LJUBLJANSKI ČASNIK.
S t. 90.
T lovih MM. Mji#lojJ(§fia.
1SSM.
„Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje so za cclo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold,, za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vradni del.
Po najvišje naredbi bo za ranjko gospo gro-finjo od Mame dvorno žalovanje od nedelje 2. novembra t. 1. skoz 12 dni z premembo.
Razpis konkurza.
V	deželnem poglavarstvu je spraznjena stopnja konceptnega adjunkta II. razreda z letnim pomočkom 300 gold.
Kdor se za to stopnjo oglasi, ima prošnjo pri deželnem poglavarstvu vložiti in se skazati o učenostih in dostajni rabi. Prošnje ti-štih, ki so že v službi, se imajo po predsto-ječi gosposki vložiti.
Čas prošnjo vložili je do 21. prihodnjega mesca.
V	Ljubljani 28. oktobra 1851.
Gustav grof Chorinsky 1. r., poglavar.
n	n
»	*>
n	v
»	»
»	»
»	»
d	»
d	»
M »
r>
n »
» »
v
V preteklih mescih September in Oktober t. 1. so c. kr. distriktne komisije vse skupej 148 oprostivnih izdelkov deželni komisiji za oprostenje zemljiš predpoložile.
Ti izdelki obsežejo 18,582 postat, od kterih pridejo
na distriktno komisije v Krajn 3,696,
v Trebni 2,887, v Kamniku 2,735, v Postojni 2,351, v Ljubljani 2,134, v Novimmestu 1,925, v Kočevji 1,315, v Vipavi 1,214, v Černomelju 325, Prerajtani odškodni kapitali znesejo:
a)	za proti primernimu odškodovanju odpravljene odrajitvila 604,098 gld. 40 kr.
b)	za deseti dnar(lau-
demium) . . 14,482 „ 45 „
c)	za odkupljive dohodke .... 1,378 „ 25 „
torej skupej 619,959 gld. 50 kr. Od tega dela, ki na dolžne pride, je
15,063 gold. 10 kr. napovedanih, da se bodo koj vplačali. Sostavljenje dosedajnih vgotovil kaže, da se jc vprostenje že pri 1065 oprostivnih izdelkih z 117,414 postal (dolžnih zemljiš) do-veržilo.
Vsi doslej prerajtani odškodni kapitali znesejo :
a)	za proti primernimu odškodvanju odpravljene odrajtvila 4,082,047 gld. 20 kr.
b)	za deseti dnar
(laudemium) . 90,956 „ 40 „
c)	za odkupljive
dohodke . . .	2,610 „ 35 „
skupej torej 4,125,614 gld. 35 kr. Deželna komisija je v teku meseov Septem-
ber in Oktober 86 predpoloženih izdelkov skon-čno obravnala. Ljubljana 5. novembra 1851. Od predsednišlva c. kr. deželne komisije za oprostenje zemljiš na Krajnskim.
7. novembra 1851 je bil LVII. del, III. tečaja deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan; ki zapopade:
Spisek od c. k. kupčijskega ministerstva 21. Avgusta 1851 podeljenih privilegij. — Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 16. Avgusta 1851. Prenešenje privilegij. — Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 19. Avgusta 1851. Podaljšanje privilegij. — Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 20. Avgusta 1851. Prenešenje privilegij. — Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 20. Avgusta 1851. Podaljšanje privilegij. — Spisek od c. k. ministerstva kupčije 23. Avgusla 1851 podeljenih privilegij. — Spisek od c. k. kupčijskega ministerstva 31. Avgusta 1851 podeljenih privilegij. — Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 6. Septembra 1851. Podaljšanje privi-legie. — Razpis c. ki kupčijskega ministerstva 6. Septembra 1851. Podaljšanje privilegie. — Razpis c. k. ministerstva notranjih opravil 29. Julija 1851, s kterim se zaznamva dnar-nica (kasa) iz ktere se imajo talje in darila za vjetje kazni vrednih ljudi nevojaškega stanu plačevati. — Razpis c. k. ministerstva za vojaštvo 1. Oktobra 1851, s kterim se izdajo odločbe zastran prihodnjega jemanja aspiran-tov za c. k. poljnobojno komisarstvo. — Razpis c. k. dnarstvinega ministerstva 7. Oktobra 1851 , zastran izmere kolkove davšine od plačilnih službnih pogodb, ki zapopadejo kako pooblastnjenje. — Ukaz c. k. ministerstev notranjih, vojaških in pravosodja vpravil 10. Oktobra 1851, s kterim se v deželni žandarmerii pri regimentnih štabih služeči pisarnični služabniki, regimentni in krilni pisarji, potem fu-rirski praktikantje za ti čas, dokler v tej lastnosti služijo, pod vojaško sodno oblast postavijo. — Razglas predsednišlva c. k. dez. komisije za Krajnskim 24. Oktobra 1851, s kterim se razglasi, da vodstvo zaloga s 1. Novembra 1851 v djavnost pride.
Nevradnf del.
Ljudske mestne šole v Terstu.
(Iz Danice.)
(Dalje.)
V pondeljik 1. kimovca je bila poskušnja fantinov perviga razreda višjiga oddelka, dopoldan v drugi, popoldan v pervi učilnici, Prav dobro so se v keršanskim nauku skazali, in lepo, mirno in pametno zaderžali. Rrali so prav dobro že v laškim in nemškim jeziku, in iz slovnic teh obeh jezikov dobro odgovarjali. II koncu poskušnje je bil zahvalni govor, dopoldan v laškim, popoldan v nemškim jeziku od otrok zglasovan. V teh
govorih so bili dobri spodbadani, de naj v pridnosti stanovitni bojo — zanikerni pa, de naj izgled dobrih posnemajo; tudi je bila zahvala izrečena do Njih Veličanstva našiga cesarja, do visokočastitiga školijskiga konzi-storja, do visoko čast. gosp. šolskiga nadzornika, do čast. gosp. vodja in kateheta, do gospodov učiteljev in do staršev. Na slednji govor pa so gosp. vodja in katehet opominjali k pridnosti, učenju, zvestimu obiskovanju šole, k branju in ponavljanju prejeti naukov o šolskih praznikih ali vakancali, ter k molitvi, pobožnosti, bogaboječnosti, pokor-šini i. t. d. vnemali.
V	torek 2. kimovca dopoldan so imeli f angini druziga razreda šolsko poskušnjo, ktero so tudi visokočastiti milostljivi škof, čast. gosp. šolski nadzornik, in še drugi imenitni in slavni gospodje s svojo vpričnostjo počastili, in posebno nad dobrim razumenjem in znanjem keršanskiga nauka in umne vaje nemškiga jezika svoje dopadajenje skazali. Zahvalni govor je bil v nemškim jeziku.
V	torek 2. kimovca popoldan, in v sredo 3. kimovca dopoldan ste bile šolski poskušnji deklic perviga razreda nižjiga oddelka, narpred v drugi in potlej v pervi učilnici. Starši in drugi v obilnim številu pričujoči so bili z lepim vedenjem in dobrimi odgovori učenk prav zadovoljni. V vajo spomina so deklice tudi kratke pesmice iz glave dopovedovale. V zahvalnim govoru, ki je bil v laškim jeziku, se je mladost sadikam pri-ličila, ki se od pridnih vertnarjev in vertnaric oskerbljujejo. Nato so vis. čast. gosp. šolski nadzornik svojo zadovoljnost izrekli, in deklice še k daljejši pridnosti nagovorili.
V	sredo 3. kimovca popoldan, in v četer-tik 4. kimovca dopoldan ste bile šolski poskušnji deklic perviga razreda višjiga oddelka, narpred v drugi in potlej v pervi učilnici. Učenke in učiteljce so se v vsih rečeh prav dobro skazale. V vajo spomina so se tudi pri teh pesmice dopovedovale, in veliko in prav lepih reči ženskiga dela je viditi bilo. Kako dobro pač je, de se deklice v šoli tudi marsikaj delati vadijo, kar posebno revnišim k mnogimu zaslužku, vsim pa k polajšanju njih življenja koristiti zamore! H koncu je bil zahvalni govor v laškim jeziku, po kterim so gosp. vodja in katehet učenke še k pridnosti in lepintu zaderžanju opomnili.
V	četertik 4. kimovca popoldan pa je bila poskušnja učenk druziga razreda. U-čenke in učiteljce zaslužijo očitno pohvalo, ker se je obdvojih prizadeva in pridnost lepo pokazala. K sklepu so gosp. vodja in katehet učenke, zmed kterih jih je več že pervo sv. obhajilo opravilo bilo, takrat storjene obljube opomnili, jih k pogostni vredni prejemi sv. zakramentov pudbudil, in jih vse povabili, pri-hodno leto dan perviga sv. obhajila prav s častjo praznovati, in storjene obljube spet ponoviti. Prav je in potrebno, de se mla-denči in deklice z mladiga navadijo, večkrat v letu svojo vest v zakramentu sv. pokore očistiti, in večkrat v letu po vredni prejemi sv,

rešnjiga Telesa z Jezusam Kristusam skleniti se — de se greha, ki je vir vse časne in večne nesreče, zmiram skerbnejši varujejo, in čistost duše in telesa ložeji in zvestejši ohranijo — de se njih mlade serca namesto posvet-niga in spačeniga duha ljubezni do Boga in do bližnjiga, ponižnosti, krotkosti in družili čednost navzamejo — de se s to nadnaturno, nebeško pomočjo navdani zoper vso zapeljivost in slepotijo sveta serčno vojskovati, ter mir serca in pravo srečo, ki je edino le v Bogu najti, doseči in zavživati zamorejo. Blagor torej mladenčem in deklicam, ki se te svete in pobožne navade poprimejo, in v zvesti po-koršini do svojih spovednikov in učenikov žive in stanovitni ostanejo!
(Konec sledi.)
Povedanje od slovenskiga jezika.
Spisal V. Vodnik.
Stare reči so tudi nove tistim, kterim so neznane. Zatorej bodem popisoval, od kod krajnski jezik in zarod pride, in se je od ne-kidajnih časov začel:
Krajnci so odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od Teržaškiga noter do zmerzliga morja v Moškovi skoz 400 mi široko, in od Pemskiga noter do dežele Kam-šatka na konec Moškovitarskiga cesarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so Slovenci, to je, Krajnci, Slovenci, Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, semtertje po Turškim in in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraj Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci. Leti in neizmerjena prostanost lVLoškovitarkih prebivavcov po Moškovii, Severii in na meji Tartarije. To vsi imajo sploh ime, de so Slovenci , in imajo jezik od ene same matere, namreč , slovenski jezik.
Od kod te ljudstva pridejo, kaj so nekidaj bile, nimajo zadosti starih popisavcov. Nar bolj jih jezik razodeva, kaj in od kod so oni.
Slovenski jezik je v pervih ali koreninskih besedah nekaj podoben Armenskimu in Per-skimu. Še bolj so si med seboj podobni greg-ski, latinski, nemški in slovenski. To pokaže, de so ti rodovi nekidaj v nar pervih časih skup rojeni notri v sredi Azije. Počasi so Gregi, Latini, Nemci in Slovenci se ven iz Azije v Evropo širali, in Armence in Perse v Azii popustili. Mati jih je odstavila, oni so iz zibeli ustali in govoriti začeli.
Kader so Slovenci iz Azije, svoje zibeli, ven šli proti Evropi, niso bili sami, temuč je bila še le osnuva štirih velikih jezikov vkup, to je Gregov, Latincov, Nemcov in Sloven-cov.
Počasi so več po sveti vidili, rodove gme-rali, rodovi so med seboj blebetali, in se v besedah eden od druziga daljšali; tako dolgo, de je jezik 4 velike verhe pognal: Grege, Latince , Nemce in Slovence. Timčasi so divji okol hodili, od lova, od želiš se živili.
De so ti štirji verhovi iz eniga jezika, sam jezik razodeva; postavim Slovenec reče mati, Nemec Mutter, Greg meter, Latinec mater. Mi pravimo miš, Nemec Mauss, Latinec mus, Greg mys. Tako tudi: kluč, Schliessel, cla-vis, klys; — jajce, Ey, ovum, oon; — sedim, sitze, sedeo, hiseo; — nov, neu,novus,
neos--in tako naprej silno dosti drugeh
besedi.
Grogi in Latini so bližej poldne ostali, Nemci in Slovenci so bolj proti polnoči od sonca naprej derli in se v sedajneh svojeh deželah ula-stili, živino pasli, čede varovali in zverini morili.
Počasi so zemlo perpravili za stanovitno pre-bivalše in za nive; polsko delo se je začelo
— 35S —
z delam hiše, s hišami zemle, last, pravice, oblast, kralestva in bolj uravnano zaderžanje. Še dan današni vidimo, de človeški rod če-dalej bolj v hribe leže, gošo trebi in rodovitno zemlo perdeluje.
Gregi in Latinci so per sred-deželnim morju proti poldne ostali: Nemci in Slovenci so v bol merzle gojzde proti polnoči svoje čede gnali; počasi se v jeziki ločili in sledni svojiga sebi naredili. Od tod pride, de v dosteh besedah enakost imamo; mi smo namreč ene dosti bližne žlahte,in ne smerne prepira imeti, sebi lastiti, in si oponašati v tem, kar je mati obema za delež pustila.
Nemec je pred Slovencam v Evropi naprej, tišal, in še zdaj od Azije dalej stoji; Slovenec je zadej ostal, in je po teh deželah, katere smo zgorej imenovali.
Nemec pomeni toliko, kar mutec. Slovenec ga ni zato mutca imenoval, kakor de bi ne znal govoriti, ampak zato, ker ga ni zastopil, in je bil Slovencu, kakor mutast,po tem, kader sta dalj časa razločena živela in sledni svoj jezik razločila. Slovenci pak so se tako imenovali, ker so se med seboj zastopili, in si lahko eden drugimu slovo, to je besedo dajali, zakaj slovo med vsim drugimi Slovenci pomeni besedo.
Nemec in Slovenec narazen ločena, in v svojih krajih ustanovljena sta začela zemljo obdelovati, orati, kopati, sejati in sta postala zemljaka.
Ako prašaš: kdaj se je to godilo, porečem, de ne vem števila let povedati, ampak še enkrat opomnim, de je jezik nas razodeva, ka-cošna mati nas je rodila, koliko hčer je imela, in kako so se sestre dalej zarodile.
Zdej pridemo na same Slovence, kteri se ali od slove in slovesa, ali pak od selenja in preselovanja tako imenujejo, nemorein prav za terdno reči, zakaj nisim bil takrat zraven, kader so jeli lo ime sebi dajati.
Druge ludstva so jih drugači imenovale. Latinci in Gregi so jim rekli, de so: Sarmati, Jaziki, lloksolani, Bastarni, Amaksobi, Me-tanasti, Venedi, Limiganti, in več druzih imen.
Od Slovencov so rimski, gotiški in gregi-ški pisavci pisati začeli pred pol drugi tavžent leti, de prebivajo uni kraj Donave noter do zmerzliga morja, de jih je silno dosti, in de so se jeli iztegovati na ta kraj Donave proti laškimu morju. Hod, kteri se je nar dalej proti poldnevu podal, je bil krajnski imenovan, to je, nar na kraji stoječ, ker je na meji laške dežele. Krajnci smo tedej nar krajni, nar dalej od druzih Slovencov, kteri so zdej proti polnoči; mi smo mejači proti Laškim.
Pervi Slovenci, kteri so lesem na kraj La-škiga prišli, so bili od Ilimcov Sarmati limi-gantes, to je, mejači imenovani; ti so lesem na kraj hodili od leta Kristusoviga 334 noter do 551, in so bili pod oblastjo rimskih cesarjev. Po tem so še vedno perhajali, ob vodah Save, Drave in Mure prebivali pod oblastjo Longobardov, Avarov in Frankov do leta 624. Od tiga leta noter do 748. so imeli lastne vojvode; in po tem so peršli pod nemške ali frankovske kralje.
Iz tega, kar je do sedaj rečeno,spoznamo, de Slovenec je sploh ime vsih ludstev tiga jezika na prostori od pol milijona na štiri vogle mil. Potlej pa pridejo posebne imena sled-niga slovenskiga roda od dežele, v kateri prebiva. Tako so Pomorjani per morji, Polci na planavah ali na poli, in mi Krajnci na kraji; ker naša dežela je kraj, krajna in meja, ali konec Slovencov proti Laškim.
Kdaj se je to ime začelo, pisarji nič ne povejo; pervo pismo, ktero Krajno imennje, je pismo kralja in Cesarja Henrika, v katerim je gosposko Bled na Gorenskim daroval Se-benskimu, Briksenskimu škofu v letu 1004
deseti dan maliga travna. To pismo govori, de Bled leži v deželi Krajna pod oblastjo kneza Vatilo.
Krajna je bila vender dosti popred imenovana, zato ker to darovavsko pismo pravi, de se tako med ludmi imenuje.
Slovenci v goratih deželah so dobili ime, de so Goratani, od gora. Od tod pride Ko-rotan, Gorošci ali Korošci.
Kras se imenujo po slovensko skalovit kraj; krasina skalovita pokrajna; zatorej so Kra-šovci prebivalci kamenate dežele med Vipavo in Terstam.
Danes bomo začeli govoriti od prebivalšov pervih Krajncov. Pisar Prokopi pravi, de so v slabeli kočah prebivali, katere so bile semtertje redko sejane; mesta so bile po rimskih vojskah razdjane, Slovenci od močnejših ludstev na tesnobo ugnani in so mogli v hribih, gorah, in snežnikih varnost iskati.
Imena od hribov in rek so še zdaj ostale, kakor so bile per Rimlanih in Gregih; imena mest so pa nove, zato ker so pozniši ali na podertijah popred razdjanih postavljene. Kras, Kokra, Trojane, Drava, Sava, Kerka, Kopa, Terst, Logatec, Cele, Hrušica,PoIa so silno stare imena; mlajši pak so Ljubljana, Novo mesto, Bistrica, in dosti druzih, ki niso znane per starih pisarjih med Rimci in Gregi.
Kraj eniga prebivališa se imenuje mesto, naj bode velik ali majhen, ako je obzidan in močen, je grad.
Emona je bila že razdjana, kader so Slovenci na Krajnsko prišli, in so ta kraj, kjer tedej Ljubljana stoji, Gradiše imenovali; niso namreč vedili, de to poderto mesto je per liinicih imelo ime: Emono. Druziga pa ni bilo viditi, kakor razvaljeno ozidje,to je, razdjan grad ali gradiše.
Tako se v dosti krajih po naših deželi gradiše imenuje, kjer je nekidaj kak grad stal.
Slovenci so tudi na štajerskim terden grad imeli, kteri se notri do danes imenuje „Slo-venji Gradec", za razloček od ene druge terd-nave per reki Mura, to je, Nemški Gradec, kteriga je nemški cesar Korl Veliki zidal.
Majnši gradove in taborje so v več krajih imeli, kakor tudi straže zoper sovražnika, od koder se vas Stražiše pravi, ker tam so čuvaji in straže stali, de bi za zgorno deželo in mesto Krajn culi.
Zvunaj krajnskiga je tudi dosti slovenskih imen, kar pomeni, de še tam Slovenci prebivajo , ali de so nekdaj prebivali. Take imena so Gorica, Oglej, Lipica (Leipzig).
Vsih krajev ni mogoče razložiti, od kod imajo svoje imena. Nektere so od Nemcov prevernjene, nektere imajo stare slovenske imena, ktere se zdej nezastopijo, zvunaj le od taistiš, kteri se na slovenskiga jezika nauk s pridam podabo.
Dan današni je dosti nezastopnosti v krajnskim jeziku le zato, ker ne vemo, zakaj so nekdaj kraje s takim imenam imenovali, ka-koršniga sedaj nosijo. Kteri bode dobro pregledal slovensko navado, bo najdel, de nikoli niso Slovenci brez nič krajam, hribam in vodam imen perkladali; ampak vse imena kako lastnost pomenijo, ktero ta ali uni kraj v sebi ima.
Kteri bi rad krajnskib imen pomenik zvedil, mora na moškovitarskiga (rusovskiga) jezika znanje še podati. Krajnski jezik je rnoško-vitarskimu nar bolj podoben; bolj kakor vsim drugim slovenskim izrekam. Moškovitarji so dosti besed ohranili, ktere so se pri nas pozabilo in iz navade peršle.
V Gradiši se je to mesto začelo Ljuba ali Ljubljana imenovati, ker je na lepim in ljubim kraji, per vodi in per poli ležijoča. Dolenci še dan današni v več krajih pravijo Ljubljana;
de si lih je Ljubljana tudi prav, od besede ljubljani, to je: za ljubo , rad imam.
Od ljubiga prebivanja pride več imen, kakor postavim: Ljubel, Ljubno,Ljuben našta-jarskim , Ljubljin na Polskim, Ljubljinic v Si-iezii.
Mesto Krajn je bilo od Rimcov imenovano Santikum; tukaj so knezi cele Krajne sedež imeli; zatorej somuKrajncis posebno zastop-nostjo ime Krajn dali, in je bilo terdno obzidano, tudi ob obeh visokih bregovih Kokre in Save pred sovražnikam varno.
Stari bukviški jezik ima veliko podobnost z našim krajnskim. Bukviški jezik se taisti imenuje , v katerim so bukve od nekdaj pisane. Čerke niso latinske, ampak cirilske in glago-litske, to je, stare slovenske. Te imajo podobo z greškimi. Tukaj v Ljubljani se najde več sort bukev tega bukviškiga jezika: so namreč mašne bukve, sveto pismo, brevirji, besediša, pesme, druge pisanja in gramatike, to je, jezikov nauk, od kteriga bomo drugikrat več govorili, naše krajnsko pomankanje bogatili in po bukviškim popravljal, kar smo se od stare korenine na stran zašli.
Popred moramo govoriti od navad in lastnost nekdanjih Slovencov,de bomo počasi pripravljeni zastopiti, kar se bode od njih jezika reklo.
Prokopi piše, de Slovenci so bili sploh veliki, močni, in rudečkastih las. lio sedaj se je že dosti vunanjih rodov permešalo in kri se je presortala, zatorej se najdejo med nami ljudje majhne postave in černih las.
Krajnci so še zdaj večidel visoke postave, terdni,rujavi,in rumene lase imajo. Na ravnim je dosti černih, po hribih so bolj rujavci, in proti laškim se rumena brada in rumeni lasje bolj v černe zgubljajo, zakaj na laškim černa dlaka kraluje.
Slovenec se tudi na višnovih in p/avih očeh pozna; Lahi pa černe oči imajo.
Škoda je, de Krajnci sklonivo ne hodijo ker so vender lepe iztegnene postave! Gerdo je viditi, de se čeden, lepo izrašen človek dve gubi derži, gerbo nosi, glavo med pleča stiska, in berglasto hodi, kakor lena kreta.
Hrovatje se še dan današni lepo po konci nosijo in pokažejo, de so junake iz čisle ravne rodovine.
Naše krajnsko ženstvo se veliko lepši nosi, kakor možtvo, tako de se smejo možki sramovati , katere dostikrat vidimo, de hodijo kakor gebe, katerim se nič ne prileže.
Vunanjo lepo deržanje je znamnje notranjiga ravniga duha; lenarti hodijo kakor pokleke.
Čmu tedej govorite vi od slovenskiga jezika, če nam Vodnik to reč razlaga? bo morebiti kod vprašal. Na to vprašanje odgovorimo leto :
Kakor se kaže, bojo letaš Novice veliko novih prejemnikov dobile, v kterih se je Iju-bezin do materniga jezika vžgala, kar nas prav veseli. Tem novim bravcam je treba saj kratko povedati: kdo de je Slovenec, in kaj de je slovenski jezik.
Tudi od naših kmetov na Krajnskim smo se že večkrat prepričali, de ne vedo, de so Slovenci. „Krajnci smo" — pravijo — „in kranjski jezik govorimo.
Bes je, ljubi prijatli! de ste Krajnci, in de krajnsko govorite — tode krajnska dežela je Ie en kos slovenske zemlje, kteriga so naši očaki Slovani zato Krajn imenovali, ker na kraji, na meji laške dežele stoji. Krajnci smo tedej nar krajni rod ene matere, eniga naroda, ki se že od nekdaj Slovenci imenujejo. Slovenci smo na Krajnskim, na Koroškim, na Štajarskim, na Goriškim, na Teržaškim in Istrijanskim. Vsi smo sinovi ene matere Slo-
venije , vsi imamo z majhnimi razločki edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski jezik; „windische Sprache" ga Nemci imenujejo. Že nas stari pisavec Linhart piše v svojih zgodovinskih bukvah krajnske dežele (Versuch einer Geschichte von Krajn 1791): „Vsaki Krajne pozna Krajnca pod imenam Slovenec" in njih jezik je slovenski jezik."
Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda , de je od vse-slovanov (Panslavisten) v sedanjim času iz-najdena. Bog nam pomagaj! de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozna, de nam je beseda „Slovenec" ptuja beseda postala! Valvazor, Linhart, Zois, Vodnik, Ravnihar, Kopitar, slavni Slovenci! kaj
grobov vstali in take ki še ne vedo: kte-
bi neki rekli, ko bi iz Krajnce govoriti slišali, riga rodu de so!
Spodnji Štajarci, Koroški, Garičanje i. t. d. govorijo ravno tisti jezik kot mi: ali smemo zato reči, de govorijo po krajnsko ali po štajarsko, po koroško, po goriško? Mi ne poznamo štajarskiga, koroškiga, goriškiga jezika, pa tudi krajnskiga ne : ampak le slovenski jezik, kakor ga Štajarci, Korošci, Go-ričanje, Krajnci govorijo, in kteriga vsaka dežela nekoliko po svojim zavija.
Naj bi si ta kratki poduk sleherni Slovenec dobro v glavo vtisnil , kterimu dosihmal za njegov narod ni nič mar bilo,— de bo konec vsih nepotrebnih razpertij, in de se nam ne bo treba bati, de bi Nemci našo nevednost zasmehovali.
(Dalje sledi.)
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
57. del deželnega zakoniko in vladnega lista prinese sledeči:
Razglas predsedništva c. k. dež. komisije za oprostenje zemljiš na Krajnskim 24. Oktobra 1851, s kterim se razglasi, da vodstvo
1. Novembra 1851 v djavnost pride, razpisa vis. ministerstva znotranjih
zaloga s
Vsled razpisa vis. oprav 30. Septembra t. 1. št. 11793 ima v izpeljanje cesarskih patentov 25. Septembra 1850 in 11. Aprila 1851, iz toraj za osnova in upravo zaloga za oprostenje zemljiš za Krajnska kronovino c. k. vodstvo zaloga za oprostenje zemljiš, kot cesarska deželna višja oblastnija, s sedežem v glavnim dežele mestu Ljubljani 1. Novembra t. 1. v djavnost priti, kar se z nazočim sploh vediti da.
Avstrijanska.
Mnogo se je govorilo, da vlada meni železnice spet osebujnim društvom prepustiti, kar pa ni bilo resnično.
* 65. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista prinese:
Ukaz ministra za obdelovanje zemlje in rudarstvo 11. oktobra 1851, s kterim se pri rudarijah praktično delajočim ljudem dopusti, na c. k. rudarskih učilih privatni preskušnji se podvreči.
Ker se je večkrat primerilo, da so taki ljudje, ki so se za praktično rudarijsko službo namenili, ne zadobivši popred na kakem ru-darijskem učilišu znanstveno-tehnične omike, za izkaz svojih z lastnim učenjem in z vadbo (praktiko) doseženih znanosti želeli, se iz tega ali unega predmeta preskušnji na kakem rudarijskem učilišu podvreči, spoznam za dobro , dogovorno z ministerstvom bogočastja in uka, take preskušnje proti odrajtvilu takse 10 gl. (desetih goldinarjev kov. dnarja) in s tem pogojem izjemno dopusti, da ima izpraše-
vanec popred z verjetnimi spričevali izkazati, da je neogibljivo potrebne pripravljene znan-stvazadobil, in da je dalj časa na kakem rudniku ali pri rudozdelcah praktično delal ali služil.
Neogibljivo potrebne pripravljene znanstva brez vednosti kterih vterjeno učenju rudarij-skili znanstev kar mogoče ni — so te: za ru-darijstvo, nauk rudarijskih mašin in za rudarijsko merstvo matematika, namreč saj algebra in geometria; za rudoskusbo in rudo-zdelstvo pa kemija — saj občna kemija.
Prošnje za dovoljenje, takošne preskušnje opraviti, se imajo pri dotičnem vodstvu ruda-rijskega učiliša vlagati. Vodstvam teh učiliš je dana moč, takošne vloge po letih odločbah rešovati, in spričevala čez preskušnje izdajati.
Te preskušnje se imajo po občnih predpisih za preskušnje, to da vselej tudi s primernimi pismenimi izdelki vred opravljati.
Tirolska.
Tudi na Tirolskem je bila te dni velika povodenj, kije mnogo škodo napravila; enako se tudi pripoveduje od Koroškega in Štajar-skega, ker je voda skoraj vse mostove po-derla.
Galicia.
Med Rusini se je novica raznesla, de višje oblasti nerade gledajo nabiro za narodni mu-zeum in da bi se znalo to prepovedati. Temu pa zamoremo nasproti reči, da se je v halič-kej tehantu 531 gold. 56 kr. v ti namen nabralo, in da je ondašnji krožni poglavar to pohvalil.
Lombardo-beneško kraljestvo.
„Corriere italiano" piše, da se v Benetkah hudo toži, da kupčija vedno bolj zastaja, da je vedno večja revščina.
*	Druzega novembre je obhajal grof Ra-decky svoj 87 letni rojstni dan.
Tuje dežele. Laška.
V Turinu so temeljni kamen za protestantsko cerkev položili.
Angleško.
Na Angleškem Ivožuta z velikim slavjem sprejemajo, v severni Amerike pa govore, da mu hočejo še več kadila zažgati.
*	Med angleško in neapolitansko vlado je vsak dan večja razpertija.
*	Košut je dobil 31. oktobra 200 pisem iz Austrijanskega in Nemškega, ki so skoz Francosko prišle.
Turška.
Turški minister zunajnih zadev je odstavljen, na njegovo mesto je zvoljen Fuad Effendi.
Afrika.
Turška vlada je dovolila železnico čez ožino Suec napraviti.
Ljubljanski novicar.
V sredo pride v Ljubljano ruski velki knez Konstantin, v četertek pa se bo naprej v Terst podal.
* Gospod Andrej Fleiscbmann, pooblasteni učitelj botanike, je naznanil, da bo začel svoj nauk iz rastljinstva 8. dan t. m. ob štirih popoldne v učilnici 8. gimnazialniga razreda; vsak, kterimu je za to koristno vednost mar, se zna tega uka vdeležiti, v kterim nauku se g. Fleischmann tako dobro obnaša, da mu je c. k. ministerstvo za djanje lanskiga leta svojo zadovoljnost na znanje dalo.
(Novice.)
Kdor žel! v vradnim ali pa	"T	~H	1B ffe	M	novi postavi za plačati; kdor sam
v oznaniltiim listu karkoli si ^HH / __Ha	|H ^^	^^^	ne utegne v slovenskim jeziku
bode naznaniti, plača za vsako Hg / "|B/8 MK*^^ ^NH HK/ffV 'M®	"HSj ^T^J TB|	sostaviti, zna nam tudi sosta-
verstieo z navadnimi čerkami za ^H/ B KM M Hg H HH W| Hi H|	, J	■O' vek v nemškim jeziku poslati,
enkrat 3 kr., za dvakrat i kr. Ijgj JH H H H H H H H H »Bl H	£lff"	V|| proti tem, de od vsakih treh
in za trikrat d kr. in za vsak- HB HB B« .hI Ki n BH lff§| HM Km I toI HI I	% B -	H II. tiskanih verst en krajcar zapre-
krat je še 10 kr. za kolek po Wm W <f ^ ^ IM Bi H lil JLJi'^ W	>' «•	® "I stavljenje odrajta.
k 9©. limiti IJuliIjaiiikiga čaiiiikii, vlorik	II.	Ustopacla 1851«
Br. 25 J 2/10297.
(202) 1
Razpis natččaja
V području c. kr. hervatsko-slavonskog zemaljskog poreznog ravnateljstva izpraznjeno je nekoliko službah porezničkih s godišnjom platjom od 700 forintih, nekoliko mčstah kon-trolorskih sa 600 i 500 for., nekoliko offi-cialskih sa 400 i assistentskih sa 300 forin-tili platje. Mesta ova popunit če se privre-meno.
Tako poreznici, kao in konlrolori, offi-ciali i assistenti obvezani su položiti toliku jamčevinu, kolika jim je godišnja platja, i to ili v gotovu novcu ili u dčržavnih obveznicah, koje v srebru, al ne manje od 3 po sto, kamatah donose, uzimajuči ovake obveznico u imenitoj vrednosti njihovoj.
Oni, koji se za jedno od ovih mčstah na-tecati žele imaju u tu sverhu, i to za svako mesto, koje uzmole, posebnu molbenicu pod-neti, te u njoj navesti i dostoverno izkazati:
a)	dobu života, gde se ujedno primetjuje, da se u deržavnu službu niko na novo namestiti nesmije, ko jeveče četerdesetgo-dinah namirio;
b)	sveršene nauke;
c)	dosadanje zanimanje, i
d)	ostale znanosti, koje si jje prisvojio, a medju ovim osobito one, koje sc tičustruke peneznične, i porezne i računarstvene. Ovde dakle nije dovoljno dokazati do molitelj citati, pisati i u četire verste računa računati ume, veče usuprot treba da dokaže, gdč i kad si je pribavio znanje glede bitnosti izravnog poreza i potrošnine i u osobitoj porezno i dohodarsko-račun-stvenoj struci;
e)	bezprikornu moralnost, gdč no oni, koji do sad kod nijedne c. kr. javne oblasti služili nisu, svoje bezporočno vladanje dovoljnimi i verodostojnimi svčdočbaini dokazat imadu;
f)	stalnu platju, koju su do seleiz deržavne blagajne ili druge koje javne zaklade dobivali ili naznačenje, da takove uživali nisu;
g)	saveršno znanje nemačkoga i hervatskoga ili slavonskoga jezika, uz dostoverni dokaz, daje natečatelj u oba ova jezika ne samo govorjenju no i pisanju včšt;
h)	daje kadar odmah položiti propisanu jamčevinu na gore naznačeni način; jer se nijedan čiuovnik, koji je dužan položiti jamčevinu, prije ni zakleti, ni u službu primiti nemože, dok nije glede položenja jamčovine sve u redu.
Natecatelji, koji več jesu u kakovoj jav-noj službi, treba do molbenice putem predpostavljenih si poglavarah amo pošalju, a ovi če jim podneske i priložene svedočbe protresti i u propratnom pismu svoje mnenje izjaviti, da 1' je molitelj sposoban za službu, koju straži.
Natecatelji usuprot, koji neobnašaju nika-kove javne službe, imaju svoje molbenice putem svoga političkoga poglavarstva ili oblasti fpodžupanije) predavati. Molbenice, koje se neposredne, dakle izbegavši evo ovde naznačeni put, c. kr. poreznomu ravnateljstvu pod-nesu, kojim dakle fali opis svojstvah i ponašanja od strane poglavarah, zatim molbenice, u kojih navedane svojstva nisu točno i verodostojno dokazana, neče, upravo ovog nedo-statka radi, oželjenog uspeha imati, več če se, da prositelj glede mogučeg posledka svoga traženjadugo u neizvestnosti neostane, svagda odmah, čim amo prispiju, rešiti.
Natečaj za ova mesta razpisuje se ovim do konca meseca Studenoga 1851, godine; po izmaku tog roka popunit | če še ova mesta odmah. U Zagrebu 26. listopada 1851. Od načelničtva c. kr. zemaljskog poreznog rav-teljstva za Hervatsku i Slavoniu.
Nr. 1 769.
Razpis natččaja.
(199) 2
Kod c. k. hervatsko-slavonskog zemaljskog poreznog ravnateljstva ima se popuniti mčsto jednog privremenog perovodje s godišnjom platjom od sedam sto forintih i 9 nadnevnim razredom.
Natecatelji za ovo mesto treba da sledeče vlastitosti verodostojno izkažu:
a.	dobu života;
b.	sveršene s dobrim uspčhom nauke pravo-i deržavo-slovne;
c.	dosadanje zanimanje (zabavljanje);
d.	temeljito znanje glede upravljanja po reznog, zatim glede propisah za c. k. sbirne blaganje i dotično novčano obra čunavanje;
e.	bezprikornu čudorednost, i to treba da oni, koji sada kod nikoje c. k. oblasti ne služe, dovoljnimi i verodostojnimi svedoč-bamid okažu bezporočno svoje vladanje;
f.	stalnu platju, koju su do sele iz der žavne blagajne ili koje druge javne za klade dobivali, ili naznačenje, da takove uživali nisu;
g.	podpuno i saveršeno znanje nemačkoga i hervatskoga ili harem drugoga kojega ovomu verlo srodnoga slavjanskoga jezika, s verodostojnim dokazom, da molitelj u oba ova jezika ne samo govoriti, nego i pisati ume.
Natecatelji, koji več jesu u kakvoj c. k. javnoj službi, imaju molbenice putem svojih poglavarah podneti, a ovi če razvidivši i protresavši podneske i priložene svedočbe u propratnom pismu izjaviti svoje mnenje o sposobnosti njihovoj za službu, koju traže.
Natčcatelji pako, koji neobnašaju nika-kove c. k. javne službe, imadu molbenice putem svoje mestne političke ili kotarske (podžupanske) oblasti predati.
Molbenice, koje se c. k. zemaljskomu poreznom uravnateljstvu neposredno, dakla mi-moišavši evo ovde propisani put, izruče, ili u kojih se verodostojno nedokažu propisana svojstva, neče se ni upisati u preglednu ta-bellu natecateljah, no če se odmah natrag odpraviti.
Natečaj za tu službu razpisuje se tirne do 20. prosinca 1851 godine; po izmaku tog roka popunit če se ovo mesto bez odvlake.
U Zagrebu 18. listopada 1851.
Od načelničtva c. k. zemaljskog poreznog
ravnateljstva za Hervatsku i Slavoniu.
v. Kappel.
g) O znanosti fabriknih del, ki se v kaz-novavnicah opravljajo.
C. k. oskerbništvo kaznovavnice. Koper 19. oktobra 1851.
Št. 11093. Proglas. (808) C 1
Podpisano cesarsko kraljevo okrajno sodništvo s tem naznani, da je visoko c. k. deželno sodništvo po ukazu od 28. oktobra t. 1. št. 4240 Janeza Intiharja iz Oalne vasi za zapravljivca naznaniti za dobro spoznalo, in za oskerbnika mu je postavilo podpisani sodništvo gospoda Mihaela Lenčeta po domače Gosposca.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice Ljubljana 4. novembra 1851.
Heinricher s. r.
Št. 3106.
Oznanilo.
(l 98.) C 3
Za prepušenje čuvanja Handbagerjeve mašine na Ljubljanici bo 12. novembra t. 1. dopoldne od 10 — 12 ure v vradnii c. k. deželnega stavbinega vodstva pogodbina obravnava, h kteri se tisti povabijo, ki so voljni se je vdeležiti.
Bolj natanjke pogodbe se zamorejo med vradnimi urami vsak dan pregledati.
C. k. deželno stavbino vodstvo za Krajnsko. Ljubljana 30. oktobra 1851.
st. 8086. Razpis konknrza. (201.) ci
Pri c. k. deželnej kaznovavnici v Kopru je po visocem zjedinjenem c. k. dvornopisar-ničnim dekretu od 14. maja 1848 št. 14781 začasno dovoljena stopnja fabriknega mojstra spraznjena s plačilom 300 gold. na leto kon-vencijnega denarja in z dolžnostjo 400 gold. kavcije ali v gotovem denarju ali Ie v zastavi vložiti.
Kdor zato stopnjo prosi, ima Lastnoročno podpisano prošnjo na podpisano c. k. oskerbništvo kaznovanice na poti predsloječe gosposke do konca novembra t. I. vložiti in se o sledečem skazati:
a)	O rojstnem kraju, starosti, če je oženjen ali neoženjen, če ima otroke ali ne, potem , da je zdrav in terden.
b)	O dozdajnih deržavnih službah in o lepem zaderžanju dozdaj.
c)	Oa zna dobro nemško in laško pisati in računi ti.
d)	Nepogojno potrebno je, da zna nemško, laško in slovensko.
e)	O vložitvi, predpisane kavcije, naj si bode v gotovini ali v zastavi.
/") Ali je, in v kteri stopnji je znabiti z eno ali drugo osebo ali v žlahti po rodu ali ženitvi.
št. 3430. Oznanilo dražbe.	c 2
V seboto 15. novembra 1851 dopoldne med deveto in dvanajsto uro bo v vradni pisarnici c. k. stavbine ekspositure na Savi v Litii tretja javna dražba v najem ladjovlaka na Prusnikovem vodotoču na Savi s kmetijo vred, ki je vlastn/na c. k. vodostavbeaega zaklada.
K tej dražbi se vsak, ki meni to reč prevzeti, s pristavkom povabi, da bolj natanjke pogodbe zamore vsak tukaj med vradnimi urami pregledati, in da, ako bi bil ti ali uni zaderžan k dražbi osebno priti, ali ko bi ne hotel z besedo dražbo delati, mu je tudi prosto pred začetkom dražbe na 15. kraje, koliku po pogojih sostavljeno ponudbo vložiti, kteri ima pridjan biti 5% vadium postavljene ponudbine cene 130 tih goldinarjev.
Najem velja za eno leto , in sklep izida dražbe si na vsako vižo priderži
C. k. stavbina ekspositura na Savi. Litija 3 novembra 1851.
Št. 2786.;
Oznanilo.
(195.) 3
Od 1. novembra t. 1. se bodo sedaj med Kočevjem in Ljubljano obstoječe trikratne poštne potovske vožnje na teden na petkratne pomnožile, s kterimi se v zvezi med Kočev-jim in Černomljem obstoječo poštno vožnjo, ki bo od tega časa dvakrat na teden obstala, na tako vižo vsakdanja poštna zveza vstali ovi.
Po tem takem bodo od te dobe vožnje iz Kočevja v Ljubljano vsak pondelik, torek, četertek, petek in vsako seboto odrinule ob petih zjutraj, in vsaki drugi dan se ob enakej uri zjutraj spet vernule, tako, da dospe v Ljubljano kakor tudi v Kočevje naj pozneje ob štirih popoldne.
Potovska pošta med Kočevjem in Černomljem pa bo druga dva dni, t. j. vsako sredo, kakor dozdaj, in potem vsako nedeljo zjutraj ob šestih; iz Černomlja nazaj pa vsakbart drugi dan ob devetih zjutraj odrinula, tako, da bode v Černomelj naj pozneje ob treh popoldne, od tod v Kočevje pa ob petih zvečer dospela.
To se s pristavkom sploh naznani, da se imenovana potovska pošta z pisemskimi in vožnjopoštnimi poslatvami peča.
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 21. oktobra 1851.