Nnročni r» »a mozein- ^m ^ M tjana 100VI i ^m ^ j^m ^m ■ mE___ fl^ m mm ^Hv »m»r.i< izdaja ce- SM ^BB M rTHHk g HM SfB Sarajevo ?V, ki letno 96 Din, za ^^HHB^ BB H^B M mm M ^USgm flUV mjm it« inozemstvo 121) Din ^ ^H SV ^HR ■■ ^^^ BH E T^B B&S ^HH » Jmmma/0 flH^^ Jfaaa^ U|,r,,» K„„M, (Kopitarjevi ol. 6/111 leva 6. telefon 2«' Telefon) »rejništva i dnevna »I niha »5» — nočna »»4 la MM ——— Izhaja vsak dan zjntraj. razen ponedeljka In dneva po praznika iVaša ravna pot Glasilo pohorskoga kartela je menilo, da nas spravi v bogvekakšno zadrego, če privleče na dan takozvanc slovenske punktacije, ki so jih svojčas vzeli vodje sedanje pohor: ske fronte za povod, da so tako dolgo vihteli svoj nousmiljoni bič nad »slovenskim delom jugoslovenskega naroda«. To seveda ni bilo nobeno junaštvo, ko pa je takratna cenzura bila primorana, da prepreči vsak zagovor onih, kojih namene in misli jo lažinacionalna diktatura brezvestno izkrivljala, potvarjala in naravnost v nasprotnem smislu tolmačila. Kor se takratni režim, ki je bil postavljen proti volji ljudstva, ni mogel opravičiti z nobenim stvarno utemeljenim razlogom in poštenim namenom, jo moral seči po neresnici in prevari, da najde kakršnokoli ze podlago svojemu obstoju. Tako je nastala tista z vso zlobno pretkanostjo poklicnega intrigantstva spletena bajka o punktacijah, ki da gredo za »samostojno slovensko državo« in napovedujejo »odpad od jugoslovanske skupnosti«. Ker jo policijski režim tistega časa može, ki so hoteli ščititi slovenski narod in zemljo ter njegovo kulturo pred blaz-nenjem unitarističnih fanatikov, prisilil k molku, da se niso mogli braniti in so se morali po sili dati žigosati za sovražnike jugoslovanske države, je bilo delo sedanjih po-horeev zelo lahko, zato pa tembolj nemoralno iu grdo. Mi bi na tako metode lahko odgovorili enako. Pozvali bi namreč glasilo pohorsko fronte, naj objavi znane resolucije bivše de: mokratsko stranke, ki jih je podpisal tudi sedanji pohorski vodja, dr. Kramor, ko 30 ta stranka v onemogli jezi, da ni vee na oblasti, razkrila svoje jakobinsko srce m namignila, tla sta njena miselnost in program bližja republičaustvu in najradikal-liojšim nazorom tako glede na nacionalni kakor na socialni ustroj države, nego je tradicionalno konservativno gledanje velike večine državljanov Jugoslavije na ta temeljna vprašanja. Ce bi bili zlobni, bi lahko trdili, da še nikoli nobena stranka v Jugoslaviji ni obelodanila resolucij, ki bi bile bolj naperjene proti obstoju in fundamentom, na katere je postavljena naša država po vsej svojo dosedanji narodni tradiciji, kakor so bilo te resolucije iz časa, ko se je nasa »demokratska« inteligenca z g. Kramerjem vred Tavnala še j>o ekstremnem duhu gospoda Pri-bičeviča. Ker pa smo mt stranka, ki smatra za vrhovno vodilo v političnem življenju lojalnost, zato imenovane deklaracije naše jare liberalne gospode, ki svoje »jugoslovensko programe« po potrebi razmer menja kakor žepne robce in je tudi Pribičeviča mirne vesti izdala, nismo tolmačili drugače, kakor da so ljudje, ki so izgubili prostor na krmilu, dali s tako radikalno kretnjo duška svoji uza-ljenosti in se skušali maščevati nad državo, ki je s toliko nehvaležnostjo poplačala njihov trud, da so se na vodilnem mestu zanimali za njon blagor. Za tako presojanje pa je potrebna objektivnost in politična ten-kovestnost, kakršne naši integralni Jugoslovani niso sposobni, ker je njihovo edino politično načelo, da namen posvečuje sredstva in da nobena neresnica ni tako grda, da ne bi bila dovoljena, ako je treba nasprotniku prizadeti škodo. Mi pa, ki menimo, da ge z neresnico ni dovoljeno boriti niti proti najhujšemu političnemu protivniku, smo tiste boli ko federalistične, naravnost centrifugalne demokratsko resolucije takoj razumeli kot golo psihološko reakcijo od državnega vodstva odbacnjene skupino — vsaj kar so tiče naših slovenskih jugoslovenov, zakaj ti v resnici niso sposobni kakršnekoli načelne preusmeritve, ker je njihovo načelo edino to, da ostanejo za vsako ceno na oblasti, in je zato vsaka njihova opozicija, kadar so pri-morani nadeti si to vlogo, le neke vrste glu-ma s to ali z drugo »programatieno« krinko, da se zopet dokopljejo do vodivnega mosta v državi. . , - • Drugačen je nas program 111 položaj. Odkar je Krek ustanovil slovensko ljudsko stranko, ki je danes z vso svojo ljudsko miselnostjo in nravstveno, politično ter socialno tradicijo slovenstva všla v jugoslovansko zajednico, v kateri naj poleg večine srbskega ljudstva najde svoj prostor in primerno vre-ditev tudi hrvatska narodna misel — smo smatrali za prvo narod, svoje lastno ljudstvo in njega blagor pa politično enakopravnost in socialno pravico za vse jugoslovanske rodove, šele potem oblast, ki je samo sredstvo za dosego teh ljudskih idealov iu zahtev. Zaradi toga nikoli nobena naša politična izjava ali resolucija ni bila mišljena kot sredstvo, da ostanemo na oblasti ali da si jo zopet jiriborimo, bodisi izlepa ali izgrda, s to pro-gramatično krinko ali s čisto nasprotno. V nobenem primeru pa v izjavah slovenske ljudsko stranke ni bila v diskusiji država kot elementarna nujnost našega sozivljenja, pač pa gre še danes borba za notranjo ureditev države, da bi čim bolj odgovarjala volji, potrebam in stremljenjem ljudstva, lu jo tvori neprisiljeno, po svobodni odločitvi in volji, in da bi v najvišji možni meri zadovoljevala politično, narodno in kulturno individualnost tako Slovencev kakor Srbov in Hrvatov. To vse pa le zato, da bi skupna državna stavba čim trdnejo stala in prestala vse viharjo ter bi sc, oprta na ljudsko dušo in silo, v neprestanem napredku dvigala. Ker smo na tem stališču vedno nepremakljivo stali, je prišlo do izrazav vsakokrat/kadar smo smatrali, da jo ogroženo, in od tega najvišjega interesa tak6 našega ljudstva kakor naše državo je bila narekovana vsaka naša izjava — kolikor je sploh bilo možno normalno politično življenje — tudi za časa jugoslovensko fašistične diktnture. Ker je ta diktatura s svojim unitarističnim contralizmom položila sekiro na državo s tem. da je hotela s »ilo zatroti onakopravuost Abesinsko-italijanska vojna Abesinci se izmikajo odpri i bitki Italijanske armade prodiralo istočasno na vseh treh Srontah Tedenski pregled dogodkov Italijani so začeli z novo ofenzivo v nedeljo dne 2 novembra zjutraj na vseh 'Ireb frontah, na severni ali eritrejski, na vzhodni pri Musa Ali in na južni ali somalijski. Prodirali so brez težav, ker so dobili Abesinci ukaz, da se izognejo večjim bitkam. Tako so v dveh dneh ofenzive na eritrejski fronti prišli v bližino Makale, na somalijski Ironti do Goraheja, na fronti pri Musa Ali pa ni bilo napredovanja. Ofenzivo je na to prekinilo hudo deževje, ki je nastopilo tako na severu, kakor na jugu. V četrtek dne 8. novembra zjutraj pa je deževje ponehalo in so Italijani nadaljevali ofenzivo na severu in na jugu. V petek popoldne so prodrli v Makalo, kjer so bili silni boji med abesinskimi predstražami in italijanskimi Askari. Abe-inci so pri tej priliki jjopolnoma iztrebili rod rasa Gukše, okrog tOOO ljudi, iz maščevanja nad njegovim pre-stopom k Italijanom. Na severni fronti so Italijani poskušali prekoračti tudi reko I akaze, z namenom, da bi korakali proti jezeru Tsana (ali Tana). O Abesincih pravi o < I a se bodo postavili v bran južno od Makah :or hitro odide na fronto cesar sam. Nr ,omalijski Ironti je gen. Ciraziani zavzel v pelek j opoldne vas Gorahej, blizu Gerlogubija. Boji so bili tudi srdili. I.elala so na Gorahaj vrgla okrog KKIO bomb in vas takorekoč zasula. Abesinci pripravljajo odpor v gorovju, pri llararju in Dži džigi. Na vzhodni fronti pri Musa Ali so vsled odpora Abesincev prenehale vse vojne operacije. Tudi Kolona, ki je prodirala iz Dolo (obmejno meslo nareki Juba) je napredovanje ustavila. Po padca Makale in Goraheja Italijanska poročila: Uradno poročilo št. 4i Rim, 9. novembra. AA. Agencija Štefani poroča: Ministrstvo za tisk in propagando je izdalo 41. komunike: General De B0110 javlja, da so izvidni oddelki drugega armadnega zbora prisilili med Aksumoni in reko Takazo oborožene skupine Abesincev k umiku. Fitaorari Gabrenendi s; je danes predal vojaškim oblastvom. Tudi cerkveni poglavarji v pokrajini Adieti so se vdali. V Danakilu se naše prodiranje nadaljuje in so naše čete prispele do Dainleja. čete gener. (irazia-nija so zavze.e Gorahaj, kjer je sovražnik pustil mnogo pušk in strojnic, topov in streliva. Letalstvo nadaljuje svoje strateške izvide. V Makalu so se že dve uri pa zavzetju mesta mogla naša letala spustiti na zemljo, ker so naše delavske kolone pripravile teren za pristajanje. Italijanska agencija Štefani poroča, da so italijanske prednje straže snoči prodrle 30 km daleč od Makale. Na nekaterih krajih so se spopadle s skupinami. Abesincev. Tudi desno krilo italijanske vojske je nadaljevalo prodiranje proti Tanskemu jezeru v amharski deželi. Italijani hočejo prisilili Abesince, da sprejmejo bilko Italijanska agencija Štefani poroča tudi, da Makala ni bila cilj sedanje italijanske ofenzive. Druga divizija askarov pod poveljstvom generala Vacalussa že prodira dalje proti jugu. Askari bodo skušali prodreti do jezera Ašangija. Pričakovati je, da se bo ta laza italijanske ofenzive razvijala vse bolj naglo in da bo nasprotnik končno prisiljen sprejeti bitko, ki mora postati odločilnega pomena za vojno v vzhodni Afriki. Operacije, ki se bodo sedaj pričele, bodo največjega pomena. Posebno misijo ima tudi general Maravigna, ki operira s svojim armijskim zborom na skrajnem desnem krilu. Pred 3. ilalijansho ofenzivo Rim, 9. nov. b. Ko se bo nova bojna črta utrdila in ko prispejo nove polkovnije, ki so bilo v ozadju kot rezerva, se bo pridela tretja italijanska ofenziva s večjim eiljcm. Cilj nove italijanske ofenzive bo namreč Desie, onstran vrhov, kjer se sedaj nahaja generalni štab abesinske armade. V tej novi ofeniivi bodo izredno važno vlogo igrale kolone generala Maravigne, ki ima nalogo, da brani Italijane pred bornimi napadi od vseli ii-nenadenj. Kolona generala Birollia pa bo prodirala proti oblasti jezera Asangi. To je končni cilj tretje ofenzivo. Podrobnosti sc seveda držijo v najstrožji tajnosti. Enako tajni so tudi naerti o cilju danakilske skupine in armade generala (ira-ziania na jugu. Asmara, 9. nov. b. Posebni dopisnik »United Pressa« poroča, da je z zavzetjem mesta Makale prišla italijanska vojska v bližini avtomobilske slovenskega naroda kot samosvoje edinice z avtonomnimi ljudskimi pravicami in lastnim kulturnim in nravstvenim obeležjem, zato smo vstali proti njej in izjavili svojo odločno voljo, da v skupni državi ostanemo polno; praven in polnovreden naroden element, ki bistveno k tej državi spada, jo tvori in jo kot skupen dom vsem Jugoslovanom ohranja. Vse naše izjave so izraz principa, ne pa kakšne oporlunitete, bodisi z vladnega bodisi z opozicijskega položaja, in ta princip je, da je treba čuvati in negovati skupno državo ter to državno zavest čim globlje utemeljevali na podlagi politične svobode, kulturnega razmaha in gospodarske krepitve tako Slovencev, kakor Hrvatov in Srbov kot treh enakopravnih odinic skupnega jugoslovanskega telesa. , , ,. Zato nimamo nobenega vzroka, da bi zaradi kateregakoli političnega čina bivše slovenske ljudske stranke prišli kot člani jugoslovanske radikalne zajedniee v zadrego. Naša politika jo bila vedno promočrtna in vsaka njena etapa od Kreka do danes kaže samo na on cilj: slovenskega naroda dostojen položaj v državi, ki k njej težijo in so v njej zbrano v ono enotno državno voljo vse jugoslovansko sile. ceste, ki jo je lani zgradil eesar in ki vodi iz Adis Abebe v pokrajino Tigre. Po tej cesti hočejo Italijani z naglico napredovati pod zaščito tankov in svojih letalskih sil čim hitreje jiroli glavnemu mestu Abesinije Adis Abebi. Z abesinske strani se poroča, da so se njihove sile v redu umaknile v dobro pripravljene položaje. V zvezi s padcem fioraheja se poroča iz Hararja, dn je ras Desta na vest o italijanskem uspehu takoj spravil v pokret svojih 100.000 mož, ki v pospe-Seneni maršu napredujejo oh obali Juhe v smeri proti italijanski Somaliji. Vse kaže, da bo prišlo \io abesinske protiofenzive večjega obsega. Izgube v bilki pri Makali Po jiodatkih posebnega francoskega poročevalca so imeli v včerajšnjih borbah okrog Makale Italijani nad 1000 mrtvih in ranjenih, medtem ko so Abesinci izgubili okrog 2500 mož, ki so bili doloma mrtvi, deloma ranjeni in so padli v roke Italijanov. Pomen Goraheja S tigrejske fronte poročajo, da je okupacija Goraheja prav toliko važna kakor padec Makale. Z zavzetjem Makale so si Italijani izvojevali takorekoč vso tigrejsko deželo. Gorahej pa odpira vrata v hararsko deželo, ker leži na reki Fafan ob križišču cest med Hararom in Gerlogubijcm. Gorahej je važen karavanski center. Okrog njega je mnogo vrelcev in vodnjakov. Vse prebivalstvo, ki živi nekaj kilometrov severno Goraheja, sc mora samo pokoriti Italijanom, ker bi drugače ne moglo priti do vode. Gorahej so zavzeli Dubati (domačini iz Somalije) pod poveljstvom polkovnika Malettija, enega izmed najbolj znanih koloni-jalnih oficirjev. Maletti je sodeloval že v libijski vojni in zlasti pri italijanskih ekspedicijah proti Kufri. Angleški Reuter f>oroča iz štaba italijanskega glavnega poveljnika na južnem bojišču, da so Italijani zasedli vse utrjene postojanke okrog Goraheja in da niso nikjer naleteti na odpor. Poročilo na vaja, da so abesinske čete, ki jih je bilo na teli po- stojankah do !000 mož, radi hudega letalskega bombardiranja pred italijanskim napadom popol noma deuioraliziranc in da so pobegnile. Pri leni so prepustile nasprotniku večje število (jorskih topov in strojnic. Italijanske čele preganjajo nasprotnika v severovzhodno smer. Abesinski protinapad? Poročevalec francoske agencije Havas je zbral naslednje informacije: Zaradi resnosti situacije je opaziti vedno manj notranje političnih trenj, ki jih je bilo v Etiopiji vedno zelo mnogo. V vseh slojih sc opaža prvenstveno potreba po obrambi abesinskega ozemlja. Vlada v Addis Abebi izkorišča zelo premeteno vse osebne spore, da bi bolje organizirala odpor proti sovražniku. V kratkem bo odposlan na tigrejsko fronto dedžas Tafari, ki je sodeloval pri uporu Tigrejcev proti cesarju Mc-neliku in ki je bil doslej v zaporu. Vlada mu je poverila to misijo, ker je znan kot sovražnik Gukše. Tudi ostali Šefi tigrejskih pokrajin, ki so bili v času miru pod nadzorstvom oblasti, zlasti ded-žaza Abaratadola in Fitaoriri Araja, so bili odposlani na fronto ter odlično poznajo tamkajšnje raz-mere. V Addis Abebo jc prispel danes neki bojevnik iz Tendijena, ki je izjavil, da se v tamkajšnjih hribih sploh niso vršile nikakc borbe, nego so se vse operacije omejile na četniške spopade. Vedeti pa je treba, da traja potovanje iz Addis Abebe v tigrejsko deželo najmanj 14 dni in da so se v tem času prilike v mnogočem izpremenile. Včeraj so se razširili glasovi, da se je dedž;»s Fitaorari Fikre Mariam odpravil z večjim oddelkom vojaštva v puščavo na robu dežele Av$e. Svojo vojsko je zbral v pokrajini Dolu, kjer je prestolonaslednik za guvernerja. Vse kaže, da bodo Abesinci skušali za vsako ceno preprečiti italijansko prodiranje preko te puščave, in da bodo prešli v napad proti južni Fritreji. Obramba železnice Addis Abeba, {>. novembra. A A. DNB poroča: Guverner kafske pokrajine ras Clvetasu je prevzel s svojimi četami obrambo železniške proge med llararjeih in Diredavo. V hribih severno in južno od železniške proge je pripravil obrambne postojanke, v katere postavljajo /daj strojnice. Vse vlake spremljajo že sedaj strelci tega rasa. Abesinska vlada je izdala te ukrepe, ker je njeno vrhovno poveljstvo zvedelo, da pripravljajo Italijani napad na železniško progo tako i/ danakilske pokrajine, kakor iz pokrajine Avsn. Cesar Haile Selasi pojde na bojišče 14. novembra. Neguš je danes odlikoval oficirje švedske vojaške misije. Njegova visoka odlikovanja jim je pripel na prsi princ Makonen osebno. Italijanske izgube Asmara, 9. nvembra. A A. Havas poroča: Po uradnih podatkih so Italijani imeli od začetka vojne tele izgube: Padli so en oficir, trije evropski vojaki in 12 askarov. lian jeni pa so bili štirje oficirji, šest evropskih vojakov in 71 askarov. Noben italijanski vojak ni bil vjet. Na kaj se zanašajo Abesinci Addis Abeba, >). nov. G. Kakor po vseh drugih deželah, je tudi v Abesiniji očitno neko na-sprotstvo med napredkom in reakcijo, med novo in staro generacijo. To nusjirotje sc v |irvi vrsti kaže sedaj v taktičnem in strategičnem pojmovanju vojaškega položaja. Stara romantična šola velikega Mcnclika, h kateri pripadajo v prvi vrsti glavarji in pa veterani iz vojne 1896. leta. je popolnoma še vedno v mislih stare bojne tradicije in nima niti pojma o tem, kako je treba voditi moderno vojsko. Njim nasproti stoji mlajša generacija, ki jo po-osebljcua v osebi cesarja llaile Selasija. Neguš se dobro zaveda, da so njegovi vojaki oboroženi le s starimi puškami, da vlada velikansko pomanjkanje streliva in da je sleherna odprta bitka z moderno armado, ki je oborožena s tanki, oklepnimi vozovi, letali, artiljerijo iu ogromno množino strojnih pušk goli nesmisel. Samo na severni fronti uporabljajo Italijani nad 500 topov, "5000 strojnih pušk iu več sto tankov. Spočetka je cesar pridobil na času, ko so vojaki morali stotine kilometrov peš prehoditi. Novo zavlačevanje |ia povzroča Ic počasno nabavljanje municije. Medtem pa nepotrpežljivi in bojeviti poglavarji silno pritiskajo na cesarja. Poročila prihajajo, da so čete nestrpne da postajajo nemirne i.n du ne prenesejo več, da bi kur brez boja zapuščali ozemlje. OI te strani nagovarjajo cesarja, naj čimprcjc prične z močno ofenzivo, ki naj dvigne bojnega duha njegove vojske in nergače prisili k molku. Pod vtisom toga drezanja bo cesar najbrže prihodnje dni res odšel na fronto. Kajti vojaki stare šole stoje na stališču, da sc mora vladar boriti 1111 čelu svojih čet. medtem ko bi moderni Abesinci rajši videli, da ostane cesar v glavnem mestu in odtod vodi rn/voj dogodkov. Cesar bo najbrže zavlačeval odločilno bitko, kolikor časa bo mogel, hoče pn v resnici oditi k svojim četam, da ga bodo videle v prvih vrstah. Prastara abesinska vojna tnktika je obkrožiti sovražnika, lega sc jo držal cesar \lcuclik in gotovo sc je hoče držati tudi sedanji neguš. Ni izključeno, du bo žc v bližini Makale, ki so jo Italijani tc dni zasedli, prišlo do enih takih večjih iu važnejših bilk. Abesinski bojni načrt predvideva sledečo taktiko- brez ozira na izgube jiognati val za valom vojakov proti eni ali drugi italijanski bočni liniji in to brez odmora, ponoči in podnevi v upanju, da sc posreči predor in ltal.janoiii odreže zveza z zaledjem. /. (tukajšnjim številom čet upajo abesinski vodje, da sc jim bo la cilj posrečil Res je, da je na njihovi strani število in pn teren, to je strahotno abesinsko ozemlje. Toda odločno govori proti njim neverjetna šibkost in primitivnost njihovega orožja, veliko pomanjkanje discipline, popolno ncpoziiaujc moderne taktike in pa pomanjkanje enotnega vojnega vodstva iirez dvoma hi cesar še dalje hotel čakati * upan ju, da mu bo mogoče sčasoma bolje oborožiti čete. Toda vedno bolj je jasno, da ga jc Zveza narodov izdala in da jc igra s sankcijami, ki naj bi otežkočiln Italiji vojevanje v Afriki, čisto navadna komedija. Tako Abesincem ne bo preostalo drugega, da morda še v teku tega meseca bijejo z italijanskimi osvojevajalei veliko bilko. Dedrasmnča Alelerha ubile bombe v Goraheju Harar, 9. nov. AA. Poveljnik abesinske gar-nizije ded/asmač Afeferk v Dagaburu (na reki Džerer, severno od Sasa-Baneha) v Ogadenu je podlegel ranam, ki jih je dobil o priliki italijanskega letalskega bombnega napada. Pri napadu je sodelovalo zelo mnogo letal. Abesinci so imeli velike izgube. Porušenih je tudi innogo zgradb. Dedžasmač Aleferk je bil eden izmed najuglednejših oficirjev na južni fronti. Kakor sc zatrjuje, je ras Desta že koncentriral svojo vojsko, ki šteje okrog 200.000 ljudi. Abesinci prodirajo v zelo naglem tempu, če so resnične vesti, da se ras s svojo vojsko nahaja že blizu angleške Kenije. To bi pomenilo, da ie abesinska komanda spremenila svojo taktiko in želi izvabiti Italijane na jug. Italijani so med tem razporedili svoje čele na liniji Gerlogubi -Sasabaneh—Dago-bur. Italijanski letalci bombardirajo abesinske kraje ob vsej ogadenski ironti. Strmi 2. »SLOV FIN IOC . ilnc 10. novembru 1!W.">. Stev. 2.'.!), II. november prOZf|||j nUTU Rdeča Mehika „Njena zgodovina je zgodovina umorov...4 V spomin ua ilau. k« -o prenehale krvave morije v svetovni vojni. |iro/,uiijenio vsako leto 11, novembra praznik m i r u . ila se s par ininutnim molkiim spomnimo vseli tisiih inilijunoi Ijiuti. katerih življenja so postala temelj svetov -neinti miru. Praznik miril! ("'mine iu strašne hoilo letos misli v tistem |ioiuemliiiein inulku, ko jo padel ob svetovnem požigu zadnji strel. Zamolčane hudo misli, obraz pa bo izdajal, da aliu zatulilo v o/mi ju um oiliiiev tega slrela kot strašno -prem »v« svetega ifriiznikii miru. Vsa Kvropa ho v tisli strašni minuli vztlrhlela ill ali se lio spomnila tistih neštetih tihih grobov, s katerih kriii smrl v praznik miru: Ne mori! Križi sc |io-vcšajo iu naše neme misli z njimi. In tedaj bn vstala pred našimi nemi vsa dolgu procesija iin smrti izmučenih neznanih junakov, nosečih smrt iu obtožbo ljudi v očeh. Vdani se bodo zopel zale/Ji v zemljo, v svoje izgubljene grobove in v svoje koščene roke litulii vzeli usodo evropskega miru. In potem bodo na.se oči videle nov film: nove procesije stopajo z vsemi orožji \ novo grozo, a nov požar sovražnosti, ki se vžigujo v središču sveta. Aeropltioi iu tanki in topni i rožl.juio ill žrli ena žara miru v rokah neznanih junakov -e trese... Minuto molka dajte Kvropi. da pride k sebi. da začuti mrzel drget, v katerem trepeta ujemi srce! Le za hip naj >e ustavi vse pehanje in liru-mcitje. vse pražilo patetično govorjenje, vollo, bobneče (raze. cmerimi ražitroževaiije. dn se ho preko vsega sveta zarili olnipan krik ranjenega doteka z današnjih, bojišč, ila lin v tisli minuti zarezal vsem do kusii. ludi listini, ki mir pripravljajo z vojno! Strašen mora biti obraz tega človeka, ki kliče zaman k prazniku miru Kvropo! 0. ali ho mir. ki ga krčev ilo lisec koščene roke milijonov močnejši, kol sovraštvo živili src? V tisli molčeči minuti bo dan svel na novo preizkušnjo. Nočemo videli \ misel današnjega j /medenega svetil. Tedaj bomo pomislili, da prav i leinii prazniku polagajo naši lantje žaro slovenske i prsti na grobove nasili žrtev v Judeiihurgii.., Tisti hip se bomo vsi zatekli k mrtvim po pomoč, k j listini, ki jim ic liil zadnji strel na današnji dan leta 11)18 klic k novi straži za svetovni mir! V narodni sfenoščini je živahno Belgriul, '). novembra. m. .Nurodnu skupščina je danes nudilo zelo živahno sliko. \cčinu po--lunccv je iz s\ujili volilnih okrajev pridu seniku j iu se seduj zbira v svojih klubih ter sc posvetuje njihovimi predsedniki o volitvah v stalne skupščinske odbore. Živalmi sn ludi skop-š.inski hodniki. Poslanci skupščinske opozicije hodijo nemirno senitertjn ter silno pazijo na one p:>-liimr ki s,- š,, niso opredelil, in jih nagovarjajo nu vs, mogoče načine, da bi se jim pridružili Pi (Mej pošlmieev teli klubov -di slu I no v Uclgrtidu ter svojih volilnih (ikra od proslu-lili petomnjskih volitev sploh še i idelo. Med t>s to I i lil i poslanci so prispeli seniku že vsi slo-veu s k i |)oslanei. predvsem pil oni. I. so vstopili v JU/. I i iioslanel sn prisostvove" tudi ndooj-šn ji plenarni seji poliličnegu klub JII/. in klulni skupščinske večini . Pucljcvi in Marušičevi poslanci sc zbirajo v lako zvuuein delovnem klubu, kamor 5e vedno zahaja senator Marušič- ter budno pazi na svoje poslanec, du sc nc bi kdo od-(1 vn ji 1 ler nhežal v kak drug klub. Precej živahna akcija se ji razvila tudi v klubu JRZ. ki sr jc žc organiziral ter jc danes najmočnejši hi najbolj organiziran klub narodne skupščine, /.u razliko ud Ustalili klubov, ki ■■<> imeli dosti posla z vsemi mogočimi intrigami, je tu klub izdelal spremembe in dopolnitve, ki bi jih bilo treba vnesti v pripravljeno uredbo o kinetskih dolgovih. Iu klub je tudi razpravljal o kandidatni listi za stalne skupščinske odbore, ki jo lio za le volitve predložil. Ostali klubi so imeli islo-rasno sestanke, nu katerih so ruzmotrivali vprašanje postavitvi? kandidatur v stalne skupščinske odbore. I Jo sporazumu pu do danes ined lomi klubi šc ni prišlo, lo pa zaradi tega. ker hoče vsak klub imeti čim več članov v teli odborih. Belgrad. 9. novembra, m Kakor jc -Slovence« žc poročni, bo v ponedeljek redna soju narodne skupščine, ki bo otvorjeiia s čitanjem kraljevega ukaza. Naslednja seja narodne skupščine. na kuteri bodo izvoljeni stalili skupščinski odbori, pa bo v petek popoldne. Organizacija JE Z K!ub skupščinske večine ima vpisanih 174 poslancev Belgrad, 9. nov. m. Klub skupščinske večine tn klub poslancev JRZ sta imela danes sejo od 17 .lo 20 pod predsedstvom Stcvana Jankoviča, predsednika kluba skupščinske večine, in Drugiše i vetkoviča, predsednika kluba JRZ. Po tej skupni seji je bil časnikarjem izdan sledeč komunike: Klub narodnih poslancev skupščinske večine iu klub poslancev JRZ sla imela skupno sejo v veliki dvorani plenuma narodne skupščine danes, dne 9. nov. od 17 do 20. Tej seji so prisostvovali predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. minister brez portfelja dr. šefkija Belinien, ki zastopa prometnega ministra dr. Mehuieda Spahp, kmetijski minister čir. Svetozar Stankovič, prosvetni minister dr. Dobrivoje Stosovič. minister za gozdove iii rudniki' Gjura Jankov ič. pravosodni minister dr. Mile Miškulin. gradbeni minister ing. Miloš Bohič. minister za telesno vzgojo naroda in za-siopnik ministra z.a socialno politiko in narodno 7itr.iv ji* Mirko Komiienovič in finančni minister rt r. Dušan t.etiea. Predsednik klubu JRZ Dragiša l'volkov ič je poročal o delu klubovega odbora, o uredbi za razdojžltev kmetov ln o številu vpisanih članov. V klub skupščinske večine je vpisanih 171 poslancev. (til katerih jih je v klubu .IHZ KIT. a pole" icga v klubu sknpsčiiiskc večine šc 37. to je skupilo 174. Na dnevnem redu je bila razprava o niedbi za razilolžltev kmetov. V debato so |io-sc::ii tl-le poslanci: Voja čokič. Militiel Krstič. Mihael Slojadinovič. Demetrovič. Nikola Zuber. l.azarevič in še drugi. Bil je sprejel sklep, da bo Š" ena seja, na kateri boilo rnzmotrivuli znova lo vprašanje, nato pa bo izvoljen poseben klubov odbor, v katerega bo imenovanih lil članov', ki hi j a lem - -trinii kraljevske vlade izdali predlog žn spremembe i" dopolnitve urr-tlhc o razdolžitvi kmetov. Prihodnja seja klubovega odbora .!'!/. l-.o jutri ob 17. plenuma klubu skupščinske večine in kluba JI1Z pn v ponedeljek. 11. nov. ob 17 zaradi izvolitve kandidatov v stalne skupščinske odbore . Krnievrti odbori JRZ SI. Ta m beri. I. novembra je bil na Sv. Gori občni zbor krajevne organizacije JRZ ler je bil iz voljen za predsednika 1'lauk Anton, posestnik iz l.eš. podpredsednik posestnik Baš Ciril iz Krbulj blagajnik Grabner Jože ter tajnik Jurjevec Gašper iz I'od bukovja. Od skupnega števila volilcev le občine 355, jih je pristopilo v JRZ 230. Okraini odbori JRZ Okraj litija je izvolil sledeči okrajni odbor JRZ: Predsednik g. Ilinko Lebinger, posestnik in trgovec v Liliji, podpredsednik g. lovro Jevaikar, šolski upravitelj v Št. Vidu pri Stični, ta ju i k g. Anton Gornik, dekan v Štnartnem, blagajnik g. Vinko Lovšin, ž u pil i upravitelj v Litiji. JR/. * Belgrad. o. nov. m. ( Ulit izvršilnega odbora |U/ Aca Stanojevič jo danes sprejel ministra za telesno vzgojo honcnrivies ter sc dalj časa z njim razgovarjal. Dunajska vremenska napoved: Pričakovati je hladnejšega vremena in deževja. Našički proces hončan Osjek. 9. nov. Zloglusni našički proces, ki sc jc začel 9. maja, jo bil končan sinoči in jc torej trajal polnili li mesecev. V tem času jo bilo zaslišanih 1011 obtožencev in cela armada prič. Sodišče lio sedaj tekom undaljnih S dui proučevalo ves zbrani materijah nakar bo dne 18. novembra razglašena sodba. Ver .idno bo objavljen samo diapozitiv, dočim bo obrazložitev sodbe sledila kasneje. Nerodno vprašani« Naciionalistični .>Pohod» vprašuje gospode okrog -Ljubljanskega Zvona , literarnega glasila umirajočega liberalizma v Sloveniji, naj povedo, kaj so: Ali so ž.e marksisti ali pa šc nacijonalisti? -Ljubljanski Zvon je danes slovenoborski. vanj pišejo najbolj izraziti marksisti, kar pa njihove lastnike čisto nič ne moli — piše .Pohod--. Gospodje okrog -Ljubljanskega Zvona- bodo najbrž rekli, da jih ie »Pohod« s tem ovadil policiji, da to ni lepo itd., kakor vsi marksisti, ki luči ne prenesejo; mi pa pravimo, da je iz svobodomiselstva in nacijonalizma samo dvojna pot: ali nazaj k narodu, takemu kakor je, ali pa naprej v marksizem, pod kakršnokoli krinko. V svobodomiselstvu in nacijonalir.mu pa ni mogoče dolgo čepeti, ker sta prazna šatora istega tabora. S o-in pravostavia Srčni. Kurlovci. 9. nov. Zadaje tri tedne jc z.T-cdal v Srem. Karlovcih arhijerejski zbor ruske pravoslavne cerkve v emigraciji; delegati so bili ves čas gostje patriarha srbsko-pravoslavne cerkve Vurnuve. Glavno predavanje je imel melropblit Antonij iz Sr Karloveev. Glavno vprašanje, s katerim sc je zbor pečal, pa je bila sprava ilied inetropolitoin Kulogijem. ki stolnic v Parizu, 'in nu-lropolitoni Teofiloni. ki sloluje v Novv Vorku, z >u-'ii'opolHoni Antonijciii in .-saborom . Patrllirli Varnava ie v tej razdvojenosti videl veliko škodo ludi za srbsko pravoslavje, zato je že dalj časa delal na lo, da se ta dva melropolita med seboj oomirita. Na zboru sc je jiosrečilo spraviti jih in po končanih formalnostih, ki jih je še treba opravili. lio dosežena |iopolna sloga. Tako bo ruska jiravoslnvna cerkev v emigraciji dobila enotno vodstvo — tudi po zaslugi patrijarba Varnave. 33 ..nazesrenov" pred sodeščem Novosadski Dan poroča iz Petrogradu. dn se je |>red senatom okrožnega sodišča moralo zagovarjati 40 kmetov, ki so bili obtoženi, da tn-i-luirlajo rinzarenski sekli. ki uči. da njeni pripad-i ii k i ne sinejo prijeli za orožje, tudi v slučaju vojne v obrambo domovine ne Od 40 |ia jih je prišlo pred sodišče samo HK. ke'* je dva na jioli povozil izvošček in so ju morali jirepeljati v bolnišnir«.. Pred sodišče je jirisel ludi n.iihcv poj), 72 letni kmet Milan Laziv. ki je prosil sodišče, naj bo usmiljeno do obtožencev. Predsednik senata ga je vprašal, ali ima njihova sekla ludi škofa. -Starček je odgovoril, da gu ima. pravijo mu »starešina«, popu pa sluga . ki sum obere in razlaga evangelij. Sedaj jc njihov starešina , Miloš Doroslovac, kmet iz. Beodre Na vprašanje, kaj bi storil v slučaju vojne, ali bi streljal na sovražnika, je odgovoril, da ne ve. aii ne bi morda v odločilnem trenutku v obrambo svoje družine in domovine le streljal. Po zasliševanju, na katera so vsi obto-ženci odgovarjali enako, kakor da so naučeni, jo sodišče vse oprostilo. Odmera zgradarine Belgrad. 0. novembra. AA. Finančni minister Dušan Letica je izdal sklep, naj se pri odmeri zgradarine za lelo 1036 upoštevajo tudi j>ogodbe o iz-premenjenih najemninah do vključno 1. novembra. S lem sklepom finančnega mtnstra je ustreženo zahtevan: hišnih lastnikov, ki navajajo dejslvo, da se zakupne cene in vrednost stanovanj in lokalov v mnogih primerih izpremene med 10 oktobrom kot dneva objave poziva k predložitvi prijave za zgradarino do vključno 1. novembra 1. I. Radi tega smejo davčne uprave pri odmeri zgradarine za lelo 1030 upoštevali tudi nove pogodbe in določiti davčno osnovo |x> najemninski vrednosti stanovanj in lokalov na dan 1. novembra I. I.. če se je med tem časom v resnici izvršila izpretnemba. Zborovanje ljudskih vseučilišč Itelgrad, 9. nov. m. Danes dopoldne je začel zasedati v veliki dvorani Kolarčevc univerze kongres ljudskih univerz iz, vse države. Otvoril ga je prof. dr. Aleksander Belic, ki je obrazložil namen kongresa. Za njim jc govoril ravnatelj Kolarčevc univerze in bivši minister dr. Milan Grol. nakar so sledili referati delegatov. Zvečer je bila delegatom prirejena v Kolarčovi univerzi posebna predstava. Kongres bo nadaljeval s svojim delom jutri doimidne. Hladna fesen že prihaja ^ Ko boste izbirali oblačila za jesen, vedite, da boste kupili plašče, dalje obleke in blago za obleke kakor tudi obleke za šolarje najcenejše pri DRAGO SCHWAB, LJubl^na S liravo de la Torrc objavlja v La Ci'oix daljši članek o najnovejših dlvjašlvih meliikan-skili marksistov, t) zverinstvili v Abesiniji pripovedujejo časopisi! Ni Ireba ili v Afriko. Mehika nudi vzrokov dovolj, (ia bi se našla kakšna kul-lurnu država, ki bi jo hotelu civilizirali, lo sc pravi, jo odrešili rdečih trinogov, ki prelivajo kri njenega katoliškega jirebivillstva Tako jiiše la odlični Mehikanec iu iz njegovega članka hočemo posneli nekaj podatkov za naše bravce. Krvava doba, ki je trajala od lela 1920 do 1929, sc jc lelos z.o|)ol obnovila. Najhujše je v državi Tabasco. kjer neomejeno gos|iodari krvoločni trinog (jurrido Cauabul, ustanovitelj -rdečih srajc in sedaj kmetijski minister v niebiknnski vladi. Cela vrsta družin je moralo bežali iz državo Tabasco. da so .-i rešile golo življenje. Največ pa je bilo dijakov, ki so morali -iskali rešitve v begu. Pri zadnjih volitvah so se dijaki zmenili, da pojdejo nazaj v državo Tabasco, da oddajo svoje glasove. Od predsedništva republike v |)re-stolnici so dobili vsa potrebna pisma, da je njihovo življenje varno. Toda kaj kmalu je mehiško | časopisje imelo priložnost ponatisniti strašen brzo-| jav, ki ga je poslal dijak Rudolfo Brilo Fucher uredništvu iKxcelsiora . v katerem v pretrgani!) , besedah pripoveduje, kako so dijaki, iti f>o šte-I vilu, padli v nastavljeno past, kako jih je zvečer i po brzojavnem navodilu ministra Canabnla obkolila policija in jih s strojnimi (Hiškami pokosila. Pri življenju jo oslid samo Rudolfo, ki je žalostno vesl razširil |io državi. Podoben masaker dijakov je bil nekoliko pozneje. V Monterreyu je nevtralna organizacija nameravala imeti svoj občni zbor. V njej je večina kaloliških dijakov Toda Cunabali lo ui bilo všeč. Poslal je med nje nekaj preoblečenih policistov, ki so začeli izzivali, ko so napravili nered, so potegnili revolverje, ter začeli Streljati na dijake. Pri lej priliki sla bila ubita dva mlada akademika. Svobodomiselni časopis ■K.\cclsior je dva dni potem zajiisal. du je nekaj strašnega, da se jtobijanja mladin vršijo po vsej državi kar po nekem sistemu! o so simptoni, ki kažejo, da se državno občestvo razkraja v krvi in gnilobi' To niso več dejanja ljudi, marveč krvi žejnih goril, ki so lako pokvarjeni, da so |>osadili na vrh oblasti nnjvečjega zaničevanja vredne tipe iz našega -političnega živalo-slovstvab Dne 8.. 9. in 10 julija so se zgodila še druga grozodejstva. Policija je v državi Tabasco aretirala lo mladih ljudi, med njimi dva duhovnika. Zakaj? Policija je namreč prisilila 8 letnega otroka, da ie morili nesli v hišo Martina Doradu sodček smodnika. Otrok je moral ubogati, ker so mu grozili s smrtjo. Ko je otrok opravil svoj posel, ie vdrla v hišo policija, napravila hišno preiskavo , in nastavila puškine krogle po raznih kolih po-i slopja. Poleni je Dorarla aretirala, ker tla proti-| zakonito prodaja smodnik in inunicijo Dorado in otrok sta bila prepeljana na policijo, ker so ju na |»ilce obesili pod strop, kjer sta z zvezanimi nogami visela dva dni iu dve noči. Ko Dorado še ni bolel priznati in se je olrok branil priznali, da je dobil smodnik od dveh vojakov, marveč je zatrjeval, da ga je dobil od policistov, so ju trpinčili dalje. Privezali so jima sjiolnc organe, tako da nista mogla na vodo. Da bi bile njune muke še večje, so jima vlivali v ustu velike količine jiiva iu mineralne vode. Trpinčenje, ki jc odkrilo med jiolieisli strahoten sadizem, je trajalo polnih 24 ur. Ko so iti oprostili, sta otroka odpadla oba • fialča na nogi. Tudi notranje poškodbe so bile takšne, da je mesec pozneje olrok umrl. Dorado pa še danes ni ozdravljen. Ker se je jio mestu <> tem grozodejstvu šuš-Ijalo. je Canahalova policija aretirala še 15 drugih ljudi, ki so bili vsi osumljeni, da so prinašali Doradu smodnik in inunicijo Vseh 13 oseb je moralo pretrpeti podobno trpinčenje, kot Dorado in 8 letni olrok. ICnako tudi oba duhovnika. Are- Zal DINAR dotxts tableto Aspirina Varujte se ponaredbl Na vsaki tableti jo u 1 i s n j e n 8ayerjev križ. ASPIRIN 19 /VIII 191) tirane ženske so bile posiljene, nato pa javno bičane. Torturo (trpinčenje) je vodil osebno general Acosta. Cela stvar je prišla potem prod državno sodišče in gornji podatki so samo |>o-snetki iz obtožnice drž. pravdnika. Čudno se zdi. da bi bil general sam jirisoletv pri grozodejstvih. Tudi o tem jc treba spregovoriti par besed. Mehiknnski »generali; niso častniki v evrojiskem pomenu besede. Odkar vladajo v Mehiki neprestane revolucionarne spletke, se je vzgojila posebna vrslu zločinskih ti|>ov, ki živijo le vojni in od vojne. Njihovi vodje so si nadejali naslov »generalov , čeprav so navadni vodje tolovajskih četnikov. Večinoma so lo mladeniči s širokimi klobuki iz eksasa, vsi zataknjeni od revolverjev in pištol. Teh lipov je vedno več in so postali največja kuga Mehike. Blasco Ibanez, ki je sam prebival v Mehiki, je o njih zapisal lo-le: »Mehiknnski militni izeui ima svoje izhodišče v neredih in anarhiji. On je plod puntov On je danes edino sredstvo, da se more kdo doko|iali do oblasti. Njegova zgodovina je zgodovina umorov in jiokoljev Mehikancev, požigov mehiknnskili vasi iu državnega |>reniožeuja. Mehiški general no pozna drugega kol revolver in njegov poklic je izkoriščanje in sramoteiije svojega lastnega ljudstva, če že ne nreluku njegove krvi. To so današnji voditelji rdeče Mehike . Proli njim je vsaka zakonita borba nemogoča. Ko je znani Calles uvedel proliverske zakone, ki so katoličanom vzeli vse. tudi državljanske pravice, so mu katoličani |ioslali spomenico,.i>odplstmii"6d rlveli milijonov ljudi. Predsednik se jc-izrazi1'.'';Cila je ves la papir dober za stranišču... 'In litho katoličani nimajo nobenega legalnega'sredstva več, da se branijo proli tolovajem, ki so zasedli državno oblast. Mehiški katoličani se žalostno smehljajo, če jim »kulturna Evropa, daje milostne nasvete. naj se jioslužijo svojih državljanskih pravic, ila odstranijo sedanje stanje... Ves katoliški svel bi moral pomagali Mehikancem v njihovem boju za človečanske pravice, kajli rdeča tiranija v Mehiki je ludi sramota naše sodobno kulture. Osebne vesti Itelgrad, 9. nov. m. Z dekretom poštnega ministra je postavljen za pismonošo na Vrhniki g. Stanko Istenič. ISclgrad. 9. nov. m. S kraljevim ukazom so jircmcščcni: zn višjega davčnega kontrolorja davčne uprave Ljubljana-okoliea Mole Franc v Mursko Soboto, za višjega davčnega kontrolorja davčne uprave Ljubljana Deveta k Slavko, dosedaj na davčni upravi L.jnb-1 jnna-mesto, za davčnega kontrolorja nn dnvčni_ upravi v Murski Soboti Gerinovšek Alojzij, dosedaj v Novem mostu, za kontrolorja davčne uprnve v Škofji Loki fteflin Ku-doli' iz Kranja, za davčnega kontrolorja v Ptuju Aušič Ludvik, davčni kontrolor v Škof.ji Loki; za davčnega kontrolorja na davčni upravi Mnribor-nkolicn Šmid Dominik iz davčne uprave v Šoštanju. Belgrad, 9. nov. ni. Snoči je umrl v tukajšnjem sanatoriju »Živkovič« banatski pravoslavni škof dr. Georgije Letič. Belgrad, 9. novembra, m. S kraljevim ukazom sta postavljena: zu vršilca dolžnosti načelnika štaba mornariškega poveljstvu kapetan korvete Pire Bojan, poslani na službo na brorl livar«, za načelnika intendonture vojne aka-demije intcndnntski podpolkovnik .1 u c Ivan. dosedanji upravnik delavnice z.a obleko Belgrajske vesti Belgrad, 9. novembra. AA Ministrski svet je ua predlog kmetijskega ministra izda! sklep, naj se koloniji Brač v Vojvodini dovoli kolonizacij-skega fonda kredit v znesku 220.000 Din za gradnjo našeljcniškili hiš. S tem sklepom ministrskega svela ie soglašala tudi glavna kontrola. Zato jr kine tijski minister dal državni Hipotekami banki nalog, naj la znesli izplača, da boelo mogli naseljenci v oraču čimprej zgradili le hiše. Melgratl. 9. nov. m. Dne 14. novembra bn na Dunaju plavalni Iriimnch Ziirieh-Nušnk-Diinnj. Ive.iirezentnnco iz Sušaka Ivori moštvo Viktorija, ki ga bo ojiičil Luka (."iga-, novic, član dubrovniškcga .Inga«. Itelgrad, 9. nov. m. V ilnch 211. in 24. I. tn. ho v dvorani Kolarčevc univerze kongres ju-j goslnvnnskc unije za zaščito otrok. Itelgrad. 8. nov. ni. Knkor vsako leto na dan sklenitve miru, dne 11. nov., priredi tudi leto« tukajšnje poslaništvo ua francoskem vojnem |)uko|iališču žalni obred za padlo vojake. Itelgrad. 8. nov. m. Knkor smo žo poročali. ho v dvorani Kolarčevc univerzo knu-gres ljudskih univerz iz vse države. Dosedaj .iih je prijavljenih 82. Ljubljansko univerzo im zaslo|uil dr. Janko Loknr, mariborsko ing. Kukovec. slovensko ljudsko univerzo v Zu-grebu pa tloris Zamik Kraljeviča Tomtektv m v Belgrad, 9. novembra. AA. Nj. Vis kraljeviča j Tomisiav iu Andrej sta odpotovala danes ob 18.30 i v preinstvu dvorne dame g. (ludžičeve in jnul-! polk. Miišickcgu, udjiitanta INj. Vel. kralja, v Romunijo. Nj. V. kraljica sc jc pripeljala v pristanišče z Nj. kr. Vis. knezom namestnikom Pavlom. V pristanišču so se od njih |X>slovili kraljevska namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Pc ovič, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan ! Stojadinovič, dvorne dame in civilni iu vojaški , dom Nj. Vel. kralja. Hmelj Hmeljarska zadruga poroča, da je bilo v , preteklem tednu razpoloženje v limcljski kupčiji _prav mirno. V prvi vrsti sc jc prevzemalo, i sortiralo iu odpošil jalo žc preje nakupi jenu i blago in le scmtcrljc jc par kupcev jioseglo turli v kupčijo, da izvrši prispela naročila. Cene sn ostale sicer nominalno nciz.prcmcnjciic in notira najboljše blago 28 do 50 Diu, prvovrstno 25 do 27 I Jim. drugovrstno 18 do 21 Din in treljev rslno j do 17 Din z.a kg. vendar je bilo več zanimanja ni povpraševanja Ic za cenejše drugovrstno iu I tretjevrslno blago. Sicer jm so neprodane z.ulo- | ge letošnjega pridelka v prvi roki že zelo pičle in se sezona polagoma nagiba li koncu. V Vojvodini tc nekaj več zanimanja in po-; vpraševanja predvsčin za cenejše hliigo naj-I boljše okoli 20 Diu za ks: Na Češkoslovaškem je tendenca nu hniclj-skem tržišču mirna in Ic za srednje in najboljše blago jc nekaj več z.aniinalijn in povpriišcv.i-nja. rudi cene so nekoliko popustile in ink„ notira sedaj letošnji žnteški pridrlck J7 dn 55 čeških kron. t. j. 48 do 59 Din za kg: slabše blago pu sc trži tudi iz.jioil novcdcnc cene. tlniclj iz Pštčkn in Uoudnic notira 19 ilo J4 Kč I j'. "4 do 45 |)in. oni iz, Diihc pn II do 15 Kč. t. j. 20 do >7 Din za kg. Sicer pn jc prodano skupno v (SR iz prve roke že nad 80% letošnjega pridelka. V Nemčiji je kii|>čija za domačo poraljo kakor turli za izvoz zelo mirna in izkazu jc razmeroma lc malo prometa. —- V Franciji jc jivi-delck iz prve roke žc večinoma ruzpročluu in pride lc še scinlcrtjc rlo kakega zaključka. — Aljehin premagal Eutva Amsterdam, 9. nov. AA. Snoči se je zaključila Iti. šahovska partija nierl Aljehlnoiu in Kuvvcjem. Po 03. potezi se je Euvve udal. Po sedanjem stanja tekmovanja za svetovno šahovsko prvenstvo ima Aljehin šest zmag. Kuvve pet. pet partij pa je bilo rciulziranlh. Prihodnja parlija bo odigrana jutri v Eindhovanu. Srh! spominu Davorina Jenka skladatelja najlepših srbskih pesmi Belgrad, 9. novembra. Kakor je »Slovenec« že v sredo poročal med belgrajskimi telefonskimi poročili, bo priredilo tuk. narodno gledališče ob priliki 100-lctiiice rojstva svojega bivšega dolgoletnega kapelnika in skladatelja državne himne »Bože pravde« v nedeljo zvečer znano Jenkovo kompozicijo »Vračam«. Pred predstavo bo vseučiliški profesor in eden najznamenitejših belgrujskih glasbenih kritikov g. dr, Miloje Milo.jevie predaval o Davorinu Jenku. Tako se bo istočasno hvaležno spominjala velikega in zaslužnega sina slovenskega naroda in onega največjih predhodnikov jugoslovanskega državnega zedi-njenja tudi srbska javnost, ki je preko Jenkovih strun spoznala mehko in čisto dušo svojega rojstnega kraja. Davorin Jenko je sam, pa tudi s svojo umetnostjo mnogo pripomogel, da so se pričeli Srbi že (lavuo pred svetovno vojno zanimati za slovensko kulturno življenje in za razmere pri Slovencih sploh. S svojo borbeno pesmijo, kakor »Sto čutiš Srbine tužni. Reko nam je Bog Bogova, Sablja moja dimiščijo. Sablja moja kr; vopijo, Oštre su naše sablje, Bogovi silni naših otaca« je Davorin Jenko več kakor pol stoletja navduševal vse južne Slovane in jih pripravljal za borbo, za osvoboditev vseh zatiranih južnih Slovanov. Zato bodo zgodovinarji, ki bodo opisovali zgodovino epopejo našega narodnega osvobojenja in zedinje-nja poleg Kornelija Stankoviča, Marinkovi-ča in Mokrnnjca, zapisali mnogo zlatih vrstic tudi o Slovencu Davorinu Jenku, silnem bojnem klicarju, ki je s svojo glasbeno umetnostjo, s svojo pesmijo navdušil in razgibal široke sloje naroda, da so lahko z veselim srcem doprinašali najtežje žrtve na oltar domovine. Davorin Jenko, velik narodnjak, je po ustanovitvi Slovenskega pevskega društva 1. 1859 na Dunaju, ki je prvo 22. okt. 1860. izvajalo našo narodno marseljezo »Naprej zastava slave« , je par let zatem po velikih uspehih, ki jih jo že žel na glasbenem polju, se odločil, da se bo preselil na jug, med brate Srbe, kar je tudi storil in živel ter deloval med njimi vse do 1. 1909. . Med mnogoštevilnimi ponudbami, ki jih je Davorin Jenko dobival od vseh strani že za časa svojega šolanja na Dunaju, je bila tudi ponudba Srpskega cerkvenega pevskega društva iz Pančeva. Ker ga je srce vleklo na jug, je Jenko to ponudbo takoj sprejel ter prišel za pevovodjo tega zbora v Pančevo leta 1863. S tem zborom se je Jenko v naslednjih letih proslavil med vsemi Srbi ter je z njim obrnil pozornost nase pred vsem raznih glasbenih društev v Belgradu. Za Jenka so je pričelo pred vsem zanimati Belgrajsko pevsko društvo, ki ga je leta 1865 nastavilo za svojega pevovodjo. S sprejetjem te ponudbe se je Jenko definitivno odločil za bivanje mod Srbi. Takoj po svojem prihodu v Belgrad si je v Dositejevi ulici št. 33 kupil lepo hišo. Tu je prebil potem vse svoje dni do odhoda iz Belgrada v domovino, ter je le tu in tam za kratek čas zapuščal tedanjo srbsko prestolnico in odhajal na krajše dopuste v domači kraj v Cerklje in pa na jug, kjer je študiral narodne pesmi. Leta 1870. je že kot slavni glasbenik postal kapelnik in skladatelj tedanjega srbskega narodnega gledališča v Belgradu. To mesto je bilo pravzaprav pravi forum, nad katerim je Davorin Jenko lahko razvil vso svojo delavnost. Tu je treba upoštevati tedanje razmere, pod katerimi se je razvijalo glasbeno delovanje velikega našega skladatelja, da zadobi človek pravi pojem o njegovi veličini in o njegovi nezlomljivi volji, da da maksimum od tega, kar se je od njega kot umetnika pričakovalo. Delo namreč, ki ga je Jenko sam dolgo vrsto let na tem mestu opravljal in to s tolikimi pozitivnimi uspehi, izvršuje danes cela četa. V tedanjem srbskem narodnem gledališču je bil namreč Davorin Jenko vse: bil je kapelnik, zborovodja in korepetitor. V tedanjih skromnih razmerah je bil srbskemu narodnemu gledališču v resnici Jenko vse. Poleg te velike zaposlenosti je še vedno našel časa, da je vadil posamezne pevce, da je ljiomponiral pesmi za posamezne gledališko komade. Sam je moral tudi pripravljati par-titure za orkester ter je bil tudi edini dirigent. Pri vsem tem delu je bil Jenko izredno vesten in marljiv. Ves se je posvetil razvoju gledališča ter je radi tega vse glasbeno delo in ves njegov razvoj v njem najtesneje zvezan z njegovim imenom. Sredi svojega najplodovitejšega dela je Jenko storil srbskemu narodnemu gledališču še drugo uslugo s tem, da je na praznik Vseh svetnikov lota 1882 pripeljal iz Ljubljane v Belgrad tedaj 20-letno Slovenko Velo Nigri-novo, ki jo je odkril na nekem ljubljanskem diletantskem odru kot velik oderski talent, ki si je kmalu po prihodu v Belgrad osvojila vse belgrajsko gledališko občinstvo in postala najslavnejša tragedkinja, kar jih je dosedaj belgrajsko narodno gledališče sploh imelo. Veli Nigrinovi je bil Davorin Jenko do njene prezgodnje smrti (19. dec. 1909) iskren in globoko vdan prijatelj ter vodnik v razburkanem mestnem življenju. Stanovala je vedno v njegovi hiši. Tej slavni rojakinji in veliki umetnici je Davorin Jenko zapustil v svoji oporoki tudi vse svoje premoženje. Pri sestavljanju oporoke pač ni vedel in predvideval, da bo Vela Nigrinova umrla pred njim ter je bil gotovo iznenaden, ko mu je tudi ona vse svoje premoženje zapustila. Smrt slavne tragedkinje, na katero je bil Davorin Jenko silno navezan, ga je zelo zadela. Duševno strt, je sklenil zapustiti Belgrad in je odšel v Ljubljano, kjer je par let zatem tudi sam umrl. Pred svojim odhodom iz Belgrada je prodal svojo hišo za 13.429 Din trgovcu Stojanoviču. Davorin Jenko, Slovenec po rodu in izrazil Evropejec, se je znal vživeti z novo okolico, v kateri je živel ter se ji jc tako prilagodil, da nihče ni mogel opaziti, da ne bi bil zrasel med njimi. Vživel se je docela z duhom nove okolice, ki jo jo resnično ljubil ter je mnogim svojim delom vtisnil čisto srbski pečat, kakor dn bi se bil rodil kje pod Rudnikom v Srbiji. V skoraj polstoletnem življenju med Srhi si je D. Jenko pridobil ogromnih zaslug za uspešno postavitev zdravih narodnih temeljev srh. glasbene umetnosti ter ga radi lega Srbi štejejo med najmočnejše graditelje srbske kulture. V tem ftasu je Jenko uglasbil nad 300 pesmi, uver- tur, glasbenih melodram, operet itd. Ker so je intenzivno bavil z narodno pesmijo, jo vedno študiral, se ji tudi nikdar ni odtujil. Če mu je čas le dopuščal, že je odšel med narod ter je vedno užival ob lepoti narodno pesmi. Tu je zbiral motive zn svojo kompozicije. Davorin Jenko se je tu pokazal največji talent, ki mu je omogočil, du se je takoj prilagodil razmeram svo.ie okolice. V prav kratkih razdobjih se nuni predstavlja v nasprotujočih si vloguh: enkrat kot izrazit glasbeni lirik, izredno obdarjen z melodijo, ki jo polna slovenskih, izrecno kranjskih akcentov, drugič pa kot komponist srbskih komadov, kjer se slovenski tip popolnoma izgubi, mesto njega pa se pojavijo neki pseu-doromantični splošnoslovanski toni, ki preidejo potem tudi v čisto tipične srbske melodije. Kot tak je ustvaril Srbom izrazite narodne kompozicije, ki zavzemajo v srbski narodni glasbi in bodo vedno zavzemala prva mosta. Tako n. pr. »Sto čutiš, Srbine tužni«, »Carina himna« in druge. Mod najvažnejše uverturo za veliki orkester, ki jih je Jenko skomponiral, spadajo: »Kosovo, Vračar, Tri svetla dana, Milan, De-vojačka pletva«, itd. Čeprav je Davorin Jenko živel v čisto drugi okolici, vendar nikdar ni pozabil na svojo ožjo domovino ter je mnogo svojih slovenskih narodnih pesmi uglasbil v Belgradu. Davorin Jenko je za časa svojegn službovanja v srb. nar. gledališču uglasbil pesmi tudi za najrazličnejše popularne igre romantičnega repertoarja, kakor »Seoska lola. Dve sirotinje, Kučna kapica doktora Fausta, Rob, Ženski raj, Radnička pobuna, Jovanka Orleanka« in druge. Od njegovih pesmi so med Srbi posebno znane in zelo popularne: »Verom svagda domovini, Domovino, zemljo mila. Primi, Bože, molitvu. Pojmo Bogu, Prvo doba Srbije, Medju bračom, Hajd na noge, Ubojna pesma. Posle borbe, Juriš, Ustai rajo. Ajd na vojnu, Davorje, Rok so ori. Cvetni maj, Ne pitai me, Zdravica, More mi je ljubav Tvoja, Kosak, Ode si dušo, gdo si rano, Tijo noči, Klonuče ljupke ružico, Lepa je zora diko, Spavaš li, Kolo vodim, Plovi plovi ladjo moja, Lipa, Dobro nam do-šo« in mnoge druge, ki pričajo o neverjetni plodnosti in delavnosti tega velikega Slovenca. Rojen Slovenec, ki se je v srbski okolici, ki ga je tako odkritosrčno sprejela v svojo sredo, da se je počutil kakor doma, je Davorin Jenko s svojim delom pripadal enako kakor Slovencem tako tudi Srbom in Hrvatom. Zato se bodo to dni ob 100-letnici njegovega roistva razlegale melodijo njegovih pesmi po vseh krajih naše širne domovine. Srbija ga smatra za svojega ter se mu ho za vse zaslugo oddolžila na dostojen način. Davorin Jenko jo že kot mlad »prišlek« postal redni član najvišje srbske tedanje •znanstvene instiueije, t. j . »Srpskega učenega društva«. Ko je bila 9. aprila 1887 ustanovljena »Srbska kraljevska akademija nauka i umetnosti«, se. je med prvimi 16 srbskimi nesmrtniki našlo tudi mesto za skromnega belgrajskega Slovenca Davorina Jenka, ki je postal prvi pravi član umetnostno akademije poleg slavnega čike Ljube Nenadoviča, slavnega Dubrovčann Mateje Bana in znn-menitega arheologa Mihajla Valtroviča. Kot akademik je do svo.ie smrti užival stalno mesečno podporo poleg pokojnine, ki jo je dobival za svoje zasluge in delo. Od tedaj izvoljenih 16 akademikov živi danes po sko- ... uporabljala bom vedno samo SCHICHT TERPENTINOVO MILO za no/tj. okr, • * n/e paie° raj pol stoletju samo še eden edini in to znani znanstveni delavec in državnik Jovan Žujovič. Davorinu Jenku so pa izkazovala priznanje za njegovo delo na glasbenem polju tudi mnogoštevilna pevska in glasbena društva ter ostalo kulturne institucije. Tnko ga jo Matica Srbska v Novem Sadu izvolila za svojega častnega članu. Pevsko društvo v Belgradu »Davorje« pa za častnega predsednika. Zn častnega člana so ga nadalje izvolili Prvo belgrajsko pevsko društvo. Aku-demsko pevsko društvo >01)ilič< iu šc veliko število drugih srbskih pevskih društev. Knko so tudi Hrvati cenili Davorina Jenku kot glasbenika in skladatelja, je največji dokaz ta, da so ga imenovali za častnega člana tudi mnogoštevilna hrvatska pevska društva, med drugimi znana »Karlovučka zora« in zagrebško »Kolo«. Za vse zasluge, ki si jih jo Jenko pridobil za srbsko glasbeno kulturo, se mu bo v imenu vseh ostalih srbskih kulturnih ustanov skušalo oddolžiti Narodno gledališče našega prestolnegn mesta, kulturna ustanova, ki ji je Davorin Jenko posvetil vse svojo tvorne sile in vsa svoja najboljša leta. Slovenska prst na grobu slov. vojakov v Judenburgu Položaj slovenskega delavstva Število delavstva raste — plače padajo Ljubljana, 9. nov. V nedeljo bo proračunska seja Delavske zbornice za Slovenijo, na kateri bo tajnik DZ gospod Uratnik podal splošno poročilo o položaju delavstva v Sloveniji. Iz njegovega poročila posnemamo: Propadanje svetovnega gospodarstva se je ustavilo in tud; pri nas je začelo število delavstva počasi naraščati. Temu naraščanju pa ni sledilo naraščanje zavarovalne mezde, ker so mezde še dalje padle. Razvoj v teku zadnjega poldrugega leta se ne more imenovati napredovanje, temveč vztrajanje na dosedanji nižini. Ustavilo se je napredovanje tekstilne industrije in se že opažajo prvi znaki krize. Vse stroke, ki so v zvezi z gradbeno delavnostjo, se gibljejo na polovični višini one, ki je bila pred veliko krizo. Rudarstvo je zaradi krize in zaradi umetnega zmanjšanja državnih naročil tudi padlo na 50% prejšnje produkcije. Eden najvažnejših vzrokov, da se naše gospodarstvo tako počasi popravlja, je ta, da je naša denarna in kreditna organizacija v poix>lnem razsulu. V socialno-polit. oziru pomeni to nadaljnje nazadovanje. Vsako leto nam dorašča skoraj 10.000 mladih ljudi, za katere ne vemo, kako bi jim dali zaposlitve To velja posebno za industrijske okraje in rudarske revirje. Olavna pozornost mora biti še vedno posve-čena vprašanju brezposelnosti. Prihaja čas, da tudi država določi v svojem proračunu vsaj majhno vsoto za podpiranje brezposelnih industrijskih delavcev. Ta znesek bi moral znašati vsaj 20 milj. dinarjev. Januarja bodo imele vse Delavske zbornice v državi kongres ter bodo to zahtevo mani festativno podprle. Zneski, ki se stekajo v banovinski bednostni fond, bi se morali v celoti deliti Javnih borzah dela in Bratovskih skladnicah. udi razdelitev državnih podpor se mora vršiti po Javnih borzah dela, ker so dosedanje izkušnje pokazale, da se sicer na industrijsko-obrtno delav stvo rado pozabi in da igrajo pri razdelitvi podpor izključno tudi politični momenti. V Sloveniji je zavarovanih 16% vsega članstva SUZOR-ja. Ako pa bi šteli brezposelne, bi se ta odstotek povišal na 20%, ker so pri nas industrije, katere je sedanja kriza v glavnem zajela, pri tem položaju pa se dele krediti za brezposelne iz državnih sredstev lako, da odpade na Slovenijo Ie par odstotkov. Proti brezposelnosti bi bil drugi lek. skrajšano delo, oziroma uvedba 42-urnega delovnega tednika. Pri tem pa delajo naše tekstilne industrije po 10 in celo po 12 ur na dan. Industrija pritiska z niz kimi akordnimi postavkami na delavstvo. Javna dela nc morejo biti edini lek proti brezposelnosti, ker se ne dajo izvajali povsod in ob istem času. Po mnenju Harolda Buttlerja, direktorja Mednar. urada dela, so javna dela uspešno sredstvo za pobijanje brezposelnosti, ako se vrše v velikem ob- segu, ako so financirana iz posojil, ne iz davkov in ako so spremljana z gotovo ekspanzijo denarnih sredstev. Stvarni kapitali za posojila pri nas so tu, manjka nam pa kreditne organizacije. Pravilne so misli g. Vladimirja Arka, preds. Trgovsko-industrijske zbornice v Zagrebu, ki zahteva v svojem programu: 1. ukinitev vsake zaposlitve otrok; 2. omejitev parazitskih industrij z zastarelimi napravami, ki morejo živeti le s posredno podporo od poljedelstva na ta način, da le industrije zaposlujejo male poljedelce, katere pla; čujejo potem z mezdami, ki same ne zadoščajo niti za golo življenje; 3. Določitev minimalnih mezd, ki naj se merijo po fizičnem eksistenčnem mini-; mumu. O. Arko zagovarja misel, da morata biti pravilna gospodarska in pravilna socialna politika prav za prav ena in ista stvar ter zagovarja celo misel poveznosti delodajalskih in delavskih zbornic v skupno zbornico, kjer bi bili enakomerno zastopani delodajalci, podjetja in država. Vendar se Delavske zbornice z vsem lem ne morejo strinjati, dasi bi bila zaželjenja kooperacija med zbornicami. Zbornica proučuje vprašanje mezd, ženskega dela, položaje delavcev, proučuje trenotuo stanje mezd v tekstilni industriji in sodobna vprašanja. Zaradi vedno pogostejših nesreč v rudnikih zahteva zbornica, da se uveljavijo enotni moderni rudarsko - policijski predpisi in da se uvede bolj učinkovita kontrola nad varnostjo v rudnikih, pri katerih mora sodelovati ludi delavstvo. Nujno paž-njo je Ireba posvetiti krizi socialnega zavarovanja rudarjev. Posebno mora biti ustvaritev invalidnega in starostnega zavarovanja tudi v bodoče med stalnimi aktualnimi vprašanji, s katerimi se bo morala zbornica slalno baviti. Prispeli na> novejši modeli R ADI0APARAT0V svetovnoznanih najboljših znamk Prodaja tudi na obroke „Tehnik" I. D AN) AI Liubliana, Mik ošičeva c. 20 Telefon 34-19 »Prsti slovenske vam pošilja domovina, da bode v grobu lažja vam tujina.« Ta napis je mladi kamnosek g. Franjo Kuno-var od Sv. Križ-a pri Ljubljani vklesal v marmornato žaro, v kateri je poseben odbor včeraj ponesel slovenske prsti na grob slovenskih vojakovv Judenburgu. šara je izklesana iz črno-belo ljsatste-ga podpeškega marmorja, nad pol metra visoka. Odboru se je po dolgem iskanju posrečilo najti mladega podjetnika, ki je brezplačno izvršil to lepo delo kamnoseške umetnosti, ki bo krasilo slovenski grob v Judenburgu. Podjetju gre vse priznanje za tako posrečeno delo. v imenu odbora in vseli, katerih sorodniki so našli v Judenburgu mrzli grob, pa najiskrenejša zahvala za tako požrtvovalno razumevanje namena, kateremu bo žara služila. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Bela kuga Množe se slučaji bele kuge. Komaj je v sredo umrla zn posledicami splavu 37-letna Notranjka, že so pripeljali novo bolnico, ki sedaj išče zdravniške pomoči. Morilski posel nad nerojenimi vrše ljudje prav sumljivih lastnosti. Tudi v Ljubljani je več takih »doktorjev«. Tako jc poleti policija aretirala nekega mazuču, ki je »ordiniral« v bližini dolenjskega kolodvora. Bil je znan daleč naokoli. Prišlo jo včasih 20 do 30 pacijcntov k njemu, tedaj število, za katero lahko tega »dohtnrja zavida vsak Ijubljunski zdravnik. Celo kak avtomobil se .ic tu pa tam ustavil pred njegovim stanovanjem. K njemu so sc zatekali tudi taki, )>ri katerih zdravniška veda ni več vedela jKimoči. Ordinacije« so bile izredno drage: po 100. 200. 300, 500 celo 100!) Din! Splave je opravljal v poznih nočnih urah. Svoječasno je bil bolniški strežnik in sc precej razume ua kemijo. Okrožno so dišče je vodilo preiskavo tri mesece. Vso pri pruvl.iulno imstopunje je sedaj končano in mazaški • dohtar« pride s svojimi žrtvami menda šo ta mosec na zatožno klop. Drobne novice Na poti v Judenburg m Ljubljana, 0. nov. Številni udeleženci slovesnosti v Judenburgu, ki bo jutri v nedeljo, so so danos nkol i l zbirali prod hotelom »Union«. Bilo je med njimi mnogo Ljubljnnčlmov, pa tudi podeželanov. zlasti Notranjska je poslala mnogo bivših judenburških vojakov. Med udeleženci potovanja v Judenburg je bilo tudi mnogo žena. Dva velika, mogočna avtobusa, katerih naših ljudi v Judenburgu in v Avstriji res nc bo treba biti sram, sta sprejela vase (14 udeležencev. Velik avtobus bo izletnike odpeljal tudi iz Kranja, eden uli dva avtobusa pa iz Maribora. Poleg tega je odšlo iz Ljubljane in od drugod v Judenburg tudi več zasebnih avtomobilov. Med udeleženci je močna skupina pevcev, povečini članov »Ljubljane«, ki bodo v Jiule.n-burgti pri slavju peli. Prekrasni in razkošni so venci, ki so jih naši ljudje odnesli v Judenburg. Ogromen venec z narodnimi barvami polože pred spomenik padlim vojakom v Judenburgu, v kapelico pa polože krasno marmornato žaro s slovensko zemljo. Dalje polože v kapelico velik srebrni venec in pa ogromen šopek od slovenskih fantov, sestavljen iz nageljev, rožmarina in roženkravta. llojevniška skupina Ljubljana - Bežigrad, močna II mož, je nesla s seboj tudi velik venec. Povrh toga nesejo posamezniki iu posamezne bojevniške skupine v Judenburg še kakih 5 lepih vencev. Potovali bodo čez Jezersko in iio Labudski dolini v Judenburg, vrnili pa se bodo čez Breže in Celovec nazaj na Jezerske. Udeležence vodi g. Jernej Hafner. župnik iz Starega trga pri Ložu. Žalnega slavja v Judenburgu se udeleži ves pripravljalni odbor za to slavje pod predsedstvom g. Hafnerja, ki zastopa tudi ljubljanskega knezoškofa. (i. bana zastopa šef splošnega oddelka tr. Vončina. mestno občino ljubljansko podžupan prof. Jare, mesto (Vije magistralni ravnatelj Šubic, mariborsko mestno občino pa podžupan g. Zobot. Zvezo bojevnikov zastopa g. llado Štnrm. Udeleženci nesejo obenem s seboj prispevek zn judenhurško grobnico slovenskim vojakom v višini okoli 15.000 Diu. Pred odhodom je g. župnik Hafner dal še kratka navodila, kako bodo potovali po Avstriji in kako se vedli, tako. da bodo častno reprezentirali Slovence in jugoslovansko državo. — Kip blagopokojnega kralja Aleksandra, odlično delo našega akademskega kiparja Niko Pirnata, je kupila kralj, banska uprava dravske banovine ter ga dala na razpolago ljubljanski univerzi, ki je postavila podobo svojega visokega protektorja v avlo — zaenkrat le na provizoren podstavek. Ko bo stala prekrasna umetnina na definitivnem podstavku, bo seveda prišla njena lepota še mnogo bolj do veljave. Posebej je treba poudariti, da je kip vlil v bron naš domači livar France Mostar na Galjevici; s tem doslej menda največjim delom je dokazal, da je kos tudi najtežavnejšim nalogam. Kip ie torej popolnoma naše domače delo. KINO Danea ob 13, 17, 19, 21 url UNION Spet film, ki so pričakovali vsi TEL. 22-21 Spet film, ki je doživetje za vsakogar Tako je končala ljubezen Njegove naivečje odlike poleg čudovito prikazane napoleonsko - habsburške dobe in nežne liubezni iz te dobe so: PAULA WESSELY kot princesa Mariia Luiza GUSTAV GRUHOGENS kot knez Metternich WILLY F0RST kot voivoda Modenski ERNA MORENA kot cesarica Jozefina Zvočni tednik: Abesinija, sto zanimivosti Rezervirajte vstopnice od 11—12 30 in od 15 ure dalje — Pri Narodni banki je razpisanih več mest in sicer za 5 pravnikov in 5 s trgovsko akademijo. Družba sv. Mohorja bo v prihodn jih dneh začela razpošiljali letošnje redne knjige. Najprej pridejo letos uu vrsto Amerika in ruz.ni inozemski kraji, nato lavuutinsku mi ljubljanska škofija. Poverjenikom, ki pošljejo po knjigo v Celje, bo Družba sporočilu, kdaj nuj pridejo po nje. —- F. S. Fiužgarjevi Zbrani spisi 17 zvezkov, 8. se pripravlja) so najlepše naše ljudske knjige. Njihova liudska vrednost je prav v prvotnem pomenu resnična: iz teli opisov odseva krepka podoba našega človeka, zdrava misel in močan pristni ljudski jezik. Vsega tega vedno bolj potrebujemo, zato Finžgarievi spisi dobi-raio tudi vedno večjo veljavo in so potrebni vsaki knjižnici. Zalaga jih Nova založba v Ljubljani. Ali je gospa Ivanka časih zlobna? Nikakor rte! Smeji se samo svojim originalnim mislim: Tale naš kuža je napram potepuhom in postopačem prav tak kakor je terpentinovo milo Zlatorog napram umazaniji. Naš kuža užuga vsakega pritepenca, terpenrinovo milo Zlatorog pa vsako umazanost pri perilu. Koledar Nedelja. Ki novembra: (22. pobinkoštna nedelja) Andrej Avelin. spoznavale«; Trifon, mure-iipi-. Ščip ob 15.12. Herschel napoveduje lepo vreme. Ponedeljek. 11. novembra: Martin (Davorin), škoi: Mends Osebne vesti lz banovinske službe. Postavljena sta: dr. Jože Žitnik, zdravnik volonter v ženski bolnišnici v Ljubljani za sekundarnega zdravnika v Mariboru in dr. Cuder Franc za sekundarnega zdravniku v Brežicah. — Kcaktiviran jo g. Jože Okorn. banovinski kmetijski ekonom, ludi tu jc eden izmed tistili žrtev, ki jili jc prejšnji režim brez vsakega povoda postavil v pokoj. Premeščen je g. Robič Jože. dezinfektor iz Krškega v Radovljico, in sicer po prosil"i. Po službeni potrebi pa jc premeščen Drobnič Simon, uradniški pripravnik iz. Radovljice v Logatec. Poročila sta se gospod F.rcigoj Oton, poslovodja, in gospodična Mrkun Marija, priv. uradnica v Ljubljani. Čestitamo! .. Zrakoplov no podčastniško solo so dovršili naslednji gojenci: s prav dobrim uspehom Rudolf Madacki in Zdenko Kopecki. z dobrim uspehom Miljutin Kalčič, Dragotin Dir, Franjo Luger, Štefan Mrmak, Adolf Vnjhl in Anton Kamenšek. — Topniško podčastniško šolo: z odličnim uspehom Dušan Skoro, Branko Strepački. Milan Zer, Rudolf Tol. Leopold Škraber. Mihael Nabernlk, Ivan šiller, Božidar Marin. Alojzij Žiimer, Ivan Hemi, Josip Črnec. Anton Tcnodi. Alfonz Ožir. Ernest Šbil, Milan Knntnr in Ivan Pavlic; s prav dobrim uspehom Jožef Berglez. Anton Ružir, Ignac Zibek, Josip Begač, Teodor Voda, Ivan Slopšek, Ivan Le-skovšek. Avgust Uncer, Alojz Korošec., Ivan Ko-niaromi in Anton Pučnik, z dobrim uspehom Josip Čok, Albert Figi, Edgar Močnik, Anton Toplikar. Jožef Kuhar, Janez Pertinač. Janez Teršek in Vi-libald Tavčar. — Podčastniški oskadron konjeniške šole: z odličnim uspehom Matija Ilajek, Josip Tari in Silvester IJlaga; s prav dobrim uspehom Rudolf Bukovšek, Dušan Marin, Dezider Kuhar in Rihard Bontus; z dobrini uspehom Filip Jonak. Mile Požega, Božo Radan, Mirko Lugar. Alojzij Meteljko, Anton Kovač in Janez Oman. Dva brata po istem očetu in materi: pa kaka razlika med njima! Na svetu je okoli 20.000 mineralnih vrelcev, pa niti dva nista enaka. Zapomnite si, da je RADENSKA — on« s srcem samo ena! — Nastopno predavanje priv. doc. dr. VI. Murka. V soboto ob 12 opoldne je nastopil s prvim svojim predavanjem na ljubljanski univerzi novi docent za finančno pravo dr. VI. Murko. Zbornica je bila napolnjena odličnega občinstva. Tako je to predavanje poselila večina vseuč. profesorjev, zastopnik mesta, češkoslovaki konzul, predstavniki naših bančnih in gospodarskih zavodov, zastopniki Jugoslovansko-češkoslovaške lige, .jadranske straže ter veliko dijakov Novega docenta je predstavil občinstvu dekan pravne fakultete prof. Dolenc z nagovorom, v katerem je orisal delo mladega znanstvenika in njegovo pot, potem pa je tudi podal kratek razvoj pravne fakultete, ki skrbno skrbi za svoj znanstveni naraščaj, saj je nastopajoči docent že šesti privatni docent te fakultete. Nato pozdravi tudi njegovega očeta prof. dr. Matijo Murka, ki je prišel iz Prage, da prisostvuje prvemu predavanju svojega sina, ter mu čestital k rodbinskemu prazniku. Po pozdravih je dal besedo novemu docentu. Dr. V. Murko je nato predaval o oblikah javnega kredita v izčrpnem, preglednem podajanju, s katerim je žel obilo odobravanja. Po predavanju so mlademu docentu vsi prisotni navdušeno čestitali. GJ-.iasen štedljiv a poceni 'zdelek Osješhe livarne železa in tovarne strojev d Osijeb SUKNO DOBITE POVSOD! To velja. Ali ml, KOT TOVARNARJI, Vas lahko bolje in ceneje postrežemo. Cene naših Stotov so od 80 — do 180 - dinarjev. VLADA TEOKAROVICI KOMft čJavaein Po sedmih letih najdeno truplo. Pod telil naslovom je Slovenec z dne 29. oktobra t. I. poročal. da jo našel (livarski delaver Petcrnel drie 25. oktobru I. I. na tako zvnnem Gaberju, ki spada pod občino Gorje, človeško okostje, glede katerega so je ugotovilo, da so lo zemski ostanki pred približno sedmimi leli izginulega Aniona Jakopiča p. d. BaČnianu. tovarniškega delavca in poseslnika iz Sp. Laz, župnija Gorje pri Bledu. Okoli borovca se je našla tudi ovita vrv oziroma konec vrvi, ki je bila vsa proporeln in segnila in je zato jasno, da si jn pogrešani Bačman sani vzel življenje. Te trditve pa niso resnične. Vrv, ki je bila najdena, je bila res nekaj namočena od dežja, bila pa je še tako sveža in tako dobro ohranjena, ila si jc nemogoče misliti, da lii 7 let visela nn borovcu. Zato jo tudi nadaljnja trditev, da bi se bil Bačman na to vrv obesil, neresnična, in je mogla ta vrv priti Ic po naključju v bližino trupla. Ker so govorice, da se ie Bačuittti sani obesil, neutemeljene in žaljive, tako za pokojnega Antona Jakopiča kot njegovo rodbino, izjavljam, da bom vsakogar, ki ho trosil take govorice, sodno zasledovala. — Jesenice, 7. novembra 1035. — Jakopič Jera. — Iz konzorcija lista -Bojevnik« so izstopili: Drobnič Ivan iz Dobrepolj, Kubelka Venceslav iz Ljubljane, ftatej Miroslav iz Trbovelj, Reeman Franc iz Radovljice in Wagner Rudolf iz Ljubljane. — Razpis. Ker poteče aprila meseca Pečni-kariu, avtoprometni družbi z o, z. v Sv. Jakobu ob Savi, izdano dovolilo za izvrševanje obrta rednega prevažanja oseb z motornimi vozili na progi Ljubljana—Sušak, se vsi interesenti za enako dovolilo vabijo, da vlože do 20, t, m. zadevne prošnje v zmislu § 95 obrtnega zakona pri pristojnem občnem upravnem oblaslvu prve stopnje in radi nujnosti o tem neposredno obvestijo kr. ban-sko upravo, oddelek VIII, v Ljubljani. — Kralj, banska uprava dravske banovine. — Oblastveno dovoljena razprodaja tnanufak-turnega blaga pod tovarniško ceno — ugoden nakup zii trgovce. Jos Potkosig — Ljubljana - Stari I trg 4. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ (Revmatične bolečine odstranijo „IVIbol" tablete Mr. Bahovec. v lekarnah 0 labi Din 20— ali pa 40 labi. Din 34 — z na-oisoni proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec Ljubljana. Kongresni trg ~R7s.br. ,7»lli iS. VI. 1».__ — Konec procesa v Osjcku. V petek dopoldne je bila končana velika obravnava v procesu o znani »našički aferi«. Govorili so še nekateri obtoženi uradniki glavne direkcije državnih železnic, ob 5 pa je predsednik Povrzanovič vprašal drž. tožilca dr. Mavroviča, ali ima šc kaj pripomniti in ko je ta zanikal, je predsednik izjavil, da se bo sodni senat sedaj pričel posvetovati o sodbi, ki bo izrečena v predpisanem roku, namreč v ponedeljek 18, t, m. ob 8 zjutraj, [-Kino „mmu k Vid n. u.n Ne zamudite prilike, poseliti vesele vojaške komedije ..lažni feBdmaršal" Predstave danes ob 4, 6 in 8 uri Cene: 3'—, 5'—, T— 9 — Din Italijani izvažajo naš les. Iz Šibenika, kjer ima tvrdka Šipad največje lesno skladišče v Evropi, poročajo, da Italijani na vso moč hite nakladati les. Letos, ko se ie Italija spopadla z Abesinijo, je Italija samo iz Šibenika izvozila 154.000 kub. metrov najrazličnejšega lesa. Ta les so prevažali najprej v italijanska pristanišča, nato pa v italijanske kolonije v Afriki. Z našim lesom so povečini zgrajene vojaške barake v Afriki. Samo štiri partije lesa so bile poslane meseca junija in julija v obsegu 17.000 kub, metrov neposredno v Massavo, Ker so Italiji potrebne še velike količine lesa, rok pred pričetkom sankcij pa zelo kratek, ogromna italijanska mornarica pa rekvirira-na, Italijani zelo hite z naročili. V Šibenik je dospel te dni veliki italijanski parnik »Luigi«, na katerega je 90 delavcev takoj začelo nakladati les. Parnik bo naložil lO.COO kub. metrov lesa za Eri- j trejo. Novi jugoslovanski parnik »Jelisava« pa jc odpeljal v Italijo 800 kub. metrov lesa. Napovedana sta še dva parnika, ki bosta prepeljala v Italijo 12.000 kub. metrov lesa. V Splitu pa nalagajo na parnik »Isonzo velik tovor fižola za Abesinijo. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proli boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Za jctičuega obrtnika, ki ga je usmiljenim srcem luko toplo priporočil danes teden naš domači zdravnik, jo prejela naša uprava do današnjega dne naslednje milo-dare: Neimenovan 20 Din, g. Franc Lerh iz Radovljice 100 Din, neimenovan 20 Din, neimenovan 50 Din, neimenovan 10 Din, neimenovan 10 Din, neimenovan 10 Din, ga. N. N„ Slav. Brod 50 Din, ga. Jožica Farkaš, Sv. Ju rij ob Šč. ;I0 Din, g. Ivan Jazbec, Celje, 10 Din, g. E. T. v SI. Gradcu 50 Din, neimenovana, Prevalje 15 Din — skupaj v gotovini 375 Din: dalje po poštni hranilnici: neimenovan Meža-Crne5e 10 Din, ga. Marija Jenko, Št. Vid 30 Din, g. Janez Jerman, Sv. Juri.i pri Zid. mostu 10 Din, g. Jože Vovk, kaplan, Ilinje 10 Din. g. župnik Andrej Stakue, Sladka gora 10 Diu, neimenovan iz Jesenic 20 Din, g. kaplan Alojzij Soštarec, Turniščo 10 Din, ga. Božena Jelence, Srednja vas v Boh. 30 Din, ga. Minka Kalan, Zapotok-Turjak 15 Din, skupaj 145 Din, v celoti torej 520 Din. Bog povrni sloterno! Zakaj jo razlrna krema „LA TOJA" edinstvena na svetu? S) ]e visoko koncentrirana in vsled tega zelo Izdatna. fes Čuvnr zobne sklenine! IMLAN tf JZ^ ( iie t if rice V. — linodnevni izlet v Trst in dvodnevni izlet v Gorico—Trst z avtom 17. novembra. Prijave s fotografijo, osebnimi podatki in s plačilom do 13. novembra. — l'o božjem svetli-;, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. Kapital v zimi .----•---- Lutz Ceuik; Tovarna Lutz-ueči. Ljubljana — Šiška — Strašen zločin nasilneža. V vasi Rečici pri Karlovcu se je pripetil le dni strašen zločin, ki je razburil vso okolico. Znani nasilnež in pretepač 17 letni Andrije Brezedič je pretepal otroke na paši in zato ga je mala Marica Nejak opozorila, naj ne tepe otrok, na kar je pretepel še njo. Marica je to povedala svojemu očetu, ki je pozval Brezediča na odgovor. Svojemu sinu Andriji pa je pritekel na pomoč njegov oče Janko, ki je prav tako znan pretepač. Janko je ukazal svojemu sinu, naj ubije Nejaka, nakar je ta icvlekel revolver in ustrelil Nejaka v usta. Nejak je bil takoj mrtev. Oče in sin sta bila takoj aretirana. Janko Brezedič je še potem, ko je bil aretiran, izzival ljudi okrog sebe z odprtim nožem, češ, kdor je junak, naj si upa blizu, ker je eden že padel, morejo pa še drugi. Ljudje so opozorili orožnika, da ima Andrija pri sebi še revolver, nakar ga je moral izročiti, zraven pa je predrzno dejal, da jih ima doma še štiri. Bolnim ženam se izpraznijo čreva po vporabi naravne Franz-Josefove grenke vode neovirano in lahko. Itaa. |M> min. soo. pol iu nar. «lr. S-tir. 15488, 'JS. V. -- Tvarina. ki je bolj občutljiva kakor najfinejše sleklo, je zobna sklenina, ki jo je treba čuvati z vporaho odlično zobno kreme CIMEAN. Slatina 1'ctiinjska zdravi in krepi, zato jo pijte redno tudi Vi! — SITAR & SVETEK - štampilije etikete -sedaj na Marijinim (rgu 8. Sc priporoča. — Opozarjamo vse podeželske ljudske odre na objavljanje slovenskih iger, ki jih priporoča .Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani v našem listu od časa do časa — Strašen zločin norca. V Kovinu, malem ba-natskem mestu v bližini Zcmuna, je bil te dni odkril grozen zločin. Na robu mesta jc živela v slabi kajži 80 letna Persa Sever, vdova po železničarju. s svojim 45 letnim sinom Ogrinom. Starka je bila težko bolna ter se ni mogla niti premakniti s postelje. Zadnja dva meseca pa sosedje niso opazili, da bi Persa dala kak znak življenja od sebe. Zadeva jim je poslala sumljiva ter so o tem obvestili policijo. Policija ni našla v hiši ne matere ne sina. Prijeli so ga šele zvečer, ko se je klatil po mestu. Ko so ga vprašali, kje ima mater, je povedal, da ga je nekoč razjezila in jo je nalo spekel ter pojedel. Policija v začetku ni niti verjela, ker je mislila, da se Ogrin šali. Šele, ko so našli sledove kosti v peči, so morali verjeti grozno resnico. Sin je povedal, da je pekel mater 5 ur, dokler ni umrla. Ogrin je očitno blazen in zato so ga izročili umobolnici, ki je v istem mestu. šanatorium EMONA Ljubljana knin»ll.krg» ul. 4 r Zdravnik: Tel. 36-5 ordinira od 11—1 dr. Fr. Derganc, kirurg, šef-prunarij v p. K iubljana © Slovo generala Pckica. Včera j zjutraj ob pol 9. jc z brzovlnkoni odpotoval ua svoje službeno mesto dosedanji poveljnik topničarstva dravske divizijske oblasti brigadni general A. M. Pekič. Predsinočnjitn so v slovo priljubljenemu generalu njegovi ožji prijatelji priredili v kolodvorski restavraciji intimno večerjo, ki jc potekla v prisrčnem razgovoru. Simpatičnega generalu bo ohranila Ljubljana v toplem spominu. na novem mestu pn mu želimo veliko uspehov. © Mestni odbor »Jugoslovanske radikalne zajednice« za mesto Ljubljana sporoča, du ima svojo pisarno v Slomškovi ulici št. 19 (nasproti mestne elektrarne). Vsi, ki želijo postati člani JRZ, se morajo zglusiti pri krajevnem odboru, v čigar okolišu stanujejo. Pristopnice bodo na razpolago tudi v zgoraj označeni pisni ni mestnega odboru JRZ, ki imu uradne ure vsak delavnik od 9 .do 13. in od Ib. do 17. © »Janko in Metka« v filmu. To lepo pravljico, ki smo jo kol otroci brali v neštetih verzijah in predelavah, jo videli na dramskem in opernem odru, nam je včeraj popoldne pri svoji mladinski matineji pokazala Prosvetna zveza. — Film ima vse tipične znake lepega in dobrega pravljičnega dela, tako, da je včeraj navdušil velike in male -— zlasti le — ljubitelje pravljic. Kako jih ne bi! V njem so videli gozd z vsemi njegovimi lajnami, čarovnico v gradu iz kolačev, njene zlobne nakane in pogum Janka in Metke, lii se čarovnici navsezadnje pretkano izmuzneta in jo povrh vsega šc kaznujeta. Danes se matineja ponovi ob 10.30. zn tiste, ki danes ne bodo mogli ali ne bodo dobili prostora, pn bo še tretja predstava jutri ob 14. — Vsi sedeži v razkošni unionski dvorani so spel samo po 4.50 Din, zalo si pravočasno oskrbite vstopnice v predprodaji. © Gledališki večer v Rokodelskem domu. Veliko poštene zulnnc in razvedrila bo drevi v Rokodelskem domu. O tem priča -pestri spored večera s primernimi glasbenimi točkami, kuplc-ti, ki jih bo pel g. Cestnik, in veseloigro, /.uto nuj sc vsakdo odloči, du pride \ Rokodelski dom in ilu si oskrbi vstopnico že v predprodaji od 10. dn 12. Pričetek urireditve je zvečer "b »edinih. Slov. 2.'9. >ST.OVrXF,r . dno m. novembru 1!W.V Mi dn .) - Donos oh 10 30 uri, julri ob 14 uri &IK MLADINSKA MATINEJA TEL. 22-21 PROSVETNE ZVEZE Pravljični film za otroke in za vse. Vsi sedeži spet samo po 4*30 Dlll. i 'S''"'.. a -r..1.-.•—*• iT*"-. J?.-: ,T! 0 Na V. |i Kolodvorska ul. 11 poprcic pri Pollaku, Dunajska cesla 23. 0 Ljudska univerza v Ljubljani prične s svojimi rednimi predavanji 11. 1. m. Prvi bo predaval univ. prof. ing. arh. VnrniU Ivan: (I sodobnih težnjah v arhitekturi s posebnim ozirom na Ljubljano. Ze lani jo la predavatelj s svojim predavanjem privabil zelo mnogo občinstva v Delavsko zbornico na Miklošičevi eesli. kjer se bodo tudi lelos vršila predavanja. Tn predavanja se bodo vedno pričenjala ob 20, so brezplačna in vsakomur dostopna. — Učni tečaj nemškega jezika se prične na Ljudski univerzi v torek. 12. I. m. Prijavljene) se naj zberejo ta dan ob 20 na državni trgovski akademiji v Ljubljani. Bleivveisova cesta. Prijave za učne tečaje italijanskega in francoskega jezika sprejema Ljudska univerza, Gosposka ul. 15, do vključno 14. t. m. MaB^nmmhmnmmnhmnmana* Damski plašči od najfinejšegaduksusnega izdelka in blaga do preprostih so najugodneje v izbiri pri tvrdki Fr. Volčič Stritarjeva ulica 0 Znstrnpljenjc. Včeraj je rešilni avlo prepeljal v bolnišnico 35 letnega brezposelnega bančnega uradniku I ranca T., ki jo v samomorilnem namenu izpil večjo količino veronala. K temu koraku gu je prignala najbrže beda. Pri Prijatelju v fosfata • .laven Martinov večer radijske postaje. Tudi lisli. ki nimajo radijskega aparata ali de-leklorja, bodo lahko poslušali vesel Martinov večer, ki ga bo priredila liadiofonska oddajna postaja dne 1(1. novembra oh 20.15. Ta sicer za oddajo namenjen spored bo namreč javno izvajan, in sicer v dvorani Trgovskega doma na Gregorčičevi ulici. Nastopali bodo poznani in priznani solrudnlki v sporedih nase posluje, kakor: radijski orkester, kmečki Irio, kvurlel llmlndrn . pevski kvarlel Kanljc na vasi Danilo Bučar in g. Viktor Pirnat. Vstopanje v dvorano bo možno samo do 20.12. na kar posclnike posebno opozarjamo. Predprodaja vstopnic bo isli večer od III dalje v Trgovskem domu. Sedeži po li Din. stojišča po I! Din. •i Kino kodoljevo igra danes in julri Begunca i/, ( ikagec z Gusln\om 1 rblichom iu pet lep i li prediger. Ako hočete rlobro milo poleni uporabljajte ki je izdelek slovenske industrije. »Hubcrtus« milo jc priznano kot najboljše. 0 Mela, T v rševn 20. Vam muli pletenine cenenih in liajoilličnejših kakovosti Isliiil.icnini srrcm se priporoča lo lelnj dijak, sirota iz Dalmacije, za kako ponošeuo zimsko suknjo ali vrhnjo obleko. Pojasnila v uredništvu lisla. iiUBUANn. PRažflKOVA ur. ca st. is izdeluje damske obleke, kostume in plašče po najnovejši modi, izdelava prvovrstna • Cene mlsCc« • Svojim renjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da selil svojo komično parno pralnico in barvarno Ideal , Kongresni Irg !5, z današnjim dnem opuslll lel izročil vsa še neprevzeln naročila tvrdki Franc Šimenc, higijenirnn čistilnica v Ljubljani, Kolodvorska ulica h. Vsa neprevzotn naročila so dobijo v sprejeuiaUščn Franc Šimenc v Knafljcvi ulici šl. 2, nasproti Narodne liskarne. Zahvaljujoč se svojim cenj. odjemalcem za izkazano mi zaupanje priporočam vsem nujloploje solidno Ivrdko Frane .Šimenc Z odličnim spošlo-vanjem Maks Nedog. atam« »s ■Mnnnnm 0 Drušlvo za varstvo deklet v Ljubljani jc. da si pridobi potrebnih gmotnih sredstev za vzdrževanje svojih socialnih ustanov, priredilo v oklobrn srečolov. Dobitke za la srečolov so podarili mnogi ljubljanski Irgovci in zasebniki, za kar jim izreka podpisano društvo svojo mijiskronejšo zalivalo. To zalivalo lolmači društvo vsem številnim darovalcem dobitkov ludi v imenu vseh onih. ki uživajo pomoč društva in gostoljubje njegovih socialnih naprav. Drušlvo se prav iskreno zahvaljuje tudi ge. .lennanovi, ki je neutrudno zbirala dobilke in s leni pripomogla do srečolova. Prav tako se drušlvo zahvaljuje vsem, ki so poselili prireditev, kupovali srečke iu s lem dokazati, da imajo srce za vse one, ki prihajajo k društvu po pomor. Prav posebna zahvala volja še g. predavatelju F. S. Kinžgarju, trnovskemu župniku, ki je s svojim predavanjem pokazal našo vsesplošno moralno dolžnost skrbeli za dekleta in jim nudili vsakršno pomoč. Vsem in vsakemu posebej iskreni: Bog plačaj! - Drušlvo za varstvo dekle! v Ljubljani. Med. univ. dr. Jemec zopet redno ordinira Tržaška cesta 1. - Tel. 34-94. Stanovanje: Tobačna ulica št. 6. - Telefon 30-14. Med, univ. Dr. E. Hammencfimifjt spcciialist za kožne in spolne bolezni ordinira od 10-7*1 in od 2-4 pop. Ljubljana - Tyršcva ccsta 1 (palača Ljubljanske Kreditne banke) - Telefon 3663 • Previdnost pri nakupoMiiiju blaga! Prejeli smo: kupil -cm od prekupčevalca, kateri prodaja po hišah, blago za eno obleko > melre za +MI Din. cenil ga je "(III Din. Podlogo sem -cl kupil v trgovino. S seboj sein vzel vzorec kupljenega blaga in vnašal, če imajo prav lako blago. Ites so ga imeli iu sicer po lili Din m, pri takojšnjem plačilu p i Se lo odstotkov popu sta. lorej sem kol neveščak prcplnčal is", |)iu. Premolil me je s tem. ker je rekel, da je angleško blago. „ARBORIN" Že 15 letne izkušnje kažejo da je najuspešnejše sredstvo za jesensko in zimsko zatiranje sadnih škodljivcev. Arborin dobite pri tvrdki »Chcmotcchna , Ljubljana, Mestni trtf št. 10 (na dvorišču). Maribor Maribor bo počastil našega Slomška. Maribor bo ob jiričelkn o.irilinetodovegu jubilejnega letu počastil našega Slomšku s posebno proslavo, ki se bo vršila v Lnionski dvorani na dan njegovega rojstva v torek, dne 2(i. novembra zvečer ob osmih. Sodelujejo pevsko društvo Maribor. Ljudski oder, l'n-nicu, Slomškova dekliška meščanska soln, zavod čč. šolskih sester in Krščanska ženska zveza. Predprodaja vstopnic se bo začela ta teden v knjigarni sv. Cirilu na Aleksandrovi eesli. Z ozirom iui izredne razmere je vstopnina izredno nizka: večina sedežev po 5 Din, stojišču Din 2, zn dijake Din I. Vabimo katoliško in narodno javnost na lo proslavo! Pomagajte pomožni akciji! Nastopajočo hladnejši1 vreme je hudo prizadelo številne družine brezposelnih, ki .iim primanjkujejo najpotrebnejša sredstva zn življenje, živež, kurivo, obleka, obutev in noknlorim rndi ileložaeij celo streha. V naravnost obup- c:$cetifjc krvi I^SsarsEriBitcS"- čaj Mr. Bahovec Paket Din 20 v lekarnah. i;ra, s. Bi. aiMir s. n. ifc. nem položaju so ilru/.ine /, malimi olroei. Dn se oilpouiore temu zlu, je predsednik mestne občino apeliral nn mariborsko .javnost potoni posebnega oklica, ki .ie bil objavljen v časopisih jn je /e mesec dnj nalepljen po me slu: razen lega se je pismeno obrnil ua dosedanje poilpiralelje Pomožne akcije s proš-n.io. ila bi tudi lelos, ko je položaj še mnogo lež.ji, kakor lani, prispevali za brezposelne in reveže 7. njihovim premoženjskim rn/.nie vam odgovarjajočimi zneski. Ker je pomoč nu.iuii. se naprošajo vsi prizadeti, da se nemudoma odzovejo apelu predsednika niesliie občine jn to vsaj v onem obsegu, kakor lan sko lelo. I laja lev naj se ne odlaša na poznejši :!s, ker .ie ravno seda.i naslnpila no.i v.tjcja potreba, '/»lusli dobro situiruni slo.ji so dolžni, da storijo \ -e. kar .ie v njihovih nio čeh. (la nedolžni otroci brezposelnih in siromašnih vsled obstoječe gospodarske krize pe bodo gladnvali iu z.mrznvnli ter lelesno in duševno jirojiadali. Dosedanji i.l novi do hroluiki Pomožno akcije, pomagajte! Misijonski večer. Osrednja lavantia-skn K A priredi il rovi v dvorani Znilruine gospodarske banke nu Aleksandrovi (i oli 211. uri misijonski večer. Predava jezuitski misijonar p. Demšar, ki odhaja v indijske mi.si.jono, n katoliškem mišijopslvit s poseli nini ozirom na jugoslovansko misijonsko po stajo v Indiji. Predavanje bodo spremljale skioplične slike, \rslop je prosi, ob vbodu v dvorano.se bodo pobirali le prostovoljni prispevki. Katoliški krogi iz. Maribora iu oko lice vabljeni k obilni udeležbi. Odbor za postavitev spomenika pokojnemu našemu vladarju vilošketnu kralju Aleksandru I. javlja, du se nahaja njegova pisarna ua mestnem poglavarstvu soba sle vilka 0-a. Dr. Kndoir Waiikkniiilier ordinira oil 14. do 15. tire (2. ii.) iidpoldun v Gosposki ulici 211-1 (hiša Spodn.iešlajerske ljudske posojil niee. I | V soholo. dne Ki. I. ni. ob 20, uri vsi v dvorano Zadružne gospodar, banke k otvoritveni predstavi Ljudskega odra. Vprizori se drama Uožinarin- v zasedbi doloma novega ansambla. Nova scenorijn. Vstopnice v preilprodaji. Poceni meso. V ponedeljek, dne 11. novembra se lyi prodajalo od 8. uro naprej nn stojnici z.a oporečeno meso pri mestni klavnici 180 kg govejega mesa po Din .'! iu na osebo do 2 kg. SSK Maraton. Na seji leliničnega od bora so se začasno odredile športne va.ic za posamezne odseke, sledeče: Ponedeljek od pol 7--S plavalna sekcija, od 8—10 domska gimnastika. Torek od 7 10 boks in rokoluirbn; v sredo 7 -S gininaslika z.a dnine, od 8 lil lahka in ■ziinskosporlnn sekcija. Celrlek od 7 lil klubski dan - obvozna gimnastika za člane vseli sekcij, razen damske. Petek oil 7 10 rnkohorhn in boks. Sobota od 15—17 nižji naraščaj, od 17 l!l višji naraščaj. -Vaje se vršijo v telovadnici dekliške šole nn Slomškovem trgu, vhod iz, Miklošičevo ulice. Opozarjamo v so atlete, da .se zaklenejo vhodna vrata točno oh čelrl na 21. uro in poleni nihče nima več dostopa. Zaradi lega nujno potrebna točnost! Plavalna sekcija SSK Maratona. V lorek ob 1!) prvi trening v huzenn mostnega kopališča v Kopališki ulici, /bor vseh pla-vačev nli Ivičelrl na lil pred kopališčem. Predavatelje o Holgnriji s krnsnuui skiopličniini slikami preskrbi ludi jiodežel-skim drnSIvom .fugoslovansko-bolgarskn liga v Mnriboru, Čopova ulica 21. Sestanek vseh štajerskih članov SkAS v Mariboru, ki je bil napovedan za nedeljo, se zaradi priprav izventnariborskili tovarišev preloži na soboto, dne 211. t. m. ob 18. uri. Izbrisane in izdane obrtne pravice. V preteklem mesecu j(' mestno nnčelslvo izbrisalo I" obrlnih pravic, izdalo pa jih jo le 8. □ Hotel Orel: Vsako soboto, nedeljo in vsak praznik koncert. Priznano dolini kuhinja specialni menil ji. mesnate in rib je spceialitetc. domače prekajene klobase: izborim jeniznlcm-ska in dalmatinska vina. V dvorani točilno cene. □ Kožuhovino \ veliki izbiri dobile pri krz i narju SliMKO v Gosposki uliti 37. Sc priporoča! 0u Vat n d«" — novo Elida Ideal-krerno. Ona je „ideal" izbirčnih žen . . . jim pomaga, da so zmeraj lepe, vedno negovane, kakor je treba. Zakaj to je novo na njej : izboljšana kakovost požlahtnjen vonj povečana tuba popoln učinek Ona se vleze takoj v kožo — odpravi, ker ima v sebi „hama melis virginica" majhne poškodbe na polti, nečistoto in velike kožne znoj-nice. Ona je idealna podlaga za puder — varuje pred prahom, vetrom in slabim vremenom — napravi poli medlo in enakomerno lepo. NOVA IDEAL Celje l»OZI\ CKUSKIM MK.ŠCANOM Mestna občina i«1 vsled stalno naraščajoče brezposelnosti ludi lelos o/.ivotvorila Pomožno akcijo zn pomoč brezposelnim . ki i 111:1 namen dobili zadoslna denarna sredstvu za izvedbo obče koristnih del z brezposelnimi. Namerava se dokončali. odnosno za počel i regulacijo Susnicr. Koprivnice in Ložnice, Ier uredili najpotrebnejši1 ceste. Podpore v denarju ali pa v naluralijub s«1 ne bodo delile, število brezposeln ili v našem mestu znaša sedaj že nad J3(X) in računali je, da bo njihovo število tekom zime naraslo na 500. Zaposlitev brezposelnih po sedanjem stanju z najskrom nojšo mezdo preko zime bi stala približno 1 mili llin, od koje vsole bi odpadlo na materialne i/-jatke le '25%. Prebivalstvo mesla Celja vabim, da > prositi-voljnimi prispevki |X)dpre po svojih najboljših močeh navedeno akcijo in s tem pomaga najbod nejšim prebivalcem našega mesta — brezposelnim in njihovim veliko pomanjkanje trpečim rodbinam Prispevki v gotovini se naj oddajo v sobi Šl.'. mestnega poglavarstva pri mestnem tajniku uosp NVltavskeni. Pri vrenj« v črevih in ilprijT zanesljivo učinkuje že ena čaša naravne FranzOosefove grenke vode. Ttnir. r>o lalii. fKie. pol. In nnr. r.dr. S br. iIS.1 V, 3,s. Kvharistieni kongres v Ljubljani, ki sc jo vršil letošnje |x)lelje, živi še vedno v spominu vseh onih iisočev, ki so se udeležili leh najveličastnejših slavnosti. kar jih jo zapisanih v slovenski zgodovini. Dn oživimo spomin na lisle dni. je priredilo Kaloliško prosvetno drušlvo v ciklusu svojih prosvetnih predavanj ludi predavanje o evharisiičnoni kongresu. Predavanje bo spremljal film, deloma j>a ponazorjevale skioplične slike. Predaval bo g. \*inko Zor iz Ljubljane. Danes bosta dve predavanji. Ob 11 dopoldne za šolsko mladino, ob jiol I popoldne pn zn ostale občinstvo. Obe predavanji bosta v veliki dvoran Ljudske posojilnice jP Državna tkalnica preprog v Sarajeva vas vabi na ogled perzijskih in bosanskih preprog. Razstava in oddaja naročil se vrši ves dan v Oo-sposki ulici 12 do vključno ponedeljka 11. I. m Plačevanje na obrok«. Zidanje cerkve v Hrasiml u Brezposelnim delavcem dela in kruha — delavskemu revirju cerkev lam med Mrzlico in 'k umom o!) Savi loži dolga črna dolina in v njej delavska naselbina Hrastnik. V tesnili stanovanjih /m stlačenih rez MMM) delavcev /. njihovimi družinskimi t lani Yi-soko proti nebu štrlijo dimniki treh obratov, rudnika, kemične tovarne in steklurne. Bridko je najbolj to. da nimajo dovoljnegu zaslužka tudi za delaNca dostojno življenje, ampak delajo samo nekaj dni v tednu, kakih sto je |>a tudi brez zuslu/.ka in dela. Vsa la množita lj ud i pa je imela za svoje dušne potrebe že skoro šest let na razpolago zasilno cerkev \ gledališki l.oger-jevi dvorani. I odn žalostno bi bila. ako bi naši lelavci ne dobili dostojne hiše božji', četudi priproste in skromne, (iorečnosti in blagim srem mnogih domačinov ter plemenitim prijateljem delavstva v Sloveniji se moramo zahvaliti, da je nabrana vsota \ toliko narasla, da smo se lahko upali pričeti. Nabiralno akcijo vodi cerkveno stavbno društvo v Hrastniku. Temelj za cerkev Kristusu kralja je postavil veliki dobrotnik, pred kratkim umrli g. Moj/. I oger. s tem. da je podaril brezplačno stnvbišče za cerkev in /up 11 išče in župnijski vrt. Plemenitega dobrotnika verni katoličani ne bodo nikdar oo/.abili. Knako nam bo ostal neizbrisno v spo- v • miiiu g. inž. urh. Lado k liani iz Ljubljane, kateri nam je naredil vse načrte za cerkrv popolnoma ore/plačno. Načrti so se i/redno lepo po-srečali. ko je bilo pri oblnstvih že vse urejeno, je bilo pred 14 dnevi delo oddano domačemu stavbeniku i/. Trbovelj /e v ponedeljek preteklega tedna je pa stavbišče nenadoma oživelo. Stavbenik je pričel dovažuti svoje potrebščine in začelo se je z izmerami iu postavljan jem profilov. \ sredo pu so začeli peli krampi in lopate in brezposelni delavci, ki so pri stavbi dobili zaposlitev, delo in kruh. pridno kopljejo temelje. Pročelna iu zapadna stan temeljev je že izkopana do žive skale, tako da bo cerkev Kristusu kralja res zidana na skalo. \ teku meseca novembru upamo, da bo temelj do višine terenu gotov. \ oliko veselje je zavladalo med vsemi dobrimi 11 rastničani. ko so v ideli, da se je z zgradbo res pričelo. Knako se bodo razveselil vsi blagi dobrotniki, ki so že kuj darovali. Prosimo pa še vse prijatelje delavstva in častilce Kristusa kralja, da se spomnijo z inilodari našega svetišča. in nam pripomorejo, da bomo pričeto delo tudi lahko dokončali v slavo Kristusa Kralja in dušni blagor naših rudarjev in delavcev. Celfake občinske zadeve Vodovod na Hrib sv. Jožefa — Znižanje najemnin Celje nov. Pri današnji soji mestnega sveta je župan g. Mihelčič najprej zaprisegel novega mestnega svetnika, Ir, ovca g. Rischnerja Ivana. Ui je bil imenovan namesto umrlega g. Rebenschegga. Nato je župan poročal, da je Iiil član mestnega sveta. žel. uradnik g. Koželj Andrej prestavljen v Ljubljano. Sledilo je županovo poročilo o važnejših dogodkih od zadnje seje. !U. oktobra se je ■ h 1 i ija občine /.glasila pri g. banu. da intervenira za podporo za izvedbo najnujnejših javnih tlel. pri katerih hi se zaposlili brezposelni, in v zadevi državnega prispevka 1,000.000 Din za regulacijo Savinje, ki naj pride v proračun. G. ban je obljubil deputaciji, da bo glede prve, kakor druge intervencije ukrenil vse potrebno. — Dne '2.novembra je bil komisijski ogled na Hribu sv. Jožefa, ki je sklenil poleg drugega, da se nar pelje ua hrib vodovod. Popravile se bodo tudi stopnice, pot mimo Rakuschevega posestva in re-stavrirale kapelice ob stopnicah. Župan je ludi odgovoril na nekatere interpelacije, ki so bile stavljene pri zadnji seji. Finančno poročilo (g. Prolog). Odboru za od-kralje spomenika slovenskim vojakom v Juden-burgu se nakloni podpora .">00 (> i n. — (iradnja delavskega azila. Izvede naj se že svoječasni sklep mestnega sveta o gradnji delavskega azila. Mestna občina naj v ta namen najame pri OUZD 1.'200.000 Din brezobrestnega posojila, ki naj se amortizira v '25 letih, preskrbi pa v ta namen ludi brezplačni prostor. V delavskem azilu bi bila javna borza dela. prenočišče za ženske in moške, ogrevalnica. javijo kopališče in javna kuhinja. Z gradnjo naj se začne lakoj spomladi 1936. Do '.51. januarja naj bo v lej zadevi rešeno vprašanje siavbišča, načrta, proračuna, rentabilitetnega računa in pravilnika. — Mestni svet je na predlog finančnega odbora znižal najemnine v mestnih hišah in sicer strankam, ki plačujejo nad '200 Din za ">%. strankam, ki plačujejo pod '200 Din za 10%. — Prireditnemu odboru za proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. se nakloni za kritje stroškov podpora 1000 Din. — Nadalje je finančni referent poročal obširno o napeljavi vodovoda na llril) sv. .ložefaf. Vodovod se napelje v polnem obsegu, kakor je po načrtu zamišljen. Stroški za celotno napeljavo so predvideni na približno 100.000 Din. V sedanjem proračunu je v la namen na razpolago 76.000 Din in se bodo ludi dela izvršila v tem obsegu, ostanek se krije v prihodnjem proračunu. Prebivalci na Hribu sv. Jožefa bodo plačali vodo 1 Din dražje pri kub. 111 kakor ostali odjemalci vode v okolici. Za težaška iela naj se uporabijo brezposelni. — Že svoje- časno je bil sklenjen nakup Rebekovega posestva. Za nakup je bilo potrebno predhodno dovoljenje fin. ministrstva za najetje posojila. Sedaj je to dovoljenje prišlo in si4 bo najelo posojilo pri Mestni hranilnici po «S%. GG. Mihelčič, Prelog in »Ir. Hodžar so bili danes pooblaščeni, da izvedejo nakup. Gospodarski referat (g. ing. Dolinar). V mestnih hišah se znižajo 4 strankam najemnine (Ko-dela, Rudenšek, Mikič, llojkar). Vendar ti najemniki niso deležni splošnega znižanja najemnine, o kalerem je poročal fina1 ui referent. Odbor za občinska podjetja (g. Gologranc). Izvršil se jo ogled za najpotrebnejšo javno razsvetljavo in sc bo na novo namestilo 10 novih svetilk (Hrib sv. Jožefa. Ostrožno. Dečkova cesta, Lava, Zg. Hudinja). Posestniki novih hiš na Polulab, so prosili za brezplačno napeljavo glavnega električnega voda, kar bi stalo 0000 Din. Delo in stroške bo prevzela elektrarna, inlere-senti pa bodo plačali elektriko po 5 Din, kakor povsod v novozgrajenih delih. Poročilo gradbenega odbora (g. dr. Voršič). V načiiu najvažnejših javnih del. pri katerih bi se zaposlili brezposelni, je regulacija Ložnice, do-vršilev regulacije Sušnice in Koprivnice, razna cestna dela, vodovod in kanalizacija na Hrib sv. Jožefa. - Iz državnega fonda za javna dela se bo zgradil nov most preko Ložnice. Pri teli delih naj se ima v evidenci eesla LJubljana—Maribor— št. 11 j. Socialni referent (g. prof. hitenc) je poročal, «la se je na mestnem poglavarstvu osnoval socialni urad. ki 11111 načeljuje g. dr. Rebernik. dodeljen pa mu je tajnik g. Wltavsky. Izdela se kartoteka brezposelnih in ubožcev. Nadalje je g. prof. Hi-tenc poročal — enketi za pomožno akcijo, v čemur smo že obširno v ^Slovencu poročali. Mestna hranilnica predlaga v upravni svet namesto umrlega g. Rebenschegga, Irgovca gosp. Hofbauerja ali trgovca g. Rischnerja. (L Wltavsky je bil mnenja, da bi moral priti v upravni svet Meslne hranilnice ludi kak zastopnik okolice, ker sedaj jamči za premoženje Mestne hranilnice cela občina. Končno je bilo sklenjeno, da se ta zadeva odloži. Nato je g. Hohnjee obširno poročal o stanju vodovoda ter o raznih pomanjkljivostih v Vitanju, Vojniku in na daljnovodu. Dnevno gre v izgubo okrog 400 kub. m vode. Tehničnemu oddelku se naroči, da skrbi za dobro vzdrževanje vodovoda. Pri slučajnostih je g. Lukman predlagal, naj izda mestna občina apel na hišne posestnike, da bi tudi oni sledili njenemu zgledu in znižali najemnine. Pri zaprtlu, motnjah v vzemite ziutra na prazen želodec kozarec naravne FRANZ JOSEF grenčice. Ueitlotr rano od Min. soc. pol. in nar. «lr. S. br. 1S.485 od 26. V. 11)35. Kamnih Poslavlja so od nas junak in mož, povišan \ časti v dneh jesenskih rož...« S temi besedami je oh slovesu g'. generala Vladimirja li. Krstiča fr. Ferdinand Novak 1111 kratko dal izrazu čustvom iskrene ljubezni in spoštovanja do moža. ki si je v par lelili svojega bivanja kot upravnik smodiiišnioe in poveljnik mesta Kamnika pridobil srna in ljubezen vseli, ki .so ga poznali. V podnožju Kamniških planin, v tem prekrasnem kotičku slovenske zemlje, na državni smodnišniei. kutero je g. general preuredil. da izgleda kol park in tiomiša lastnici velike koristi, je tu mož vršil delo pravega narodnega edinstva na tako plemenit način, kot so ni doslej se nikomur posrečilo. Kar se drugim nc posreči /. ostrimi ukrepi iu uredbami ler s silo. je tu mož storil z ljubezni jo. V njegovi osebi jc bila z vojaškim dostojanstvom združena v največji meri ljubezen .io bližnjega iu soeijalni elit, ki lahko služi za zgled vsem državnim in privatnim podjetjem. I'o svojem plemenitem delovanju in čustvovanju je 011 v tem kratkem času nosi; il ena 1111 j marka nI tie.jših in najpopularnejših oseb. Zalo ni čudno, da so mu. kur sedaj lahko »ovetno, -- hotela razna društva in druge in ivplivticjše osebnosti javnega življei.jn '•■/. Kamnika in okolice prirediti podoknico i'i noslovilni večer, kur pa jc g. general v svoji ok lomnost i odklonil. Občina Nevlje ga je z.a vsi' usluge, ki jih je storil našemu prebivn%slvn. posebno i.a občanom občine Nevlje. izvolila zu častnega občanu kar je Slovence" že poročal in mu je preds. občine Nevlje g. Ferdinand Novak že pred odhodom osebno izročil iitttcl niško izdelan dekret, katerega jc izdelal g. vet. svetnik Siidnikar. j Te dni pa je dovršil g. Grear Pepe kras-! 110 in umetniško izvršeno diplomo, ki je bila razstavljena v izložbenem oknu g. Hvale v Kamniku, (i. Grčar je simbolično krasno podal izvršeno diplomo. V osebi vite je označil .Jugoslavijo, ki otožno zre nu gradič, v kalerem je bival g. general. V roki ima pero. ki je pisalo dobra dela, ki jili je 011 vršil. Vsa dobra dela pa so zapisana v zvitem per-gamentnem papirju, krog katerega se vije lavorjev venec z jugoslovanskim trakom. V prelepem jesenskem ozadju pa se dvigajo Kamniške planine, ki ponosno zrejo v vsej svoji jesenski krasoti na gradič, v katerem jc stanoval g. general. Pod to krasno sliko, pa .ic napis o imenovanju zn častnega člana občine Nevlje. ki je zaključen s prelepimi | verzi p. Kvslabija Brleča: On bratskih Srbov plemeniti sin, bil ljudstvu našemu je oče, brat preganjanim, trpečim blag zaklad, naj prejme dar, hvaležnih src v spomin. Naj Bog še dolgo živi g. generala, ki gu bomo ohranili v trajnem spominu. Skofia Loka Knjižnim Prosvetnega društvu posluje vsako nedeljo od !) do 12 dopoldne: Vsi. |(i sc zanimalo za lopo slovensko branje, obiščite knjižnico, ki 1n7.pol.1ga z velikint številom najnovejših del domače kakor ludi prevodne literature! Kino Društveni dom« predvaja danes popoldne ob I in zvečer ob 8 veseli zvočni vclelilm -Raj na zemlji . Kol dodatek »e igra Pnianionlova prvovrslna šala Popaj . poleni najnovejši zvočni tednik in poleg lega še kulturni film. Ker utegne bili udeležba velika, si pravočasno kupilo vstopnim v predprodaji pri a. I,. Planini. Športni klub (iorn odigra danes nn .lesenimi) prijateljsko lekmo / moštvom kluba Kovinar. Bog 1 daj mnogo uspeha I Biserna poroka V torek, 12. novembra, sc bo vršila v 'Peharjih pri Celju ub II predpoldne redka slovesnost biserne poroke g Vinka Reberšaka in njegove že-' ne Nežo, roj. šerbak. Biserni ženin ji; rojen Hi. januarja 185;!, nevesta pa 8. decembra 1854. Poročena sla bila v Pilštanju '22. novembru 1875. Žive še trije otroci: Jera, poročena Koslanjšek. Ivan, inženjer v Splitu, in Amalija, soprogu veleugled-nega g. Ivana Rojnika, trgovca v Slovenjgrndcu, ki lio s svojo blago gos|>o iz hvaležnosti do dobrih staršev pripravil lej redki slovesnosti primerno proslavo. Jubilantu nista samo biserna poročenca po imenu, ampak res prava bisera v teharski župniji. Že nad 50 lel sla naročnika Mohorjevih knjig, mnogo lol različnih katoliških časopisov in /.vesla podpornika katoliških organizacij. Zalo jima želijo vsi dobroiuisloči Teliarčani, da bi dočakala še železno poroko. 70 let služi cerkvi, 50 lei v zakonu mmm ifclUP ''v« $« s ' # i P S M. Bohinj, 1). novembra. Danes praznujeta \ Boh. Srednji vasi zlato poroko daleč naokrog znani Žvanov oče :, organist Jernej tirni in njegova žena Francu, sestra zadnjega oskrbnika nekdanjih plavžev na Slari Fužini - Matevža Bovca. Oče. kakor ga splošno imenuje vsa /gornja Boh. dolinu, je bil rojen 24. avgusia 1858 v Boh. Srednji vasi. Bil |e vnuk prvega sVenjskega šoma-slra Franca Grma. ki ga lako lepo popisuje dr. -lan. .Mencinger v Moji boji na Triglav . Poleg zlate poroke praznuje lelos šc drugo 50 letnico, namreč kol organist v Srednji vasi. Sani pripoveduje, da že 70 lol služi cerkvi iu župnišču. Bil jo ministrant, pa hlapec, pa cerkovnik, če je bilo Ireba, celo šolo v Srednji vasi je pomagal zidali, ker je tedaj služil župniku Luki Porentu. ki je /a šolo naredil načrl in vodil delo. Mislim, da sc ga bo ob tem lepem jubileju spomnil vsak, ki ga je kdaj poznal z željo: Dobri Bog, ki mu jc tako zvesto v čast orglal in pel. naj mu nakloni lep in miren večer življenja, sa.i ga lako zasluži. LfMjt! Prostor zn zgradbo meščanske šole je v torek, 5. t. in. proučevala posebna banska komisija i/. Ljubljane. Razpravo je vodil okrajni podnaiVInik g. Vinko Vidmar, od banske uprave je pa bil navzoč inž. Navinšek in referent za meščanske šole g. A. Lajovic. Ogledali so si več gradbenih parcel. Lokalni faktorji, ki trenotno vedre na obkisli, so sc kapricirali na prostor pred litijsko lodnijo, kljub leniu, da so ostali člani bili mnenja, da je la prostor za zgradbo meščanske šole iteprikladen. Na vsak način bi radi preprečili na tem prostoru gradbo Prosvetnega doma. Ti gospodje Iii morali vendar že enkral doumeli, da se je čas nagajanja nehal. Mi smo pa mnenja, da je sedanji čas gospod,uske stiske najmanj prikladen za to. da se prične z zgradbo meščanske šole, ki nc bo stala morda kako malenkost, ko še ni na razpolago za lo stvar niti denarja za kolke, kamoli šele za kupnino. Po našem mnenju spada meščanska šola na Dobravo, kjer se veže Lilija s Šinarlnoni, ker ni več daleč čas. ko se bosta obe občini, Litija in Šmartno, združili v občine Velika Litija. Za od Sihih mmut (Ob nedeljskem evangeliju Ml 2;'. l.~>—}2.) Dajte torej cesarju, kur je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega., .S temi besedami Gospod ni samo zavrnil ir osramotil scojili nasprotnikov, farizejev in herodovcev, marveč je hotel dali važen nauk za življenje. opozoriti na dve vrsti dolžnosti. Človek pripada zemlji in ni besom, času in večnosti, driuci iu cerkvi. Svojo življenjsko valo-'lii izvrši le ledni, če izpolni doltnosli, ki prihajajo od obeh teli strani. Vsak lek življenjskih krogov ima svoje naravno pravo, svoje posebne namene in svoje posebne dolžnosti. Oba sla od. Boga. Iloijo voljo izpolnili je torej samo listi, ki. svoje tlilo posveča obema; ne bi je izpolnjeval, kdor hi se izčrpal v zemskem delu zu napredek in kulturo, pa zanemarjal li o ga in svojo dušo, prav lako pa tudi lisli ne, ki bi hotel Bogu služili tako. (la hi bil nepnruben in nesposoben za zemske naloge. To jia nista dve nasprotujoči si nalogi, ki bi osebnost kristjana razpolovili in razklali, marveč *iu po svojem cilju e n a življenjska naloga. Kar duša pred llogom svetega in lepega spozna, kar svetega in lepega v njeni in od. njega zrli, /o izvršuje na zemlji, ostvarja na sebi in bliinjem. To izvršuje : delom in trudom, z znojem in trpljenjem, v krolkosli in potrpežljivosti, z vztrajnostjo in upanjem. Taka pripada nebo-som, pa na zemlji je njeno bivališče ili njen delo-lirog. Daje Bogu, kar je božjega, l. j. da se mu. samo sebi, daje se mu vsa in brez pridržka, saj je vsa in brez pridržka božja; loda ko se daje Bogu. se v vsej hogovdnnosli obrača k zemlji, dn tukaj vrši božjo voljo. 1 resnici dajo zemlji mnogo več. nego je zemlja. 'Aakaj iz nebes zajemu luč in ogenj, moč in ljubezen, s katero na zemlji deluje in jo prenavlja. Oba kroga dolžnosti sla lorej enotna naloga, vendar je eden večji od drugega po svoji, vsebini in važnosti. Gospodov odgovor farizejem iu hero-dovcem omenja .-.iver na prvem mestu nalogo na zemlji, loda nalogo proli Bogu dostavlja s takšnim poudarkom, da ji po tehtnosti odkaznje prvo mesto. Krščansko naziranje torej ne sme obeli krogov poslovili na islo stopnjo, marveč mora priznavali red. ki ga Bog hoče, mora nižje podrediti višjemu. Pelo na zemlji, napredek, kultura ne sme nikdar poslali ovira, ki človeka Bogu odlnii in ga od Boga loči. marveč mora bili lestev in pol. po kateri se kristjan llogu približuje. Dnli. ki oživljaj svel no dela vnosi kristjanovo, jo blago, slavljaj in napolnjuj z večno vrednostjo, je lo: zemsko delo bodi vodnik k Bogu, sleherni dan korak kvišku in naprej proli večni domovini. S njej. Prostovoljci naprej! Kakor mačke so se skrivali pred bojnim vozom. Potem so vrgli vsak svoj del ročnih granat pod njegov trebuh. Drzni fantje so planili na tank in pometali vanj cel šop ročnih granat. Z enim skokom so bili zopet na tleh. Medtem je strašno zagrmelo, tank pa je ležal razdejan. Moštvo v tanku ni imelo veselih ur. Vožnja s tankom je bila prava muka. Vroče je in zrak okužen od bencinskih sopar. Strašen zrak, strašna vožnja. Mnoge je prijela morska bolezen, drugi so znoreli. Odprli so vrata in planili ven, kjer so se opotekali kakor pijane muhe. Zato so jim vrata od zunai zaprli. Ujeti v železni kletki, so dostikrat zgoreli pri živem telesu. In ne le to: proti tankom to nastale mine, položene v zemljo, topovi proti tankom, široki jarki, v katere so se pogrezali celi kupi tankov. Sloves tankov je izginjal. Reklo se je, naj tank krije prodirajoče pehoto. Toda tank je ob stal An pehota je morala brez tanka prodirati. Tank pa se je izpopolnjeval, postal je okret-nejši. Na strehi je peljal s seboj šope butar. Kadar je prfvozil do jarka, je veriga na kolesih potisnila butare s strehe v jarek in most je bil narejen. Tanki so postajali hitrejši. In nato je napočil tisti veliki dan pri Camraiu na francoskem bojišču. V gosti megli je proti nemškim postojankam naenkrat pridrvelo 378 tankov. Bilo je to 20. novembra 1917. Napadli so nemške postojanke 10 km na široko. Zaman je bil vse junaštvo topničarjev. Ena sama nemška baterija je razbila 12 tankov. Nemci so razstrelili morda 50 ali 100 tankov, toda za njimi so grmeli drugi, bhivali ogenj 'm mečkali pod seboj žive in mrtve. Angleški tanki so razklali nemško fronto in jo gnali pred seboj, da jih je sledeča angleška in francoska pehota komaj dohajala. Angleži, Francozi in Američani so začeli gra- diti bojne vozove. Že so jih imeli na zahodni fronti tisoč in celo več. Tedaj se tudi dotlej nepremagljiva nemška črta ni mogla več držati. Kilo ie 2. novembra 1918, ko je »general Tank« odločil svetovno voj no. Tank ni iznajdba svetovne vojske. 2e nekaj let pred 1914 je avstrijska armada dobila ponudbo za take tanke. Toda motorji se pri poskušnji niso obnesli in stvar je zaspala. Danes pa nnamo celo zbirko raznih vrsi tankov. So čislo majhni tanki in veliki oklopni orjaki. To je nekako »brodovje na suhem«. So mali tanki — kakor male torpedovke na morju, srednji tanki kakor križarke, veliki kakor bojne ladje. Najmanjši je tank, v katerem je |>rostora le za enega iežečega moža. Mož leži na nekakih saneh, katere potiska jx> verigah nvotor 4 k. sil. Ta tank je nekak lovski pes. Ne vidiš ga, ker je majhen, a hodo grize s svojo strojnico. Šele 15 korakov na daleč ga zagledaš. Visok je le 15 cm, a silno uren in gibčen. Strelec leži za jekleno ploščo in strelja, krmari pa z nogami. Da lahko vidi, ima pred seboj periskop kakršnega ima tudi podmornica. Tako se brez šuma lahko priplazi do sovražnih straž. Toda za enega moža je preveč dela. Zato so začeli graditi večje tanke za 2 moža: eden vodi voz, drugi strelja. Take tanke imajo sedaj Italijani v Abesiniji. Angleži so zelo navdušeni za to »mehanično krsto«, ki spremlja plazeče se polke. Ta zver je že precej nevarnejša od onega lovskega |>sa, ki ga krmari le en mož. To varna »Vickers« je naredila te lanke, ki tehtajo le 2 in |»l tone ter jih goni motor 50 k. sil. Po strminah, ki vise do 40 stop. kar gladko spleza, pol metra visoko oviro kar preskoči, ravno tako pol-drug ineler širok jarek. In uren je: 65 km na uro. Poleg tega zna pa tudi plavati. Iz vode mu moli k? strojna puška in toj>! Kakor se je izrazil angleški stotnik, je pehota proti tem »dvoživkam« brez moči. Ti vozovi nosijo s seboj še brezžično postajo, |x> kateri lahko govore z drugimi tanki — in — če treba — kličejo na pomoč. Kuriva no sijo s seboj za 200 km. Angleški tanki so tij>a »Vickers« in »Carden Lloyd«, francoski »Sabathš«, ameriški imajo nežno ime »Christie - Krislka«, italijanski pa so »Tankett Fiat-Ansaldo«. Tile italijanski vozovi so zelo ozki in za gorovje čudo vito primerni. Izkazali so sc sedaj v Abesiniji. Vsi ti tanki spremljajo pehoto. Najurnejši med njimi je ameriški, ki je uren ko podlasica in dosega 00 kilometrov na uro. Druga vrsta so srednje težki vozovi — nekake lahke križarke. Ti so do 23 ton težki, močno obiti z jeklom in z močnim orožjem. Švedski doseza 80 km na uro. V nekaj sekundah se spusti z verig na kolesa, ne da bi videl kakega človeka Ti tanki imajo veliko probojno silo. Ja|xmski tanki te vrsle so v Mandržuriji kar pomendrali kunguške vstaše. Ti vozovi so jedro tankovske bitke s svojimi topovi in strojnicami. Preskočijo 4 m široke jarke in plezajo po stenah 45 slop. visečih. V njih je kakih b mož jx>sadke. Napadejo tudi topništvo, ker jim celo granate iz, 12 cm to|>ov nič ne morejo. Vanj mora udariti le težka granata. I oda kaleri lopničar zna lako slreljati, da bo zadel tako uren voz? Bolj nerodni so najtežji tanki, zato pa so bolj neranljivi. To so prave bojne ladje. Visoki so ko hiša in 14 m dolgi. Jekleni oklep je 60 mm debel. Na uro prevozijo 13 do 15 km, a težki so do 90 ton. Najmočnejši imajo tri 15.5 cm tof>ove, 12 strojnic in 14 mož posadke. Ti se ne boje niti poljskih topov. Pred seboj jxxlero vse, kar jim je na poti: hiše, drevesa, ovire. Jarke, 6 m široke, mirno prekoračijo, brodijo i» 2 m globoki vodi — prav kakor predfx>lopne zverine. Obetajo nam pa celo tanke, ki se bodo potapljali in leteče tanke, katere bo prenašalo letalo. To so strahotna sredstva za uničevanje ljudi, katere je iznašel menda hudič za svojo igračko. Ni čuda, če se Abesinci smatrajo sedaj za bolj kulturne od Evropcev, odkar so spoznali evropsko orožje. Sveti Martin in martinovanje Danes praznujemo Martinovo nedeljo. Mak) je svetnikov, ki bi se okrog njihovega imena nabralo pri vseh narodih toliko narodnih prislovic, šeg in navad, kakor se jih je nabralo okrog imena tihega in skromnega škofa v Toursu na Francoskem, svetega Martina. Sveli Martin je bil sin častnika in je bil ludi sam vojak, ki se je odlikoval v mnogih bilkah. Prav zalo je tak svetnik, ki je živel pravo svetniško življenje in je postal celo škof, bil zgodnjemu srednjemu veku po mislih in jx> godu. V škofijskem muzeju v Rotterdamu na Holandskem hranijo iz 15. stoletja staro podobo, ki kaže sv. Martina na konju in z velikim mečem v roki. Pri nas na Slovenskem, kjerkoli raste vinska kapljica, obhajajo martinovanje — martinujejo. O sv. Martinu namreč iz inošta postane vino, kar jc treba primerno praznovati. Tako navado imajo menda tudi drugod f>o vinorodnih krajih, vsled česar se je p>očasi razvila navada, da so ponekod krčma rji prevzeli sv, Martina za svojega patrona. Iz tega bi utegnil kdo sklepati, da je bil sv. Martin sam prijatelj vinske kapljice. Toda po pričevanju vseh življenjepiscev je bil ta svetnik nenavadno zdržen in strog do sebe. Ob godu sv. Martina pač v sodih vino postane res vino. Skoro povsod po Evropi — kjer danes to zmorejo — imajo danes na mizi Martinovo gos. Nihče ne ve, kako se je ta gos prijela sv Martina, ker nam niti pismo, niti legenda nikjer ne pričata o kaki gosi, ki bi bila kedaj prišla s sv. Martinom v stik. šele h koncu 12. stol se v zapiskih omenja srebrna gos, ki jo je nekdo za Martinov god ne komu podaril. Nemci sodijo, da ,Martinova gos izvira od slare vraže. V gosi so stari prednamci baje videli rodovitnost narave, katero je treba najprej ubili in povžiti, da bo dru^o leto bolj rodila. Ker so o sv. Martinu pridelki pospravljeni, je lo treba »z gosjo« praznovati, da bi tudi drugo lelo bolj rodilo. Torej ista misel kakor pri našem mar-tinovanju v vinskih goricah! Na Zg. Avstrijskem na sv. Martina dan še danes ne ženo gosi na pašo, češ, da ima ta dan vsakdo firavioo gos vzeti in pojesti. Posameznim delom gosi pripisujejo v teh krajih celo zdravilno moč zoper trganje, božjast, zoper kurja očesa, zoper potenje nog itd. Drugod zopet zažgejo Martinove ognje, katere [xxlkurijo s starimi košarami. To je vsekakor znamenje, da se je stara letina končala in pričenja sedaj nova, kar se dogaja o sv. Martinu. Sveti Martin je torej bil zelo priljubljen svetnik ne le zato, ker sc tedaj konča letina, ampak v prvi vrsti zato. ker je bil res nad vse ljudomil in dober. Nekoč ga je srečal berač, ki je v mrazu zelo zmrzoval. Martin je skočil s konja, z mečem razpolovil svoj plašč in ogrnil berača s p>olovico. To je luč sv. Alartina, zaradi katere je mil in drag že poldrag tisoč let! Njegova dobrotljivost! Prav bi bilo, ko bi tudi tisli, ki sede danes na visokem korrju večkrat tako skočili s konja in s polovico svojega plašča pogrnili bratovo nagoto. To pridiga še vedno sv. Martin! Abesinski alarm, kadar sc bližajo italijanska letala. To jc zelo pre|irosto in starodavno sredstvo. Star rog, ki vanj Abesinec zatrobi in se sliši cele uro daleč. Take rogove imajo po vseh vaseh severne Abesinije. Srnica ima rajša mtince ho svobodo V koroških listih beremo to-le zgodbo, ki sc jo zgodila v koroških planinah: V začetku junija letošnjega leta se je | ovcam, ki so sc pasle blizu gozda, pridružila komaj nekaj dni stara srnica in šln za njimi do staje. Staro srno je najbrže kak lovec ustre-j lil, vsled česar je lovski zakupnik dal mlado I srnico v rejo tistemu kmetu, h kateremu se jo zatekla. Tn so jo takoj začeli pitati z mlekom, ki ga je po dudlji pila iz steklenice. V kratkem jc jiostala zelo domača Domači so jo vzljubili in jo imenovali »Pipo«. Čez kakih b tednov pa so :ovskemn zakupniku prinesli to malo srnico, kateri je pes iztrgal nu levcin stegnu za krožnik široko rano. Poskusili so živalico rešiti. Mala gospodarjeva hčerka je prevzela skrb in zdravljenje. Vse počitnice je punčka preždcla pri srnici v njeni kočici, katero so naredili nalašč za njo. Nosila ji jc mleko, zelenjavo, sadje, marmelado, sladkor. kumare, mlince itd. No. iu čez 8 dni sc je živalicn že močno |x>pravila. Mala srnica pa ni bila vedno hvaležna za lo skrb. kadar jo jc dekletce peljalo na sprehod po vrtu, jc Krnica vneto obirala najlepšo zelenjavo, vrtnice, ja gode, fižol iu grah. Vendar ji tega niso šteli v prevelik greli, le dekletce jo je podilčevalo, da jc »lo grdo« - a jo ni prepričalo Končno jc srnica loliko okrevala, da so jo sklenili spii s t i t i v svobodo. Kako uro daleč od doma jc lovišče imelo prirejeno krmišče za srne blizu lovske koče Konec avgusta so srnico pobasali v nahrbtnik in jo nesli h krmišču, kjer jc bilo dovolj paše iu kjer so je zbiralo vimIuo več srn s 4 mladiči. Zato so bili prepričani, dn se bo srnica svoji žlahli naglo pridružila. Pa so se zmotili. I.ovski zakupnik sam pripoveduje takole: »Močno nas je presenetilo, ko nam je čc/ "i dni tista kmetica, katera je spočetka prevzela skrb za srnico, sporočila: »Pipa sc jc zopet vrnila. Vsa prehlajena jc revica i« strašno lačna. Polno skledo mlincev s skuto je pojedla. Sedaj jc pa več nc dam od hiše.« — Očividno I J'' srnica močno pogrešala postrežbe, katere je bila vajena pri ljudeh. In zato sc jc v zve-: stohi do dobrotnikov vrnila k njim. Kar raz-j nmeti pa ne morem, kako jc 3 mesece stara I srnica od krmišča, kamor smo jo nesli v nahrbtniku, mogla najti pol tja, kjer so ji prvič stregli in smo jo potem v nahrbtniku nesli če/ hrib k meni, kjer jc ostala 6 tednov.« Pred abesinsko hišo. To je podoba miru. Le po tem, da nikjer ni videti moških, sodimo, da je v Abesiniji vojsk,, in da je bila slika sedaj jjosneta. To je koča abesinske pastirske družine. Pred kočo sedi žena ir opravlja gospodinjska dela, mati pa pripravila jedi. Posode so kar pred kočo na tleh. „Hči policije" Zadnja številka policijskega dnevnika, ki je glavno glasilo društva policajev v Stock-holmu, švedskem glavnem mestu, prinaša zanimivo pismo, katero je spisala gdč. Marija Olofson, ki se zahvaljnje za vso ljubezen, dobroto in darove, katere ji je izkaz,alo stock-holmsko policijsko moštvo. Ozadje pisma je pa tole: Leta 1914 je oče gdč Marije Olofson kot stražnik opravljal službo na stockholmskih ulicah. Pridirjal je avtomobil, ki je stražnika podrl in ubil. Isti dan, ko so moža pokopavali, se mu je doma rodila hčerka Marija. Policijski zbor v Stock-holmu je zato sklenil, da bo prevzel skrb za hčerko umrlega tovariša in da bo skrbel za njeno preživljanjo in vzgojo. Tako je mala Marija postala »hčerka policije«. Ko je bila mala Marija štiri leta stara, ji je umrla mali. Toda sirota Marija sedaj ni bila brez skrbnih rednikov. Njeni skrbni Tedniki so poskrbeli drugje dober dom iu ji poskrbeli za prvovrstno vzgojo. Ko je dovršilo vse šole, je dobila službo v glavnem stanu stockholmske policije tor je sedaj nastavljena v uradu stockholmskega guvernerja. Stockholmski stražniki pa so seveda zelo j>o-nosni na svojo rejenko, katera je sedaj postala popolnoma samostojna in ki jim je na ta način javno izkazala in priznala svojo hva-ložnost in liubozoa »Kako si neroden, Jaka, le poglej, da si spustil iz rok zavojček. « »Saj vem, ko sem ga pa vso pot moral z nogo brcati naprej pred seboj I« Z boljšimi praški dosežete tudi boljše uspehe zahtevajte praške ADRIA MLADI SLOVENEC Predzimsha Rok6 Ste v slovo nam podaja zlati jesenski čas, z vso svojo srečo odhaja daleč, daleč od na«. Mnogo rož, ptičkov in žarkov s sabo na pot ho visel, čez zapuščene poljane veter bo zimski zapel. Kadar še mn« k nam pritisne, k sebi nas sobica topla zvabi in ded na kolena: »Hopla, konjiček naš, hopla!« Tišji, vse tišji postaja gajev samotnih vzdih — kakor da smrt s belo koso hodi skrivnostno po njih. Jajce v steklenici Zadnjič sem bil pri stricu Tomažu na obisku. Stric Tomaž je bil upokojen kapitan, ki je še prod tridesetimi leti s svojo jadrnico plul v Indijo in Afriko. s svojem potovanju j® videl in se naučil marsikaj zanimivega, s čemer je potem vzbujal občudovanje in začudenje pri svojih gostih. Navadno je svojim obiskovalcem ves ponosen pokazal trebušasto steklenico z.a žganje i ozkim vratom. Na dnu te steklenice leži jajce. Vsak si je steklenico dobro otipal od vseh strani in še spodaj, če morda dno ni prebito. Pa je bilo vse v največjem redu in vsi so presenečeno zmajali z glavo in ugibali: »Le kako je jajce prišlo v steklenico!« Stari Tomaž jm se je zadovoljno muzal predse, a svoje skrivnosti ni hotel nikomur izdati. Nekoč pa, ko je bil posebno dobre volje — najbrž je nekoliko preveč pokukal v steklenico z žgano jiijačico — je svojo skrivnost razodel meni. Stric Tomaž je zdaj že ndavnaj mrtev, zato ni nobene zapreke več. da te skrivnosti ne bi razodel tudi vam. Najprej denemo v vodo jajce in ga kuhamo, pa ne predolgo, da ne postane pretrdo. Potem ga olupimo, kar moramo napraviti vsekakor zelo previdno. Potem pa vzamemo dva ali tri dolge prižigalčke, jih prižgemo in držimo v steklenici, da se ogreje. Prižigalčke nato hitro vzamemo iz steklenice in položimo v odprtino steklenice jajce, ki ho takoj zdrknilo vanjo. Topel zrak v steklenici se namreč ohladi, postane tanjši od zunanje plasti zraka in vsesa jajce v notranjščino. Steklenico z jajcem nazadnje dobro zamašimo in zapečatimo. Poskusite, boste videli, kako se vam hodo prijatelji in znanci čudili, ko jim boste pokazali to »čarovnijo«! Kdor zna, pa zna K bogatemu vaškemu mesarju Volaču pride učilelj in reče: »Prosim, odrežite mi četrt kile salaineU Mesar sname salamo s klina in vzame nož, da bi odrezal od nje primeren kos. Tedaj pa reče učilelj: •Gospod Volač, danes je pa vaš Tonček prav dobro znal.« ■Res?« se razjasni mesarju obraz in hitro pomakne nož, s katerim je hotel odrezati kos salame, za dober centimeter na desuo. »Da,« pokima učitelj. »-In domačo nalogo jc hidi odlično napisal.« -Res?« se mesar še bolj prijazno nasmehne in pomakne nož še l»lj na desno. »Da, da, se koj vidi. da je bistro glavo podedoval po vas,« nadaljuje učitelj svojo hvalo. »Kajneda, kajneda!« zainomlja mesar in drobne oči mu kar žarijo od zadovoljstva in ponosa In pomakne nož za dva centimetra na desno »Iz tega fanta bo še nekaj, boste videli!« pristavi učitelj. Tedaj pa mesar vrže nož proč, poinoti učitelju c£k> salamo (za dobre tri kile jo je bilo) in navdušeno vzklikne: »Kaj bi rezal, tukajle imate celo salamo, gospod učitelji« H ar un at Rašid in njegov vezir »Pri Mohamedovi bradi,« je nekega dne dejal plemeniti Harun al Kašid svojemu modremu in učenemu vezirju, »tisti tvoj kro-jaček Ibn Azr, katerega si mi zadnjič priporočil kot nenadkriljivega šaljivca, je mnogo bolj len, kakor to dovoljuje koran! Ko sem se včeraj sprehajal i njim po vrtu in poslušal njogove šale, mi je nenadoma padla zlata doza za tobak na tla. Ali veš, kaj je tedaj storil telebani Malomarno je obstal na svo; jem mestu! In ko sem se sklonil sam, da bi dozo pobral, se je začel še norčevati iz mene, češ, če bi bil on kalif v Bagdadu, bi si bil že zdavnaj najel svojega dvornega pobirača, da njemu ue bi bilo treba pripogibati kolen in hrbta.« Vezir se je razsrdil, prekrižal roke na prsih, se trikrat globoko priklonil in dejal: »Kar je prodrznež Bvetoval, se lahko zgodi, o Harun al Rašid! Naj bo poslej on tvoj pobirač. Tako ga bo minilo veselje uganjati prisinodarije in leni hrbet se mu bo skrivil, da bo pomnil.« In je Kara ben Muštafa (tako »e je ime nova! modri in učeni vezir) odšel k ničvrednemu Ibn Azru in mu povedal, da ga je ime novnl za glavnega pobirača plemenitega ka lifa Harun al Rašida in da ho moral poslej pobrati vse. kar bi blagovolilo mogočnemu poglavarju vernikov pasli na tla. Volika je modrost modrijana, a še večja je norost norca, te besede so resnične, kar se da. »Pri Mohamedovi bradi,« tako je namreč nekaj dni pozneje Harun al Rašid spet dejal svojemu vezirju, ».zdaj se pn tn tvoj človeček Ibn Azr pripogiba celo pogosteje, kot mi jc to ljubo. Pomisli, včeraj sem se spet z njim sprehajal po vrtu in poslusal njegove šale. Mimogrede seui pohru stal sladko melono, koščico pu vrgel proč. Ali veš, ka.i je tedaj storil teleban* Kakor bi mignil, se je sklonil, pobral ničvredno koščico in mi jo prinesel!« »Res težko je poučiti norca, kaj je prav in kaj ni,« je obupno vzdihnil modri in učeni vezir medtem, ko jc prekrižal roke ua prsih in se trikrat globoko priklonil. »Pa se mi ho tudi to posrečilo, samo malo potrpljenju prosim, blagorodni moj gospod! Dovoli, tla takoj sestavim seznani vseh predmetov, ki .iih mora Ibn Azr dvigniti v tvoji službi! Potem se ti ne bo treba več jeziti tie nad njegovo lenobo in ne nad preveliko vnemo. In je modri in učeni veasir poklical predse najspretnejšega pisarja in mu narekoval dolgo vrsto predmetov, tako dolgo, kot je prerokova brada in tako popolno, kot je pač modrost kalifovega najmodrojšega vezirja. Harun al Rašid je sedel zraven, se zadovoljno muzal predse in pomagal sestavljati seznam, dokler ni bil od prve do zadnje pike narejen. Potem »o poklicali Ibn Azra, in vezir Kara ben Mutafa mn je slovesno dejal: »Poslušaj, teslo zabito, kaj ti govorim! Samo to, kar je v tem seznamu napisano, smeš pobrati blagorodnemu svojemu gospodu!« Ibn Azr je prekrižal roke in se priklonil šestkrat namesto trikrat, predon je vrgel svoj pogled na dolgi seznam. »Alah je velik.« je potlej ponižno izpre-govorii iu se pretkano nasmehnil, »in kalif plemenit! Toda modrost njegovega vezirja ni popolna, kajti glavno stvar je v seznamu izpustil.« »Pokaži!« mu jc užaljeni vezir potegnil seznam iz rok. Dolgo, dolgo je slonel nad njim in tuhtal, kaj bi utegnilo biti listo najvažnejše, kar je izpustil, pa sc ni mogel spomniti noben reči več. In tudi sedmoriea najmodrojših dervišev, ki so jih poklicali k vezirju, ni našla napake v seznamu. Nekega dne je kalil' Haru al Rašid spet odšel s svojim dvornim norčkom Ibn Azrom v vrt na sprehod. Tn se jc spodtaknil nad spolzko melono iu se prekucnil ua tla, kakor jc bil dolg in širok. Ibn Azr pu se je mirno in brezbrižno, kakor da se ni zgodilo ničesar, obrnil na peti in pustil stokajočega kalifa tebi nič meni nič na tleli. In bi bil plemeniti Haruu al Rašid nemara še dolgo ležal tam, da ni tedaj pridrvel nn vrt sam modri in učeni njegov vezir in mu pomagal na noge. Ko pa je tedaj modri irt učeni vezir hotel planiti za lenim dvornim norčkom, da bi ga premikastil, ga je mogočni poglavar vseh vernikov zadržal z milim nasmehom in rekel: »Raje sestavi nov soznam, na.j-uiodrejši in najučenejši moj vezir, in postavi ua prvo mesto mene Harun al Rašida! Kajti vedi: jaz sem lista glavna stvar, ki si jo pozabil navesti v svojem dolgem seznamu.« (Priredil M. K.) Franckovi modro« Mama: »Francek, prejšnje leto sem bila tako vesela, ko si bil najboljši učenec v šoli. lelos si pa ie zaostal« Francek: »-Kaj hočeš, mama! ludi matere dru-£fi> učencev hočejo biti včasih vesele.« Mlada njiva Praznih narave V poletnem vetru je pošutnevalo drevje. Lahno je valovilo rumeno klasje na polju. Prepelica se je oglasila. Breze so si šepetale uspavajočo pesem. Sončni žarki so božali zelene liste. Praznik je bil, praznik narave. Vsak človek, ki je šel mimo, je motil svečano razpoloženje. Bela cesta se je vila med poljem in drevjem. Žuboreči valčki v potoku so mladostno skakljali, po njih pa so rajale ribe in se lovile. Poleg potoka je stala vrba, stara in grbasta. Sanjala je o mladosti. Grela si je stare kosti in pokroviteljsko opazovala svojo okolico. Šel sem ob potoku. Poslušal sem iijegovo večno fiesem, pesem o božjem stvarstvu. Razumel sem misli stare vrbe, slišal sem prejjelico med rumenim klasjem in šepetajoče pesem brez. Čutil sem: to je praznik narave. Šel sent dalje. Potok se je izlival v veliko reko. Mogočno bučanje je odmevalo iz daljave. Tja sem se napotil. V širokem loku je padala voda. Šumela je in grmela. Tudi njeno pesem sem razumel. Kakor krik upornika je odmevala v meni. Čudovite prigode na luni Skomignil sem z ramo, češ: Pa naj bo po tvojem, do! — čeprav se mi je vse. skupaj od sile neumno in smešno zdelo. Kako tudi ne! Siva, meglena praznina je zevala preti menoj, mesečan brez glave in brez rok pa mi reče tebi nič meni nič: »Prosim, izvolite vstopiti!« To so pravi vsekakor norčevati se iz poštenih in modrih ljudi! A lahko si predstavljate moje jyromozan; sko začudenje, ko sem stopil naprej, ne da hi bil dovolj visoko dvignil nogo - in setn zadel z njo ob nekaj trdega pod seboj! Ozrl sem se k tlom. pa ludi tam nisem videl drugega kakor megleno praznino. »Pazite, to so stopnice!« mi je v svojem jeziku posvarila glava dostojanstvenega mesečnim. Tristo kosmatih medvedov, kakšne stopnice!« sem zarentačil. ».Taz ne vidim pod seboj nobenih stopnic.« »Ce naš cenjeni gost niti tako visoke stavbe, kot je palača mogočnega vladarja lune, ne vidi, kako naj potem vidi stopnice same!« se je ljubeznivo nasmehnil moj spremljevalec. »Se koj vidi, da sta na zemlji, kar tiče gledanja z očmi in nevidnosti, še daleč za nami. Pn vam bom to reč žc še natančneje razložil, zxla,j ni več časa za to. Previdno dvigajte noge. stopnic je natančno deset.« Kakor človek, ki v hipnotičnem stanju vidi prod seboj vsnkojake reči, ki jih v resnici nikjer ni, iti počenjn z rokami in nogami najčudovitejše reči, sem pregibni kolona in dvigal noge nn stopnicah, o katerih ni bilo nikjer ne duhn ne sluha. Vsaj tako se je zdelo mojim očem. noge pa so čutile trdna (la pod snhoi in tndi z rokami sem otipnl ~iopnice, ko sem se sklonil, da bi »e prepričal. kako je a to čuduo stvarjo. Ko sera se taKo vzpenjal navzgor, som i povsem pozabil na svojega vrlega spremije-! valca brez glave in brez nog. Ozrl sem sc iu 1 videl, da .ie večina mesečanov, ki mi je sledila, obstuln spodaj, sledilo mi je le nekaj mesečanov z ogromnimi glavami in drobnimi nogami, mojega spremljevalca brez glave in nog pa ni bito nikjer. No, zdaj sem pa. res radoveden, kako se bo la glava pritrk-ijaln po stopnicah navzgor! sem zn.nioml.ial predse. Pa jc bil moj samogovor najbrž nekoliko preglasen, kajti mi je znanj glns ino-' jega spremljevalca zdajci udaril nn uho: »Naj vas to kar nič ne skrbi, spoštovani naš gost! Iz takšnih enostavnih stvari si pri nas ne delnimi nobenih zamotanih vprašanj.« Presenečeno sem se. ozrl, da bi videl odkod prihaja glas, pa sem zastonj napenjal ušesa iti oči. »Tukajle sem, tukajle, ali imate mreno na očeh!« sc je veselo zasmejal mesečan. Iti leda.i sem ga opazil. Mesečan z drobno glavo in dolgimi rokami, ki mi .ie hil tik zn petami, jc nosi! nekaj velikega, okroglega pod pazduho. Pogledal sem natančneje in si pomol oči. Tako je bilo in nji' drugače: listu velika, okrogln reč. ki jo je služabnik nosil pod pazduho, je hil moj vrli mesečan brez glave in brez nog v lastni osebi! »Nnk. ka.i takega!« setn si dejal in sc namuznil. »Torej takole jih morajo knkor nebogljene otroci če nositi v naročju, mesečnim brez glave in brez rok! Po ravnem že še gre, po ravnem, tam se lahko trkljajo kakor nogometne žoge, po stopnicah navzgor pa nc gre drugače.« »Stojte!« je terla.i zaklicali! glava pod mo-sečanovo pazduho. Pokorno sem obstal, knjli to sem bil takoj spoznal, da mora biti človek na luni vsak i hin pripravl jen na vsakojaka nova presone-| čenja. In ie to novo presenečenje ifis takoj sledilo 'Nadaljevanje prill. ned.) Človek je uklenil lo mogočno silo v verige. Poganjati mora stroje. Ta sila sveti, ta sila goni slroje. Praznik narave je izostal praznik strojev, delavnik človeštva. E. Kovačič. dijak v Ljubljani. Svojemu učiteliu za spomin (G. kaplanu Filipu Štularju, ki je utonil v Savi.) Sejalec se trudi dan na dan: zd.aj orje. zdaj koplje, zdaj seje ... Ko setev bogato obrodi, »e svojega truda srčno veseli Sejalec tak ste nam bili Vi. naš ljubljeni g0s|xxl Filip! Sejali ste seme božje besede med nas — Zagorjane. Globoko je treba bilo zaorati in znova začeli sejati. Z veseljem sle se žrtvovali za nas in mi smo gorko ljubili vas Vaš mehki, dobrotni nasmeh tolažili nas v težkih je dneh. Prekratek vam bil je odmerjen čas: brez solz. brez slovesa ste šli od nas, Šumeči valovi Save v naročji: so svoje vas vzeli in vaše mlado življenje s seboj odnesli in peli v najslajšem vam pianissinni: ■Zdaj greš po plačilo k Jezusul« Franc N o I i ni a 1, dijak II. razr. gimn. v Ljubljani. Za mlade risarje BOGAT LOVSKI PLEN. Sel na lov je lovoc Jaka. slona je ujel in v naročje si oprtal ga na moč vesel. Ali bo strmela žona, ko ga položi v kuhinji ua mizo in ji hhhhhhhhhhhhhU Pisma slovenskih otrok iz tujine Bodi »trava, domovina, mili moj slovenski kraj, Ti prekrasna, ti edina! Meni se zemaljski raj_. 713. Dragi Kotičkov striček! — Vem, tla se boš začudil, ker Ti iz Francije gotovo še nobeden ni pr sal. Hodim v III. razred, pa se učim samo francosko. To, kar zmm slovenskega pisati in brati, sla me naučila očka in mama. Veš, moj očka je rudaT in dela globoko pod zemljo. A zdaj bolj malo zasluži. Imam še dve sestrici in enega brata. Ti ne veš, striček, kako rad bi bil v Jugoslaviji, da bi tam v slovensko šolo hodil. V tukajšnji šoli sem pa edinole jaz Slovenec, vsi drugi so tuje narodnosti. Slovenske šole v tem mestu sploh ni. Prosim Te, striček, ne zavrzi mojega pisma! Ce ga boš objavil, Ti bom še večkrat pisal. Lepo Te pozdravlja Srečko Oberstnr, učenec II. razr., la Sabliere, Rue du Creusot, Mont ceau-les-Mines (Laone et Loire), Francija. Dragi Srečko! — Vsako pisemce, ki priroma po pošli do mene iz daljnih in bližnjih krajev domovine, ini je ljubo in drago. Kadar pa najde |x>t do mojega srca pismo, napisano z okorno roko slovenska fanta ali deklice lam v daljni tujini, se ga razveselim kakor golobčka, ki se je izgubi! v širokem svetu, pa trni je domotožic nazaduje le izkazalo jx>t v domovino nazaj. Pozdravljeni moji beli, beli golobčki! Danes so kar trije potrkali nn duri mojega kotička in jaz sem vse tri gostoljubno sprejel, kakor se pač sprejme takelc dobre, ljube znance. V šoli se učiš samo francoščine in vendar tudi svoje materinščine še nisi piozabil, kakor jo je žal [»zabilo toliko slovenskih družin, ki so cd šle s kruhom za trebuhom v tujino. Takcrekoč čez noč je v njih obledel sjx>iitin na jezik, kalerega so podedovali od svojih tledov in na zemljo, kjer jim te tekla zibelka. Da si ohranil svoj rodni jezik, se imaš zahvaliti samo očetu In materi. Na ves glas in z najizbranejšimi besedami bi jtima jaz, Kotičkov striček, na tem mestu zapel svoj slavospev, pa dobro vem, da Te nista učila slovenščine zaradi moje pohvale, ampak zato. ker se jima je to zdelo samo t» sebi razumljivo. To je listo, kar se mi pri vsem tem najlepše zeli! Da bi bilo takšnih očetov in mater med našimi izseljenci še prav mnogo! Kdor zalaji svoj jezik in svojo narodnost, sc mi zdi kakor tista sraka, ki si je nateknila j)av|e perje in mislila. da je tako bolj imenitna in gosposka. Pa je bila prej vsaj sraka; s |wvjitn perjem odeta pa ni bila več ne ptič ne miš, nego navadna — spaka . . Le piši mi še kaj! Vedno Te bom z največjim veseljem uvrstil med druge kotičkarje in Ti odgovoril, kar mi bo narekovalo srce. Prav lepo mi bodite- pozdravljeni vsi skupaj: Ti, oče in mati! — Kotičkov striček. O moj preljubi, dragi dom, za te srce gori, gori; kako te zvesto ljubil bom vse svoje žive dni! 714. Dragi Kotičkov striček! — Tudi jaz sem že mnogo slišala o Tebi in Tvojem kotičku. Ulja sim Te, šc mene vpnši tja noter! Jaz bi Ti lahko povedala mitozo zanimivih stvari. Najprej Ti moram povedali, da Ti ne pišem i» Jugoslavije, ampak iz Francije. Hodim v peti razred ljudske šole. Učimo se samo francosko. Slovensko znam samo toliko, kolikor me je naučila mama. Drag-i striček, oprostiti mi moraš, ker tako slabo pišem. Drugo leto |>a Ti bom že lepše pisala, ko bom v šestem razredu. Za danes naj to zadostuje. Ce boš tako dober, da me boš dal med svoje kotičkarje, boš še marsikaj lepega izvedel od mene, pa še v francoskem jeziku Ti bom kaj pisala. Bodi mi lepo pozdravljen in nikar ne pozabi odgovoriti! — Lojzka šanli, učenka V. razr., Mancieules (Meurthe et Moseile), Francija. Draga Lojzka! Tudi Tvoje pisemce, drugega belega golobčka, ki je priletel iz daljne tujine tn našel |X)t do mene, rodostno sjirejmem v krog svojih kotičkarjev in mu izrekam iskreno dobrodošlico! Nalančno lako, kakor sein odgovoril dečku nad Teboj, bi moral prav za prav odgovoriti tudi Tebi. Ista usoda vaju združuje, oba hodita v francosko šolo — a obema je mati ohranila naš lepi slovenski jezik ko najdražjo svetinjo. Vajini mami sta res zlatega denarja vredni! Isto bi Ti moral odgovoriti, a ena iti ista reč se samo v mlinu dvakrat pove. v mojem kotičku pa ne. Da »bolj slabo« pišeš, Ti brez nadaljnega oprostim. Saj sem iztakml v pismih otrok, kii hodijo v slovensko šolo in še nikoli niso pokukali z domače zemlje na tujo, še vse drugačne krivulje in čačke. Tvoje pismo je v primeri z le-temi —■ če upoštevam vse okoliščine, zaradi katerih Tvoja pisava pač ne more biti najlepša — naravnost vzorno in bi ga najraje dal v izložbo nekaterim Nackom packom za vzgled. Nestrpno čakam obljubljenih zanimivosti v Tvojem drugem pismu in Te najiskrenejše pozdrav ljant! — Kotičkov striček. (Nadaljevanje prih. nedeljo.) kkhhhhkhhhhhhhh stno mu« Nese slona lovec Jaka. sopo: Puh. puh, puh! Takole zverino nesti — to res ni od muh! Halo, mladi risarji! Poskusite še vi narisati lovca Jako in slona z entt samo potezo, kakor ga jc narisal ongavi .ložek, ki je v risanju pravi mojster! Pa risbe ne smete prekopirati, drugače lo ne velja. Potem poskusite narisati še kakšno drugo stvar 7, eno samo potezo! Tri najboljše risbo bomo nagradili z lepimi knjigami. Pošljite jih najkasneje do č«trtkn nn naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovouea« v Ljubljani ŽENA IN DOM NAS DELAVEC Ženska v javnosti Iz časopisov večkrat zvemo, da so tu in tam ženske tudi v visokih javnih službah. Se več je slišati o študira it j u žensk po visokih šolah in gimnazijah. Celo Azija je lani imela 600 dijakinj iz Indije v londonskih šolah. Tudi i n r k i n j a »e je osvobodila zamteženib oken in se je z vnemo lotila knjig. Tiirkinja, Lati f a B e k i r, predsednica turških ženskih zvez, je nedavno ua svetovnem ženskem kongresu v Carigradu poročala, da je I" Turkinj v ilirskem parlamentu. Urkule, turško mestece blizu Smirne, ima žensko /.a županjo. Povsod jo hvalijo, kuko je bistroumna, odločna in delavna. Pred nekaj meseci je bila Palma G u i 1-1 e n imenovana za mehiško poslanico v Kolumbiji in gosjia Garola na Francoskem je dosegla, da so jo sprejeli na kmetijsko akademijo v Parizu, kamor doslej ženske sploh niso imele pristopu. — Jako svojevrstni poklic si je izbrala Američanka C a m p b e 11 - G o o d m a n, ki je kot prvn ženska na svetu poštnin p o I a p-ljačica in jc sodelovala, la je kot prva ženska v Evropi usposobljena, da presoja znanstveno razprave pri državnih izpitih. V ženevi so nedavno imenovali A molijo C o n t i u h o za častno konzulko Portugalske. Portugalska pa je tudi izbrala troje žensk: Marijo P e r r e i r o, dr. D o m i C i - Zakaj nimaš predpasnika ? Kdo bi mogel našteti madeže, imenovati kemična sredstva, ki z njimi škodujemo svojim oblekam?1 Venomer skušamo dognati, s katero tekdčino, mažo, kemikalijo bi očistili obleko, kateri bencin bi bil tak, da bi ne bilo kolo barjev na obleki. Koliko oblek si pokvarimo s tem ugibanjem in poskušanjem in koliko denarja izdamo za razna sredstva za čiščenje oblek! Vsemu takemu razburjenju in tudi denarnim izdatkom pa se moremo izognili, če bi imele doma pri delu predpasnik. Saj ni treba, da smo v predpasniku za mizo pri kosilu in podobnem, in če nas kdo obišče, odložimo pred- 1 i j o de C a r v a 1 h o in dr. Mar. C u a r-d i o 1 o za ženske poslanii e. Drugam spadajo ženske —, ki so arheolo-ginjc (stariuoslov ke). lako sta Ode t te de P e r i g a u d e a u in M a r i o n B e n o n e s na kamelah prejezdili 2500 km dolgo pol v Mavrc-taniji, da preiščeta ondotuo pokrajino Belgijska grofica (iur po rt de M i s h n e g e n je proučevala življenje lovcev za krznom v kanadskih divjinah ob Manitobu in je skoraj leto dni bivala v leseni baraki, ki si jo jc sama postavila. — Nasprotje' te grofice i>o zunanje in notranje pa jc Španka J u a n i t a C r u z. ki je žc tri in petdeset krat nastopila v hikolvorbah v Madridu. — Ozračje si jc osvojila francoska letalka M ar vse H i 1 t z. ko je dosegla višinski rekord 11.800 metrov. Itali janka M a r r h e-sa Carina N r g r o n e. članica aeroklubu iz Genove, pa jo je prekosila 7 rekordom 12.244 metrov. — V grofiji Kerit, kjer so bili mednarodni |K>leti v Lvmpne. se je zlasti odlikovala IHlctna nemško umetna letalka Fastenrath. Občinslvo je njena zračna umetnija tako navdušita, da so jo v sluvnostnem sprevodu odvedli k predsedstvu, kjer je dobila prvo darilo za polete. — španska poštna uprava je zdaj, slično Turčiji, izdala znamke s sliko ženske, in sicer je na novi znamki podoba Marin ne P i n c d e. mlaide revolucijonarke, ki je bila pred KK) teti, 1. 1851., obsojena na smrt. — V Varšavi na Poljskem je videti ženske policistko v uniformah. Predvsem morajo paziti na ženske iu otroke. Šolajo se v posebni policijski šoli. kjer poučujejo po vojaških načrtih. l)a im« ženska lastnosti, ki jih je moči povsod uporabiti, pa je dokaz šc posebej Angležinja R a c b c I C r o v, d y s, ki jo je kraljeva britska komisija za zasebno oboroževanje in /.a trgovanje / orožjem izvolila za svojo članico. Nič nam pa ui (iri srcu ženska sovjetske Rusije glede na io. da je že 460.000 žensk-vojakov, strelcev. In šc zato ne. ko tepta naravne žensko. človeško določbe Ko se upira rojstvu otrok rn samolostno ureja njih število in sc odmika in i/mika nalogam malcrc in družinske gospodinje. Pa baš po loj ženski — se dozdeva — bi -c ravnale Slovenke' \li ni bilo zadnjič na ženskem posvetovanju poglavitno vprašanje o urejevanju otroških rojstev? Nikar teh stvari v javnost! Toliko poti nam jc na razpolago, kakor vidimo i/ podatkov od drugod, a da so prav tja zataknemo, knr jc proti — in no — ž rusko? to je bil pečat, ki nas resnično sramoti. Katere so prave osnove gospodarstva Današnji gospodarski in družabni ustroj nuni uudi sledečo sliko: Gospodarske krize so na dnevnem redu. V državah, ki plavajo v obilici premoženja in gospodarskih dobrin, brezposelnost stalno raste, oziioint- jo umet.no zavirajo. Nezgoda bo toliko bolj strašna. Premoženje se kupici v rokah posameznikov Zato pa ni nič čudnega, če se je splošno obubožanje /e tako razpaslo. Tehnika se izpopolnjuje, vodno več proizvaja, išče sredstev, s katerimi naj bi vzbujala poželenje kupcev Kupci pa ne morejo zadostiti teni požel jen jem. ker jim manjka sredstev. Gospodarska zmešnjava je vedno večja, zbeganost delavnih slojev vedno bolj izrazita. Iščejo, kam naj bi sc naslonili. Sedaj svet išče rešitve v fašizmu, sedaj zopet v komunizmu. Popolna podoba nejasnosti. Zato tudi velika nevarnost Vse to pa dokazuje, da je sedanji čas težko bolan. Mogoče je bolezen že tako napredovala, da ni več prave rešitve. Bolezen je gospodarska in družabna. V človeškem organizmu nastane bolezen takrat, če ni pravega razmerja in pravega roda ined posameznimi organizmi. Bolezen je tem težja in je organizmu tem nevarnejša, čim Ivolj važen je sestavni organizem. Isto je s človekom. Človeška družba tvori neoporečno skupnost. Srečna, in zadovoljna in zdrava je bila. je in bo le. če je ta skupnost ohranjena. Najvažnejše delo družbe je toroj, da hrani to skupnost. To pa vrši samo takrat, če je vse njeno delovanje podrejeno tej skupnosti. Eden najvažnejših sestavnih organizmov družbe je gospodarstvo. Gospodarstvo in gospodarske dobrine pa so utemeljene na lastnini in delu. ('e je danes bolna družba, je bolna zaradi toga. ker je bolan eden njenih glavnih organizmov - gospodarstvo. Gospodarstvo pa more zopet biti težko bolno, če so bolni njegovi se- stavni deli —- če je nered v lastnini in delu. Lastnina, delo in / njim gospodarstvo pa morejo biti zgrajeni le na dvojni podlagi ali na krščanstvu, ali brez njega. Moderna družba je sicer mnenja, da vera ne spada v gosj>odnrstvo. Vera, pravijo, da se peča le z onostranskiini izven zemeljskimi zadevami. (Gospodarstvo pa ravno nasprotno samo s po zemsklmi. Zato nima vera z gospodarstvom prav nič skupnega, temveč sta vsak Z4ise. lako naziranje je gotovo zmotno, ko je Bog ustvaril Adama in Evo jima je rekel: »Rastita in množita se. napolnita zemljo in si jo podvrzita.« V tej zapovedi je dvojni pojem: pojem dolžnosti i in pravice človeka, i lovek mora |>ostati go spodnr nad čutnostjo in ne nasprotno. Vse, kar je lisi varjenega, rastline, živali, vsa zemlja mora služiti človeku, iu ne on materiji V tem je določena naloga človoka, /.lasti kulturna naloga. ki naj obsega tudi gospodarstvo. Pragos-podstvo človeka obse.ga tudi socijalno določilo. Napravita si zemljo podložuo S tem je Bog ukazal zadružno delovanje vsemu človeštvu. Ne poodinec, ampak vsi skupaj naj bodo gospodarji na zemlji, lorej skupnost človeške družbe. Nobeden ni izvzet i/, tega gospodstva. zato pa tudi nobeden iz dolžnosti osebnega sodelovanja, osebnega dela. Iz tega izvira še j.na resnica, da je izvor vsega Bog. in da si človek ne more ničesar lastiti, kar je i-zključmo in absolutno njegova last. Trditev, da sta vera in gospodarstvo različna in neodvisna drug od drugega, ne drži; resnica je nasprotna, gospodarstvo, če hoče shižati v korist človeštvu, mora biti naravnost navezano na vero žal, da danes ni tako in da se ta resnica skoro nikjer ne up<»šte\a. Toda prihaja pa tudi tozadevno nova zarja ... Mladina kliče! H o H | iS (> E n i E nnrnvno, lepo blopo po Din S-- k0 r«xpo4ihn po povelju is Maribora Viljem Abl, eksport, Maribor Nn mailiti: Itollčlca IS ka pašnik, preden gremo v sprejem,nico. A gost. ki stopi v jedilnico ali kuhinjo, nas že lahko vidi v predpasniku. če govorimo o lepem predpasniku, pa ne mislimo tistega, ki je. le za igračko, ki jc zmeraj manjši in manjši in so ga same čipke. Marveč predpasnik bodi tudi uporaben, tak. ki nam zares varuje obleko, da se no uran/o. ki je glede obliko in blaga tak da nam koristi m je zaeno tudi samostojno okusno in prikupno oblačilo. Gospodinja more imeti predpasnik različno barve, ni treba, da je prav bel. kakršnega imajo za postro/ibo služkinje. Vendar je mnogo gospodinj, ki so so v teh letih privadile pred- Pasuiku, ki je kakor plašč, iz belega blaga, ripraven. primeren iu okusen je tak plašč in naglo gn vržemo nase in s sebe. Za dela. ki so bolj umazana, pa imejmo pisan predpasnik, vendar takih barv, ki se nc umažejo lako brž. »Oblačilni« predpasnik ali predpasnik kot plašč prav prijetno pristoja gospem in obleka pod takim predpasnikom je pač na varnem. Lep je pa tudi tak, kukršnegn vidiš na sliki, in si ga tzlahka sama prikrojiš in sešiješ. Imena naših cvetic Anemona jo dobila svoje ime iz grščino: nnriiios pomeni veter, zato pravimo anemoni tudi vetrnica. — Begoni.ja ima ime po guvernerju Begon iz San Dominga, ki je živel v začetku P*, stoletja. Dalija je dobita ime po švedskem botaniku Dahlu. — Fuksija se imenuje za spomin nn velikega bavarskega botanika. .očeta botanike«. Lenorda Fnchsa. ki je živel od 1. 1501. do 1566. — Hortenziji je dota ime Hortenzija Lepaute. žena slavnega pariškega urarja. — llijacinta ima svoje ime iz grščine. Lovendel (sivka) pa iz latinščine; lavarc — jKimcni - umivati se. Po francoskem zdravniku in botaniku Magnolu, ki se je prvi spomnil, da bi rastline razdelil na družine in je živci V 1. 1638—1715. je dobila magnolija svoje ime. — Nagelj je iz nemško besede Nagel — žebelj. Pctunija je dobila ime po tobaku, ki mu v Braziliji pravijo petnn; petu-nija ima stične* cvetove ko tobak. — Peonija jo dobila ime od Poona, zdravnika bogov. — Floks j« grška beseda in pomeni plamen. — Rožmarin jc i/ latinščine in pomeni: rosa ob morju. Rožmarin je namreč doma pri morju in na lo smo ze pozabili in smo spravili cvetico v stik / Marijo in rožo. — Cinija se imenuje po nemškem botaniku Zinnu. Za kuho Nadevana zelenjava. Nadevana zelenjava, bodisi da jo nadevamo z zemljami ali riževimi gobami ali z mesom, jp še bolj okusna, če serviraino zaeno več vrst zelenjave. Imaš kumare, buče, paradižnike, i kolerabe, ki jih vse iztrebiš in izdolbeš, položiš pokrovčke po vrsti na stran in jib nadevaš I s soljo, poprom, peteršiljem in jih dušiš . z odrezanimi, a ne zamenjanimi pokrovčki počasi na olju ali masti s prav malo vode. Če hočemo jesti nadevano zelenjavo po južnja-škeui načinu, tedaj jo vzamemo iz posode, jo odcedimo in jo naglo spečemo na olju ali masti, da skorja hrusta, kar so zgodi v nekaj minutah. Tedaj je nadev sesekljano meso ali gobe. Ali pn serviraino zelenjavo kar / omako in dodamo paradižnikovo mezgo. Kar ostane zelenjave, ptt napravimo iz nje zelenjadno juho. Zn shižhinte — dve leti šole I Povsod, no samo pri nas. pogrešajo gospodinje nekakšnega znanja, ki sa služkinje časih nič nimajo. Niti najpotrebnejših gospodinjskih dol nc zmorejo. čopraV mora biti kaj takega ženski že kar prirojeno. Ali ne bi bilo zanje kake šole primerne? Te misli so sc društva oprijela v Nemčiji, kjer pravijo: Vsa dekleta. ! ki nehajo hoditi v šolo, naj bi vstopilo za eno leto v praktičen gospodinjski šolski tečaj, zu 1 leto pa naj bi sp brezplačno udinjale v hiše za služkinje zu poskušajo. Mogoče bi to zaleglo? Pomisliti jc treba, da se tu dekleta tudi poročijo iu du jim je tudi /u lastno gospodinjstvo potrebno znanje gospodinjskih dol! Za letošnjo konferenco Mednarodnega urada dela jo organizirala delavska mladina vsega sveta močan poziv mednarodni ja\nosti. da pomaga mladini in brezposelnosti /.« svoj poziv jo zbrala krščanska delavska mladina iz vrst svojih brezposelnih tovarišev 86.000 podpisov (Belgija 17.000. Francija 21.000. I uksemhiirg 642. Nizozemska 17.000. Avstrija 10.000. Češkoslovaška 18.000). Proccj slabšo so so odrezalo soc.ijn-lističnp organizacije, ki so ponašajo / milijonskimi številkami članstva, zbralo --o na svoj apel le 150.000 podpisov in šo rn! teh odpade na Nizozemsko 100.000, in siccr i/ vrsi vso in ne lo samo brezposelne mladin,-. Klic krš*'an-dpirnli starše, smo jim šc v breme. Prisiljeni smo gludovati v dobi. ko potrebujemo močne hrane. Izpostavljeni smo boleznim in mnogo dni mladosti mora marsikdo od nas preživeti v zdravilišču. Sloja prihodnost? To je /,a ..as najstrašnejše vprašanje. Dneve mladosti preživljamo v bre/.upju. Kako naj mislimo no ustanovitev družine. ko vemo. da je no moremo preživi jati. In kakšna nevarnost obstoju šele v tem za ogroženo človeštvo! Brezposelnost mladine temni prihodnost delavskega stanu in posredno vsega človeštvu. Zadnji čas je. da se nam pomaga. Usodi ne moremo biti pripuščeni' Ponekod je bilo marsikaj storjeno /.a otniljenje brezposelnosti, uxla vse prumolo. Obračamo se nu delovno konferenco. ker smo mnenja, da more sprožiti koristno ukrepe zu odstranitev brezposelnosti ined mladino. V imenu brezposelne delavske mladine, posebno j>a v imenu H6.1MK) mladih brezposelnih delavcev, pristašev krščanskega strokovnega gibanja. starih od 15 do 25 let, vas goreče prosim. da greste na delo /a odstronitev naše bede. Pričakujemo z zaupanjem, da nam boste pripomogli do nošo osnovne pravice, to je do pravice do življenja. Ker nismo no lenuhi no potepuhi, zahtevamo uresničenie svoiili upravičenih zahtev,« INIIANC C C M k ilvoUolos, otroSkih, iffrA'>nth, invalidskih vož f-kov. pr<■ voziti h trlciuliev, motorjev, Šivalnih stroipv. -- roniki trnilkol »TRIBUNA" F. BATJ l, tovarna Uvn:.olcB in otreSkih «a/,ifkov. l.Jubljan«, KurlovSka co*la 4, Brezplačno pošltemo interesanlno brošuro o uspešnem zdrav-iienju žrlčnih kamnov. Apoteka Sv Ivana, Zagreb, Kaptol 17. Strokovni kongres srbskih marksistov Dne 26. oktobra je bil v Belgradu kongres marksistične strokovne Glavne delavske zveze, ki obsega ozemlje Srbije ter Črne gore. Tu imajo marksisti po lastnik trditvah okrog 14 tisoč članov. Dohodkov iri izdatkov so imeli pa okrog 285.000 dinarjev. Kongres je pokazal med delegati veliko razprtij ter postavil marksiste v zelo čudno luč. Delegat iz Kraljeva je dejal: »Mi mislimo, da strokovne organizacije niso za to, da vzdržujejo nekoliko birokratov, ampak da zaščitijo delavske interese. Delavci iz. Kraljeva niso zadovoljni z delovanjem URSS-a (marksistično centralo za Jugoslavijo), 7 ma linacijami upra ve ter izključevanjem članov. Zahtevamo novo upravo, voljeno na pravi demokratični način.« j Delegat i-z Niša: »Naši delavci so bili voliv-na armada najprej Uzunoviča. potom pn Jev j tiča. Imamo voliko težave, pa polog tega še nekateri pojejo pesem o enotni fronti.« Minimalna mezda v j I rane. tekstilni industriji Tudi v Franciji padajo v tekstilni industriji mezde prav zelo. Nastale so prav nezdrave razmero, o katerih -so sprevideli delodajalci iu delojemalci, dn so lahko škodljive obojim v neurejenih razmerah. Francosko delovno ministrstvo je posredovalno poseglo vmes. V sporazumu s strokovnimi organizacijami delodajalcev iu delojemalcev je 7 državno uredbo odločilo. da se raztegnejo zakonita določila o minimalnih mezdah, ki jib omogoča delavski zako nik tudi na hišno delavce in delavko, ki izdelujejo staničje. v katerem jc svila ali umetna svila, najmanj 25%. Kdor pozna liberalnega duha frtinc. delodajalcev, so bo čudil, kako so mogli radevoljno pristati nn kaj takega, kaže nam pa ta slučaj, da delodajalci vendar niso vsi , laki rozrednobojnoži kot jih ima nuvado slikati ' razrednobojna ideologija. Drobtine Število nameščencev v Jugoslaviji. V naAi državi je zasebnih nameščencev okrog T).000. (VI tega števila odpade nu nameščence, zaposlene v bankah, zavarovalnicah in zadrugah 20.000. na trgovske pisarne 5000, 4000 na osobje raznih ustanov in honorarne nameščence samouprav, 1500 na one. ki so zaposleni v svobodnih poklicih in 50.000 na trgovsko in industrijske na meščence. * Socijalisti in boljševiki skupaj. Dne 26. in 27. oktobru sta se sestala v Parizu zastopnika soeijalističtle delavske internacijonale ter moskovske kominterne Razgovarjula sta sp o splošnem položaju in skupnih akcijah. Demo kratski socijalisti in diktatorski boljševiki leze jo torej tudi že v vrhovih skupuj. Mi .,1110 vedno trdili, da sta obra bratca voasšk skregano lo radi lepšega in da nikoli ne bus.a pozabila, da sla oba rdeča. Naš domači zdravnik F. G. — Lj. Revmatizem z oteklimi sklepi naj vam zdravim na daljavo? Te odgovornosti pn res ne morem prevzeti, ila bi vi rudi mene zanemarili nli opustili pravilno zdravljenje te nadležne in ponavljajoče se liolezui. Treba vam j« vsekakor temeljile zdravniške preiskave. ki naj ugotovi vir holr/ini. kor revmatizem vobče ni prvotna bolejen in zdravljenje sr rnvna po prvotnem vzroku, nadalje upoštevanju morebitnih zapletljajev bolezni (.-»rccl) in skrbnega zdravljenja z zdravili, zunanjimi pripomočki in primerno brano. ko vse to redno opravile bržkone ho trajalo zdravljenje še Iri mesece m vaše mladostno naveličanjc sc spremeni v zrelejše potrpljenjr — pa sc šc kaj oglasite (sklicujoč se na ta odgovor)! I, C. — G. Vinski mošt vam prinaša vsnk« leto odrečenje; dokler ga imnte. ne čutite imunega zaprtja, kuj napravite v dolgi dobi. ko ni mošta? Nabavite si (v lekarni ali mirodihiici) japonsko »kombušo« in si napravljajte ž njo pijačo, ki vsebuje približno enake glivice kn-kor naš domnči mošt. I (). — j. .Suho grlo« vas muči /e več let m navzlic skrbnemu zdravljenju cezdalje hu j«? Strokovnjaki »o ugotovili, iln nimnte jetike ne v pljučih ne v vitjih sopilih. izrezali so vam vse tri drgnlke. ne kadite /c davno več. poleti vam je s-kornj dobro, posebno vam prija morski zrak, nn jesen pn se vnm stanje poshdxša, zlasti r zakurjenih prostorih vns druži v grlu, da mo rate prhati in krhati, knr moti vas in tovariše v pisarni. Kaj počnite?' Icžkn je knj pnmetnegn napraviti na slep«, ko vas ni« ne poznam! Morda ste posebno občutljiv za suh zrak nli pa praih, ki ga je več ko dovolj v vsakem zaprtem pro storn? Navadite se dihati dosledno samo skozi nos. v nosu sc vam presuhi zrak dovolj ovlaži in če je prašen, tudi očisti, dn vam ne bo več dražil nižjih sopil. Imejte noge vedno- tople in suhe. Knko to doseže mlad človek brez omehkn-ženjn, je bilo nn tem mestu večkrat opisano. Pitje dvakrnl na dan rušo vročega mleka s sln-tmo (radensko nli rogn.ško). vsakega pol. 7. vso resnostjo zatirajte vsak dražljaj v goltu, grlu in sapniku in namerno požirajte slino namesto da krhate a lj prhate. Zdi se mi namreč, da je vn.ša nndlega bolj slnhn razvada kakor bolezen. I. A. — P. V prsih bolan in za delo nespnso ben. a pri bolniških zdravnikih niste dosegel ne ugotovitve (razen »pljuča precej čista«), ne priznanja bolezni. >da ni knj zdrnviti in da preide snmo«. Vas pa boli v prsih in duši pn sobno pri hoji, neizrečno hudo vam je ponoči, srce vtim močno bije, v glavi se vaju kar temni. Domnevam, da vam je ali srce bolno ali pa vam koj otokn t prsih, morda imate vnotranjo« yolšo. kajpada, treba je vaše dejansko stanje točno ugotoviti, zahtevajte torej o listo romanje lahiko, navadno ali težavnej.šr. Vedite, da so /ares težki porodi, kjer treba porodnici več kakor nuvadne babiSke pomoči, razmeroma redki in da se tudi ti končujejo sreč.no. če niso bili zanemar jeni že iz piV-etka. V vašem bivališču pa sc mi zdi nemogo»'-a takšna /oni k most. M. T. R Srhcvke- plodovi sipka a.li divje rože (bot. rosa canimat da so zdravilne? Nek-daj so jih uporabljali za čaj proti ka.šljn in opnr.nosti (sečni zapori), dandanes se nam ponujajo šipkove pečke i/ daljne njine kot sredstva proti splošnim tegobam v prebavi in prr snovi. O tem ne vem nič, menim pa, da na.š do mači šipek nc zaostaja v ničemur zn tujim. Ili Hte gn nabirati, dokler ga ne pozobljejo Inčni ptiči! Isti. Protina se bojite. Protina vam ne pre preči nobeno sredstvo, kakor samo zelo pič.ln m priprosta hrana in dovoljno telesno gibanje. Opustite vso mesno hrano in zlasti drobje, h.ra nite se z mlekom in rastlinjem vse delavnike, ob nedeljah in prnz.nikih pa si privoščite., kar vnm diši. I. D. — G. Porokn postaranega vdovrn z mladenko, ki hi ji mogel biti glede let malone stari oče. sc vam zdi protinnravna in znak sin rostne slaboumnosti pri »novopeč.enc.m< ženinu? Ne strinjam se z vašim mnenjem iz več razlogov. Ako hi držalo vaše mnenje, ne bi naša cerkev, ki je v tisočletjih preizkušena in pri znana učiteljica vodnica narodov in posamc/ nih ljudi, blagoslavljala (Trotinaravnih zvez! |nz gleidam v svet kot zdravnik in trdim, da je človek zdrav in mlad kolikor sam hoče. rožna mo vsi prnv mlnde. izmoz.ganc. življenja nespo sobne starce in priletne, čvrste in tvogave ko-renjake. Sicer pa je namen z,aikon.ske zveze mnogovrsten. morda se možu ne gre za potomstvo aH teženje poželjivosti, pač pa za vzajemno pomor, in morda ne toliko za telesno strežbo, kolikor /a duševno domačnost z zanjiano osebo. Kdo si ne želi imeti koga drugega samo zase. nc kot podlož.nika. ampak ljubega vrstnika? Kdor je že dolgo živel v takem razmerju, težko prenaša duševno osamelost. S teh vidikov, menim. ic tre.bn presojati moževo ravnanje, ki jc morda preudarno in ne nespametno. Sicer pa leži vsak, kakor si postelje. Isti. Pravično starostno razmerje med za koncema hočete vedeti? Časih so rekli, da imej nevesta pol ženinovih let in še sedem povrhu, torej 28 letni i ženin in (t* f 7) _!t letna nevesta sta v pravem starostnem razmerju. No. življenje in računica in pravično starostno razmerje je manj važen pogoj srečnemu znkonu V življenju pač doživljamo rnzne »izjeme«, ki jih računstvo ne po/na. tako n. pr., da sc privlačijo nasprotja, hrust si kaj rad izbere drobno ženico, okrogli dondi najbolj ugaja vitek mladenič. Kmetijski nasveti Ali imajo mostički po dnu panja kak pomen za čebele? Ali jih lahko brez škode odstranim? Fr. Z. — Gl Mostičke čebele redkokdaj same od sebe gradijo; pač pa nastajajo vsled tega, ker padajo na tla razni Koščki satja, ki jih čebele vsled velikosti ne moremo vreči iz panja. Zato ostanejo notri, družina jih pa počasi z zadelavino h dnu pritrdi. Trdijo, da so mostički čebelam koristni, ker jim pomagajo, da laž« pridejo z dna na sat-nike, ki so v A.-Z. panju dvignjeni za '2.6 cm od tai. Ta razdalja je gotovo tolikšna, da jo čebela nc more prelaziti. marveč mora skočiti. Kadar je pamj poln čebel, jih je po dnu vedno toliko, da je prehod čisto enostaven, dokler je pa družina spomladi oziroma prAo zima majhna, bi pa ti mostički nemara res prav prišli. Gotovo je, da čebelam nič nc škoduje i.o jim niso v narotje, prej v korist. Pač pa so napoti čebelarju, vsled česar jih ne kaže zagovarjati. Znano je, da je panjevo dno večkrat treba temeljito očistiti, jiosebno v spomla danskih mesecih, ko se po dnu nahirajo voščeni odpadka, ki so najboljše zavetišče vešči Ako so po dnu raztreseni ti mostički, je snaženje z grebljico nemogoče. Tudi mrtvioe je kreba spomladi odstraniti. česar tudi ne moremo. Kdor pa jeseni polaga po dnu lepenko ali kaj |>odobnega. je nujno prisiljen tc nastavke podreti. Zaradi ti stote v panjih bo pač mostičke treba žrtvovati. Da ne nastajajo novi, je paziti, da ne puščamo po tleh voščenih drobcev. Kakašne so cene ajdovega medu? A. P. V. Ker medni nobene vrste ni veliko, se mu cene nekako drže. V Ljubljani se trži ajdov«' na drobno po 15 do 16 Din, cvetlični med od 18 Din naprej po kakovosti. Te cene so primerne, vedar jih po deželi najbrž ne bo moči doseči. Mnenja smo pa. da bi cena medu nikakor ne smela pod ceno slad koria. To načelo naj bi bilo im: roda j no za cene medu. Ajdovec, ki ga štejemo med pridelek druge vrste, mora aH bi vsaj moral imeti vsaj ceno sladkorja, boljše vrste medovi pa primerno višjo. Sedaj. ko pridelka daleč ni na pretek, se vsaj te cene morajo povsod doseči. Pretirane nikakor niso, preje obratno Pokladanje kor-nja pujskom. S. R. P. — Pri vas prevladuje mnenje, da mladim prašičem ni po kladati korenja, češ. da p° nje"1 slabo rastejo in Dobro urejena parna opekarna nn glavni železniški progi Beograd-Zagreb x vsemi stroji zn izdelovanje prvovrslne zidne in strešne opeke z osiguranim od-Jemalsklm krogom in takojšnjo obratno mogočnostjo se takoj proda. Ponudbe pod 41851 na Publicilas d. d,, Zagreb niča 9. Pošliite naročnino! sc stiskajo. AH jr res? — Korenje vsebuje veliko sladkorja in kalijevih kislin, ki tvorijo v želodcu in orevah preveč mlečne kisline. Radi te kisline in raznih soli iz korenja v prebavilih se pujski stiskajo. ker jih trebuh boli. Da se to odvrne, jim ga po-kladajte le v manjših količinah, zlasti pa dodajte krmi vsak dan po nekoliko klajnega apna, ki zamori kislino v prebavilih. Sicer |ia korenja ne po kladajte pujskom prve ledne po odstavitvi, ampak šele pozneje in tudi sedaj le malo z dodatkom apna. Da pujski po korenju slabo rastejo, je verjetno, ker vsebuje k mak) beljakovin, ki prav /a prav najbolj vplivajo na rast. če bi taki krmi dodali nekoliko zdrobljenega ovsa, bi se mlade živali bolje razvijale. Torej manj korenja, več tečnih krmil in pujski bodo dobro uspevali. Pretakanje vina. I. N. K. Nekateri sosedje priporočajo, naj se vino pretoči prvič še pred božičem, prihodnje leto pa tri do štirikrat. Drugi so zopet mnenja, da sc prvič pretoči šele na pomlad iu drugič na jesen. Kaj je pravilneje? — Vina pretakamo iz vseli razlogov: prvič, da ločimo od njih lahkognijoče Snovi: drože in kale/; drugič, da jim dovajamo zračnega kisika, ki pomaga izločevati snovi, ki ga kalijo in delajo nestanovitnega. Prvič pretakamo, ko je mošt v sodil po|-io!noma IKikipel in so sc drože večinoma žc scscdle na dno, lako, da jc vino žc precej čisto. Kdaj jc čas za to, je različno. Vina. ki so zgodaj dozorela, pretakamo že pred novim letom; vina, ki pozno dozorevajo in se Ic počasi čistijo, pretakamo pa šele februarja, marca meseca. Sicer pa to zavisi od vrste iu kakovosti vina, od časovne uporabe in od okusa pivcev. Fina. kakovostna vina. ki jim hočemo čim bolj pospešiti zorenje, da jih lahko žc po drugem letu pretočimo v steklenice, pretakamo nadalje v prvem letu vsaj štirikrat in sicer tako. da pridejo čim bolj v dotiko z zrakom. Navadna namizna vina do-zore ob trikratnem pretakanju. Bolj šibka vina p>a pretakamo v prvem lehi le dvakrat, ker jih večkratno pretakanje napravi prazna in pusta. Mila vina pretakamo večkrat kol kisla. Kisla vina puščamo namenoma več časa ua droželi, ki jih celo narkrat premešamo, da se izvrši naravni padec kislin. Ne docela povreta vina, ki jim hočemo zadržati sladkor, bomo pretakali manj kot vina, ki naj hitro dozore. Torej take pijače, ki naj dolgo ohrani svojo sve/ost in prijetno rezkost. ni prevečkrat |>reta-kati. Drugače jc seveda ravnati z vini, ki imajo kako naprako. Zadruge z omejeno in neomejeno zavezo. K. S. Z. Radi bi vedeli razliko med zadrugami z omejeno in neomejeno zavezo Razlika med tema dvema skupinama zadrug je: Pri zadrugah z omejeno zavezo jamči vsak član zadruge samo z vplačanim deležem in še z enkratnim ali večkratnim deležem, kakor pač določajo pravila Vsak član jamči torej z omejeno vsoto, ki se da izračunati že vnaprej. Tako omejeno zavezo imajo navadno pridobitne zadruge: mlekarske, živinorejske, konsum-ne in druge Pri zadrugah z neomejeno zavezo jamči vsak član z, vsetn svojim premoženjem za zadrugo. Tako jamstvo je navadno pri hranilnicah in posojilnicah in to jim daje listo moč. trdnost in solidnost, ki je splošno znana za slovenske hra nilnire Nasnrotno na vse dnine pridobitne zadru- ge nimajo tiste stalnosti in trdnosti, ker je jaitwtrc-buje precej sladkorja. Kavkaški rododendron. A. M. D. /elite vedeli, kakšmo zemljo potreibuje kavkaški rodo dendron in kako se razmnožuje. Kavkaški rodo-•lendron je cvetlični gnil. ki cvete vijoličasto, belo pa tudi v drugih harvah. Polrebuje. da dobro uspeva, šotno zemljo, ki jc pomešana i. gozdno listnauo prstjo. Raznmožuje se s potaknjenci. Koruzni štorži za krmo. A. P. S. — Ker vam primanjkuje krme za vso zimo. bi radi že sedaj izrabili različne nadomestke, kakor žitno slamo, koruzno slamo in celo koruzne storže. Radi bi vedeli, če imajo ti kaj redilne vrednosti, kako se jih pri pravlja za pokladanje in če se jih sme pokladati goveji živini in konjem. Koruzni štorži imajo se večjo hranilno vrednost kakor ovsena slama, nekako kakor srednje dobro seno. Vsebujejo precej prebavljive beljakovine, pa tudi dovolj škroba, zato so dobra klaja tako za govedo kakor za konje. Seveda sami ne morejo biti za krnto. ampak sole dodatek za med rezanioo. /ato jih zdrobimo na čim d robne j še koščke, namočimo za nekaj ur v slani vodi. potem zmešamo z ostalo rezanico. Lahko jih pa tudi zmeljemo in iz njih nastali zdrob . zmešamo med rezanico. Pri letošnjem jvunanjka I trpežna žarnica se dobi pri vsakem bolj&em clektroinsta-laterju kakor tudi (iri ELIN D. D., ZAGREB Vrhevleva 7. nju krme, hi bilo zlasti v krajih, kjer imajo dovolj koruze, škoda, če bi Storže zavrgli ah jih pa, kakor se večinoma dogaja, ujx>raJuli za kurivo. Sadni mošt se ne čisti. I. M. Z — Imate sod sadnega mošta, ki se dolgo noče učistiti. Radi bi |x>pravili to nepriliko. Da sc sadni mošt nc učisti, more biti več vzrokov. Morda sta ga imeli v prehladnem prostoru, zato šc ni pokipel. Hranili ga je namreč pri toplini vsaj 16 stopinj C, oc jr toplejše, tem bolje, potem bo pojx>moma pok i pel in se učistll. V moštu so pa lahko tudi različne rastlinske sluze in take vrste sladkor, ki ne pokipi in ostane mošt moten. Tak mošt je umetno čistiti z želatino. Končno je lahko v njem premalo ča-e-slovine, ki imajo nalogo zakrkniti beljakovinaste sluze, da se potem usedejo na dno in se pijača učisti. Moštu, ki se zaradi pomanjkanja čreslovine ne učisti, je dodati na vsak hektoliter kakih 10 do 20 g tanina. Potem šele se čisti z želatino, ki odvzame moštu vse motnjave. Vendar vam svetujemo, da poskusite najprej s toploto Pravni nasveti Rubežen lastninskih in posestnih pravic I. L. P. Strankam, ki so zidale nove hiše. str dobavljali gradbeni materijal. Terjatve za materijal ste iztožili. Ko pa ste hoteli uvesti izvršbo na hise, ste ugotovili, da te stranke še niso zemljiško knjižni lastniki hiš, ampak je še vknjižena občina kot lastnica in to menda toliko časa, dokler ji ne bodo izplačale kupnine za zemljišče. Vprašate, s kakšno izvršbo bi mogli priti do plačila. — Vaši dolžniki imajo najbrž izgovorjeno pravico do lastnine, čim bo kupnina za zemljišče plačana. Svetujemo vam. da bi pri sodišču predlagate izvršbo z rubežem lastninskih pravic svojih dolžnikov. Zakoniti delež. F. V. Ako umrje zakonski drug in zapusti otroke in dTugega zakonskega druga, podeduje |v> zakonu ta ono četrtino zapuščine, dočim dobe ostale tri četrtine otroci po enakih deležih. Nimamo postave, po kateri bi se mogli deleži. ki ste jih zavezani plačati, radi padca vrednosti posestva, znižati. Seveda vas dediči lahko tožijo za izplačilo deležev, če jih ob zapadlosti ne izplačate. Zakonite obresti znašajo h%. Zaščita podedovanega posestva. R. K. Podedovali ste zadolženo posestvo. Zapustnik je užival za ščito. Vprašate, ali zaščita jrreide na dediča. Po zadnji uredbi o zaščiti kmetov uživa tudi dedič zaščito, ki jo je užival njegov prednik. To pa velja samo za dediče, ne p« tudi za druge prevzemnike, posestev. Davki od nove hiše. I. P. Nove zgradile uživajo jio zakonu o neposrednih davkih davčne olajšave. Za zgradbe, ki so davku zavezane po TI. decembru 1931 in ki so jim dovoljene olajšave, je treba plačevati namesto osnovnega iu dopolnilnega davka 12% zgradarino. Za to olajšavo r? je treba p»rositi davčno upravo v TO dneh nastopu davčne obveznosti, ker se sicer tudi za novo hišo odmeri zgradarina. kakor za stare hiše. Cc vložimo prošnjo jx> tem roku. računajo olajšavo od dneva vložene prošnje. Zgradarina se ne odmerja od vrednosti hiše. ampak od letne nainniine, odnosno pri zgradbah, ki niso dane v najem, od vrednosti letne najemnine. ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje. Občina najbrž zahteva od vas plačilo takse za gradbeno dovoljenje, ki znaša I % pri proračunski vrednosti nad 50.0(10 Din do 2CO.OIIO Din. Potovanje v Avstrijo. A. r. Sina. ki sc je izučil v trgovini, bi radi poslali v Avstrijo k sorodnikom, da bi se naučil nemščine. Vpn-ašate, na kakšen način bi lo šlo. — To pač ne bo težko. Preskrbite mu potni list, ki ga bo na prošnjo iz. dalo okrajno načelstvo in vizum avstrijskega konzula v Ljubljani. Poravnanje dolga v posojilnici z vlogo. M. L. Po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov sme zavodski dolžnik svoi dolg popolnoma poravnali z lastno terjatvijo proti zavodu iz vloge ali iz tekočega računa. Vsak zavodski dolžnik sme poravnati svoj dolg tudi s pribavljeno staro terjatvijo kakšnega drugega upnika proti zavrnili iz hranilne vloge do največ 50% pri vsakem izplačilu ali odplačilu svojega dolga; ostanek pa mora istočasno položiti v gotovini. Iz tega vidite, da bo vaša nevesta le jiolovico dolga lahko plačala z vašo hranilno knjižico istega zavoda, dočim l>o morala drugo polovico plačati v gotovini. Isto bo |X> našem mnenju veljalo glede obresti. Sedanja uredba o zaščiti kmetov ne dopušča, da bi smel kmet, ki ves dolg plača takoj, odbiti za vsako leto 2% od glavnice. Obresti od zaščitenih Uolgov. L. M. Vprašate. kakšne obresti sme zahtevati posojilnica, ki v vašem slučaju zahteva 6% na leto. Vaša hra; nilnica je gotovo zadruga. Zadnje sinejo računati kmetom-dolžnikoni od I. januarja 1935 največ b% obresti. Drugim denarnim zavodom pa morajo zaščiteni kmetje plačevati 4 in |iol % obresH. Razdelitev hranilne vloge. M. L. -- Vf>rašate. ali bi lahko zahtevali pri hranilnici, da vam vpiše Usnie ln vse čevlfarshe potrebSOne. dalje veliko izbiro kruponov, boksa, laka, Sevroa itd. nudi po najnižjih cenah tvrdka rRANC ERJAVEC, trgovina usnfo Ltubiiaiia, Siari (rfi iS hranilno vlogo na dve knjižici in če bi morala hranilnica drugo knjižico izdati na ime vase ne veste, s katero bi nato ta (»ravnala svoj dolg v hranilnici. — lega ne boste mogli doseči, ker bi to pomenilo izigravanje zakonitih predpisov o poravnavi dolgov s tujimi vlogami. Bodoče izp'acilo dote. I. H. — Nekaj dote vam jc izplačal oče, drugi del dote se je pa zavezal izplačati očetov naslednik po očetovi smrti in v današnji vrednosti. Vprašate, kako bi napravili po godbo, da bi to veljalo. Ne samo zato, da bi dogovor veljal, ampak predvsem zato, da. ga bo v slučaju sporov laže dokazali, vam svetujemo, da ga daste zapisati pri notarju. Izgovorite si tudi pravico vknjižbe na prevzemnikovo posestvo. Drugače on lahko |x>sestvo obremeni in bo vaša terjatev v nevarnosti. Družinske težave. M. B, Svetujemo, naj se mati obrne na kakšno vplivno osebo, v domačem kraju n. pr. na gosp. župnik^ in ga naj prosi, da posreduje. Ce to ne bi pomagalo in bi zalezovanje |x>stalo nevarno, bo edini izhod orožniki ali sodišče. Žena m mati v hutiji Izmed raznih poskusov italijanske vlade, dn bi usmerjeno razvijala politiko glede na prebivalstvo, jc tudi izplačevanje premij z.a zakonske zveze in rojstvo otrok držiniiih' nameščence*. V prvih šestih mesecih, odkar je i/.šln tn postava, torej od marcn do avgust«, jc vlada izdala /,a te namene t"5,017.500 lir. Državo so tozadevno posnemale hidi ro/.ne občine iu druge javne ustanovo. Razni zavodi, tvornim, družbe so začele podpirati družine z. več otroki. Ti mkrepi v korist družine pa se spopol-njujejo z gosto mrežo raznih obrambnih in varstvenih predpisov v prilog materinstva. V rokah jih ima društvo z.a varstvo mater in olrok. Iz raznih zapovedi in postav, ki jih je tozadevno v desetih letih izdala fašistična vln-da. moremo posneti podatke o novorojenčkih in o umrljivosti otrok. Na 1000 otrok je v letih od 1924 do PTii padla umrljivost novorojenčkov od 42 na 54. Umrljivost otrok do izpolnjenega t. leta pa se je pri 1000 otrokib znižala nd 119 na 01 im do dovršenega 5. leta (nn tisoč olrok) na 0"v" odstotka. Italijanska vlada je jako delovala na lo, tla hi sc ženske zavedale svoje materinske časti in se duhovno in moralno okrepile. Zae.no je vlada delovala, da bi se stanje delavskih in uslužbcnih žensk povzdignilo. To vprašanje pa nc spuda samo v Italiji k najbolj perečim vprašanjem družabnega reda, marveč je to vprašanje življenjskega pomena v vseh državah. Po italijanskem ljudskem štetju v mesecu aprilu leta 1951, je bilo med l(> milijoni 0S.S.I59 nsluž-beniini ljudmi, tudi 5 milijone S54.05S žensk. Vlada se je oprijela zlasti tega, dn bi bilo čini bolj znvarovamo materinstvo uslužbcnih žena, kar se ji jc v teh letih tudi deloma posrečilo, lako je lii,lo n. pr. prepovedano, da bi ženske opravljale, težaškn del« in matere so dobile podporo, prav tako so morale plačevati posebne prispevke zase razne neodvisne delavke, obrtnice. služkinje. Glede nn državni delavski ustroj imajo ženske iste pravice ko moški. Tudi po zunanje so ženske upoštevane. Tako jc predstojnica bftbitškoga ud ril žen ja zmeraj ž.euskn: ondi. kjer sta zastopana oha spola, n. pr. v tekstilni industriji. pri krojnštvu. vodijo udruženje moške in tudi ženske osebe in tnko jc tudi enakopravnost obeh spolov v raznih drugih svetih, društvih. Povsod je pa poudarjeno, da zavzemaj ženska tisto mesto, ki ji je prisojeno kot materi: dn bodi kot mati v vseh slojih in napravah upoštevana; dn stoji ženska povsod kot oseba, ki ima kot mati bodoči rod v rokah in so njene skrbi in družinskn dela in žrtve za narod nujglobljega pomena. Požrešna kobilica — »Mantis«, je največji sovražnik mrčesja. Skroro vsa zgodovinska drevesa v Ameriki imajo napeljan strelovod v 'svrho zaščite proti streli. Duhovi obiskujejo... Spomin * vojne Se nas spremljajo spomini io vflsi na vojno in Bog ve, kdaj se jih bomo popolnoma otresli. Tndi ta spomin je iz nje in bi ga rad napisal za praznik Vseh svetnikov ter v čast tovariški ive-stobi ... Leta 1917 nas je tropo ujetnikov sprejel pod streho ujetniški tabor v L. Nova poznanstva, novi pogoji življenja. Zasedem pripravno prazno ležišče blizu vrat prostrane sobe, vrečo s čajnikom vred pod glavo, ter se sprožim po deskah. Kosti ugodno počivajo, saj je za nami samo 160 km pešpoti. Leno opazujem vrvenje in prepiranje v vseh babilonskih narečjih. — Na vratih se pojavi visok slok fant v avstrijski uniformi ter upre svoje pro-dirne velike črne oči naravnost vame. Meriva se in ko se molče sjx)ziiava |X) rumenih našivih na rakavih, sva se nehote hkratu nasmehnila ... Približa se ler sede. tudi jaz se vzravnam — podava si roki. »Ti si študent,« mt ogovori. >Da,« je bil odgovor. »Skrvan seveda, ker dobro govoriš moskalski?« »No, ti pa Ukrajinec - Hakol, saj te poznani po govoru,« mu istotako ostro odbrusiin. »Da, Ukrajinec, samo za Ukrajino živim in se borim, razumeš?! Kje pa je tvoj dom?« »Slovenec sem, živimo blizu Jadranskega morja.« — Zravnal se je, odstopil korak nazaj, me nekaj trenotkov motril z nerazumljivim izrazom, nato pa me začel divje oblegati in poskakovati ter v čudni melodiji peti »Kiba, zelje iti polenta, lo je život moj ..« Ko me je izpustil, mi jc zatrjeval, da je to naša slovenska himna, ali da zua še lepše pesmi, ta da je čisto navadna, domača, narodna Pozna Prešerna, Župančiča. Cankarja in druge, ali da mu je najmilejši Gregorčič, recimo: Sinoči je pela. pa Soči, Oljki in še druge, ali da mu jc nad vse lepa Vseh mrtvih dan — Na tisto tiho domovanje — kjer mnogi spe... — Ko ni šlo naprej, sva si skupaj pomagala, dokler nisva izčrjMla vseh zalog iz spomina. Opazil jc, da sem presenečen nad tolikim znanjem naše literature in jezika, nakar mi je skoraj žalosten očital, da mi golovo ne poznamo ukrajinskih velikanov, posebno njihovega Franka, kateremu da ni para. Zardel sem, ker ga tedaj res nisem poznal. Sele potem sva se |>redstavila in I tedaj mi je povedal, da je slavist lvovskega vse- 1 učilišča. Nato se je oddaljil z obljubo, da se takoj I vrne. | Nisem utegnil razmišljati o njegovi posebni ! naravi, o otroškem veselju, ki ga je izlil tujemu človeku, ki ga je prvič videl. Ze je privihral s svojo vrečo, sc naselil poleg mojc.ja ležišča in vse proteste sosedov na otroško prikupljiv način ugla-tlil. dokazujoč, da mora biti pri meni, da sva »stara« znanca in to je zaleglo. Ko sva si postala i soseda, je postal v svoji duševnosti brezmejen. Se ixw.no v noč mi je šepetal o Veliki Ukrajini, o Slovanih, kako bo to vse brezmejno lepo. kako bo posvetil vse svoje sile veliki slovanski skupnosti, , predvsem pa svoji svobodni Ukrajini. Potekali so dnevi, pomlad je bila tu, a on je živel le v svoji ekstazi. Bil je imovitih sorodnikov, I sredstva so mu prihajala, vse je razdal in podprl vsakega, o komer je sodil, da je dober Slovan Sam pa je vedno sanjal o lepi bodočnosti Ukra- I jincev... Zgodilo pa se je, da sva se morala ločiti, pri j čamer ni pomagalo nobeno posredovanje. Bil je naravnost obupen, težko je bik) tudi meni. Pono- I vila sva pobratimstvo, se zavezala ostati v stalnih stikih iu se po možnosti zopet sestati, posebno zatrdno pa sva si obljubila medsebojni obisk ta leoj po vojni. V novem bivališču sem prejemal od njega številna pisma, končno tudi sliko, ki jo hranim še danes. Vse je zvenelo po isli njegovi odkritosrčnosti. dobroti, bratovski ljubezni in lepi bodočnosti. Sestala se nisva več, tudi zveze so bile pod sik) razmer prekinjene... Vrnili smo se domov, vojna vihra je jx)tihnila. Takoj setn pomišljal, kako bi prišel z njim v slik. Osebno seveda nemogoče, posluži.1 sem se pošte na vse mogoče načine. Uspeha nol>enega, kar je končno bilo razumljivo radi vojaških pohodov Rusije in Poljske, ki je zavzela tudi njegov rojstni kraj Tarnopol. Slutil sem, da on tega poraza in kosanja ukrajinske narodne celote ne 1» mogel prenesti, temveč bo tvegal tudi življenje za ustavitev narodnega ideala, ki je tako žalostno propadel. Slučaj je nanesel, da sem bil na sveti večer pred sv. Tremi kralji lesa 1920 popolnoma sani doma. Ob pozni uri zvečer mi je pri peči kratila čas knjiga. V hiši je vladal popolen mir. Nenadoma nekdo močno potrka na sobna vrata. Od- ložim Vnjlg«o m pohlflm odpirat. Tema na hodniku in stopnišču, hiša pogreznjena v popolno tišino, nikjer žive duše. Vrnem se, misleč, da ine je premotil pač kak slučajen ropot. Komaj pa se namestim v prejšnji položaj, m« zopet vznemiri ponovno močno trkanje. Urno stopim k vratom in jih sunkoma odprem - nikjer žive duše. Pomislim, morda se kdo le šali, razsvetlim hodnik in stopnišče, — nikjer bitja ija do vežnlh vrat... Zopet se vrnem, toda z odločitvijo, da počakam ua morebitno ponovno trkanje, pripravljen na skok in da tako zalotim nagajivca. Naslonjen oa peč, s po f ledom uprtim v vrata, čakam in prisluškujem. . ■ tkanje se zares ponovi, v istem trenutku pa sem že pri vratih, toda nikjer ničesar. Ker mi je dogodek postal neprijeten, zbudim soseda, ki mi na moje vprašanje, ali je slišal kako hojo in trkanje, odgovori, da je še vedno buden in ni slišal ničesar razen mojega odpiranja vrat. Dogodek se mi je globoko vtisnil, pričakoval sem nehote poročil, ki bi jih spravil s tem v zvezo — ničesar tekega. Dnevni opravki so ta doživljaj potisnili na stran in jaz sem zopet s pismi iskal svojega vojnega tovariša. Na večer pred Velikim Sinartiotn istega leta sem bil zopet sam doma v istem stanovanju. Hiša izven mestnega šumenja na pobočju vinogradnega hriba — ugodni mir v poletnih večerih Sedel sem pri mizi ter si dal opraviti s pisanjem Iz zamišljenosti me osvesti trkanje na sobna vrata, ki so bila oddaljena kakih pet korakov. Po-hitiin odpirat misleč, da se je vrnil s potovanja kdo »temačni. Ničesar — mir, da bi (Siti Meti nn šico. Vrnem te in nadaljujem * opravilom. Po kratem presledku sc trkanje ponovi ia obrv jen proti vratom pozovem oa vstop. Ker nikdo ne vstopi, me spreleti miael aa eno tricaoje pral prazoir •om «*. Treh kraljev, oa kar »em le pozabil. Preletel me je nenavaden občutek strahu in še preden ■ em hotel storiti kretnjo, «em naravnost onemeL Obrnjen proti vratom se mi pokaže privid: vrata se odpirajo, proti meoi pa se premika nejasna senca. Prikazen obstane — z obrisom nekake sprožene roke mi pomaha kot v slovo in — izgine... Kaj se je z menoj zgodilo v naslednjih trenutkih, ne vem. zavedam sc samo, da sem se znašel pri sosedu... Zjutraj sem se napotil v mesto, da pogledam kot |X>navadi za morebitno pošto od domačih. Vro čeno ini je bik) pismo neznanega rokopisa in tujega pravopisa, na znamki pečat »Poszta Polska —-Taiiiopol.« Zdrznil sem se iti nervozno odprl — cirilica, pravopis ukrajinski, vsebina porazna: — Bral mojega vojnega tovariša mi sporoča, da je eno mojih pisem vendar dospelo do Tarno-pola, ni pa našlo mojega tovariša Stepdna Umrl je 5. januarja 1920 po vrnitvi iz Ukrajine. Domov se je vrnil prvotno 1. 1913, toda ic 1 1919 zapustil dom in zopet krenil v Ukrajino, ko so Poljaki zasedli TarnopoL Kaj se je tam z njim dogodilo, ni znano, kajti vrnil se je v začetku januarja bos v hišo svojega brata, kjer je onemogel Izgubil zavesi in umrl na tifusu... Vedel sem, da njegovo domoljubno srce nc bo preneslo narodnega poraza. »Oi, Ukrajino njeitko moja, njenko!« V Tarnopolu je sedaj njegov grob... Naj po ložim te cvetice — bled šopek — na njegov grob v zahvalo za njegovo tovariško zvestobo in za vročo ljubezen njegovega srca, v katerem je našla mesto tudi slovenska pesem, tudi lista: »Na tisto tiho domovanje...« Brj-kovlč. Jegulja Mirno sončno jutro je bilo. Povsod je bilo vse Oerasini je prijel grbavca za roko in mu jo tiho saino na bregu je čirikal čriček. Beli oblački j porinil k nečemu^ kar ie bilo mehko In mrzlo, so ko ovc tet; stali na nebu. __ j _ »Tu... tu je,« je dejal smehljaje sc. »DorasJa je že! Čakaj, jaz jo bom koj za škrge.. Kaj me pa suvaš s komolcem... Takoj, (e prijeti jo moram še... 8,„__. ______________ Ta spaka se je globoko zarila, nikjer je ne morem sami spodnjf obleki, že vsa zaripla od mraza, sko- ' zgrabiti. Kar ne morem do škrg, (e truplo čutim... raj Že eno uro sedela v vodi. ] Ubij mi vendar komarja n« hrbtu!. lakoj... za Kaj pa brodiš z rokami po vodi?« je grbasti ■ škrge... Daj jo od strani...« __________.111 Injinallnll uI"lnkrA W~V /Ir71 Pod vrbovimi vejami je motovilil tesar Gera sim z rokami po vodi. Malo dalje je stal v vodi Ljubim, drugi lesar, mlad, grbast kmet. Oba sta v Ljubim nahrulil svojega tovariša. »Dobro jo drži sicer nama še uide!« Kam naj bi pa ušla? Saj je tu med koreninami ko v kleščah,« je odvrnil hripavo Gerasim. »Ta spaka jc tako gladka in spolzka, da je ni mogoče prijeti.« »Za škrgo io primi!« Sai ne vidim nobenih škrg. Aha. zdajle sem pa za nekaj prijel... Gobček je... Zverina kar grize!« Kar za škrge, za škrge!... O, sveta Marija! ! Tak drži, zgrabi!« »Pa jo ti zgrabi, ko tako vse znaš!« Grbavec je planil h Gerasimu in se oprijel ve I jevja; a ko je holel stopiti na noge, mu je voda čez ! glavo narasla. »Meni gre voda čez glavo!« je be-j sno zaklical. »Na korenino stopi... Tu so korcnijie kakor stopnice...« | Grbavec je z nogo poiskal korenino tn stopil nanjo. Nato je začel pod vodo iskati med koreni-j nami. A roka mu je obtičala med ovijalkami, zdr-! sela po mahu in zašla slednjič med klešče nekega i raka. • »O, li vrag, še tebe je manjkalo!« je zavpil | Ljubim in divje zagnal raka na travo dzbezaj bimov glas f Grbavec'se je napihnil, pridržal sapo, že je mislil, da jo prime za škrge, ko se je mahoma odlomila veja, katere se je držal z levico Ljubim je izgubil ravnotežje in štrbunknil v vodo. Trudom« se jc izkopal na površje, prskal in hrkal in s« spet oklenil neke druge veje. Medtem se je 1» strmem bregu počasi bližala živina na napajališče. Pastir Jefim, raztrgan, eno oki starček je pazil na živino. Najprej so se napajale ovce, nato konji, slednjič krave. jo od spodaj ven!« je zaslišal Lju- So rtajdo/fš/, ■za t, oteoke »Kaj pa imata?« je zakričal pastir. »Jeguljo! Pa je ne moreva prijeti. Med korenin« se je zapletla!« Jefim je nekaj časa opazoval oba ribiča, nato si je sezul cokle in stopil v vodo. »Pustile jo, bratca!« jima je zaklical. »Ze pridem!« — Ne tako, tako je ne smeta prijeti! Izmuznila se bo! Jo bom že jaz...« Tudi Jefim se je pridružil obema tesarjema. Vsi trije so se tiščali s komolci in koleni in so prekli-niaje cepetali na enem in istem mestu. Grbavec je bil požrl vodo, pa se je na daleč slišalo njegovo krčevito, dušeče kašljanje. »Kje je pastir?« so začuli glas zvrha. »Jefim! Kje pa si? Živina je udrla na vrt! — Jefim! 7s vraga, kje pa tiči la baraba?« Z gosposkega dvorca je prihajal Andrej An-drejič, graščak, držeč v roki časopis. Vprašujoče se je zagledal v smer, odkoder je slišal vpitje, nato je odhitel tjakaj. »Kaj pa počenjate? Kdo pa razsaja tukaj?« je oslro vprašal, ko je pod vrbo zagledal mokre glave onih treh ribičev. »Kaj se vendar onegavite tam pod drevesom?« »Fjio ribo stno ujeli,« jc zajecljal Jefim. nc da bi dvignil glavo, »jaz vain bom že posvetil! Živina je vdrla na vrt, tj pa tukajle ribe loviš! — In vidva, kdaj bosta izgoiovila svoje delo, lenuha! Koliko dni že postavljata to kopalno kabino in kaj -- kaj sla naredila doslej?« »Saj — saj bo kmalu . ..,« je Gerasim hripavo odvrnil. »Gospod, boste videli, ampak — tejle jegulji nismo kos. tu pod drevesom je zapičena in ne more ne ven ne noter!« zal Pri pomaniliaiiiii firme lahko rabit, odpadk. in drago manj vredno krmo. ako dodast. »PEKK« 0-liluliski MM krni ,,P.kkM zagotovi napredek živin* in stalen porast živ. tet. Pol«g „P«kk-«" rabit« tudi spn.ni isd.l.k USAN z« jačenje kosti Vsa poiasnila daje izdelovalec ,,KaIt«l" d. d., Zagreb 6, prodaja u pa v vseh boljlth trgovinah »Jegulja?« Graščikove oči so se kar zasvetile. »Brž jo jiotegnite ven!« »Velikanska jegulja! — Prav zares boste daH j»l rublja zanjo .. Nikar ne tišči vanjo, Ljubim, saj jo bos zitieOkall Od spodaj jo zgrabi! Primi korenino in jo potegni gori — Sveta Marija! — Nikar ne brcaj z nogami sem in tja!« Minilo je pet minut, deset mininut; graščak ni mogel več strpeti. »Vasiliji« je zarjovel proti gradiču Vaška! Pokličite Vasilija!« Kočijaž Vasilij je pritekel, komaj loveč sapo »Pomagaj tem-le jeguljo loviti.« mu je zanka gos|xxl. »Ne morejo ie Sj>raviti ven Vasilij se je urno slekel in skočil, v vodo »Kje pa je jegulja? Jaz jo bom |>rece] imel. Stran, stran z rokami!« »Kaj »e pravi: stran? Potegni jo ven, i« jo moreš!« »Za glavo jo je treba prijeti!« »To tudi nn vemo! A kaj, če tiči z glavo pod koreninoI« »Le čakajte, jaz jo bom že »jel,« je dejal »daj graščak in se hitro slekel. »Takile štirje, stari osli — p. ne morejo niti jegulje ujeti!« Andrej Andrejič se je najprej usedel na breg, nato je zlezel v vodo. Toda, ludi njegova pomoč ni dosti zalegla. »Korenino bi bik) treba odsekati,« je predlagat Ljubim »Daj mi sekiro!« Odsekali so korenino in jo potegnili mak) nazaj. Andrej Andrejič je v svoje največje veselje začutil, kako so se mu prsti zagrebli v škrge. »D« se mi nihče ne zgane! Jo že ven vlečem... je že zunaj I« Na površju vode se je prikazala najprej velika glava, nato za meter dolgo truplo jegulje. Mogočno je mahala z repom in se na vsak način skušala izviti. »Ha, ha, ha! Dober lov. rrtrocil Jo že imam. jte jo!« 'si obrazi so se blaženo nasmehnili. Nekaj minut je preteklo v nemem občudovanju »Lepa riba,« je zanirmral stari Jelim »Najmanj za deset funtov je je,« je potrdil gra ščak. »Lejte, kako se ji gobcc napihuje! Kako puha od sebe . Ah .. ah!« Jegulj« je nenadoma močno zamahnila z repom -- v trenutku je vs« družb« zaslišal« glasen pljtmk — vsi so razkrečili prste — prepozno.. Jegulja je brez pozdrava izginila pod vodo. (A. Cehov.) poglejti Opolnoči. -Polnoč |e že, vi p« »i Je upate beračiti!« — »Veste, časi so tako nudi, d« moram delati nadure,. PIISC sa volane t različnih gubah Speclelnl enlel pajtolanov rut,šalov,oblek rim enlel »ložkov ,n čipk Speclelnl OlUr za žepne rotK» AZurlranle prtov, volan i. t. d. Predflshon e ženskih robnih del — lepi vzorci, čist tisk Vezenle tnonogrumov. zave«, perila i naj- tlnejBo in najirpetnejšo prejo. Zepnl robci komad Din 2"—, Din 3'—, Din 350, Din 5 — in Din 6 — Za naše kvalitetno delo nitke cene in hitro postrežbo se Vam izplača pot V Maleh & raihes, Ljubljana samo polog hotel« fttr.kelj J. P. Jaoot>6en. Gospa Fonssova V prijetnih nasadih za staro papeško palačo t Avignonu stoji klop, a katere vidi« n« reko Roh-ne, čez cvetoče obrežje reke Duranc« na višine in travnike in še del mesta samega. Nekega oktobrskega popoldneva sla sedeli tu vdova Fonssova in njena hči Ellinor. Da je to res Provenca! Ilovnata reka polna mlakužnega peska in neskončnih vrst kamenasto sivega grušča. Dalje svetlorjavi travniki brez vsakršne bilke; »vetlorjave doline, svellorjave višine in prašnosvetla pota. In ob belih hišah tu pa tam skupine črnih dreves, čisto črnega grmovja in spet črnih dreves. In nad vsem tem belkasto, v luči migljajoče nebo, od katerega je bilo vse še bolj bledo, Se bolj suho in svetlo, da te je utrujalo. Ni bilo niti trohice sočnih, polnih barv, le lačne in suhe. In niti glasu t ozračju, ni ene kose. ki bi šla po travi, niti voza, ropotajočega po poti. In na obeh straneh je bilo mesto, kakor bi bilo sezidano iz mirui tihe so bile ulice, hiše neme, zapahi zapahnjeni; v vsaki hiši zaprle oknice. To so bile niše, ki niso ne videle ne slišale. Gospa Fonssova se je radi te mrtve enoličnosti le vdano nasmehnila. A Ellinor je postala radi lega nervozna. Ni je obšla ona nervoznost, kakršno imaš v živahni jezi. Njena nervoznost jc bila tožeča, medls, kakršen si po večdnevnem deževju ko dežujejo tudi tvoje otožne misli. Šc telesne boločine je začutila ob pogledu na to pokrajino in omedlela bi bila skoraj. Kakor bi se bilo dane« vse zaklelo, morala se je spominjati, kako je upala nekoč, a je bilo zdaj uničeno vse. Spominjati se je morala vseh živahnih, sladkih, zdaj bolestno zoprnih sanj, ki je zardel« oh spominu nanje. In vendar — pozabiti jih nI mogla. Pa «ai vse to ni imelo nikake zveze s tem krajem! Tako daleč od tu jo je bil zadel udarec! To je bilo v domačem krogu, kjer je vse obrežje polno barv, kjer rastejo svetlozelcne bukve, In vendar jc govoril o vsem tem vsak tukajšnji grič ip vsaka zeleno zagrnjena hiša je govorila in molčala o tem. Bilo je ono vsakdanje trplienje mladih src, ki jo je bilo zadelo. Ljubila jc nekega človeka in verovala v njegovo ljubezen. Ir nenadoma si ie izbral drugo. Zakaj, čemu? Kaj mu jc bila sloril.-i? Se ie bila spremenila? Ali ni bila več ista? U spet vedno in vedno ista vprašanjal Materi ni črhnila niti besedice o vsem tem. In vendar ie i razumela mati vse in jc bila v skrbeh zanjo. Časih bi bila zavpila^d teh skrbi, ko je vedela vse in vendar ni smela vedeti. In to je razumela mati, in zato 6ta bili odpotovali. Potovali sta le zato, da bi pozabila ona. Saj ni plašila gospa Fonssova hčere z zvedavimi pogledi in tudi ni hotela vedeti, kod romajo iljenc misli. I-c če je pogledala to malo nervozno roko, kako je ležala poleg nje tako brez vse moči in je obupno gladilo klop. In sc spet premeknila trenutek za trenutkom, kakor čc so premetavaš v mrzlici po postelji sem in tja. Če je le to storila, pogledala to roko, pa je tudi vedela, kako strme mlade, vsega življenja trudne odi predse, kako izmučeno se stresa pri vsakem gibljaju njeno lino lice kako bledo je v lej muki in kako bolestne so modre žile na nežni roki iu na sencih. Tako se ji jc smilila hčerka in tako rada bi jo bila pritisnila na-prsi in ji šepetaje govorila vse tolažilne besede, ki bi se jih bila spomnila. A prepričana jc bila dn morajo nekatere bolest, umirati na skrivaj in se ne morejo in ne smejo iz-vpiti v besedah, niti med hčerjo in materjo nc. In tudi sc je bala škodovati hčeri s svojo vsiljeno zaupljivostjo, Ni hotela, da bi zardela Ellinor vpričo nje. Nasprotno, čim težje je bilo obema, tem bolj jo je veselilo, da vidi vso ono plemenitost duše, ki jo jc imela sama, tudi pn svoji hčerki v neki posebni zdravi trdoglavosti Nekoč — bilo je pred mnogimi, mnogimi leti, ko jc bila 5e sama lako oseuina|stl«tno dekle, takrat je ljubila iz vse svoic duše, z vsemi telesnimi občutki, z vsem zdravim upanjem, t 'sako mislijo. In vendar se ni hotelo izpolniti, ni moglo biti. Zakaj on ji ni mogel dati ničesar drugega Vol svojo, v neskončno dolgi dobi zaroke preizkušeno zvestobo. A doma so bile razmere take, da čakati niso mogle. Tedaj je vzela onega, ki so ji ga dali, njega, ki je bil kos tem razmeram. Poročila st« se In prišla sta otroka. Tage sir., ki je bil tudi v Avignonu, in hči, ki je sedela zda) poleg nje. In prišlo je vse veliko bolje, kakor jc bila pričakovala; vse jc bilo laže in prijaznejše. Osem let je bilo tako, potem je mož umrl in odkritosrčno je žalovala za njim. Zakaj priučila st je bila ljubiti njegovo fino, tenkonežno naravo ki ie obsegala z napeto, samol|ubno, nekako bolestno ljubeznijo vso družino. Po moževi smrti je iivela največ le svojima otrokoma. Ni se poglobila vanju, živela ie med svetom, kar je bilo pač naravno za tako mlado in bogato vdovo. Ia zda| je imei njen sin ena in dvajset let in njej ni več dosli manjkalo do štiridesetih. A bila je še lepa. Niti enega sivega lasu ni imela v gostih, temiioplavih laseh, nili .ne gube krog velikih, iasnlh oči. In imel« i« vitko, lepo, polno postavo. Zaradi let so bile moču«, fino začrtane poleže nekako temdvjše, polnobarvnejše; a krog njenih globokozačrtanih u»l ie krožil teko sladek smehljaj. Rjave oči so milo irlr in iz te miline je sevala neka zagonetna mladost, ki je ublažila in omehčala vse. In iroela je resno z»-okrožiina lica in krepko brado zrele žensk«. »Zdaj gre gotovo Tage,« je dejala gospa FSnssova hčeri, ko je zaslišala smeh in n.kaj danskih vzklikov z oue strani gostega grmičevja, Ellinor «e je istrez-nila. Bil je Tage; Tagc in Kastager, veletrgovee K»- *tager iz Kopcnhagna s sestro ia h£er|o. Kssta-gerjeva gospa pa jc ležal« bolna r hotelu. Go«p» Fonssova in Ellinor sta se odmeknili, da bi napravili prostor. Gospoda pa sta se poizkušala nekaj časa razgovarjati stoje, a potem tu ie izvabil Uameniti zid, ki je obdajal gledišč« in sedla sta in sc pogovarjala o najnavadnejših rečeh. Zakaj prišleci so bili trudni od izleta, ki so ga bili napravili z železnico v cvetočo Provcnco. »Halol« j« vzkliknil Tage in ploeknil po belih hlačah. »Po-gl.jtel« Ozrli so s«. Tam zunaj v rjavi pokrajini je bil oblak prahu, čez toga plašč zoper prah tn vm«. so zagledali konja. »To je oni Anglež, o katerem «em ti bil pravil; priSel je pred neka| dnevi,, j« dejal Tagc in sc obrnil k svoll materi. »Ali ste že videli koga t«ko ieidlti?« \t vprašal Kastagra. -apominj« me na j»uehe.« (.Južnoameriškega živinoreje«.1 »Mazoppa?« i« dejal Kastager vprašujoče Jezdec ie izginil. Vstali so in šli po poti proti hotelu. Drugi dan dopoldne sta ila Tage in mati pogledat mestni muzej. Glavni vhod je bil odprt, a vrata k zbirkam so bila zaprta. Vse zvonjenje ni pom«g«lo nič. Šla sta naokrog in si ogledov«!« razstavliene stvari ob zidu, rimske nagrobne spomenike, dele sarkolagnv bila jc tudi neka soba brez glave, dve hrbtcnici soaia in cela zbirk« arhitektonskih del Po vseh znamenitostih so bile videti ie sreic lise od zidarskih čoplčev za apno. Sp.t st« bila pri izhodu. Tage j. odhitel po .topnicah navzgor pogledat, ali niso kje ▼ h iii ljudje. Gosp« Fonssova pa jc hodila medtem po obokanem hodniku g« in dol. Ko je bila prišla na tej poti do glavnega vhoda, j« ugledala prav pr»d s*b< j n« nasprotnem koncu hodnika visokega, braaaUga gospod« zagorelega obraza. V roki j. imel kažipot poslušaj je nazaj in zrl naprej — prav nanjo Takoj ic jc domislila včerajšniega Angleža. »Oprostit«, gosp«,« je pričel vpraivjoč« pozdravil. »Turka sem,« ie odgovorila gospa FSnaaov«. •zdi s«, d* ni nikogar v hiti. p. lakel pravkar moj sin pogledat, č« ...« T« besede sta govorila t Irarcolčmi. V tem j« prišel Tag«. »Povsod »em bil,« je d«ial, >1« t stanovanja, a niti mačke nisem videl,. •Slišim,« j* dejal Anglež zdaj po danoko, »d« imam čast govoriti « rojaki?« Pozdravil I« spet iel n.kaj korakov naprej, kakor bi hotel namigniti, da j. povedal to 1« zato, d« bi vedela, da ju razume, kar govorit«. A nenadoma j. pristopil ln dejal z napetim in ginjenim izrazom; »J«U mogoče, da *▼* ■ a«ilo«tl|hro »tor« mane« 7« •Emil ThorbrSgg.r?« j. vzkliknila gospa F«n» sov. in mu segl« v roko. >Dt, to Km jaz,, i« rekal veselo, »ia 'to •U vil. Skoraj solzo« oči je im.l, ko |o je gledal. Gospa mu ja predstavil« Tageja za svojega «ia* Tage al videl i. nikdar v življenju Thorbrnggerj«, a na to niti mialil ni. Le o tem j. premišljeval, ds j« bil ta »gaucho« Danec, In ko j« nastais pavza ia je moral n.kdo sekaj reči, d ni aog.i k.j, »t da bi vikliknili •In jaz, ki sem bil dejal vterai d« m. »po minjate na ,gaucha'l« »No,« je odvrnil Thorbrogger, »o«j j« to precej podobno resnici. Ena in dvajs.t l.t .em živel v prerijah ob La Plati in v tem ia«u tem bil gotovo več na konju kakor n* nogah.« | ln čc se je zdaj povrnil v Evropo? Da, razprodal je svoj« posestva in svoje ovce I ta priSei pogledat stari .vet, ki ). nagona Najcenejše in kvalitativno najboljše hrastove in bukove PARKETE dobavlja in polaga tovarna REMEC • CO DUPLICA PRI KAMNIKU železniška in avtopostaja Oglejte si naše zaloge v tovarni ali v pisarni £jubljana, Oiersnikova ulica 7, poleg Slamiia Kurenchuva Neška ma tud beseda Kene, zadnč sm vain prpoudvala, kuku sa hudile k men deputa-cije in m prguvarjale, de b tiKl jest prstupila h žensk front. Usak dan sm j h mela na glau, tku de m je že use skp začel presedat. Ke sm vidla na zadne, de se j h na bom mogla ubrani, sm s pa misdela: nej bo u božjem imen, pa sm prstupila. Murde bo pa le kej kruha iz te moke, če prau Gustl misl, de ga na bo. No, zaanč, ke sma la perukat use skp pr-5)e in mele čez tu kumferenca, sina pa prec puka-zale, kuku se more pulitka u reka uzet, če se čc z no res kam naprej pridet. Tist ciiicanje, kokr maja dedci navada, ni use skp nč. Tu je treba ener-gičn zagrabt, ket tat briča, pol pa gre. Ta peru sma enoglasn sklenile, de opozicije sploh na marauta in ja tud trpele na boma. Kdur ni z nam, je proti nam in tud proti držau, kar se samu ud sebe zastop. In temu boma na prste slu-' pile. Ampak me na boma klicale pulcaje aJ na žan-darje na pumuč, kokr sa jh n.icjunaln prvakari za usak šmorn. Me boma use tu kar same iu temeiit upraule. Bo tud cnej. Sej ste mende slišal, kuku je ženska Ironta u Belgrade nardila z opozicijo? Prou nč ni cincala. Ke se je eden ud upuzicije tou neki utnes uteknt, sa ga ta peni prou iajn upraskale, pol sa pa kar »jtdoh use skp vn zmetale. Vite, tu neki zaleže. A mislte, de je še ker kašna beseda črhnu? Prou nubeden. Kar tih sa bli in se tku hitr na use plati razgubJ, kokr grili, če prideš z hičja medne. Vite, tku je nardila ženska fronta z opozicijo n Belgrade. U Iblan b pa šc bi energičen nastopile, če b blu treba. No, pa pr nas sa dedci bi meužast in se nisa ujial prou nč u naše zadeve mešat, kar je blu edin pameten ud nh. Naš dedci že veja, de z nam ni dobr češne zobat. Jest upam, de na boma mele preveč sitnast z nim. Sej sa že zdej kar tazig, ke sma kumi pulitka u roka uzele Tkula sčasama pa mislein, de se boja še bi unesl A m verjamete, de b naš nacjunaln prvakari lohka še dons Jugoslavija kumandiral. in naš grnar ukul frečkal, če b na bli tku strašn narodn? Ampak tc gespudi sa 4ak, de jm srce prec u hlače zleze, če jm le ruguvilce pukažeš. Ke je naša Ironta ta prva kumferenca sklicala, ni blu nubenga naeju-uak-a bliz, tku sa se bal našeh pulakiraneh nuhtu Pa pred našem jezikem maja tud rešpeht. Naša ta prva kumierenca u Iblan se je čist lajn ubnesla. Ta peru sma se lepu med sa-ba pu-menile, kua boma use pugervale. Ta nar bi nam jc biu pr src finančn ministerstu. Kene. če mama enkat gnar u rukah, sa nam use urata na stežaj udprte. Gnar ni sam Jugoslavije, g tiar je celga sveta uladar. Pol boma tud gledale, de uma duble ministerstu za telesna uzgoja. Ce dubema šc eueh pet ministerstu brez portfela, pa boma na kojn. Ke sma use tu na drobn prerešetale, sa pršle pa vulitve na vrsta. Jest sm mislela, de bo pršiti pr vulitvah du kašnga špetera, kokr pride punavad pr usakeh vulitvah, dostkat pride še chi du raufa-rije. No, pa je šlu use gladku. Mene sa zvulile enoglasn za predsednea. Men pa ni dost za čast, ke vem, de s častjo se še žganci na morja zabelt. Men ie velik lubši mast. Mast čluvek zmeri prou pride. Zatu sm zvulitu hvaležn udklunila in predlagala, de nej bo za predsednea raj tista, ke je dubila več glasov, ne sam enga, kokr jest. Men, sm rekla, nej pa raj pršparaja kašn menistrsk portfel. Ta nar bi m boja pa ustregl, če m boja pustregl s prot-felam finančnga menistra. Za sila b m pa prou pršou tud kašn puslansk štokerl. Pol b s znala že tud sama naprej pumagat, sej ježek mam tku na-brušen, de se moj mož že leta in leta z nim razera, pa mu ga šc nkol ni blu trvba obcigat. Druzga ket nabrušen ježek pa en puslanc al pa puslanka tku na nuca, če prou ne glih za parlament, nuca ga pa za agitacija pu dežel. U parlament maja tku raj tacga, ke sc lepu pameten zadrži in mouči. Keder glih tku nanese, pa roka uzigne. Sej sma mel en čas še menistra za socjalna pulitka tacga, de je zmeri sam prou učen gledu, zinu pa ni nkol nubene besede, še dons b biu lohka ta gespud za menistra, če b blu še u kasnem kurite kej za pr-griznt. Ampak sa bli že čist pulizan, varžeti pod-ložnku pa tud. Seveda pol se pa ni splačal. Kdu s pa bo pr praznem kurit še glava belu? ŠPORT V povojni dobi se je tndi med telovadkinjami pojavila želja po tekmah. V posameznih državah so že pogostokrat tekmovale tefovadikinje med seboj za prvenstvo zveze, kateri pripadajo, le na mednarodno poprišče jih precej dolgo ni bik). V Parizu na oliinp. igrah 1. 1924. so se že pojavile, vendar tedaj še niso tekmovale za olimp. medalje kakor njihovi moški kolegi, ampak so sc nam samo v javni produkciji predstavile s svojimi vajami. Pri naslednjih olimpijskih igrah, leta 1928 v Amsterdamu, pa so se že tudi one pomerile med seboj za olimpijske trofeje. Njihovo tekmovanje je sicer nekoliko drugačno kakor ono od moških, kajti one namreč tekmujejo samo kot vrste in posameznice kot take ne pridejo v poštev. Najboljša tekmovalka se ne izbere niti pri posameznem orodju niti pri skupni klasifikaciji, ampak more postati zmagovalec ona vrsta, ki doseže najboljši uspeh, katerih tekmovalke so torej vse enako vredne in seveda tudi zelo dobre. Ge točneje pogledamo predpise za ženskine telovadne tekme, vidimo, da more vsak narod poslati najmanj šest, a največ osem tekmovalk. Vse tekmovalke morajo tekmovati v eni obvezni in eni poljubni prosti vaji,v eni obvezni in eni poljubni vaji na visoki gredi, bradlji ter na konju na šir. Poleg tega pa n karajo izvesti ua začetku in na koncu posebne vaje, ki jih izvajajo vse telovadkinje. Le-te smejo trajati največ 4 do 5 minut ter naj predelajo vse telo. Sestava je poljubna ter se jo sme spremljati na kak instrument ali petje. Druga prosta vaja pa naj se izvede s kakim orodjem (kiji, palice in slično) to se pravi, da naj ima vsaka telovadkinja isto orodje ali vse telovadkinje eno orodje. V splošnem pa veljajo za to vajo isti predpisi kakor za preje omenjeno. Glede orodja ter višine itd., so določeni posebni predpisi. Za naše čitateljice, ki so prijateljice zdravja, navajamo prvo polovico obvezne vaje na gredi. (Greda je 1.20 m visoka ter 8 cm široka in 5 m dolga). To je izborna in za začetnice malo težja vaja, vendar bo sčasoma šla, če se jo bodo oprijele. Je to obenem prvovrstna ravnovesna vaja in radi tega je potrebno, da jo najpreje na dleh jx>f>ol-noma obvladamo. Posameznih gibov ne bomo opisovali, kajti slike same že dovolj nazorno jx>ka-žejo vse gibe, ki jih je treba izvajati. V eni prihodnjih številk pa bomo objavili še drugo polovico, odnosno konec. 1 t B 9 K> II 12 13 H 15 16 17 vina. A r i»vojo sramoto mora prizmah, da je precej dolgočasno potovati tako v zabavo — Če se mu toži po prerijah? Ne, nikdar ni hrepenel po krajih ali deželah, To dolgočasje bo pač od tega ker nima pravega dela. Tako so se pogovarjali še nekaj časa. Seznanjala sta se z življenjem in um do vseh teh dolgih let, odkar sta bila ločena. Saj to je bil on, ki ga je ljubila, ko so jo združili z drugim! In v naslednjih dneh. ko sta bila dosti skupaj in so ju drugi puščali sama, češ, taka stara prijatelja si imaia povedati marsikaj, — v teh dneh sta zapazila oba, da njiju srci nista pozabih drugo na drugega, četudi sta se v teku dolgih let spremenila marsikaj. Morda je bil on prvi, ki je to zapazil Prišla je nanj vsa tista mladostna nestalnost, prišlo je ono turobno hrepenenje, sentimentalen je bil, In trpel je. Za malo se je zdelo zrelemu možu, da bi oropal samega sebe vsega mirnega življenja in one stalnosti, ki si io je bil pridobil v teku časa. Želel je drugačno lice svoji ljubezni, da bi bila bolj častitljiva, bolj resna. Ona se ni čutila mlajšo, a čutila je, kakor bi se odprla pot zadržanemu potoku solza v njeni duši. Ko se je jokala, je bila tako srečna in olajšana in bila je bogata t teh solzah. Bdo ji je kakor bi bila več vredna m bi se tudi njej zidelo vse več vredno. Končno je bil to vendar občutek mladosti. Nekega večera je bila gospa Fonssova sama doma. Ellinor je odšla že zgodaj spat. Tage pa je bil s Kastagerjevimi v gledališču. Sedela je v dolgočasni hotelski sobi in je bila utrujena v neki mehki, smehljajoči se utrujenosti, kakršna te obide po blaženih sanjah, ki se potapljajo v tvoji duši. A ves večer vendar ni mogla sedeti tako in stTmeti predse. Niti knjige ni imela m več kot eno uro je bilo še, da se bo končala predstava v gledališču. Hodila je gor in dol po sobi in obstala pred ogledalom in si popravljala la9e. Pa saj bi vendar mogla iti dol v čitalnico in bi si ogledala iluetracijel Ob tej uri ni bilo ondi navadno nikogar. Ogrnila so je z veliko, črno, čipkasto tenčico in je ila. Da, nikogar ni bilo. Majhna, prenapolnjena soba je bila slabo razsvetljena s plinom. Vroče je bilo in ozračje suho, da bi se človek skoraj zadušil. Vzela je tenčico z ramen. Tako nemo je bilo vse v hreščeči luči: beli listi papirja, mape z velikimi, zlatimi črkami, prazni žametasti stoli, enakomerni kvadrati v preprogi, enolične gube v črtkastih zastorih. — Še je sanjala in sanjaje je poslušala zateglo brnenje plinovih svetilk. V tej vročini bi bil človek skoraj omedlel. Da bi se vsaj zgenila, je počasi segla po veliki, težki, bronasti vazi, ki ie stala na kande-labru ob steni in jo prijela za rob, ki je bil okrašen z rožami. Tako udobno je bilo stati takole, in bron je bil tako prijetno hladen v roki. In še nekaj drugega je prišlo Začutila ie to plastično, lepo stojo kot nekaj prijetnega za svoje ude. in ta zavest, da ji vse to dobro pristoja, ta občutek telesne skladnosti — vse .o st je združilo in bilo ji je kakor v zmagoslavju, pretakalo se je nekaj po njej kakor v svečanem veselju. Tako močna je bila v tej uri. Kakor velik, žareč dan jc ležalo življenje pred njo. To ni bil dan, kakršen zahaja v tihem, otožnem polmraku, to je bil velik, trezen del časa z burnimi utripajočim žilami v vsakem trenutku. To je bilo vesdje v svetlobi, delo, naglica in neskončnost na zunaj u. znotraj. Navdušilo jo je bogastvo življenja in žarko, kakor v nagli, mrzlični omedlevd in dama skupno v restavra cijo, ji odpre gosjjod vrata, oziroma ji odpahne vrtilna vrata in jo pusti naprej. Ako je v lokalu garderoba, ji pomaga, če želi odložiti, |x>tem tudi sam odda svoj klobuk, plašč dežnik ali palico. V lokalih, kjer ni garderobe, se obesi obleka ua kljuke, ki so v ta namen. Znamke garderobe vzame gos|xxI in plača pri odhodu za oba. V lokalu samem gre gospod najprej, da izbere mizo. Ako ie spreten, ne bo dolgo iskal, ampak bo kmalu našel kaj primernega. Nerodno je iti z damo večkrat skozi lokal, dokler se končno ne odloči za prostor. Proslora, ki ga je izbral, ne bo, če mogoče, pozneje menjal. V velikih lokalih svetovnih mest stopi gosjxxl k natakarju in ga prosi, da ga odvede k primerni mizi. Predvsem bo gosjiod skrbel, da bo dama dobila dober proitor, da bo imela razgled jx) lokalu, da ne bo sedela na prepihu ali sicer neudobno. (Jn se usede, ko jc sedla ona, na njeno levo stran. Ako je treba iti po stopnicah, stopata, če je dovolj prostora, po isti stopnici. Drugače gre gospod pri stopanju navzgor za njo, pri stopanju navzdol pred njo. Gosjx>d vzame jedilni list v roko in predlaga datni različna jedila. Iz tega, kaj ji predlaga, dama približno spozna, ali naj bo pri izberi jedil bolj ali manj skromna. Ako sta dva jedilna lista na razpolago, lahko da gospod njej enega in )x)tein z njo in eventuelno z natakarjem vred sestavi kosilo ali večerjo. Od dame ne bi bilo lepo, ako bi, čeprav v družbi premožnega gospoda, naročala najdražje jedi in pijače. Nerodno pa bi bilo od nje, ako bi bila [x> nejx)lrebnein preskromna, in bi se, ako bi naročil piščanca ali kako drugo izrednost, branila in ga zagotavljala, da ima najrajši, n. pr hrenovke, ali bi izbrala najcenejše jedi na jedilnem listu. Naročati jedi in pijače je stvar gospoda. V njegovem spremstvu dama nikakor ne razj>ravlja z natakarjem! Ako se nista posebej dogovorila, je še danes običaj, da plača gosjxxl za damo, ako gre z njo v javni lokal. Korektna žena tedaj, ko gre za poravnavo računa, ne dela komedij: »Tega ne morem sprejeti,« in ne kaže svoje denarnice. S tem spravi gospoda v zadrego. Saj on približno ve, koliko ga bo stala njena družba. Sicer se ne bi domenil z njo, če nc bi mogel plačati. Prej si s tem nihče ni belil glave, zakaj bilo je izključeno, da bi gospa zase plačala. Danes pa, ko je žena bolj samostojna in gospodarsko neodvisna, se večkrat zgodi, da plača vsak zase, saj je marsikdaj samo na ta način mogoče, da moreta skupaj ven. V takem primeru plača aH vsak zase, ali pa gospod za oba in jHitem obračunata. To se mora zgoditi mirno, ne očitno, ako se zgodi v lokalu. Drugi primer. Premožna gospa bi šla rada v javen lokal; ve pa, da partner, ki si ga je za to izbrala, ne bo kos takim izdatkom. Tedaj ga mora [»vabiti. So gosfiodje, ki bi takega vabila pod nobenim piogojem ne sprejeli. Brez dvoma je za gospoda mučno, ako gospa zanj plača. Resnična gospa torej ne bo gosj>oda spravljala v tak položaj, UGANKE Rešitev črkovnice 1. Slovenija, 2. lastovica, 3. oglavnica, 4. varuhinja, 5. elektrika, 6. nosilnica, 7. evangelij, 8. cesarična. — Slovenec. Steber. a a a a a orožje, a a a a a ptica a a a a a drevo, a b b b d del t"leda. Tedaj pač lahko sprejme gosjiod njeno povabilo. Seveda ima gosjx>d pravico vpričo gospe pregledati račun, ki mu ga da natakar, ali je tudi j>ra-vilen. To mora storiti čim hitreje in ne oč'tuo. Kadat odhajata, jx>maga gosjiod gospe obleči se. Ona gre naprej in on ji od|)re vrata. Korek ten gosi se bo z natakarjem vselej mirno ; in vljudno vedel. Ne bo pa se morda ženiral pred njim, kar se dogaja pri boječih ali nesigurnih gostili obojega spola. Natakar je tu zaradi gosta, ne gost zaradi natakarja. Ako srečamo znance v lokalu, jih pozdravimo. K njihovi mizi ne bomo prisedli, ne da bi nas povabili, čeprav so še tako dobri, stari znanci. Ne vemo namreč, ali bi jim morda ne bili nadležni. Tole se večkrat zgodi: natakar prinese za go-spxxla in gespo poicijo kave v kanglici. Kdo bo lialil? Go3jx>d. žena naj bo doma dobra mamica, ki streže gosj)odu in gospodarju in zanj skrbi; v lokalu j)a naj bo on kavahr! Ai—g-6 + (da reši svojo damo, mora vrniti beli obe figuri.) Tg7Xg6 37. Dh8Xf4, De6Xb6 38. Df4— —e5+, Tg6—g7 39. De5Xd5, Tc8—d8 40. Dd5— —e5, T)b6X(!4 41. De5Xd4 tu je bila partija prekinjena, Euwe se je pa pozneje brez na-daljnega udal, ker z dvema pešcema manj ne more dalje. Poravnajte naročnino! salama -eva novo blago, povsem zrelo že od 15. avgusta povsod v prometu Sodobne oblike javnega kredita Iz nastopnega predavanja, ki ga je imel nn ljubljanskem vseučilišču priv. docent g. dr. Vladimir Murko, posnemamo lelc glavne misli: Javni krodit tvori sicer brezdvomno del finančne vede. vendar je bilo to vprašanje sma-trano za manj važen del, ker je služila poraba kredita javnim korpotaeijam vseli stopenj kot ulliinu rutio. da so mogle dovesti v sklad prejemke in izdatke časovno ter po njih višini. V finančni literaturi jc bil v 10, stol. velik odpor proti javnim dolgovom, vendar pa v novejši dobi (ni tako velik, končno* je prevladovalo kompromisno mnenje l.crovu Beaulicuja, ki je smatral, da jc juvni kredit koristen, ako sc porabijo koristno sredstva, ki so bila z njim pridobljena. To načelo se je sicer omejevalo z. zahtevo, da se morajo redni izdatki kriti Ic z rednimi prejemki. kar je prešlo ludi v finančno prakso. Seveda pa so postali pojmi rednih in izrednih prejemkov zelo osnorjcni. tako da razlikovanje rednih in izrednih izdatkov ni več tako uvaževuno kol preje. Dobimo že nazor, da je opravičljivo kritje tudi rednih izdatkov s posojili, ker pomeni osnova gospodarstva obvarovanje narodne imovine, ki koristi tudi bodočnosti. Ves problem dobiva drugo luč v zvezi z vprašanjem funkcij države. Kkstrcma: liberalizem in popolen elalizcin nista bila nikdar popolnoma uveljavljena. Vendar sc v splošnem opažu napredovanje etatističnih tendenc vsepovsod po vojni. Posebno sc to opaža sedaj v dolu krize, ko sc z vzemi sredstvi skuša pobiti brezposelnost. Privatna iniciativa lega vprašanja ni mogla rešiti zadovoljivo, tako da je vedno bolj posegala vmes država Naloge javnih korporacij so sc torej s temi vprašanji, oz. njih rešitvami zelo povečale. Prihajajo v poštev javna dela, država pa vodi šc konjunktnrno politiko, ki stremi za injekcijami v dobi krize, ila pomaga drugi investicijski delavnosti aa noge. V ta namen pa moro država obenem z javnimi korporacijuini poseči po izrednih prejemkih. Kajti jasno je. da država nc zmore zn pokrit je svojih ogromno naraslih nalog ia izdatkov v dosedaj običajnih virih in na dosedaj običajen način, finančne vede sicer obravnavajo šc vedno najrazličnejše oblike dolgoročnega kredita, do- čim pri finansiranju državnih potreb prevladujejo kratkoročni ia srednjeročni načini financiranja potreb. Med drugimi oblikami prihaja v poštev na primer kredit za javne korporacije v obliki ti k. računa. Tipično kratkoročna oblika zadolžitve jc sploh menica, ki prihaja zadnje čase zelo do veljave v financiranju države, kar se vidi zlasti v Nemčiji, ki jc pokazala v tem načinu financiranja državnih potreb posebno iznajdljivost. /.a javne finance so važna kratkoročna posojila. ki sc pojavljajo največ v obliki blagajniških bonov in blagajniških nakaznic. To velja posebno za one države, kjer je razvit trg kratkoročnega denarja. Bančne sanacije so povzročile nov način emitiranju blagajniških nakaznic, ker je država potrebovala milijnrdnc vsote za sanacijo denarnih zavodov. Končno je predavatelj obširno govoril tudi o najenostavnejšem načinu javnega kredita, ki obstoji v tem. ila se dolg ob dospelosti enostavno nc plača. Ponekod, n. pr. ostaja država uradnikom dolžna plače z.a več mesecev Odlog plačil pomeni dejansko brezobrestno posojilo državi. Ncizplačcvan jc dospelih državnih obveznosti meji žc nu prisilno posojilo. V lo skupino jc šteti tudi zneske, ki so jih ostale države dol/ne iinct-nikoni svojih obligacij bodisi iz naslova dospelih obresti, bodisi amortizacijskih obrokov. Dotaknil se je tudi načinov konverzij iu prisilnih po-soj il. Svoje predavanje jc g. docent končni: Povečanje državnih nalog in nalog korporacij je sploh povzročilo potrebo, tla se na čim manj občutljiv način preskrbi pokritje ua novo povzročenih izdatkov. Večja potreba je zahtevalo. da se viri javnega kredita -z,rabijo v mnogo večji meri kakor prcrl vojno in pri tem so segle javne korporacije |>o oblikah, ki «n bile v finančni zgodovini že pozabljene, deloma pa'j>red-slavljajo novosti. Tudi Jugoslaviji šc ostaja odprla marsikatera pot za pridobivanje sredstev, potrebnih zato. da se prebrede sedanja kriza. Uporaba javnega kredita za izboljšanje gospodarskega položaja jc vsekakor najidculiiejša naloga vsake vlade. daje pri majhnem strošku za tok tako izvrstno svetlobo, kakor žarnica hitket v- diwjni LfijačnicC To nad vse važno vprašanje zanima naravno vse. ki bolehajo na astmi, katarju na pljučih, zastarelem ka.šlju. -zasluzen ju. dolgotrajni hripavostl in hrlnl, pa doslej niso naSb zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno s slikami« izpod peresa gosp. dr. med. Guitmanna, hivSega Set-zdravnika v zavodu za tinzenkuro, o temi „Ali so pljučne bolezni ozdravljive?". Da omogočimo vsakemu takemu bolniku,da spozna vrsto svoje bolezni, smo se • 'dloCili v interesu splošnega blagra odposlati to knjigo na zahtevo popolnoma zastonj in poštnine prosto. Napisati je samo dopisnico (frannirano z Din 1*75) in jo odposlati na PUH&MANN & Co., BERLIN 615 MtiggeJstrasse Nr. 25-25 a. Odobreno od ministrstva socialne politike, samtetsko odelenje S. Br. 2i\b od '2 XII I933 Stanje naših kliringov Po jKidatkih Narodne banke za z dne 7. nov. je narastel v prometu z Nemčijo naš klirinški saldo na rekordno višino 331.5 milj. Din, dočim je rine 31. oktobra znašal samo 332 milj. Din. V teku tedna je saldo narastel celo na 335.5 milj. Din, vendnr se je zadnje dni nekoliko zmanjšal. Zadnje izvršeno izplačilo je št. 8.411 (8.220) z dne 15. maja 1935 (6. maja) in se čakalna doba ni dosti izpre,menila. V prometu z Italijo je ostal saldo skoraj neizpretnenjen, znašal je 170.8 milj. napram 170 milj. Din prejšnji teden. Saldo bi bil znatno večji, da Narodna banka ne vrača vseh vsot vplačanih v Rimu vnaprej. To bi namreč šlo v škodo izvoznikov, ki imajo terjatve v Italiji za že izvoženo blago. Zadnje izvršeno izplačilo šl. 75.320 (75.1.58) z dne 2. avgusta (29. julija). Čakalna doba ee je torej (»daljšala od 90 na 96 dni, torej na znatno dalj kot tri mesece. Bolgarski kliring izkazuje saldo 027 .('00 («26.000) Din in je zadnje izplačilo št. (783) z dne 26. avgusta (16. avgusta), čakalna doba se je skrajšala za 3 na 72 dni. Saldo v t u r š k e m kliringu znaša 314.000 franc. frankov, zadnje izplačilo 666 z dne 5. okt. V prometu z Romunijo je naš aktivni saldo izravnan, ker je romunska narodna banka j»ritisnila na izvoznike petroleja v našo državo. Kliring z Grčijo izkazuje za 30. oktober v prometu bonov za 47.9 milij. drahem. Saldo vezanih terjatev pa znaša 46.36 milij. Din. Švica. V kliringu s Švico smo že skoro celo leto pasivni. Aktivni saldo v švicarsko korist je znašal dne 30. septembra 768.628 šv. frankov, do 23. oktobra pa 695.448, potem ko je saldo dne 15. oktobra pade! že na 667.161 fr. Zadnje izplačano nakazilo ima št. 21.091 z dne ti. septembra 1935. Vinska kupčija Ptuj, 8. nov. Mirno razpolženje na vinskem trgu. ki se je pojavilo žc prosi i teden, traja tudi še sedaj iieizpreinenjeno naprej. Povpraševanje je le jio šibkejši, ceneni robi ter nekoliko po boljši in mešanih vrst, medtem, ko se kvaliteta le še malo prodaja. Manjšo partije so odpeljali zopet gostilničarji, ki si radi pomanjkanja sredstev krijejo lc tekoče potrebe, nakujiov na večje zaloge pa tli nikjer opazovati. Ves promet v tekočem tednu .ie znašal kakih 400 hi, kar je v primeru z razpoložljivimi zalogami le malenkost. Mošti so po večini že popolnoma povreli in velik del se je pričel žc čistiti. Vinogradniki pričakujejo kupcev v večjem številu, da vnovčijo svoj pridelek in dobijo sredstva za plačilo njihovih obveznosti. Zima jc blizu, družino je potrebno obuti in obleči, plačati je davke in driiKC račune, ki so nastali med letom. — Cene se držijo na isti višini kakor v pt-o-šlem tednu. Šibka vina od 2 Din naprej, boljša od 2.,50, dobra meš. vrst 3—3.25 in 3.50—3.75 Din — kvalitete od 4 in 5 Din najircj. Volitve v belgrajska trgovinsko zbornico. Po odloku ministra za trgovino in industrijo bodo 23. februarja 1935 volitve 58 svetnikov belgrajske trgovinske zbornice Od zborničnih svetnikov jili rostni podporni fond. Sklad za investicije ie občni zbor dolirul z vsoto 5.000.000 Din. Po sklepu občnega zboru se tudi zu preteklo poslovno lelo ne izplača nobena dividenrla. Odlog plačil je odobrilo trgovinsko ministrstvo Stavbeni, konzunmi in gostilniški zadrugi Delavski dom . r. z. z o. z. v Trbovljah. Odložitev plačil je odobrena za 6 lel, obrestna mera pa znaša za hranilne vloge 2% bruto računši z 12. majem 1934, v kolikor se vlagatelji niso odpovedali obre-stovanju. Znižanje ccnc električnega loka v Rclgradii. Te dni jo bil zaključen sporazum med zastopniki belgrajske mestne občine in družbe »Svetlost i snaga iz, Bazla. po katerem bo belgrajska občina prihranila v letih I935, 1936 in 1937 30.06 milij. dinarjev. Indeks cen v Italiji. Po podatkih milanskega provincijskegu gospodarskega sveta so cene v veletrgovini narasle v oktobru od 333.47 na 351.32 (1913: 1110), zato je pa kupna moč lire padla od 29.46 na 28.46 centesima. Kliringi raznih ilržav z Italijo. Po JKidatkih vlad posameznih držav Zveze narodov v ženevi znaša italijanski dolg za blagovne dobave Franciji 150 milj. frankov. Poljska ima terjati okoli 12 milj. lir. švedska nekaj nad 13 milj., Holandija koncem oktobra 1.4 milj. gold., Romunija pa 105 milj. lir. Ho^ra Dne 9. novembra 1935. Denar Ta teden je bil na ljubljanski borzi devizni promet znalen, saj je znašal 7.721 milij. Din v primeri s 1.397, 3.334, 2.733 in 5.14 milij. Din v prejšnjih lednih. Največ prometa je bilo v angleških funtih in sicer v petek, ko je znašal ves devizni promet 5.575 milij. Din. Curih. Belgrad 7. Pariz 20.2575, London 15.145, Newyorl< 307.5, Bruselj 51.975, Milan 24.97. Madrid 41.975. Amsterdam 20S.80. Berlin 123.70, Dunaj 56.60, Stockholni 78.05, Oslo 76.05, Kopenhagen 87.60, Praga 12.725, Varšava 57.85, Atene 2.90. Carigrad 2.45. Bukarešta 2.50. Helsingfors 6.67, Bue-nos-Aires 0.8325. Za dolgo in zavratno boleznijo na mehurju me je operiral g. dr. Rakovec Slavko. Z uspehom sem popolnoma zadovoljen. Zato izrekam njemu, kakor tudi g. šefu I. kirurškega oddelka dr. Blu-raauerju Robertu in vsem njegovim jijt, zdravnikom javno zahvalo. 6. novembra 1935. LOŽAR FRANC, Beričevo. V Berlin in Hamburg (iledc izleta na olimpijske igre v Berlin, dalje v Hamburg, Munehen, Ntlrnberg in Salzburg, ki ga priredi poseben odbor SK Planina, so nam došla razna vprašanja, na katera odgovarjamo t sledeče: i Za doplačilo bodo na razpolago vozovi dru-! gega razreda. V vlaku bo vodstvo ekspedicije I udeležence tako porazdelilo, da bodo lahko skupaj [ tisti, ki lo žele. Izleti v Berlinu in njegovi okolici se izvedejo ! z avtobusi, cestno železnico, v Potslam z ladjo, iz-i lel v Hamburg pa z vlakom. V Hnmbrugu ostanemo kakih 10 ur. V ceni 1600 Din jc vračunjena vožnja v 3. razredu. celotna prebrana za vso dni, prenočišča, izleti, vstopnina na olimpijske igre, ogled muzeja v Monakovem itd,, torej vse. kar je navedeno v našem prospektu. Za dovoljenje za državne iu druge javne nameščence, da sinejo potovati v inozemstvo, bomo pravočasno zaprosili pri vseh merodajnih oblastih. Ti uslužbenci naj si za vsak slučaj za čas od 5.—14. avgustu 1936 preskrbijo pri svojih uradih redni dopusl. Za vse udeležence bomo skušati dobiti skupen (kolektiven) polni list. Kdor hoče imeli osebni potni list, ga plača sam! Železničarji, ki imajo proste vozovnice za vso j progo, plačajo samo jiolovično ceno vseh stroškov, I t. j. 800 Din ( v osmih obrokih po 100 Din). Nekateri povprašujejo tudi. koliko bi bilo po-[ trebno vzeti s seboj tako zvanegn tašengclda . ' V tem pogledu bo vsakdo prav gotovo napravil ! tako, kakor mu bodo pač dopuščale finančne razmere. — Povemo pa tole: vsakdo bo prav lahko izhajal s 500 Din. kajti z raznimi ogledi, izleti itd., ki so navedeni v našem prospektu, bodo oni. ki I se bodo lega programa držali, lako zaposlen vse . dni, rla ne bo časa za kakšne druge načrte. S leni pa seveda ni rečeno, da udeleženci ne bi smeli iti po svojih potih. Popolnoma svobodno! Bodo pa se-i veda v tem primeru porabili primerno več denarja. Cilede tako zvanih '.register Mark po nižji ceni, slede vsa tozadevna pojasnila pravočasno. Vsa potrebna pojasnila, kakor ludi prospekti i se dobijo pri športnem klubu SK Planina (.lože j Hvale, uradnik Zadružne gospodarske banke) v : Ljubljani, Miklošičeva c. 10. Končno pripominjamo, da nam na vsak dopis ! ne bo mogoče sproti odgovoriti, pač pa bomo v | Slovencu od časa do časa objavljali odgovore in vsa potrebna pojasnila. Vodstvo. =§JMJCl= Primorske vesti Varčevanje pri mesu. V Italiji se vodi velika propaganda, ila bi prebivalstvo čim bolj opustilo uživanje mesa in se oprijelo močnnte in rastlinske hrane, da bi čimveč denarnih sredstev ostalo za vojaške namene. -II 1'opolo di Trieste« jc izračunal, da bi sc samo v Trstu v šestih mesecih, ako bi sc. prebivalstvo dvakrat na leden odreklo mesni hrani, prihranilo 41 milijonov 487.900 lir! čedna vsota! Prav tako se vodi ostra borbo proti vsemu odpade: 5 izvoznikov ali izvoznih komisarjev, 5 iz I blaga, začenši pri knjigah in časopisih, ki prihn-denarstva in zavarovalslva, 5 iz vrst Iransportnih ju.jo iz držav, ki o sklenile izvajali sankcije podjetij in carinskih posrednikov, 7 iz gostinskih proti Italiji. Zveza fašist.-trgovcev jc izdala pro- Današnie nogometne tehtne Prvenstvenega tekmovanja je skoraj že konec. Vsega je na sporedu Se pot prvenstvenih tekem: v Ljubljani igrajo na .ladranoveni igrišču poslednjo juniorsko tekmo za točke, in sicer nastopijo v predtekmi juniorji Ilirijo proti .ladranovemu naraščaju; gorenjska skupina je s prvenstvom še precej na zaostanku, tamkaj igrajo danes trije pari: na Jesenicah Kovinar-Sora. v Radovljici domači proli Gorenjcu, v Kranju Korotan-Bratstvo, naposled imajo v trboveljskih revirjih šc poslednjo tekmo Amater-Retje. V tekmovanju za vstop v državno prvenstvo je v naši skupini nastal za lo nedeljo premor- pred odločilnima bitkama prihodnje nedelje. Podzveza je določila ta, sicer prosti dan, za svoj, po pravilih ji pripadajoči dan. Določila je zanimiv in pesler spored, da bi ga le dež ne pokvaril. V Ljubljani bodo igrali na treh igriščih. — Omenili smo že tekmo juniorjev, ki bo za pred-tekmo na .ladranoveni igrišču. Glavno tekmo bodo igrali .Tadranovci proli Rečanom: lo ho mal lokalni dogodek nierl Trnovom in Vičem. Začelek tekme ob 10. Ob istem času bodo igrali na Slovaaovem igrišču. Nastopi Hermes proti Slovanu, ki si je pravkar priboril jesensko prvenstvo ljubljanskega drugega razreda. Srečanje bo zelo zanimivo, kor goji že od nekdaj drugi razred gotove ambicije proti prvenm. ki jih skuša uresničiti preko vsakokratnega najmočnejšega svojega zastopnika. -Trenotno pripada ta naloga Slovanu. Glavni dogodek dneva pa bo prijateljsko« srečanje med Primorjem in Ilirijo na igrišču Primorja. Oba še resno kandidirata za državno prvenstvo, obema še resno grozi izpad in povratek v podzvezino prvenstvo. Porabila bosla ugodno priliko, da prebijeta težji trening, kar bo gotovo medsebojna borba, ki še nikoli ni bila v pravem pomenu besede -prijateljska*:. Prcrl glavno tekmo, ki prične oh 14.30. bodo igrali z začel kom ob 13.30 juniorji Mars-Primorje. V prvenstvu so Marsovci tesno zmagali nad Pri-morjani in se ohranili v vodstvu tablice. Torej je med njimi še nekaj nerazčiščenih računov, ki iili bodo ob tej priliki poravnali: ali bodo zopet Marsovci zmagali in dokazali, da so po pravici pred svojim rivalom. ali pa se bomo mladi Primorjimi revanžirali in črpali boljše node z.a spomlad. in turistinih podjetij. 33 pa iz uvozne in izvozne Irgovine. Kranjska industrijska družba na .(csrnicnh je glas, v katerem javlja svoj sklep, rja v kavarnah in drugih javnih lokalih nc bo več na rn/.poldgo časopisov iz. sunkc.ijskili« držav. Krajevna zv, imela včeraj svoj 60. redni občni zbor, ki je so- | za trgovcev-ftišislov v I rstu pa poziva svoje čla- ---- _., , .!, -----— — — *----- '- -'-' — " ne, naj nc prodajajo več blaga iz. lakih držav iu iili glasno odobril predložene letne račune in sklenil tiovišflti delniško glavnico od 45 milijonov Din Tli! ^ .. . . 90 milijonov Din Občni zbor je določil od čistega napise: V tej trgovini sc ue prodajajo proi/.vo- dobička znesek 1, 500.000 Din kot osnovo za sta- 1 di iz. »sankcijsklh držav« tt.v/.cis rrioss i in NTit> 7.A SM1TAR.IK SK Ilirija pri rt" 11 v pnffntlrlni eros.-eoilnl ty t ihirt veti 'iririinini 1" " Inlikoiillrtom, članom 1.1 o tu :m pnli-i; ,ti-.:(li. > lovski .-,.—*li. ('iti I,- i.t seniorji', :l km n Juliiini .tnntoi-.ie t, i t-i. ,lo in Plnrnlnn srkrija SK Iliriji■ sklicuj? /a ponisle Ijnk, line U. nov. -esluuuk v resi uvracijo Slrukolj. Pri'clok točna ol, 1«, mi proKi iuiui je teto« pornello unčektvu in ponovni o /.nilskem liti/outl. LMelcfclm J,' ■/.n v«e risbic elnni' M-kelJe stroKo »bvojpnn LZSP istuiheiml. Nn I. mini seji Jc !>it »prejo! v ftliuislvo SK IMuiiitin . Ponovni, isv.iv mu,, vsi' klube, il« n mn Mni|ir,'Ji' javijo svoj zimsko stvortni program. Nu Jirtvkiwue prijave -e ne Imiiio o/.iruli. Vse kanili,tule /.a /.ir/.ne sniuHke sodnike /si *ki>k e iipowir.lnmn, itn so vrši leCni v /.vezni pisarni. 1'rivln viuija bodo VMik torek oli il, /S K Ilcrmr* (slu/,!ietlo)- Seja t. o. si vrM ilio-II. 1. m. ti»Viui ol, Ui..'lil v posebni solil vestni i iiriji-Mnlr.! Miklif". Haill vu/.nosli i«.le. -t prosijo vsi twi bornlkl, tla se sp.le 'anesljlvo mlelefce. IIusodniški i.iiil'. l'o lvvi'/.iin npravn opo znr j n nn tlnmi&ll.io .sodniške izpile, ki se v rsiju oli 10 ilopoltlne nn i (rr i šoli TSK Mo>te. Sodili*;.! kandidati in elitni izpitne komisijo mil lunin "n iirrHeu niij-ktisneje oli 9.4.'i. SK llirijii niom inisiiiviIi /h ln Mnenj kompletno družino. /,n nasprotno družino se naprosit TSK Moste. Ijrrnlke iilnrnjo bit; nn itnisivti najkasneje ob :i.l.i. I/,pjti oli vsakem vremenu. .S/v Ilirija (hnn-nsl:a Hekclju) l'o inlreilbi Zve/.,' so vrši tlanivs finalna tekma /a , 11 >. prvenstvo proli lil'Od«kl Viktoriji . Vislstvo sekcije po/, i v II vse icralke, ila pt-nle.il, toeno oli ti iv s liotltpletIlo oliretlio Ila lirrlftee TSK Moste. Tekma oli vsa.kem vremeuii. SinvSkn sekcija. .Iivtri oli Jt ;lll v kavarni livropn rislnn sejn sekei iskeca nneelslv n. \'ll?,no! ŽUPNIK kupi Super aparal na izmenični tok. — Poceni proda Iriccvni Radione na baterijo. — Ponudbe v upravo »Slovenca«1 pod Župnik« St. 13878. Radio Programt Radio Ljubljana i .\c(lvlju, lir nomnbrn: 7.:!o K met i J -«ka ura: i iin-.skrm /.akoiiu lin/.. Serjfej ti<»rju|»i s.un Napovetl fii.su, )K»ročila, objava sporeda — s. 1;» Tcluvatlbn (n. s.iokai Ciril) - 8.1.*» Ilaroiontka (g. Kokalj Vlojzij) — !•. 15 1'ronos cerkvene glasba \i Crutie eorkve — 11.-1"» \ ersko lvredavanje ttr. i». tir. Uoinaii Tt iiainM:) — 10,IM lialade. Vokalni koneort ge. Skvarea Antonije, pri klavirju prof. l.i|M)v4ck Marjan (vine- plošče) — 11.'Ul Koneert Akadeuiske^a pevskega kviutela: Nar. v<»jiu»ko jiejilili — 11.ln «1 tia. ob.iava >|.ore»la. obvestila 1-M.t Ha-ladnn klaaba v orkuntrnlui obliki -- lo.un I'Iok«t |r» željah — KI.On (iosjtoilin.iski nnsvoii: Spitlnit-u in nj«*iiH ii rod i tov (riI •. liii/nr Auiea) h! .15 lira naii- nartnlne irlanhe: Koro.vkr in priuiorKke narodu«- posuti i»ojo društvo Tabor . \nie> Kad. orkosi.-i 1 ««.:<•» Na<-. ura s Nftžuost turizma /a .ladnmsk<» 1'riinor.lo (dr. Si. Filipovih Iv. MelKTiida) ;'0.t)l) .Na.ooved ''ahii. porodila, objava sporedu M.15 M art ino \ ji n ie — pcsUir ve.^ei (Veselo prctlavanje. 1'irnat Viklor - Zuiavice imjo Fantjo na vasi - ICmerki t r i« > Kal ork. in šaljivi prizori) 'i^.lHI Naooved /•asa. vroim-nska napovmi, poro'ila. objava Kimreda • 1TJ.15 Za ples in kratek ?an (prenos i/, ne.bolicnikal Kodih- ob Ponedeljek, il. fiornnbrn: 1J.1mi Sprehod po Balkanu (ploš p| U.l.'i \'reineiitHi.a napoved. poroo.Jla -1:UK> Napovoil rasa, ob.:ava sporetla. obveMtila Opi.-rni /.bori (plošrel II.(Ml \'rciiiensko poit»'il«i. borzni leraii — h.tll Zdravniška ma: u nmlii.iah v o/,i|ju (ur. dr. Hotroinir Ma^ainai :s.2a sporeda. (d»\eslila IJt.itO Nar. ura: 'Hišk \ Uubrov n i k 11 (F. Milieie ]■/. Hel^ra-lal Koneert Kad or kes-tra — JI.04) Koneen trodnlnetra kvarteta 'icir. Stanič Frane, IMCifer l.eo-n šnfiferSih Vinko. Miiller (hislav\ — 22.00 N .-lipove* I easa. vroniens!;a na|H»ved, ponn-iln. objava -sporivla - 22.15 Za ples in iloliro voljo (R^idio .iu/./.) — Kone<' ob 2K Drugi programi t \edelja. Hi. enermltra, llih/iarf janski verer Znpri h: Lil.na IJeiv ••a«l jiesmi — 21..'ln Mandolinoiki koneert — Dunaj: 17.-IPester koneort 2o. \ esrla skušnja — 22.20 .lazz 21 00 - H udi ni pe Uit: IO.50 Pestra ura jrlushu — 22.:if) Plesna k'la,sha Trat- Milan: lii.(Nl PloSee 20.50 Prenos opere — llim Itm i; Ili.lMI Ploš e — 17.."X' Mamlolins-ki koneert 20.50 llollinijev koneert - 22 15 l>?ra — Prana: 1*1.Iti Martinova nedelja - 211.05 Ruskn Oj-k. prlasha — 22.:k"» Zabav na glasba I aršaeu: 2>i.i>0 Koncert akad. pevskega /.bora — 21.'Ml Pestra ura i'.(Ki Plesna jrlnsba - 2:1.05 1'loš'e F.s« Semnja. 21.00 Mo.tstrsiki koneert i/. FrnukfuiMn - Herlin. 20.0*1 Radio orkester — Vratislava: 20.00 Radio-orkemer Frank-fnrl: I9.U0 Karo kralj, glasbena ko-niedijn - \lnnakoro: 10.20 Pesler vorer. Pontdeljrk. II. naeemhrn. lielprad: 2(1.00 Poljski vpppv — 22.:!0 Poljska lahka ^IimImi (plošče) - /.n/jreb: 20.15 Koncertni veeer 21 ..'Ml Radio-orkester — 32.15 Harmonika — Dunaj: lfi.05 Koneerma akademila 17.20 Ploš *r - 20 lio Koncertna de|n U Mablerjn -' j 1. MO t i inI ha na pihala "2.25 Tenorji (ipbifre) 23.15 .1 a/.» -- Hudimpešla: Ifl in Orkestralni in klavirski koncert — 22.10 Ploš-,. 2'l.oo Zabnvna prlasha Trst Milan: 17.00 Ploš"•«■ 20.5H Orkestralna glasba 21.to Igra -22.15 Violinska in klavirska glasba Hini Hu i: 17 0*1 Ploš;'e — 20..*,ft Prenos operete - Prana 17(lral(ir'i: 0(1 rešen,le (i/. Pari/a) — 20.10 Pester ve er — 21.1.1 ' )r U in pevski koneert — 22.S.'i PloS'e — Ih nn: 10.-V. r..;! c narodne Hrafinhiea: 20.15 l.eharjev mjtponri \'ar-šara: 20 00 Koncert solistov — 21.00 Igra 22.M Vol. ffodba -- Herlin: "0 10 Rad. igra iz lota 20lto l ra.'i-s/ora: 20.10 šle-ke pesmi Frankfnrt: 20.10 <.<•■■ Ml€Hovc!|d Veličanstva hralja Peira 1 Ta portret je izbran kot najboljši izmed štiriintridesetih predloženih del naših najboljših slikarjev na tečaju Udru-ženja likovnih umetnikov v Belgradu za izvršitev uradnega portreta. Razmnožen potom najmodernejše grafične tehnike na posebenem, za to sliko izdelanem kartonu, je ta portret v resnici kot original. Vse pristojne oblasti so potrdile i« priporočile, rta sc naroča predvsem la portret V želji, da se omogoči dostop te slike v najširše plasti našega naroda, je zadruga proiesorskega društva v Belgradu razmnožila ta portret v nekaterih velikostih in jim določila minimalne cene, da si more omisliti ta portret vsak tudi z najmanjšimi sredstvi. Čisti dohodek od prodaje teh slik se porabi V HorlSl HSlšJItOVilVe Jl«ma llhOVltilS IlinClIliltOV V »ClgreitiM, vsled česar se apelira na vse rodoljube, da z nakupom tega portreta omogočijo to človekoljubno zamisel. CENE: Velikost 80x64 cm Din 100'—, v zlatem okviru s krono Din 250'—. „ 40 <32 cm „ 30 —, v zlatem okviru s krono „ 110 „ 18 <20 cm „ 10'—. Zavojnina in poštnina se zaračuna po dejanski višini. fllavno prodalo vrši in kcpa konscrvnlorijii profesor in /hurtvv.nl,;JI lilnshcni- Malic HVoJiiin pritioiloin i 1'ln.i j I' |H muliijc. So,trži /n la ikonccrl sc ilulic litasiicnc Miilicc a I > i 11 lil. . SlojiSčn po UJubUntlbki komorni krtcl sc jm {ivolclnciii prcslrilku v I;alciciii lot kol IMiiju. 1'ntl ■;kc Vitimi \ kovinami :,.- Din. IHUIIIMI SCsIllI isll jr gtiutirnl irtrprov primuri.1 ir. Pfeifer Leon na mojsterski šoli /:i violino m o pniški-Mii konacrviit^riju pri svetovno-/.n......... violilliSkClll Virlllll/.ll K OC,iil 110. V fl !l ti IlŠllj I scs|;|\i kn morncua .kvarteta .i-' nnv šc črlisl IJnsIin Miitler. Prvi lrlo^n.ii koncert ljubljonskrun l.oinonicCM triu lin v ponodclick line IS. t. 111. v t iituiruionieni dvorani. 1 Mladinski koncert. Olanbon« Mat jen Jo slilonlln, 1]/nruc c Irtošnii ^e/.oni /11 pel s serijo nilailiiisl.iti prol'. K n r l ji .Icrtija. 1'rctl leti "i i/.vrslno obi.knni. Nnš niinicn jc, ti Itoncrrlih kolikor inoffoče nn.i-ntlnilinski konccrt tio v nctlcijo iti 11. nri v Kilharntnnični ilvo- Novo mesto koncertov po i urin I h hili ti koncerti vm-1c tla nudimo t.udi v i boljše. Prvi letošnji dne 17. 1. 111. dopoldne runi. ('flot ni ^noreti i/.vaja idilična naša pevka priinu-donu l.i 11 hl.Niu.sU c opere irospa Zlata (ijoutfjcuac n dovolj pevcev pri s k 11 -f.nji, ho potjo na proslavi tlrnšl vonepa praznika sv. Stanislava nemogoče. Pevosudja. i Kino Kodeljeva igra danes in jutri l»otrnnoa ir, čekajro . 1 Zmeni kino Vir. Danes ob 1.V3«. 17.:»: in -i»: • Mlada srca, mlada ljubezen . 1 .liifjlcška društvo v Ljubljani priredi v punrdr-j j c k, dtto II. i .ni. \ »IništiVcni knjižnici, \\'«dfova nI. 1. oh 17. liri spominsko slovivsiosl v s|»oini,n na <>in-An.tjležo in Anu-rirano, ki sn med svrlovno \<».iini padli •/.a osvoboditev naše tlomovine. O hoji), na -idiinv'«i front.i in u delovnuiju a.ntrlf.škili /ona kot hidnivark ^ Srbiji, bo jiredavala fra. Fannv S. ('opelami, lektorica aupleščine na ljubljanski nniver/i. | Vrtrno .v/1/Zini imajo lekarne. danes: dr. Krnel, Tjrsnva cesta t.">: mr. Trnkuc/v ded.. Mc.dni Ir^r t, i" mr. I'star, ftolentmrjifovn ulica 7: jutri: mi. Makari-ir-, Sv. Jakoba tre: !»: inr. liamor, .Miklošičeva eesta J'». iu mr. fiarlus, Moste. Drugi hraii Donnalc. A^ilni dramatični odsek prostor, uasil foko čete 7. Vira se pripravlja za uprizoritev /.aniinive ljudske i.trre črna /ona . katero uprizori dne "21. nov. o I» pol t popoldne v (imlhenem domu v Dom/.alah. Katoliško prosvetno rlmšlro Sr. Jakob oh Sari vprizori dmies popoldne ob 15 itfro Bele \ rniee . Cerkveni veslnih K rižanska moška in niladeniška kon firepacija lr»osla\i pra/.n; \ drntretra svojepa zavetnhka v nedeljo dne 17. novemSra /. družbenim cerkvenim opravilom zjutraj in zvečer ob šcsliih. I .HIBI J ANSKO GLEDALIŠČE IJIMMA. /ačetek oli 20 N"edelja. 10. novembra ob K>: /'rak ah ml krojača (lo ministra. Izven. Znižane cene. Ol. '20: liralomor na Mrlaei. Izve.' Znižane cene. Ponedeljek, 11. novembra: Zaprto. OPERA. Začetek ob 'JO Nedelja, IU. novembra ob I V lloffmannoi e pripoecflkr. (iostujo Marjan IJu>. Izven. Znižam- eeno. Oh '20: )lam:elle SHonche Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 11. novembra: 'Zaprto. Torek, 1*2. novembra: .Uda. Hod < M \ RFBORSKO GLEI) \ I IŠČE Nedelja, 10. novembra ob 'JO: Hencška noč. Poizvedovanja /.cle:niško IcrtUimacijo glaseča se na ime Vran-oič sem izgubila ter prosim najditelja, naj jo oddn proti nngradi v ujiruvi Slovenca. Društvo hišnih posestnikov ima danes ob 2 popoldne svoj izrodili občni zbor. Na dnevnem redu so razno zanimivosti. Ob loj priliki bo ludi volitev novega odbora. Vodno več brezposelnosti. '/, vsakim dnem prihaja v mesto več brezposelnih, ki so bili čez poletje zaposleni po deželi, sedaj pa beračijo po mestu. Vsak bi najrajši imel denar, le mnlokalcri vpraša tudi za delo, ki ga sieer niti domačini ne morejo vsi dobiti. Tržno stojnice, katere jo napravila občina in ki so veljale približno 9000 Din, zelo varujejo. Na trgu sicer sloje vsak tržni dan in tudi druge dni jih je vedno nekaj lam, loda ob sejmskih dnevih so pa lepo spravljene. .lorbasi in košare z živili pa stoje po stari navadi na tleh v blatu, katero škropi po živilih. Menimo, da so to stojnico napravljene ludi za sejmske dneve. Pošliite naročnino! Oskrbite si za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine vezava katere Vam nudi Poslužite se za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom Dotiskana jc in sc dobiva v vseh knjigarnah in trgovinah naša DRUŽINSKA. PMATIKA s podobo sv. Družine za leto 1936 Cena Din 5 -, po pošti Din 5-50 Novi lelnik vsebuje poleg I koledarskega dela obilico B poučnih in zabavnih spisov, | krasi ga pa zbirka lepih slik v bakrotisku. Z največjim zanimanjem jo bo vzel v roke vsak udeleženec evhar. kongresa, obširno kot v nobeni clrugi, pn je popisan in s slikami pojasnjen tudi žalni dogodek 9. okt. 1934. Segajte po njej, dokler traja zaloga! j Razprodajalci velik popust. r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6 11. NAJCENEJE IN DOBRO kupite vse vrsie manufakturno blago v veliki izbiri samo pri nas in sicer: Tenisflanela......Din 5*50 Etamin za zavese 112 cm Din 14"— Rožasta flancla....... 8*50 Flanelrjuhe 220 cm . . . ,, 26'— Enobarvna flanela Ia . . „ 9* Crcppe dc Chine .... ,, 24- Volneno za obleke ... „ 16"— Creppc Satin......,, 45"- BSLO BLfiSO : Kontcnina.......Din 4" Koutenina za rjulic . . . Din 12"— Šifon.........„ 5"50 Belo za rjulic .... „ 17"— Inlet za pcrnice od . . . „ 8"— Za kapne 180 cm ... . ,, 23"- Pri odjemu celega komada poseben popust. Narodni Magaciii Ljubljana, Mestni trg 17 Oglejte se pravkar dospele svelovnoznane motociklc .Hudp Mvuortli", najnovejše modele 1936 pri glavnem zastopstvu Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ll ZAHVALA. Za številne izraze in dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše ljubljene soproge, mame, tele in svakinje, gospe Mariie Tscharre soproge zvaničnika drž. žel. se tem potom naji-skre-nejše zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo g. Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravu. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delukrog U|iniv-iiištvn lisla. V globoki žalosti naznanjamo, da nas Ic za vedno zapustila po večletni mukepolni bolezni, previdena s sv. zakramenti, naša predobra soproga, mamica in babica, gospa Marija Kajnih dne 9. novembra 1935, v 62. letu svoje starosti. Pogreb nepozabne pokojnicc bo dne 11. novembra ob 15 iz hiše žalosti Rajčeva ulica 1 na okoliško pokopabšče Sv. Petra in Pavla v Ptuju, Sveta maša zadušnica sc bo brala v minoritski cerkvi dne 12. novembra 1935 ob 7 zjutraj. Ptuj, dne 9. novembra 1935. Valentin, učitelj v pokoju, soprog; Terezija Bezjak, sestra; Zdravko, Marica, Srečko, Stanko, otroci; Radovan, vnuk. in ostali sorodniki. »SI,0\ ion::"., dne IU. novembru 193!. (Pofflšivo r Glavna zaloga zn Jugoslnviio: Hinko Mayer i drug, parf. odio, Zagreb. Tinčkove in Tončkove prigode 176. Blisk z jasnega neba. 6 i man & flr1jar St. Vid ned Ljubljano .Stovenfcva" podružnica Ljubljana, lurseva cesta (palačo Poštni dom) sprejemu vsakovrstna naročila, tičoča se „Slovenca", in daje tozadevne informacije Z desno taco je pošast zgrabila Primožka, z levo pa Tinčka in zraven tulila tako glasno in grozeče, da sto levov ne bi moglo huje. Hrabri kuža Muki jo je ucvrl z nevarnega kraja, kolikor so mu dale drobne noge, Tonček pa se je od strahu prevrnil v znak in štrbunknil v vodo. • »Pobegni! Hitro!« je zakričal nad njim Primožek. .Vsaj ti si reši življenje, če sva žc midva izgubljena.« V tem nedopovedljivo strašnem trenutku, v katerem jaz, ki tole zgodbo pišem, ne bi dal za življenje naših treh junakov počenega groša, se je zdajci močno zabliskalo in zagrmelo, kakor da se ves svet pogrez.a nekam na dno. Dečke je zračni pritisk vrgel daleč nazaj, silna svetloba pa jim je za nekaj sekund vzela vid. Ko so spel odprli oči, je Tonček plašno zaječal: »Ali smo še živi?« »Seveda smo!« je potrdil Primožek in pokazal z roko predse: »Poglej!« Tonček se je okrenil in se zgrozil: krvoločna podzemska pošast, ki je šc pravkar stala živa pred njimi in jih hotela streti kakor črviče, je ležala mrtva na tleh. Strela je bila udarila naravnost vanjo . . . Zahvala Za številne izraze in dokaze iskrenega sočutja ob smrti dobre in ljubljene mamice Zofije Premrl roj. Demelj se tem potom vsem naiiskrenejSe zahvaljujemo, zlasti pa čč, duhovščini cerkve Srca .lez., dalje darovalcem vencev in šopkov, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na zadnji poti k večnemu počitku. V Ljubljani, dne tO. novembra 1935. Žalujoča rodbina Premrl. tm se zopet dobe solidni, lepi stoli tovarne (Remec-C o v Gjubljani, (Kersnikova ulita 1 (poleg Slami(a) Kmsmmmsfsi&mm! ZAHVALA. Ob smrti našega ljubljenega sina in brala, gospoda Bogomir ja Kopitar oamošolca se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na niegovi zadnji poti k večnemu počitku, ki so mu darovali vence in ga obsuli s šopki rož, katere ie tako ljubil. Zlasti se zahvaljujemo čast. gospodu ekspozitu M. Jenku za tolažilne obiske med boleznijo in častno spremstvo do groba Srčna hvala njegovim šolskim tovarišem na čelu z razrednikom g. prof, .tušem Kozakom in g. prof. Švajgerjem, pevskemu zboru 1. drž. gimnazije za v srce segajoče pete žalostinke, akademiku g, Kovaču za globoko v srce segajoč govor in g. Kuhariu za poslovilne besede v imenu šolskih tovarišev pokojnega. Vsem in vsakemu posebej Bog plačaj! Mostc-Ljubljana, 10. novembra 1935. Žalujoča družina Kopitar. O Zasloni vožnja v Celje Za zimo, za Miklavža in božič, rabi vsakdo raznega blaga. Zatojc kol nalašč za nakup najpripravnejše Celje, ker leži v sredi Slovenije Vozni listek kupite z lastnim denarjem, povrne se Vam pa najmanj enkrat in sicer ne v gotovini, ker je io po zakonu /abranjeno, ampak v obliki cenenega nakupa \ Trgovskem domu Stermecki, Celje. Napravil sem zopet velike blagovne zaključke s Iu- in inozemskimi tovarnarji po zelo ugodnih cenah. Blago pa lahko razpečam samo tedaj, če dobim odjemalce iz cele Dravske banovine. Zalo sem nastavil cene tako nizko, da se že izplača vožnja iz Trbovelj, Velenja, Poljčan in vseh bližnjih postaj pri nakupu najmanj 30 do 10(1 Din; iz Zagreba, Ljubljane, Maribora, Ljutomera, Dravograda in vseh bližnjih postaj proti Celju pa pri nakupu 100 do 300 Din. Pri nakupu se opozarja na sukno in kamgarn za moške suknje in obleke ter čisto volneno blago za damske plašče, kostume in obleke. Nadalje dobite po izredno nizkih cenah in v velikanski izbiri razno pletenino, čevlje, perilo in konfekcijo iz lastne tovarne, odeje, platno, svilo, vso manulakturo, steklo, porcelan in tisoč drugih predmetov, potrebnih vsaki dobri gospodinji. Potniške tarifne vožnje v III. razredu v Celie: Ljubljana Din 27, Zalog 24, Laze 22.50, Jevnica 21, Kresnice 19 50, Litija 18, Sava 15, Zagorje 13, Trbovlje 1150 Zidani most 6'50. Rimsko Toplice 5.50, l.aško 3. Dravograd Din 25.50, St. Jan/. 24. Slovenjgradec 22'50, Tu-riška vos 21, Dovže 19.50, Mlslinje 18, Gornji Dolič 16 50. Paka 13 50, Selo 12'50, Velenje 11'50. Šoštanj 10'5(), Paško vas 84 5 0, Šmartno ob P. 7'50, Polzela 5 50, Šl. Peler 4.50, Žalec 3, Petrovče 2'50. Maribor Din 21, Hoče 18, Kače 16.60, Pragersko 15, Slov. Bislrica 13, Poljčane 10'50, Sladka gora 8.50, Ponikva 6, Orobclno 4.50, Sv. Jurij 3.50, Štore 1\50. Jamčim za solidno postrežbo ter se priporočam za obilen obisk HUFfF BONBONI so odlični Sa.\ Ifohmer: 12 Vendar pa je nekdo potegnil zavoro za silo in vlak ustavil?« Greha se ne more domisliti, da bi bila onn lo naredila.« Hm. Naravno, da ni bilo nobenega moža z rumenim licem v vlaku Kdaj je ponehala vaša čudim omamljenost, gospod župnik?« Zbudil sem sc po prizadevanju sprevodnika — ali šele. ko me jc bil pukrat temeljito pretresel.« Ko ste prispeli v Great Varmontli, ste gotovo takoj po telefonu poklicali Scotland Ynrd? To jc bilo. prečastiti, zelo pametno od vas. Kako dolgo ste bili na Kitajskem?« župnik gu jc začudeno pogledal. »Morebiti ni prav nič čudno, Mr. Smith, da veste o mojem prejšnjem bivanju v Aziji, duši težko, da sem o tem kuj govoril. Stvar jc taka« — Inlinii rdečica mu jc šinila v lice — -»Kitajsko sem zapustil skrivaj. Odslej sem živci čisto zasebe. Nevede — svečano vam izjavljam nevede — sem vzbudil v svojem službenem prizadevanju nekatere globoko ukoreninjene predsodke. Mislim. dn ste me vprašali, kako dolgo sem bil nu Kitajskem. Živel sem tam od IHOO. do 1900. — štiri leta.« »Spominjam sc okoliščin. Mr. lilthum,« jc dejal Smith s posebnim poudarkom v glasil. »Trudil sem sc, dn hi sc domislil, kje sem že ču! vaše ime, in pred krutkim sem sc spomnil. Zelo me veseli, da sem vas spoznal, sir.« Duhovnik jc spet zardel kukor kako dekli-in lahno nagnil svojo glavo / redkimi, svetlimi lasmi. •Ali ima llcdmout, kakor uuznačujc ime. kuk vodni jarek okrog? V mraku tega nisem mogel videti.« ■ Ima ga. llcdmout je bil svoječasno snmo-stan, ki ga je potem .Henrik Vili. leta 15%. ukinil.« Bil jc v pripovedovanju sila natančen. Toda jarek nc vsebuje več vode Zaprav sadimo zdaj ponekod zelje v njem. Knr sc tiče obrambne, moči tega prostora,« •-- v /adrogi so je nasmehnil — -je tu precei izdatna Obdaja ga ogradil bodeče žice in še nekaj drugih naprav. Saj veste, da leži v samot ,« je dodal, kakor da bi sc hotel opravičiti. Zdaj pu. cc mi oprostite, bomo tc stružne poizvedbe nadaljevali. ko opravimo prijetnejs-o zadevo večerje.-' Zapustil naju je. ••■Kdo jc naš gostitelj?,, sem vprnšnl. kn so sc vratu za njim zaprta. Smith sc je nasmehnil, -čudiš -c. zakaj jc skrivaj zapustil Kitajsko,« je povzel »No. in tisti globoko ukoreninjeni predsodki, ki jih je najin prečastiti prijatelj vzbudil, so dosegli svoj višek v hoksuških vstajah.■ Svet« nebesa. Smith,« sem dejal: zakaj nisem si mogel spraviti v sklad plnlie duhovnikove osebnosti s spomini, ki so se mi zbudili ob teli besedah. ■»Očitno bi on moral hiti nu našem spisku nevarnih oseb,« je naglo nadaljeval prijutclj. »toda on sc ie znal /ndnja leta luko temeljito i/.gubiti in izbrisati svoje sledove, da sc in i /ili verjetno, da ga jr nekdo mornl pred kratkim spet poiskati Častiti J 1). Kltlium. moj dragi 1'ctric, morila ni tako uspešen pri reševanju duš, jc pa vsekakor otel kukih dvajset krščanskih žensk smrti in — hujšega.« J. I). Klttiam — « sem začel. |c ./upnik Dan'!« nu |e presekal Smilil. .Boreči sc misijonar', mož. ki je " posadko dvuna jstorice pohabljencev iu nekegn nemškega zdravnik« branil bol nšmeo v Nnn-Vangu proti dvema stotinama boksarjev l'o Ii jc Eltlium! I odn kakšne cilje zasledu je /,duj, šc nisem mogc.1 dognati. Nekaj skriva — nekaj, zaradi česar jc postal predmet zanimanja mladi Kitajski.« Med večerjo sc pogovor m «ii ka I okrog stvari, radi katerih sva prišla, marveč sc jc v glavnem vrtel okoli vsakdanjih reči, o knjigah in gledališčih Groba Eltham, duhovnikova hči, jc bila očarljiva mlarlu gostiteljica, in jc. v družbi z Vcrnonom Denbvjem. Iiitliainoviin nečakom dopolnila našo družbo Brez dvoma jc vsaj deloma dekletova navzočnost pripomogla da smo sc izogibali pogovora, ki nam jc bil vsem najbolj važen l'n večer jc bil svetla točka v mojem spominu na tisti hudourni tok okoliščin, ki so naju s prijateljem nesle proti temni negotovosti, l uko sc bom vselej /. radostjo spomnil tisto večerje \ Redmoatu, v starinski jedilnici; vse jc bilo tako pokojno, nekam čudno tiho. Vendur sem čutil noter do kosti, da je to h i iu tišina pred nevihto Ko smo kasneje moški odšli v knjižnico, se nam je zdelo, du smo tisto v/dtišje pustili zu seboj. »Rodmoat,« je dejal duhovnik »jc postal kasneje prizorišče nenavadnih dogodkov.« Stal jc na preprogi ob kniuinu Zasenčena svetilka na veliki mizi in sveče v starinskih svečnikih na kaminu so inotno razsvetljevali sobo. Lltlia-mov nečak, Vcrnon Denbv. jc sedel nu stolu oli oknu, jaz pu blizu njegu. Nnvhiud Smith jc nemirno korukal sem ter lju no sobi -Pred nekoliko meseci skuruj letom,« jc nadaljeval duhovnik, »je bil izvršen v hišo vlomilski poizkus. Vlomilca so ujeli, in inu/ jc priznal, du ga je /vabila moja zbirka.« Neodločno jc zuniiihnil z roko proti sosednim solnim, ki su bile razporejene okrog mračne knjižnice. -Nc dolgo potem sem sc predal svojemu nagnjenju, igrati se trdnjave« Nasmehnil s-e jc v opravičilo. Tako sem izdatno utrdil H ednina t — proti nepoklicanim vsnkc vrste. Opazili ste, da stoji hiša un nekakšnem velikem nasipu, ki so gu umetno zgrudili in ki ic del razvalin nekdanje rimske utrdbe.« Spet je pomenljivo mahnil /. roko, tokrat proti oknu. »Ko je bil tu šc samostan, jc bil tloccla obdan in utrjen / vodnim jarkom. Danes g.i obdaja okrog In okrog ograda Iz bodeče žice. Nn vzhodu teče spodaj pod ogrado mal potok, ki je dotok Waveneye: nu severu in zapadu je deželna cesta, ki na jc obrobljena s skoraj navpičnim, kukih dvajset čevljev širokim pobočjem. Na južni struni jc ostanek nasipu -zdaj moj zelcnjadni vrt: toda od spodaj do tal , hiše je spet kakih dvajset čevljev, v čemer jc vračunana bodeču žica. Kakor veste, je vhod nekako izsekan. I.na vratu so oh vznožju stopnišču (nekatere stopnice so šc i/ časov samostana), druga vrata so pu nu zgornjem koncu,-: Prenehal je in se po deško nasmehnil. »Omeniti moram šc svojo skrivno ohram-i bo,« jc spet povzel: odprl ji: neko omaro in pokazal vrsto baterij z mnogimi električnimi zvonci, ki so bili zadaj /a steno omare, ,\uj-, bolj občutljiva mestu so ponovi spojena s temi zvonci,« jc zmagoslavno dejal. Vsakdo, ki bi noi/kusal preplezali bodico žito ali vdreti Katerakoli vrutu, bi spruvit dva ul več zvoncev v /votijenje. Nekoč ji. zašla kravu iu tako naredila nepotreben nemir, jc dodal, in nek.i brezskrbna vrana nas jc oh drugi priliki spru-, vita v popoln strnil.« Ponašal sc j" take- deško — tuko živčno živahno in rahločutno — da jc bilo težko v njem videti junaku itan-vanSke bolnišnice. Zamišljam si lahko le. da sc je postavil boksarskemu navalu po robu > enako vnemo, s kakršno sc bi srečal / vsemi neiinkli-canci. ki bi hoteli nu rcdinoatsko zemljišče Bila jo to nekaka šrguvu pustolovščina, kalen se jc kasneje vedno sramoval, kakur se je male srnniovul svojih »utrdb«. Toda,« je dejal Smith, »pu vendar nI bil olii%k vlomilcev vzrok, ki vas je napotil do liil-skrbnih prev idtiustn iti ukj-i-.pov.« i 'Dalje sledi.) V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjskl oglasi Din 2'—, Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglnsov treba priložili znamko« ao Kavarna Stritar Vsak večer koncert salonskega orkestra. (h) il* Absolvent vinarske in sadjarske šole, 7. 4 letno prakso na veleposestvu, želi službo oskrbnika ali kaj stičnega. Ponudbe upr. »Slov.« v Mariboru pod »Trezen in marljiv« št. 13921. (a) Pletilja išče službo za takojšen nastop. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Spretna pletilja« št. 14013._(a) Prodajalka agilna. dobra moč, vsestransko verzirana v mešani stroki, išče namešče-nje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vestna« št. 14012. (a) Gospodična ki hna 4 mešč. raz. in enoletni strojepisni tečaj, vajena tudi nekoliko v tr-gotovini, išče službo. Stara 15 in pol leta. Gre en mesec zastonj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14011._(a) Vrtnar zmožen dela novih vrtov, vencev in šopkov - išče službo za takoj. Naslov v upr. »SI.« pod št. 13877. »Mi Mfl Pletiljo in šiviljo spretni — takoj sprejme pletilnica F. M. Rozman, Liubliana. (b) Mesar, pomočnika veščega sekanja in pre-'kajevalstva, sprejmemo. Imeti mora tudi svojo obrt. Poizve se: Wolfova ulica 12. (b) Zastopnike za prodajo posnemalnikov, brzoparilnikov itd., iščemo. »Persons«, Ljubljana, poštni predal 307. (b) Praktikanta sprejme tehnična pisarna. Ponudbe z vsemi podatki je vložiti v upravo »Slovenca« pod šifro »Strojni risar« št. 14018. (b) Pomožno hnjigovodhinjo že izurjena, pridna in temeljita delavka, stara 20 do 30 let, dobi službo v tovarni na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Takoj« št. 13985. Dva čevlj. pomočnika ki znata dobro izdelovati smučarske šivane čevlie, takoi sprejmem. Fran Čer-nivec, Črnuče št. 104, pošta Ježica. (b) Mlajše dekle za gospodinjska dela in z z znanjem šivanja, iščem k manjši rodbini na deželo. Ponudbe upravi »SI.« pod »Vestna« 14052. (b) Tekača mladega, urnega in poštenega fanta sprejmem v novo otvorjeno modno trgovino. Osebno se predstaviti od 8 do 9. V. Les-jak, Šelenburgova 3. (b) Dekle za vsa hišna dela, krepko, zdravo, pošteno, vajeno tudi ročnih del — sprejmem. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Poštena 17« št. 13897. (b) Vajenca za mizarsko obrt sprejmem — ter prodam več hrastovih in mehkih spalnih oprav odnosno jih zamenjam tudi za les (deske). Kurnik Jože, mizar, Zg. Šiška 51. (v) Deček z dežele, star 15 let, bi se rad izučil mehanične stroke. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vajenec« št. 13909. (v) 14 leten dečko zdrav, krepak in priden, se želi učiti brivske obrti. Ponudbe se prosijo upravi »Slov.« pod »Marljiv« št. 13940 z navedbo pogojev. (v) Trpečim materam Človekoljubje tirja od mene. tla Vam trpečim ženam in materam povem, da mi je gosp dr. Ivo Bajželj, zdravnik za kožne bolezni, Dalmatinova ul. štev. 3 v Ljubljani, pred par meseci v štinna/stih dneh popolnoma zacelil rano na nogi, katero sem imela tri leta odprto in sem iskala pomoči mnogokje. Hvaležnost pa, ki jo dolgujem, mi narekuje, da g doktorja vsakomur najtonljcje priporočam ter mu obenem tem potom javno izrekam najisknnejšo zahvalo, ko je pomagat meni. ki imam po nesrečnih porodih ie tri otroke v skupnem grobu. Marija Žeteznik, žena slikarja Predovičeva ul.ll. Ljubljano-Most e Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Liubliana Krekov tri! 10 Hranilne knjižice Zadružne gospodar, banke do 50.000 Din - kupimo. Ponudbe pod »Trgovec« št. 13829 upravi »Slov.«, d Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznib zadevah in vseh drugih trgovsko • obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komerciialna pisarna: Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18. Hranilna knjiga okoli 50.000 Din Banovin ske hranilnice ali Poso jilnice Narodni dom - se išče proti plačilu. Vprašati: Prometna pisarna Maribor, Aleksandrova c. št, 30. (d) Za 100% kupujemo vloge velebank: Srpske banke d. d., Zagreb, Ju-goslavefiske banke d. d. Zagreb, Mestne hranilnice ljubljanske. Pismene ponudbe upravi »SI.« pod št. 13915. (d) 5000 Din posojila iščem za 1 leto na prvo mesto. Ponudbe upr, »SI.« v Mariboru pod »Sigurno« št. 13922. (d) Pozor! Pristopim kot družabnik. Kupim hišo, posestvo, manjšo tovarno, trgovino, samo če je rentabilno. Anonimno ne odgovarjam. Želim samo odkritosrčnih, obširnih ponudb brez posredovalca pod »Gotovina« št. 14026 na upravo »Slovenca«, (d) Suteren. stanovanje sobo in kuhinjo oddam na Kodeljevem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13956. (č) Dvosobno stanovanje s kabinetom, kopalnico ter vsemi pritiklinami — takoj oddam za 700 Din mesečno v Podmilšakovi ulici št. 14, Bežigrad, (č) Dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami i-n balkonom, v občinskem domu v Št. Vidu nad Lj., takoj oddamo. Ogledajo ga interesentje lahko vsak čas. (č) Enosobno stanovanje in prazno sobo - oddam z decembrom. Detelova 8, Moste. (č) Stanovanje enosobno ali dvosobno — oddam za december. Istotam prodam železen, dobro ohranjen štedilnik. Ljubljana, Šiška, Milčin-skega 69. (č) Sobo s kuhinjo oddam. Dolenjska cesta 55 (pri bajerjih). (č) Trisobno stanovanje v I. nadstr. oddam z decembrom. Cesta v Mestni log l/I, tik trnovske cerkve. (č) Dvosobno stanovanje lepo, oddam mirni stranki. Spod. Šiška, Beljaška ulica 32. (č) CEBBffl Hiša na Viču lepa lega, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13825. (p) Nova hiša v Črnomlju, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 13656. (p) Gostilno dobro vpeljano, z vsem inventarjem, na dobrem mestu, prodam radi rodbinskih razmer za najnižjo ceno. — Vprašati: Lujze Geyer, Zagreb, Haram-bašičeva 10. (p) Hiša s 4 sobami in pritiklinami, velikim vrtom, se odda v najem ali proda. — Marija Rotovnik, Cesta na grad 29, Celje. (p) Prodam 16.582 m2 zemljišča, zelo ugodno za parcelacijo v Sp. Šiški, 38 Din m'-. Pri plačilu pridejo v poštev delno tudi knjižice dobro stoječih ljubljanskih zavodov. — Informacije pri Miškec Mirku, brusilnica stekla in ogledal, Medvedova 38, telef. 35-75. (p) Encstanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, 1900 nr vrta, v predmestju Ljubljane, ugodno prodam. Plača se nekaj v gotovini, ker je hipoteka. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodna prilika« št. 13979. (p) Enodružinsko hišo v Štepanji vasi oddam mirni stranki v najem za december. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13954, Stavbišče 3 orale, oddaljeno nekaj minut od Maribora - naprodaj za knjižice Spod-nještajerske posojilnice. -Naslov v upravi »Slov.« Mariboru pod št. 2358, Posestvo v Savinjski dolini kupim. Ponudbe na podružnico »Slov.« v Celju pod šifro »Hipoteka in gotovina« št. 14063. (p) Enonadstropno hišo v sredini Celja prodam za 100.000 Din. Pojasnila da Rustja, Dečkov trg, Celje. Dvodružinska hiša ob državni cesti, ugodno naprodaj. Poizve se pri Jordan, Zg. Hudinja 87, Celje. (p) 3 parcele obdelane, poleg tobačne tovarne, v skupni izmeri 3200 m2, naprodaj v celoti. Naslov v upr. »SI.« pod št. 14041. (p) Za knjižico Kmetske hranilnice Ljubljana prodam lepo novo petstanovanjsko hišo z vrtom, elektrika, vodovod, na najlepši solnčni legi v Mostah, s prevzemom hipoteke. Poizve se takoj v gostilni pri Pečarju v Mostah. (p) Novost V prehrani naše dobe je : Mešanica domačih čajnih rastlin Najboljši nadomestek za Inozemske fate! Po odobrenju Min. soc. pol in nar. zdravja od 11. maja 1935 1. S br 14.004. Stavlja v promet & R.Z.Z O.Z.' Vrtnarske obrti se želi izučiti 15 leten deček z dežele. Pogoje poslati upravi »Slov.« pod -Vrtnarstvo« št. 13907. v 1000 Din dam onemu, kateri mi preskrbi stalno službo. Naslov v upr. SI.« pod št. 13808. Organist z večletno prakso, brez službe, vojaščine prost -išče mesto. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Organist« št. 13902._Ja) Dekle rtara 23 let, vajena kuhe in vseh hišnih del - išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13903. (a) Gospodična s 3 letno prakso v odvetniški pisarni, išče zopet-ne zaposlitve v kaki pisarni. Ponudbe upr. »SI.« ▼ Mariboru pod »Uradnica« št 13865. (a) Prodajalka pridna, poštena, vsestransko dobro verzirana, išče službo kierkoli. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Zanesljiva moč« št. 13895. (a) Prodajalka dobro izvežbana v trgovini z mešanim blagom -išče službo. Najraje grem v manjše mesto ali pa v okolico Ljubljane. Cenjene ponudbe upr. »Slov.« pod »Dobra moč« 13806. Trgovski pomočnik popolnoma zmožen v že-leznkii, speceriji in manu-fakturi - sprejme službo takoj v vsakem krpiii. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. f-3928. (a) Šivilja boljša, a cenena moč, išče raposlitve pri strankah. Vešča v izvrševanju vseh iel. Javiti: Minki Klančar Dri g. Črne, Križevniška mi. (a) Iščem službo )o spod i nje pri duhovniku di pri manjši družini. Po rtidbe upravi »Slovenca »od »Gospodinja« 14038. Trgovsko pomočnico mlajšo moč, sprejmemo v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe z označbo plače in po možnosti s sliko upravi »Slovenca« pod Poštena« 13982. (b) yyNaŠ Čaj44 za vse ženske in moške, za odraslo deco in majhne otroke. — Je pravi družinski čaj iz naših domačih čajnih zelišč. Pijte ga zjutraj in zvečer, dopoldne in popoldne in ob vsaki drugi priliki. — Vsi so zadovoljni, vsi ga hvalijo! vvNai Čaj" zahtevajte v vseh prodajalnah! Agente ki obiskujejo stranke na domu ali osebe z velikim poznanstvom, iščemo za senzacionalni prodajni predmet! Nov, cenen, za vsakega neobhodno potreben zdravstveni predmet. — Vsak je kupec. Ogromna prodaja. Izredno visok zaslužek. Osebe, ki na lasten račun posečajo privatnike, naj se javijo pod 41923 na Publicitas, Zagreb. (b) Pošteno dekle 22 do 30 let staro, ki zna samostojno res dobro kuhati in opravljati vsa druga hišna dela ter ima veselje do otrok - se išče k tričlanski trgovski družini v mestu na deželi. -Dekleta z gospodinjsko šolo imajo prednost ter po možnosti Štajerke. — Biti mora snažna, varčna, uglajena in marljiva. Plača 250 Din. Pismene ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stalna služba in zdrava« št. 13912. (b) Natakarica poštena, dobi mesto. — Kavcija potrebna. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13914. (b) V službo sprejmem pridnega in poštenega kmetskega fanta za delavca na lesnem skladišču. - R u p e n a , Šiška, Gubčeva ulica 23. (b) Tovarniške delavke ki so bile že dalje časa zaposlene v tovarnah kar-tonaže, bonbonov ali v svečarnah, se takoj sprejmejo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14046. Izurjeno pletiljo sprejmem za stalno. — Trgovina »Mila«, Mestni trg 17. (bi Prodam vlogo Obrtne banke, Ljubljana, najboljšemu ponudniku. -Ponudbe upravi »SI.« pod »40.000 Din« št. 13779. (d) Učenca za pekovsko obrt, takoj sprejmem. Vsa oskrba v hiši. - Kalčič Anton, parna pekarna, Ljubljana, Celovška 247. (v) Potnik perila ali galanterije, ki bi sprejel zraven svoje kolekcije Še dober sezijski predmet pletenin, naj pošlje svoj naslov upravi »Slovenca« pod »Provizija« št. 14043. (z) Pomoč nižješolcem pouk v nemščini, francoščini, matematiki — nudi učiteljica. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13973. (u) Kako postaneš šofer? Ako se vpišeš v J. Če-hovo šofer, šolo Ljubljana Vil, Frankopanska 21, garaža Kopač, ki Ti pošlje na zahtevo prospekt zastonj. Ženitbe Vdovec brez otrok, upokojenec, želi v svrho ženitve spoznati gospodično z nekaj premoženjem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Železničar« št. 13996. (ž) Poročiti želim boljšo žensko nad 45 let, z gotovino. Sem hišni posestnik in dober upokojenec. — Ponudbe upravi Slovenca pod šifro »Na glo« št. 14014. U) Brezplačno I Dvosobno stanovanje dam hrano in stanovanje I oddam takoj. Križevnišk Hranilne kniižice kupujemo in prodajamo najugodneje. Adamič, zastopnik »Štedovne zadruge«, Liubliana, Gosposvetska 8, telefon int. 32-86. osebi, katera mi posodi 10.000 do 20.000 Din. Cenj. ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Posojilo« št. 14048. (d) Hranilne knjižice prodaste ali kupite najbolje potom moie pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zor6, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Telefon 38-10 Nakup in prodajo hranilnih knjižic, drž. vrednostnih papirjev, naložbe kapitala v knjižicah ali gotovini, do 8 odst. obresti, družabništva ali financiranja, poravnave kmečkih dolgov pri denar, zavodih, posojila v gotovini ali v knjižicah, izvede strokovno in najvestneje Bančno kom. zavod, Maribor, zastopstvo Ljubljana, Tyr-ševa cesta 36. — Za odgovor 3 Din v znamkah. Posojila vseh vrst preskrbujemo. Adamič, zastopnik »Štedovne zadruge«, Ljubljana, Gosposvetska 8. Pismen odgovor 3 Din. (n) Hranilno knjižico Mestne hranilnice 216.000 Din - prodam. Ponudbe upravi »Slov.« pod »216« St. 13879._(d) Hranilno knjižico Ljudske posojilnice ljubljanske do 25.000 Din — kupim. Plačam takoj v gotovini. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13851. (d) Davčne pritožbe napovedi, zgradarine, informacije: Davčna poslovalnica, Ljubljana, Miklošičeva 7., II. nadstropje. Posojila ezana na štednjo in večletno mesečno odplačevanje, dobi vsaka kredita zmožna oseba. Brezplačno zavarovanje za slučaj smrti. Banka in štedio-nica d. d., Krapinske Toplice. - Glavni zastopnik za Dravsko banovino Rudo!! Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Pismeni odgovor 3 Din znamke. (d) Stanovanja v Prešernovi ulici, eno trisobno in dvoje za samce — oddam stalnim najemnikom. Pojasnila v kavami Spaček, Maribor. Oddamo komfortno petsobno stanovanje v sredini mesta s 1. decembrom t. 1. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13977. (č) Oddamo komfortno trisobno stanovanje in en lokal v sredini mesta s 1. februarjem t. 1. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13977. Stanovanje tri parketirane sobe, kuhinja, pritikline, sredi mesta, oddamo. Kolodvorska ulica 11. (č) Dvosobno stanovanje s kabinetom oddam. Predovičeva ulica 25, Moste. Enosobno stanovanje — 200 Din — oddam. Ob Ljubl|anici, Štepanja vas 123. (č) Enosobno stanovanje suho, z vsemi pritiklinami takoj oddam. Milčinskega št. 73, Šiška. št. 11, II. nadstr. (č) Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom, oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14000. Majhno posestvo tričetrt ure od Radeč, oddam v najem. Poizve se pri Jancu, Breg, pošta Loka pri Zidanem mostu. Parcelo kupim proti gotovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Parcela« št. 13991. Spalnico zajamčeno čisto, prodam za 800 Din. - Bežigrad 14, vrata 6. (š) Opremljeno sobo dve do tri postelja, oddam s celo dobro domačo prehrano zelo poceni. — Sprejmem tudi dijake v skrbno nadzorstvo. Ziber-tova ulica 30/1. (s) IŠČEJO: Rabljen biljardet vzamem v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Biljardet« št. 13992. (m) ODDAJO: Lokal takoj oddam. Vidovdanska št. 2. (n) Delavnico, garažo ali poslovni prostor za skladišče in podobno, v sredini mesta, takoj oddamo. Kolodvorska 11. (n) Kavarna edina v mestu, se odda v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13896. (n) Trgovina na deželi, dobro vpeljana, se da v najem s sobo in hrano istotam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13913. (n) Lokal za trgovino na prometnem kraju na Javorniku, blizu tovarne, oddam. Franc Žvab, Slov. Javornik. (n) Enostanovanjsko hišo 2 njivi in travnik, v bližini Domžal, prodam. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 13899. (p) • V € z 2 kuhinjama, 6 sob, druga z 2 kuhinjama in 3 sobami, ki se obrestujeta z 8% čistega, z vrtom in sadonosnikom, blizu Maribora, poleg cerkve in š/se, sta ugodno naprodaj. fvii|Di se lahko s hranilno knjižico Mestne hranilnice ali posojilnice Narodni dom v Mariboru, eventu-elno tudi hipoteka. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 2349. Posestvo v trgu Vransko, naprodaj za 70.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13776. (p) Majhno posestvo 15 minut izven Maribora, s sadonosnikom in stanovanjsko hišo s 3 kuhinjami in 5 sobami, poceni naprodaj. Ptujska št. 54, Tezno, Maribor. (p) Lepe parcele 5 minut od Celja, poceni naprodaj. Izve se v gostilni Plevčak, Celje, Mariborska. (p) Gostilna in mesarija sredi Savinjske doline — naprodaj. Poslopje v prav dobrem stanju. Naslov v podružnici »Slov.«, Celje. Krasno parcelo poceni prodam. Naslov v upravi »Slove«nca-< pod št. 14051. (p) Hišo soba, kuhinja, vrt in sa-donosnik - dam v najem. Vprašati pri Tratnik, Radvanjska 21 pri Mariboru. (p) Hišo z vrtom Glinca 17, oddamo takoj poceni v najem. Poizve se v občinski pisarni, Št. Vid nad Ljubljano. (p) Enodružinsko vilo moderno, komfortno, pet minut od nove gimnazije na Linhartovi cesti, prodam. — Potrebno 150.000 v vložnih knjižicah Kreditne in Kmečke posojilnice, ostanek od 150.000 prevzeti hipoteko na 20 let. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Beogradska« št. 14031. (p) Prodam polovico velike hiše, trgovske in stanovanjske, v centru mesta, najpromet-nejša točka. 950.000 Din, obrestuje po 8%. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Dobičkanosna« št. 14032. .'p) Žaga s posestvom naprodaj! 21. novembra 1935 ob 8 zjutraj bo pri sodišču v Kamniku javna dražba žage s posestvom v Zajaso-niku. Hiša je nova, žaga je na prometnem kraju ob državni cesti Celje— Ljubljana. Najmanjši po-nudek 70.490 Din. Možen je dogovor na delni prevzem hipoteke ali plačilo s knjižicami. Informacije daje odvetnik dr. Žvokelj v Kamniku. (p) ICE3E3I Štiricevni radio Super, prvovrsten, zaradi odpotovanja ugodno prodam. - Markič, Ljubljana, Cerkvena 19 (i) Radio »Telefunken« na elektriko, dober, poceni prodam. Ferkova ti, Maribor. (i) •v. ■J">9. »SLOVKVFO . dno 10. novemlirn inn.'i. Stran 17. ll siliti Risftc snhn|c lastnega izdelka, priporoča po zelo nizkih cenah A. litine, Lfti&figana, 6o$posko unča .si 11 r S '' e go^e n«''!••• k.spuie tvrdka Artur Ns . h'iar, Radeče. Ik) ZlAtO. ztato f.®i*©f*e sn srebrne Krone kunuiem oo naivišiih dnevnih cenah A. KAJFEŽ urar Liubljana, Miklošičeva 14 Odpadke železa kovine, litine ter vsakovrstne stroie kupuie »n prodaja po dnevnih cenah in vsako množino: Justin Gustinčič, Maribor, Tat-tenbachova ulica 14. (k) Vsakovrstno %'ata kunujc po najvišjih cenab ČERNE, luvelit. Liubl anu VVoliova ulica H. 3. Industrijski tir 200 tekočih metrov, profil 5 aii 6 cm, rabljen, s potrebnimi lašnami, kupim. Ponudbe s ceno na Kari Kovač, Stari trg pri Rakeku.__(k) BOŽIČNA DREVESCA 800 komadov po 1 m, 400 komadov po 2 m, 200 komadov po 3 m, 100 komadov po 4 m. kupim. - Čvrste ponudbe na osnovi Ljubljan. borze poslati: Mirku Banduru, Pančevo. Kupim takoj suhe .smrekove hlode in turne od 7/9 II naprej. I&&1* industrija Martin jsc. Kupim mlin in žago na stalni vodi, v prometnem kraju. Ponudbe upravi Slovenca« pod šifro »Promet« št. 14019. (k) Kupimo malo železno pečico, veliko železno blagajno. Ponudbe poslati »Naši Slogi«, Liubljana, Tyrševa cesta 17._ (k) Stroj za meSanje betona (Be-lonmischer), dobro ohranjen. na bencinski pogon, eventuelno kombiniran z dvigalom, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro V dobrem stanju« št. 13934. (k) Kovinsko stražnico rabljeno, kupim. Ponudbe na: M. Jan. Bled. (k) Buteljke tn Šampanjske steklenice kupi Fr. Kham, Ljubljana. Miklošičeva cesla. (k) Mizarski stroj Kislo zelje, repa novo prvovrstno in cele glave za sarmo, v sodčkih. dobavlja po brez-konkurenčni ceni G. Er-klavec, Liubliana. Kode-lievo 10. telefon 25-91 (1) Damske plašče dobite še vedno najceneje in iz najboljšega blaga pri I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) Premoč, drva. koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev io Telefon 33-13 »Praga« avtomatske vodovodne stanice (hidrofore) z briz-galno, lastne patentirane konstrukcije, prodaja zastopstvo »Praga« avtomobilov, Zagreb. Svačičev trg 12. Na zahtevo pošljemo detajlne prospekte. Sadno drevje raznih plemen in sort po normalnem sortimentu — visoko, nizko in pritlikavo. Zahtevajte cenik. Drevje v stalni zalogi na ogled. Kmetiiska družba v Ljubljani, Novi trg 3. (1) Fine domače krvavice in pečenice nudi danes gostilna pod Hribčkom — Šiška. Vodnikova cesta. Toči izborna vina. Priporoča se Stok. (I) Črn nagrobni kamen naprodaj. — Vprašati pri cerkveniku Sv. Križa. (I) Rabljena kolesa šivalni stroji, gramofoni otroški vozički — poceni naprodaj pri »Promet (nasproti križevn. cerkve) Kislo zelje, repo, sarmo — prvovrstno, po brezkonkurenčni ceni — vsako množino, dobavlja Homan, Sv. Petra 81 — Liubljana. Tel, 35-39. (1) Purani, gosi in druga perutnina iz lastnega pitališča, pitana z mlek*>m, živa in zaklana, po solidnih cenah vedno na zalogi. — Prodajalna Kmetijske družbe, Igriška ulica 3. Telef. 37-55. (1) Zimska jabolka prima kakovosti, strogo sortirana, po nizkih cenah na zalogi. Jabolka za kuho po 2 Din in ceneje, nudi Kmetijska družba. Novi trg 3. (1) Šivalni stroj za sedlarje — in železen štedilnik poceni prodam. Kolodvorska cesta 25. (1) Strune in ostale godbene potrebščine najugodneje kupite pri D. D. ZA IZRADU CREVA Subotica. Zahtevajte nov cenik. (1) Okovje za stavbe in pohištvo, klej ild. izberete najceneje, tudi na knjižice, pri »Jeklo«, Stari trg. Prvovrstno vino letnik 1935. cirka 90 hI, pošip. rizling in mešano belo, proda po ugodni ceni upraviteljstvo posestva Gracer, pošta Polen-šak, Moškanjci. (I) Perje po 4 in 5 Din za kg. Ia pisano perje od puranov po 5 Din ter )a pisano perje od piščancev po 4 Din za kg prodaja samo trgovcem. Bačka Topola, poštni predal 2C. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah on tvrdki Kari Prelog. Liubliana — Židovska ul. in Stari trg Mlado brejo kravo dobro mlekarico. prodam. 1500 kg korenja prodam. Feliks Hubad. Zapuže št 6. St. Vid nad Ljubljano. (I) RpiiJrp za črn domač kruh in koruzno moko id žgance, vedno svežn dobite i>n tvrdki Zorman. Liubliana. Star« tre lel 26-37 KOVČEGI, ..... DAMSKF TORBICF aktovke, listnice, denarnice, tobačnice, potovalne, šolske in lovske torbe, nahrbtniki, gamaše, ovratniki. nagobčniki in biči za D$e — Velika izbira, zmerne cene. K R A V O S Maribor, Aleksandrova 13 Piernsg, cta SLOVŠA Kole/tiska ulica 19. Telefon 39-34 Svež« oojfinejJe norveško ribje olje ti lekarne dr. G. Piccolijo v Ljubliani se priporoča bledim ia slabotnim osebam žJms - affrik tkanine za pohištvo gradi za madrace „VEKA" Maribor, Aleksandrova 15 SVET L! P R E M G G Nova peč žaganje, in kopirna prtša - naprodaj. Zorko, Glince. Cesta II. št. b. |lj Prodam: List Lovec* 28 29 letnik, skupno vezan, 30—34 letnik nevezan, sa skupno ceno 350 Din. Gramofon znamke SlandartV SchmidtV., .skorai nov, 17. 29 38 širokost, 10 plošč zraven, za 900 Din. 100 knjig, razni romani, slovenski in nemški, vezani. za 2500 Din. Ponudbe upravi -Slov.« pod značko Dober kupec« št. 13850. Znamko za odgovor. (1) Gramofon z 10 ploščumi - naprodai pri Kronvogel, gostilničar v Marija Brezje, Pobrežje Maribor. (I) Usnlute tuknltfce "H lllll 4M— Hct i««'- iMI li r w r. rr iat itohiio pri Fr. Zalokar .Menite« II iOOU kalorij; I tona, ko-suvec 385 Din 50 k« vrečah 22 Din; bukova drva, žagana 85 Din kub. meter, cepljena 9.3 Din bukovo oglje 0 75 Din kg dostavljeno na dom nudi A. PUTRICH Dolenjska cesta St. (> a»*aiB!*ciKaiS]LBnBiMi PIŠITE Sfc DANES; fozor! Športne in vsakovrstne čevlje, ročno delo. dobite v moji delavnici po znižanih cenah Popravila se izvrše hitro in točno. Postrežba solidna. Ogled neobvezen Mohorič Anton, zaloga čevljev m delavnica. Gosposvetska cesta 13, Kolizei. Damske obleke in suknje za jesen • n zimo nudi ugodno (državnim uradnikom tudi na obroke) Oblačilni a za Slovenijo, Ljubljana, Tyr-ševa c. 29 (hiša Gospodarske zveze). Do preklica vzamemo v račun hranilne knjižice članic Zadružne zveze. OS TANKI. Paket A. vsebuje pristno barvno fino zimsko blago (flanele). ostanke po ?..'5Q do 4.50 m, v različnih vzorcih, skupaj 17 IS m. Cena celega paketa samo Din 115. - — Paket C. Osanki zimskega blaga za žensko perilo (flanel), zimski cvirnati barhent za eno obleko in ostanek finega blaga za eno celo . žensko obleko - Skupno Snoj Ivan, Zg. Kašelj 63. sam0 135.— Din. - Pir.ite lakoj, katero serijo rabite. Razpošiljamo poštnine prosto, samo po povzetju. Tekstil Slav »i a, Maribor, Kralja Petra trg 4. Kolesa za vodni pogon vse v prav dobrem stanju, prodam: 1 zobalo kolo, premer 1730 mm, široko kombiniran, malo rablien. ,150 mm, vrtanje za oso- vino 600 mm z 119 vlož-Ijivimi lesenimi zobmi; 1 zobato kolo premer 1100, široko 150, vrtanje za osovino 85.90 vložljivih lesenih zobov; 1 zobato kolo premer 460. šir. 130, kupim. Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 13775. .(k) Borove planke 30 milimetrov debele, prvovrstne, potrebujem takoi in pozneje. Vagonske pošiljke z najnižjo ceno vrt. za os. 85, 30 lit. zob. ponuditi na: Anton Miissi, 1 1 zobato kolo, premer 400 Zagreb, Samoborska ce- ' široko 130, vrtanje za os. sla 8. (k) 70 mm, 30 litih zobov; 1 jennenica prem. 1360 mm. iS*5,*1 široko 350 mm, vrtanje za g jVSSSsipB KMffifl!lil|| osovino 100 mm: 1 jerme-I m jBLl 1 i P| i I I 11 lj niča 1430 mm, široko 350 & mm, vrtanje za osovino 85 mm; 1 jermenica. premer Uprema 730 mm, §ir. 130 mm, za Špecerijsko trgovino vrtanje za osov. 55 mm. ugodno naprodaj. Naslov — Cenjene ponudbe na: v upravi Slovenca« pod Kari Kovač, Stari trg št. 13994. (1) pri Rakeku. (1) Cilutoldne vtfi&ta 5 Serijoznega sposobnega zastopnika za Ljubljano in okolico išče generalno zastopstvo tovarne pisalnih strojev Reniington tt. M a ta <1 t Zagreb. Agilnim prodajalcem se nudi možnos lepega zaslužka. Interesenti naj se obrnejo na i MATADOR, Zagreb, Ilica 5, Telefon 40-09. mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni. samo boljših kvalitet, v kosih, primernih za obleke. rjuhe, možko. žensko, namizno in posteljno perilo, v paketih, vsebujočih 10—20 m različnega blaga Vsak paket samo 107 Din. Za enkrat razpošiljam poštnine prosjto ,j>o povzetju -.Paket ser B 2* z vsebino moškega, ženskega, namiznega, posteljnega perila in rjuh ter »Pakcl serija D- / iz-ključno toplim zim:.knr. blagom Neprimerno vzamem nazai in zamenjam Pišite takoi na »Kosmos« razpošiijalnico ostankov roarib. tekst, tovarn, Ma ribor, Dvornkova cesta 1. ieHiutMmHBBKHiiBinisalB fffe. to je one, ki bi jo začutili, če bi izvedeli od svoje prijateljice, za kako neverjetno nizko ceno je kupila pri nas svoj elegantni plašč. q želite prepričati? Rtidevolje smo pripravljeni, da Vam pokažemo vse, kar je najmodernejšega v lej r%"zoni, pa boste tu sigurno našli za Vas, kar si želi srce. Prepričani smo, da boste prištedfli polovico denarja, k ste ga namenili za nabavo plašča. BUEKE vmsmm volnene odeje odeje iz kamelske dlake šivane odeje perje puh , ¥ E If. Hss Maribor, Aleksandrova 15 sir LtUbSfaiia Mengresni tn* I Volna vseh vrst, od najcenejše do najfinejše. Francoske in angleške specialilete itd. Pingouin. Mizarji pozor! Pri nakupu raznega okovja za pohištvo in stavbe, si oglejte našo specialno zalogo, katero Vam nudimo po izredno nizki ceni. Franc Erjavec & Co . Ljubljana, Wolfova 12. (I) Fotografski atelje v Ljubljani, vpeljan 1000 do 1200 posnetkov letno, ugodno naprodai. Ponudbe upravi Slovcnca* pod Fotografski atelje 14023 Hubertius repremočhiv. 250 Din. otroški s kapuco 145 Din. dobite pri P r e s k e r i u , Sv. Petra cesta št 14 (1) 1 C £ Priporočam speceriisko blago in železnino Josip Jagodi!, Cetjs Glavni trg - Gubinva ui. Mesarji, pozor! Najboljše mesorezne stroje (volte) vseh velikosti, kakor tudi stroje za pol-nenje klobas, salam fspri-ce), dobite po konkurenčnih cenah pri tvrdki Liv IKD, Si. Vid nad Ljubljano. Za brezhibno delovanje vsakega stroja jamčimo, (1) VINA vseli vrsi kupite najugodneje pri Centralni vhiarni v Ljubljani. Dve kuhinj, kredenci, več visokih omar in postelj proda ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8, telefon 24-44, poleg gorenjskega kolodvora. (1) Revma! Prodam ^Paneksol« zdravilno svetilko, skoraj novo, za polovično ceno. Naslov v upravi 'Slovenca« pod št. 14025. (I) Sadno drefje, vimke trte (cepljene) sadne div jakr. korenjake, a-mtriJke lr(e, maline, ribeze! itd., kupite najbolje in najceneje še pri VELERASADNICI Janko Sarič, Petro-varadin (Srijcni) Drevesa od 1 — 10 Din /a kos. Cenik pošlirm vsakomur na zahtevo zastonj. Ia sladko seno ca. 35.000 kg, naprodaj. Ponudbe upravi Slovenca« pod Prima« 13871. Poceni naprodaj več krojaških in čevljarskih strojev pri tvrdki Ivan Jax in sin. Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. (I) Jabolka za kom po t Ier prvovrstna namizna jabolka razpošilja ludi posamezne zaboje: Oskrbni-štvo Kostrivniška-Sla lina*, pošta Podplat. (1) »ms*ia poceni na zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI, LJUBLJANA. Istotam ludi fige za žganjek uho. v tablah in za odeje. Preden naročite za vašo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenike. Arbeiter, Maribor. I Automofor Praga Baby 1935 idealna mala vozila s 4 sedeži, ki porabijo 8 1 bencina na 100 km, močna konstrukcija, prodaja po zelo ugodnih plačilnih pogojih na mesečne obroke do 12 mesecev zastopstvo Praga avtomobilov, Zagreb, Svačičev trg 12. Šolske potrebščine po najnižjih cenah nudi »Praga« automobile, tovorne in avlobusne, pripravne za plinske generatorje, prodaja zastopstvo v Zagrebu, Svačičev trg 12, na mesečne obroke do 15 mesecev. Pod istimi pogoji prodaja tudi vozove za nafto z Dieslo-vim motorjem. (f) Tovorni avto Ford 1 in pol tonski, prodam. Naslov v upravi v Mariboru. »Slov. in trgovina H. NIlflAN liubliana Kopitarjeva ulica 1 Dve limuzini Ford petsedeino. Wande rer šeslsedežno — proda Zirovnik, Ljubljana, Tavčarjeva 6. (f) Majhen avto iaprl - kupim. Naslov nodručnici »Slovenca Celju. (f) lemui Nemške bofeseirfe čistokrvne, z rodovnikom, 8 tednov stare - prodam. Ogleda sc lahko vsak dan Svetčevi ulici št. 4, Pod Rožnikom. c, MS14 'AHIEVA3TE BRtZPl/^CN CtNK meiIFhiroW! . «<>:„« ■ MARIBOR IO 2 Sfifc, Kromalič. harmoniko prodam. Ivan Burkeljca, Zadobrova 3, D. M. Polje. Preklic! Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih moja žena ali kdorkoli napravil ua moje ijne. — Oblak Josip, Rožna dolina cesta VIII. (o) Preklici Podpisani Sršen Franc p. d. Zahlevnik iz Gmaj-nice pri Komendi, obžalujem vse, kar sem izne-sel na dan 13. 10. 1935 proti Grčarju Jerneju iz Podboršta. in Peterlinu Rudolfu iz Podboršta glede komendskega šolskega upravitelja Trobiša Štefana ter izjavljam, da mu nimam ničesar očitati, nič žaljivega in zlasti ne. d bi on zakrivil službeno premestitev učitelja Ko-kalja. Zahvaljujem se mu za odstop od kazenskega postopanja. (0) Dva otroka (siroti) deklica stara 2 leti in deček star 9 mesecev - sc oddasta dobrim strankam svoja. Pojasnila daje občina Breznica - Radovljica. (r) Češnjevi spalnici in kuhinjo poceni prodam. Mrhar. StanežiČe, St.Vid nad Ljubljano, (š) Kateri miz. podjetnik bi dobavil pohištvo idveh sob za hranilno kniižico Ljublj. bančnega zavoda? .Javiti pod št. 13960 upravi »Slovenca« v Ljubljani. Dve spalnici šperani, iz orehove korenine, solidno izdelane — ugodno proda Tomšič Fr., Z g Kašelj 64, D. M. v Polju. _(š) Spalnica (imitacija oreh) ugodno naprodaj v delavnici pleskarja Jug, Gosposvetska cesta. Kolizcj. (š) Mcfcdroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane m tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF KADOVAN tapetnik. Mestni tre 13. Ugodni n a It u p morske trave, žime cvdha '.a modroce in blaga za prevleke Duhišlva Dvokolesa sprejemamo preko zime prav poceni v shrambo, jih tudi prenavljamo, emaj-liramo, ponikljamo in po-kromamo (poseben oddelek). -Tribuna« F. B. L., Ljubljana, Karlovška cc-sta 4 _(r) Par sto dinarjev dnevno lahko vsak zaslužil Pišile upravi Slovenca« pod .Stalno šl. 13971. (k) »t-ecijalna trgovina in de lavnica športnih čpvijev A. ZaMnr Hesinl irg š«. 19 Popravila sc spre e m a jo. Modrce otomane. kauče, spalne divane, zložljive postelje, posteljne mreže, fotelje, vse tapetniško pohištvo nudi najceneje tapeinik EGON ZAKRAJSEK Miklošičeva cesta 34. Izvršujem zavese, rolete in vsa v lo stroko spadajoča popravila hitro, solidno in najceneje. .SLOVENEC'dno ftui»pa i!M.. ___________ Stran 18. ---*--- fffišfflm C ftv ^fama 1 J M J mMMrn Lahki baršunasti čeveljčki okrašeni z lakom S P - ..as« Naše galoše Vas obvarujejo pred prehladom, ohranijo trajnost čevljev, stanovanje pa pred blatom |z črnega ali rjavega boksa gumijastimi podplati za katere jamčimo 6 mescev, i Lahki čeveljčki iz najboljšega laka moderno okrašeni Zelo elegantni čeveljčki, okusno izdelani z lahko peto. »S *; - 1 Za vsako naporno delo naše čevlje iz trpežnega boksa in gumijastim P°dplatom-j4| Čevlji iz najboljšega telečjega boksa z kožnimi podplati