železniška nesreča. Iz Un-ovca v Slavoniji se poroča z dne 4. marca: Tukaj se je dogodila v soboto velika železniška nesreča. Nek osebni vlak je zadel v tovornega ter je bilo 6 oseb mrtvih, 24 težko, a mnogo lažje ranjenih. Skoda je tudi drugače precej velika. V vlaku so bili pravoslavni begunci iz Bosne, kateri so bili ujeti v Srbiji in Črnigori in katere so sedaj pošiljali na določene kraje.
__Cepilni tečaji. Ker je vsled pomanjkanja gumijevih vezi cepljenje trt na zeleno nemogoče, priredi c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko sledeče cepilne tečaje, pri katerih se bode poučevalo v suhem cepljenju ameriških trt. 1. V sredo, dne 15. marca, ob 9. uri zjutraj, pri državni trt-nici v Črnomlju, kjer bo obenem razdelitev trf — 2. V nedeljo, dne 19. marca, ob S. uri zjutraj, v Metliki. — 3. V ponedeljek, dne 20. marca, ob 8. uri zjutraj, na Sinjem vrhu (poučuje delovodja 1. Polenek). — 4. V nedeljo, dne 19. marca, oh 8. uri zjutraj, v Starem trgu pri Kočevju (poučuje delovodja I. Polenek). — 5. V sredo, 22. marca, ob 9. uri zjutraj, pri državni trtnici v Kostanjevici, kjer bo obenem razdelitev trt.
_ 6. V nedeljo, dne 26. marca, ob 8. uri
zjutraj, v Adlešičih (poučuje delovodja 1. Polenek). — 7. V nedeljo, dne 26. marca, ob 11. uri dopoldne, v Št. Rupertu. -- 8. V četrtek, dne "30. marca, ob 9. uri zjutraj, na Mavrlah (Maierle, nemško). — 9. V nedeljo, dne 2. aprila, ob pol 8. uri zjutraj, v Semiču. — 10. V torek, dne 4. aprila, ob 9. uri zjutraj, pri državni trtnici v Bršlinu (pri Novem mestu), kjer se bo tudi poučevalo v siljenju cepljenih trt. — 11. V nedeljo, dne 9. aprila, ob 8. uri zjutraj, na Čatežu pri Veliki Loki. — 12. V četrtek, dne 13. aprila, ob 8. uri zjutraj, v Št. Janžu na Dolenjskem. — Udeleženci naj prinesejo k tečajem ostro nabrušene cepilne nože in povsod (izvzemši državne trtnice) tudi nekaj rezja ali rezine (trtnih mladik). — C. kr. vinarski nadzornik: B. Skalicky.
—	Obrtnih šol je obstojalo leta 1913-1914 v Avstriji 3202 (več 147). Učencev in učenk je bilo 306.903 (več 14.904).
—	Nov komet je odkril letos astronom Neujmin v zvezdami Williamsbey. Komet 1916 a se zdaj vidi le v daljnogledu. Nahaja se blizu ozvezdja »Rak«.
—	Kdo je iznašel kino? Splošno pravijo, da Edison, a to ni res. Pravi iznajdi-telj je marveč Američan Erland Muy-bridge iz Kingstona ob Temzi, ki je iznašel premakljive slike že leta 1872.
Primorske novice.
Gradec. Lepo pobežnost so imeli tukajšnji begunci iz Goriške in Primorske dne 2. svečana t. 1. popoldan ob pol 5. s slovensko pridigo in slovenskimi petimi lita-nijami v cerkvi usmiljenih bratov v Gradcu. Po skupni molitvi za presvitlega cesarja, za cesarsko hišo, ljubo domovino in končno zmago naših hrabrih čet, se je z velikim navdušenjem zapela cesarska pesem. Da pri tej pobožnosti niso manjkali tukaj stalno bivajoči Slovenci, svedoči dejstvo, da je bila obsežna cerkev usmiljenih bratov v Gradcu do zadnjega kotička napolnjena. Živa vera v Boga, kremenita, neomahljiva vdanost do presv. cesarja ter plamteča ljubezen do mile domovine so se živo pokazale, — Po trudapolnem prizadevanju ve-lečastitega gospoda dr. Alojzija Nastrana, lazarista v Gradcu, bode dne 12. in 25, marca t. 1, ob pol 5. popoldan v cerkvi usmiljenih bratov zopet slovenska pridiga in slovesne litanije za tukajšnje slovenske begunce in ostale Slovence. Tudi za sv. izpoved v slovenščini je velečastiti gosp. dr. Al. Nastran preskrbel, Begunci in drugi tukaj bivajoči Slovenci, skrbite, da bo udeležba veličastna! Na svidenje!	—r.
Slavnostna podelitev odlikovanj vojakom domačega kranjskega pešpolka. V nedeljo, dne 5. t. m., je bil zopet slavnosten dan za junaški domači pešpolk. Po božji službi v k. cerkvi so bila slavnostno pripeta odlikovanja junaškim Slovencem, ki so se odlikovali v boju proti Lahom. Bile so podeljene tri zlate, več srebrnih in bronastih svetinj. Polkova godba je igrala. Slava junakom!
Na goriškem bojišču. Sreda, 8. marca: Včeraj popoldne so se po daljšem presled-
ku v večji meri zopet oglasili topovi. Ka-nonada je bila zmerna, streli ne posebno gosti in je trajala od Plavi do morja v pozno noč. Tudi naši letalci so krožili včeraj v zraku. Danes je zopet mir. Kakor ču-jemo, se raznašajo posebno med goriškimi izseljenci na Štajerskem alarmujoče vesti o usodi Gorice in okolice, in to v času, ko vlada na goriški fronti popolen mir in pade komaj kak strel.
Postne olajšave za Goriško, Knezo-nadškofijski goriški ordinarijat naznanja, da je ravnokar izposloval od svete stolice za časa vojske sledeče postne olajšave: Verniki, stanujoči pod goriško nadškofijo, so v letu 1916 oproščeni posta in zdrževa-nja mesnih jedi z izjemo sledečih dni: Pe-pelnica, veliki petek in božična vigilija. Vendar svetuje knezoškofijski ordinarijat, naj se ljudje, ki zmorejo, sami od sebe prostovoljno kolikor mogoče postijo in zdržujejo mesnih jedi.
Pozor glede prehodnih listovl Opozarjamo ljudi, ki potujejo po Goriškem iz enega kraja v drugega, na poostrene odredbe glede prehodnih listov, da ne bodo imeli sitnosti kot neki Vrtojbenc te dni v Ajdovščini. Obenem naj pazijo ljudje, da tudi v ožjem lokalnem prometu nosijo s seboj tozadevne legitimacije, da se izognejo kaznim in drugim neprilikam.
Dr. Mirko Božič, starešina »Danice«, je te dni vsled prehlajenja lahko obolel in se zdravi sedaj v rezervni bolnišnici v Ajdovščini.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil Ven-česlav M a k o v e c iz Velikih Žabelj.
Smrtna kosa. Umrla je 7. t. m. v deželni bolnici Marija Poberaj, 70 let stara po-sestnica iz Solkana št. 158 na Goriškem. Pred enim mesecem jo je bila doma ponoči težko ranila laška granata ter je bolnica sedaj vsled visoke starosti težkemu udarcu podlegla. N. v m. p. — V Ozeljanu je umrl dne 3. t. m. g. Franc Trebušon. Bil je vzgle-den gospodar, večletni cerkveni ključar. Svetila mu večna luč, — V tržaški bolnišnici je umrl 6. t. m. g. Jožef Čibej iz Ajševice. Poznan je bil daleč na okrog, ker je bil dober trgovec, posebno je kupčeval s konji. N. p." v m. — V Biljah je Alojziju Čuk granata odtrgala obe nogi. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je murl vsled zadobljenih ran. Že pred meseci mu je granata porušila hišo.
C, kr. goriško okrajno glavarstvo v Ajdovščini je preselilo svoje prostore iz hiše ajdovske Hranilnice in posojilnice v hišo trgovca Štekarja, C, kr, okrajni šol-ki svet se nahaja že od preje v Godinovi hiši.
Vpoklic županov in podžupanov na Goriškem. Dosedaj niso bili župani in podžupani še vpoklicani pod orožje, kakor drugod. Sedaj so pa pozvani vsi od 1. 1865. do 1897. rojeni pod črnovojniško službo spadajoči župani in podžupani na Goriškem, ki so bili dosedaj oproščeni pregledovanja, cla se predstavijo 17. t. m. pre-gledovalni komisiji v domobranski vojašnici v Ljubljani. Pri pregledovanju za vojaško službovanje kot sposobne spoznani bodo morali še isti dan odriniti pod orožje, Prepoved fotografiranja in slikanja na Goriškem. C. kr. goriško okrajno glavarstvo opozarja še enkrat z odlokom z dne 20. svečana na strogo prepoved fotografiranja in slikanja kakršnihkoli predmetov in pokrajin v mestu Gorici in goriškem okrajnem glavarstvu. Vsak kdor bo ravnal proti temu določilu, bo kriv, v kolikor ne pride pred vojaško sodišče, prestopka v smislu cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. 96, ter bo kaznovan z denarno globo od 2 do 200 K ali pa z zaporom do 14 dni.
Vodovod iz Hublja za Gorico. Znano je, koliko besed, prerekanja in črnila je stalo vprašanje vodovoda iz Hublja za Gorico. Vojska je rešila tudi to vprašanje. Vodovod so začeli v smeri proti Gorici že graditi.
— Tržaške novice. Električna cestna železnica zopet vozi. — V prejšnjem tednu sta bili v Trstu 2 poroki, 32 rojstev, med njimi 5 nezakonskih. Umrlo je 87 oseb, 57 moških in 3 žensk. Na 1000 prebivalstva zakonov 0 4, rojstev 6 8, mrtvih 185; lansko leto isti teden zakonov 19, rojstev 26-1, mrtvih 22 5.
Varnostne odredbe proti kužnim boleznim. Znano je, da sta lansko poletje kolera in legar zahtevala po nekaterih vaseh na Goriškem precej žrtev. Da se prepreči nevarnost kužnih bolezni in zaduši v kalu, je odredila vojaška oblast v sporazumu s politično obširne varnostne odredbe na Goriškem, Predvsem se skuša to doseči z uvedbo splošnega prisilnega cepljenja proti koleri in legarju, Praksa lanskega leta je pokazala, da je le malo ljudi obolelih za kolero, ki niso bili cepljeni, srečno prestalo to težko bolezen. Pač pa je bilo nasprotno med cepljenci, obolelimi na koleri, le razmeroma malo smrtnih slučajev, Občine na Goriškem so dobile ukaze, da izdelajo po kategorijah seznamek vseh občanov, ki se bodo morali podvreči cepljenju. Dalje so poostrene sanitarne
odredbe glede vprašanja splošne higijene
in čistosti. Ali bi ne kazalo raztegniti te splošne odredbe tudi na tretji faktor, ki ni nič manj nevaren kot kolera in tifus, na nevarnost spolnih bolezni!?,
Danes
H. Porten
Kino Central
v dež. gledališCu.
Prvikrat ▼ Ljubljani:
Drama s H. Porten v glavni vlogi.
Prvikrat v Ljubljani:
Drama s H. Porten v glavni vlogi.
Samo filtri u so^to:
Sprejme ee za takojien nastop
prodajalka
popolno izurjena v špecerijski stroki, z dobrimi priporočili, zmožna obeh deželnih jezikov, z lepo pisavo; dalje
učenka
z dobro dovršeno šest- ali večrazredno ljudsko šolo, v starosti 15 let, ki ima veselje do trgovine in je v popolni oskrbi staršev. Pismene ponudbe ali oseb. predstave pri tvrdki Karel Planinšek, Ljubljana, Dunajska cesta.
Kupi 8« aobro ohranjen ^ \ ^ as* H ms* s* Ponudbe
pianino nauprawo
»Slovenca" po3 ..Pianino".
Zanesljiv
koeii
ki razume tudi poljska dela, se sprejme takoj v graščino v bližini Kamnika. Natančnejša pojasnila se dobe na Fran-covem nabrežju št. 3.	644
Proda se lep
Slavni dunajski komik Girardi nastopi v svojih najboljših 50 vlogah. — Film spremlja godba iz operet, katerih glavni junak je Girardi.
neoženjen, vojaščine prost, išče službe. — Naslov v upravništvu Slovenca pod šifro „Cecilijanec" 181.
Več zanesljivih
611
za žganje bukovega oglia sprejme v trajno delo tvrdka
E. HIENG, Ljubljana.
kostanjeve barve, 9 let star in dobrih 15 pestij visok. Kje, pove uprava lista pod št. 647.
•	IIIMItltMIIIIM •lllllllllllllllll
•	••••IIIIIIMIIIM
tik glavne ceste kraj Jesenic na Savi, na hrvatsko-kranjski meji, oddaljena od železniške postaje Samobor pol ure, in od postaje splavov na Savi 10 minut, daje se radi odhoda vojakom v najem, eventualno se tudi proda.
V hiši je že 25 let dobro obstoječa gostilna in je tudi prikladna za vsako prodajalno. Hiša ima 4 sobe, 2 verandi, 2 šupi, 1 hlev, 2 kleti, 2 kuhinji in veliko dvorišče z vrtom in njivo.
Daljna pojasnila daje E. Presečky, veleposestnik vinogradov in veletrgovec Samobor Hrvaško.	632
Od prvega dne mobilizacije zvest v službi cesarju in domovini je zadet od laške krogle daroval dne 30. novembra 1915, svoje trudapolno življenje na oltar domovini, loveo
Franc Petrič
posestnik v Vasici pri Cerkljah.
Klanjajoč se modrosti Božji priporočamo ljubeznivega soproga, predobrega očeta, iskreno ljubečega brata, sorodnikom, prijateljem, znancem in duhovnikom v molitev.
Cerklje -Ljubljana, 8. marca 1916.
Katarina,
žena
Janko,
brat, župnik
Marjeta, Marija,
sestri
646
Ivan, Franc, Marija, Katarina, Alojzij, Jožef, — otroci.
^frMtish''" r* 'M w •
Posteljno
n uellki Izbiri in po jako nizkih cenah priporoča turdka
H. 5 E. SkabErne, Ljubljana
mestni trg šteu. 10.
Izdaja konzorcil »Slovenca«.
Tdak: »Katoliške TIskarne«.
Od tovorni urednik: Joiel Gostinčar. državni poslanec.