Ste?. 108.
V Ljubljani, v fetrtek, dne 13. maja 1909.
Leto XXXVII.
=e Velja po pošti: =
2a celo leto naprej . K 26-— za pol lota » . » 13-— za četrt > » . » 6-50 ja en inosco » . » 2-20 za Nemčijo oelolotno » 29-— za ostalo inozemstvo > 35-—
s V upravništvu: ==
Za cclo loto naprej . S 22-40 za pol leta » . » 11-20 za cctrt * » . > 5-60 za en meseo » . » 1-90 Zu pošilianle na dom 30 v, na mesec. — Posamezne štev. 10 v.
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
za enkrat......po 15 v
za dvakrat . ...» 13 »
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih noticah stan« enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenju primeren popust,
Izhaja:
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. ari popoldne.
iw Uredništvo je v Kopitarjevih nlioah štev. 6/1II. Rokopisi so ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprojemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. ==
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. ~mt — Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. = == Upravniškega telefona štov. 188. =====
W Današnja številka obsega 4 strani.
Dunaj, 12. maja.
Bosenski odsek.
Vsa pozornost političnih krogov se jbrača na bosenski odsek, v katerem je ia zatožni klopi avstrijska vlada. Vsi čas-ikarji so zbrani pred dvorano ter kujejo isodo vladi. Ne zagovarja jo nihče, pač ja jo izgovarjajo, češ, da ne more biti isegavedna. Vladna popustljivost v tem rprašanju presega vse meje. Ako ministri redoma kršijo zakon, potem jim ne po-naga noben izgovor. Naravnost smešna ia je tolažba, da bode tudi avstrijski denarni zavod v družbi mažarskih oderu-iov. Saj ravno oderuštvo zasebnih špe-[ulautov hočejo preprečiti jugoslovanski loslanci. Zemljiška odveza bosenskih ;metov sme biti le javna zadeva, pod ladzorstvom in poroštvom bodočega bo-enskega sabora, avstrijske iu ogrske vla-Ic. Zemljiška odveza ne more biti stvar losenske uprave sanic, kakor jc splctka-il baron Burian in mu je — horribile lictu — pritrjevala avstrijska vlada. Dr. Jilinski in baron Bienerth sta se šele zga-lila, ko ju je avstrijska zbornica pozvala ia odgovor in odpor proti mažarski kliki.
Izgovor barona Bienertha.
V današnji seji se je prvi oglasil min. redsednik baron Bienerth, rekoč: Vlada f\ bila malomarna, ampak jc vestno pro-icila vprašanje bosenske banke, preden e jc odločila. Storila je to po soglasnem klepu, zato je tudi solidarno odgovorna ta svoj sklep. Toda meni se zdi, pravi mi-lister, da nekateri gospodje kažejo pre-reč jeze proti vladi. Najostreje so napada-i vlado govorniki, katere osebno visoko [islam, v tem slučaju pa smatram kot vo-itelje trozveze; ti so d r. Šusteršič, Jr. K r a m a f in dr. A d I e r.
Vlada jc storila svojo dolžnost, ker e opetovano opozorila ba-o n a B u r i a n a , da njegovo stališče ni iravo. Ljudje božji, ali se avstrijska vlada ama ne obsoja s tem jalovim izgovorom, čakala jc. da jo jc baron Burian postavil red »fait acconipli«, spravil torej v za-ato, iz katere sc ni mogla ganiti. Ali avstrijska vlada res ne pozna zakonov? Ali ie pozna § 3. zakona iz leta 1880 o bo-icnski upravi? Ta paragraf jasno zahteva akonito dovoljenje v obeh državah za ta-
0	finančno operacijo. Čudno, da vsega-edni dr. Sicghart ni izvohal tega zakona
1	vlade obvaroval nečuvene blamaže. e vrele kaše se ogibljc vlada, in tudi lični zagovorniki love slepe miši, ko od-ajajo vse nevihte le na Buriana. Kdor dr-
i	vrečo, jc toliko kriv, kakor uzmovič m.
Dalje baron Bienerth zvrača sood-ovornost na avstrijske delegate in cclo ia avstrijski parlament, češ. da jim jc bila -tvar znana in bi jo bili morali preprečiti, tvar pa je postala javna, ko jc bil paria-icnt v svečanu razgnan. Ko pa se je v nšcii zopet zbral, jc dr. Šusteršič takoj lr>zil nujni predlog, naj sc pojasni postali' agrarne banke. Sicer pa je vlada v rvi vrsti poklicana, da varuje državne "risti. Pa tudi za to ima baron Bienerth jnpravljeit svoj izgovor. Pravi namreč, la ie bil minister za notranje posle, torej
ii	mogel vedeti, kaj jc že lani po delega-uskeiii zasedanju nameraval baron Buri-
Šele neki časnik ga je opozoril na ?urianpv načrt. In na to je avstrijska vla-,a< dne 23. grudna opozorila barona Bu-'3na, da ni on sam gospod v Bosni. Do-zakaj pa se ic avstrijska vlada tedaj k|icevala le na paragraf 1. in 2. žc več-ryt navedenega zakona, zakaj ni čitala e § 3?
Čudno sc glasi tudi izgovor barona 'enertha, ko pravi: Zakaj pa niste dne sušca zahtevali od vlade, da stori prijeme korake za splošno zemljiško odve-v Bosni in Hercegovini? Za božjo vo-ali naj poslanci mislijo za vlado? Ali • "i že ob času berolinskega kongresa, re-i Pred ,30 leti, govorilo o zemljiški
odvezi v zasedenih deželah? Vladati se pravi zreti v bodočnost. Toda v Avstriji žive vlade navadno lc iz rok v usta, od danes do jutri in niti za pol leta ne vidijo čez prag. Vstajamo vedno prepozno, ko drugod kosci iu žanjice žc gredo z dela..
Ravnotako prazna sta izgovora, da bode šele bodoči bosenski sabor govoril o zemljiški odvezi in da bode tudi avstrijski denarni zavod deležen dobička pri tem poslu. Da bode bosenski sabor imel važno besedo, jc gotovo. Ako pa tudi Avstrija prevzame odgovornost in poroštvo za mogočo izgubo, more sc to zgoditi le z izrednim dovoljenjem avstrijskega parlamenta. A ne samo to! Bosenski zavodi sploh nc morejo dobiti monopola za zemljiško odvezo. To jc javno - pravno vprašanje, ki sc mora rešiti z organizacijo bo-senskega kmečkega prebivalstva. Bosenski kmet ne sme biti ovca, katero bi strigli Lanczy in drugi židje.
Končno hoče baron Bienerth ublažiti razburkane valove z zagotovilom, da bode v bodoče minister za vnanje posle pa-zljiveje zasledoval bosensko upravo, da ne bode šla dalje po mažarskem tiru. To zagotovilo ni vredno piškavega oreha, saj leži pred nami razgrnjena tridesetletna bosenska uprava. Danes bosenski uradniki pravijo drug drugemu na uho, da je Bosna prodana Mažarom . . .
Danes je šel prvi za vlado v ogenj poslancc B i e 1 o h 1 a v e k , ki je »in effi-gie« obešal barona Buriana. Predlagal je resolucijo: »Bosenski odsek izreka skupnemu finančnemu ministru baronu Burianu svojo najhujšo grajo zaradi njegovega nečuvenega, pristranskega postopanja, ki ustreza lc mažarski zasebni špekulaciji.« Dobro, a Biclohlavck jc previdno zamolčal sokrivce.
Poslanec Nemec je odgovarjal baronu Bienerthu, da agrarna banka dobi posebne privilegije in tudi pravico, dajati posojila v visokosti celotne vrednosti cemljišč, dočim morejo druge banke dajati posojila le do gotove meje.
Jugoslovanska resolucija.
Poslancc V u kovic je v imenu jugoslovanskih poslancev predlagal:
1.	Zbornica graja ustanovitev bosenske banke, ker ta koncesija škodi koristim in ugledu skupne države, pravicam in koristim Avstrije in prebivalstva v Bosni in Hercegovini.
2.	Zbornica izjavlja, da jc poroštvo, od skupnega fin. ministrstva zagotovljeno agrarni banki, n i č c v o . ker tako poroštvo jc v smislu zakona z dne 22. svečana 1880, št. 18, mogoče lc na podlagi enakih zakonov v obeli državah. Vladi se torej naroča,da takoj formalno uniči obvezo poroštva.
3.	Vladi se naroča, da ne pritrdi ustavnemu načrtu za Bosno in Hercegovino, dokler ni določeno, da jc po uveljavljeni bosenski ustavi zemljiška odveza lc j a v n a z a d e v a , brez zasebnih pod-jetii in da v istem hipu prenehajo vse koncesije zasebnih podjetij brez vsake odškodnine.
Ob peti uri jc bilo oglašenih še 19 govornikov. Skoraj gotovo se danes nc vrši glasovanje o raznih resolucijah. Vse pa jc radovedno na izid glasovanja.
Narodno - gospodarski odsek
jc odobril literaturno pogodbo z Rumu-nijo.
I/, savinjske doline. Samostojno kandidaturo dr. Antona Medveda, profesorja v Mariboru, smo sprejeli z velikim navdušenjem. Zadnje volitve iz splošne skupine na slovenskem Štajerju so pokazale, da nima narodna stranka med ljudstvom, prav nobenega vpliva. Dr. Korošec je zmagal z 90 odstotki oddanih glasov, Pišek s 6051 proti 1777 Brinarjevim glasom. To so številke, ki govorijo tako jasno, da ne more biti položaj nikomur prikrit. Kako bi torej trgi voiiii kandidata stranke, ki nima pri ljudstvu nobenega zaupanja. Mi hočemo neodvisnega kandida-
ta in tak je dr. Anton Medved, naš odlični govornik in vrli slovenski domoljub. Delujmo za njegovo izvolitev složno in z vsemi močmi!
Samostojna kandidatura dr. Medveda je zmešala »Narodni Dnevnik«. Boji sc, da v volivni bitki v slovenski trški skupini omaga »železna« dr.Kukovčeva roka. Že ve zakaj. Slovenski zavedni spodnje-štajerski trški volivci že ne bodo volili moža, ki zahteva več nemščine«, in ki hoče iz same požrtvovalnosti korakati v štajerskem deželnem zboru skupno s po-nemčeno štajersko socialno demokracijo. V narodnem oziru jc socialna demokracija tako na Štajerskem kakor na Koroškem skrajno Škodljiva, ker raznarodi svoje sodruge. Železna roka sc boji dr. Medveda. Zato ga pa Narodni Dnevnik« napada seveda tako, kakor jc to običajno v salonih liberalne štajerske frakarije. ki je tako zagamana, cla ji ga ni enakega ua svetu. Dr. Medveda naziva »Nar. Dnevnik s — »šibo božjo«. Zelo duhovito, ko bi nc bilo surovo. S pametnimi razlogi si pristaši moža, ki hoče »več nemščine«, ne morejo več pomagali, zato psujejo.
Terglav in Benkovič — v Vranskem okraju. Prihodnjo nedeljo, dne 16. maja zborujeta kandidata »K. Z.« Terglav in Benkovič po prvem opravilu v Sv. Juriju ob Taboru v cerkveni hiši, popoldne po večernicah na Polzeli pri Cimpermanu. Vse somišljenike prijazno vabimo, da sc teh shodov v največjem številu udeležijo.
Kandidat Roškar ima v nedeljo dne 16. t. m. popoldne shod pri Sv. Jakobu v Slov. gor. pri g. Peklarju. Vse šentjakobske pristaše, kakor tudi iz vseli sosednjih župnij prijazno vabimo na shod !
Zemljič — pogoref. Slogaški Zemljič je imel zadnjo nedeljo v Zimici pri Sv. Barbari shod. Naznaniti ga nikjer ni upal, zato je bila tudi udeležba zelo slaba. Cela komedija je trajala 20 minut. Kandidata jc spremljal znani advokat šentlenarski, Gorišek, ki jc ves osupnil, ko jc zvedel, da bodo tukaj vsi volili Roškarja in Ro-biča. Tako jc prav! Proč z uskoki!
Kukovec bi bi! rad poslanec. Prišel je zadnjo nedeljo v Veržcj, pa jc videl, da ga ne maramo, in jc žalosten odšel. Je še grozdje prekislo, ni res? Sicer je pa ves vaš trud brezuspešen. Mi že imamo kandidata in ta jc d r. Anton Medved, profesor v Mariboru. Ta bo naš poslanec, Vi pa lahko greste nazaj v Trst.
Plič se pozna po perju, žaba pa po kvakanju, slogaški kandidat Zemljič pa po prirejanju svojih shodov v nemčurskih gostilnah. Do tega prepričanja smo prišli, ko smo zvedeli, da je zadnjo nedeljo pri Sv. Trojici zboroval Zemljič v nemškutar-ski gostilni Golobovi, ki ima Ie »Štajerca« iti »Marburgerico« na razpolago. G. Ve-senjak, tu bi ne bilo težko dokazati zveze med slogaši in štajercijanci, oziroma »Slogo« in »Štajercem«. Heil Semlitsch!
Velikodušnost. Hofrat Ploj je daroval ob priliki požara v Mihovcih, kjer jc pogorelo polovico' vasi tamošnjim pogo-relcem 75 krajcarjev, nič več in nič manj. In to dr. Ploj, ki ma nad 20 tisoč kron letnih dohodkov. G. dr. Grossman, ki je v Ljutomeru na shodu razkladal velikodušnost dr. Ploja, jc povedal, da jc on (Ploj) dal za svoje volivce od prejetih dijet .300 kron in jc teh 75 krajcarjev pozabil, kar mu mi popravimo. Samo vprašali bi. kdo ie dobil tistih 300 K? Mogoče kak liberalen agitator? Potem jc to volivcem res mnogo koristilo.
Ploj — pade. Ta klic gre od ust do ust ptujsko - ormoškega okraja. Nikjer ga več ne marajo, kjer ic imel še kaj somišljenikov. jih je vse odbil s svojim nastopom. Volili bodo vsi Meška in Ozmeca. Tako krepko naprej! Proč z uskoki!
O Ploju se nam piše iz Ivanjkovccv: Ploj jc imel zelo burne shode pri Veliki nedelji in Sv. Miklavžu: za danes zvečer jc sklical shod pri nas, pa si nc upa govoriti vsem javno, shod bo tajen, samo najbolj zanesljivi liberalci smejo na shod! Tako daleč jc prišel Ploj! Če si nič drugega nc upate več javno povedati, povejte javno, da odstopite od kandidature, saj sami vidite, da Vas nikdo ne mara! Ali res hočete, da Vam to z listki dokažemo? Potem pa lc! Ljudstvo! Proč s Plojcm!
Štrajk francoskih poštnih in Isrzoiavnih uslužbencev.
V Hippodroniu je sklenilo 11. t. m. zvečer 10.000 poštnih, brzojavnih in telefonskih uradnikov, da prično stavkati Obenem sc je izvedelo, da sc pridružijo tudi železničarji stavki. Liga za človeške pravice jc istočasno zborovala. Presence in Sembach sta napadala vlado. Zastopnik elektrikov jc izjavil, da pomenja stavka poštnih uslužbencev znamenje oprostitve vsega delavstva. Ko je izvedel državni podtajnik za shodov sklep, sc je podal na pošto, kjer se jc posvetoval z načelnikom, nato pa s Clemenceauom in z ministrom Bartouom. Vladni krogi trde, da po stavki poštna služba ne bo zdatno trpela. Ako prično stavkati elektriki, jih nameste došli trdnjavski topničarji. Policija in vojaštvo stražita vse pariške pošte. Zenijski polki so odposlali vse telegrafiste in elektrotehnike v Pariz. Stavka se že pozna. S pasivno rezistenco hočejo stavkujoče podpirati telegrafisti. Na shodu v Hippodroniu je Bauron telefoniral v Lyon: »V Parizu se bo stavkalo,« takoj so mu odgovorili: »V Lyonu tudi.« Ravno tak odgovor jc došel iz Lilla, Bordeauxa, Marseilla. Ukazano je, da nameste stavkajoče uslužbence takoj vojaki. V Parizu stavka petina osobja, provinca se ni ali pa se jc lc slabo priklopila stavki. Normalno sc vrši služba v Lyonu, Marseillu in Bor-deauMt. Prihodnjo nedeljo sklepajo belgijski poštni uradniki, če se pridružijo stavki.
Demonstracija stavkujočih v Parizu.
Pariz, 13. maja. V sredo ob 11. dopoldne so priredili stavkajoči demonstracijo pred poštno centralo. Psovali so Clenienceaua iu poštnega tajnika. Munici-palna garda jc nastopila in aretirala mnogo oseb. Stavkujoči so nato korakali v, izprevodu skozi mesto in klicali: »Zivio stavka.« V zbornici ima Clemcnceau zagotovljeno večino za svoj nastop.
Vladne odredbe.
Pariz, 13. maja. V poštno elektrarno v Saiut Denis je odposlanih 30 trdnjavskih topničarjev. Policijski predsednik >jc ukazal zastražiti vse pisarne in prekope, kjer so položeni elektriški kabli. Vse telegrafiste iu elektrotehnike sta odposlala v Pariz 1. in 3. ženijski polk. V elektrarni nastanijo 500 mož.
Angleški tovariši podpirajo stavkujoče.
Pariz, 13. maja. Listi poročajo, da angleški tovariši stavkujočih niso hoteli sprejeti pariške pošte. Angleški brzojavni uradniki hočejo podpirati Francoze s pasivno resistenco.
Pariz, 13. maja. Predsednik angleške poštno-brzojavne asociacije protestira, da bi angleški poštni uslužbenci moralno ali denarno podpirali stavkujoče francoske poštne in brzojavne uradnike. Predsednik naglaša, da nc odobrava nastopa francoske vlade, šc manj pa nastopa francoskih poštnih uradnikov.
s proces v Zagrebu.
Zagreb, 12. maja. Priča 11 i r s c h 1, jud, izpove, da je pop Ercegovac učil ljudstvo na Glini, da nc kupuje od Židov iu Hrvatov, šokcev. Dalje pravi, da so sc vršili tajni sestanki. Druge reči glede kralja Petra itd. je čul od drugih. Obtoženci izjavljajo, da govori Hirschl tako Ic zaradi konkurence. Priča Rozuina, posestnik, ne ve nič kakor to, da so Srbi začeli živahno propagando. B u kovač, črevljar, pravi, da jc S. Pribičevič narodu govoril o Veliki Srbiji. Pop jc dejal: »Tvrdi Srbine, tvoje sc želje. nisu ostvarilc, ali če sc, ako Bog da, doskora ostvariti.« O kralju Petru pravi, da jc kot pretendent iz Gline v praznem sodu pobegnil v Sisck. Gajic jc prodajal slike Petra in medaljone z njegovo podobo. Lam za, kr. finančni komisar, izpoveduje, da je bila sloga, dokler niso začeli obtoženci velesrbsko propagando. Ristovič je pel pesem »Oro klikčc« z refrenom: Mi smo s tobom, Petre Kara-gjorgjeviču! Ristovič pravi, da nc ve, kaj
je pel. ker je bil pijan- J e s i h a, gostilni-čar. izpove nekaj o sestankih. Pavlo-v i č, nadučitelj. pravi, da so Srbi od leta 1906 počenši, razvijali velik teror. Kar se tiče srbstva, ve le za neko pesem Bosanci in Srbijanci«, v kateri se veliču Peter; ta pesem je bila vzrok, da se je učiteljska skupščina v Vlakoviču razcepila. Brivec O s t a r č e v i č izpoveduje, da Srbi prete pričam v veleizdajniškem procesu. T u m p i č, trgovski pomočnik, jc cul Srbe v kavartii »Balkan« govoriti: »Hrvati so naši sovražniki.«
ČEŠKE RAZPRAVE V HEBU.
Hebski Nemci se pripravljajo na demonstracijo, ker bo okrožno sodišče češko razpravljalo glede na demonstracije pri »Besedi« v Karlovih Varili.
Justh ne razume bančnega vprašanja.
»Budapesti Hirlap« trdi. da je rekel cesar nekemu državniku: »Justh mi je predaval o bančnem vprašanju, a mož ne razume stvari!« Navedeno poročilo bo dc-mentirano. Odločitev glede na ogrsko krizo še ni padla. Cesar si prdrži odločitev za poznejšo dobo. Aehrenthal se jc odpeljal iz Budimpešte nazaj na Dunaj.
BURIANOV NASLEDNIK.
»Vaterland« omenja, da postane namesto barona Buriana skupni finančni minister grof Ivan Zichy, vodja krščansko-socialnega gibanja na Ogrskem in zaupnik prestolonaslednikov.
TURČIJA.
Kazensko postopanje proti Abdul Hamidu.
Mladoturki kot pravi učenci svojih francoskih, mehikanskih in ruskih svobodomiselnih očetov hlepe po vladarski krvi. Sicer carigrajski diplomami narviod-ločnejše trde, da Abdul Hamid ni povzročil vojaške revolte, a člani vojnega sodišča sodijo, da je kriv. Neki član vojnega sodišča je izjavil, da ima sodišče v ro-koh dokaze, da je hotel vprizoriti prejšnji sultan klanje v Carigradu. Abdul Hamida najbrže postavijo pred vojno sodišče.
Smrtne obsodbe.
V	stainbulskem predmestju Kumpa-ku pri postaji orientalske želczniccso obesili osem oseb. Skupno so obesili 2-1 oseb.
Prestolonasledstvo v Srbiji.
»Večerna Novosti« poroča, da sta kralj in prestolonaslednik Aleksander prepričana, da so po Jurjevi odpovedi trpele koristi Srbije. Po ustavni izpremembi se dela na to, da postane srbski prestolonaslednik zopet Jurij.
Bivši mostarski mufti aretiran.
M os ta r, 1.3. maja. Iz Carigrada poročajo, da so mladoturki bivšega mostaivkega muftija — verski dostojanstvenik, približno istega reda, kakor pri nas škof — Džabič efendijo aretirali in posl;;!i v pregnanstvo v Malo Azijo. Džabič efendi je navdušen pristaš Abdul Hamida ter jc svoj čas pri bosenskih izseljencih v Carigradu in med bosenskimi moslimi pridno agitiral proti mladoturkom. Tudi v vprašanju bosenske mosiim-ske samouprave jc baje igral dvoumno vlogo.
NEMŠKE CESAR ViLJEM V AVSTRIJI.
Sedanji sprejem nemškega cesarja na avstrijskih tleh jc jako slovesen. Viljemu sc je peljalo nasproti vse avstrijsko vojno brodovje, da ga spremlja v Puli. Nemškega 'cesarja pozdravijo streli baterije Oizele in Marije Lujize, ko se pripelje v Pulj. Cesar Viljem se izkrca v Pulju na Elizabetuem molu. Na Viljemovo ladjo se podajo poveljnik mornarice grof Monte-cuccoli, namestnik princ Hohcnlohc, tem. Potiorek in podadmiral Ripperz. Zvečer cesar zapusti Pulj in se odpelje s svojim dvornim vlakom na Dunaj. Na Dunaju delajo velikanske priprave za Viljemov sprejem. Ceste, po katerih se pelje cesar, so okrašene z avstrijskimi in nemškimi zastavami. Vojaki dunajske posadke oodo tvorili špalir od južnega kolodvora do dvora.
VSTAJA DELAVCEV V PANAMSKEM PREKOPU.
Med delavstvom Panamskega prekopa jc izbruhnila vstaja. Stavka .3000 delavcev črncev. Pritožujejo se zaradi slabega ravnanja in slabe oskrbe. Nastal je spopad. Dva Američana sta usmrčena. več sto oseb je ranjenih. Zaprli so mnogo oseb. Boje sc. da se stavka še razširi.
STRAH PRED NEMCI NA ANGLEŠKEM.
V	Londonu sc govori, da sta nedavno ptola dva transportna parnika iz Hamburga do izliva reke Humber. Na parnikih -je bilo polno vojakov.
Angl. admiraliteta namerava ustanoviti ob vzhodnem obrežju rezervo 100 ladjic, ki bodo ob slučaju vojske lovile podmorske «11110.



Spomlnlaite se z darovi ..Roko-delskena Doma" v LlubljarJ!

Dnevne novice.
+ Sv. oče katoliškemu dijaštvu. Papež Pij X. je sprejel udclcžcncc katoliškega dijaškega kongresa, ki tc dni zboruje v Rimu, v svečani avdijenci in je odgovoril na udanostuo izjavo ,ki jo je bil prebral dr. Carletti, v daljšem govoru, ki je v njem zlasti povdarjal vzajemnost znanosti iu vere. Veda in vera, je dejal sv. oče, sta peroti, ki sc ž njima duh dvigne kvišku do spoznanja resnice. Ni res, da bi cerkev ovirala napredek znanosti, marveč jc imela učenjake vedno visoko v časteh. Seveda, tisti takozvani katoličani, ki pod pretvezo zgodovinsko - modroslovnc kritike prepajajo vse z duhom zanikanja in menijo, da s tem pospešujejo prosveto, ki bi odgovarjala modernim razmeram, so na krivi poti. Laste si pravico napadati avtoriteto, a se pri tem opirajo le na lastno sodbo, ali pa na sodbo ljudi, ki niso merodajni. Naj jih svet smatra za odlične može; v resnici iščejo le svojo slavo. — Govor je trajal približno pol ure iu je napravil na dijake globok vtis.
+ Zmaga S. L. S. V Gabrovici na Krasu so bile 10. t. m. občinske volitve. Radi mogočih burnih prizorov jc dospel c. kr. okrajni komisar na volišče. Zmagala je S. L. S. 11 novih starešin pripada S. L. S., eden sam k liberalni. Slava! Liberalci podajo utok; a nc bo jim veliko pomagal. Sam c. kr. okrajni komisar je rekel, da ie videl malo tako pravilnih volitev. Dne 16. t. m. vzame slovo prejšnje liberalno starešinstvo.
+ Postajališče »Zazid«, med postajama Podgorje in Rakitovič proge Divača-Pulj, v občini Dekani v Istri, otvorijo dne 15. t. m. Postajališče se nahaja pri kilometru 25"/? in je namenjeno za osebni in prtljažni promet.
-)- Kaj vse ljubljanskega Sokola skrbi. Včeraj se pritožuje Sokol v »Narodu«, da je na impozantnem mladeniškem shodu na Šmarni gori preteklo nedeljo Hrvat gospod Donadini Orle pozdravil v imenu hrvaškega Sokola. Patetično zahteva zaradi tega pojasnila nd hrvaške sokolsko zveze, pravi pa, da g. Donadini samona-sebi ne more veliko pomeniti, kajti Sokol, ki Orle pozdravlja, jc čuden tič. — Nervoznemu : Narodovemu« Sokolu nato odgovarjamo: Gospod Donadini jc tako ma-lopomemben, da jc — načelnik dalmatinskega Sokola. Orlov na Šmarni gori ni pozdravil »v imenu hrvaškega Sokola«, kakor se je pomotoma poročalo, ampak kot Sokol iz Dalmacije. Ker pa v pravilih hrvaškega Sokola nikjer ne stoji, da načelnik nc bi kot oseba smel Orlov pozdravljati. jc razburjenje liubPanskega Sokola čisto neumljivo. Kakor sme pozdravljati francoske framasonske ginma-1 ste in klofaške češke Sokole, tako sme i krščansko telovadsko organizacijo bodisi v Milanu ali pa na Šmarni gori. Gospod Murnik — potolažite se!
+ O intelektualni in moralni anarhiji med srednješolskim dijaštvom piše zadnja »Omladina« sledeče: »Današnje dijaštvo koraka precej hitro nizdol . . . Vesel preobrat zadnjih let v dijaškem življenju je vzbujal najlepše nade, a ni še dozorelo dosti sadu, že grozi pojavljajoča se reakcija uničiti vse dobre kali . . . Med dijaki, posebno med višjcšolci večjih mest. opazujemo namreč splošen propad idealizma in vedno močnejšo vlado pesimizma ali bolje nihilizma . . . Posledice sc kažejo žc na vseli straneh. Naši profesorji menda žc dolgo niso opažali v šoli take lenobe in letargije, kakor ravno letos ... A tudi zunaj šole sc pojavlja malomarnost in brebrižnost. Zadnja leta sem je veselo rastlo število telovadccv, zdaj zopet ra-pidno pada. Dijaki so vedno manj v telovadnici. a vedno več v gostilni in kavarni, in že itak mala peščica dijakov-abstinen-tov se manjša šc od dne do dne. Sploh pojema med dijaki zanimanje za vse, kar ne služi neposredno njim samim, in če se že zanimajo za ta ali oni dogodek v javnosti, store to večinoma le, kar jih zabava. Tako je zdaj s srbsko zadevo, ki jc spravila marsikoga v resnično jezo, ker se ni razpletla v — vojno. Največ veselja ic seveda takole ob kakih volitvah ali podobnem, ko si je naše časopisje prav pošteno v laseh in sc vlačijo v javnost vse resnične in neresnične stvari raznih znanih oseb. Zato se politični listi šc precej čitajo, veliko bolj od leposlovnih in znanstvenih, ki izgubljajo med dijaki vedno več čitate-Ijev in naročnikov . . . Vedno več jih jemlje za geslo znani Nictzschejev: »Nichts ist wahr. alles ist erlaubt« . . . Vedno več jc takih, ki so izgubljeni za vsako resno delo.« — Lepo slikajo »Omla-dinaši« same sebe! Ce bi spoznali, da so sami vsega krivi, ker verujejo nerazsodnim člankarjem v »Omladini < in -Svobodni Misli«, bi bilo to premišljevanje veliko več vredno. Brc/, vsake vere, brez vsakih vzorov — kako naj bo potem vaša mladež drugačna ?
• -I- II. slovenski protialkoholni kongres bo v nedeljo, b. •junija (prvo nedeljo po binkoštih), v Ljubljani v Unionu«. Tam bo celodnevno zborovanje. Zagotovljeni so že govorniki-strekovnjaki. Zve-
čer bo protialkoholni zabavni večer istotam. — Somišljenike iii prijatelje prepo-trebnega gibanja opozarjamo na važni shod, da se ga i sami udeleže i delajo v svojih krogih za obilno udeležbo.
Obisk dunajskega občinskega sveta, ki sc tc dni pripelje v Zagreb, silno razburja živce vsemu, kar mažarsko in koa-licionaško leze in gre. Pa tudi baron Rauch se ešofira in naroča v »Agrame-rici« ter v osješki »Dravi« članke proti »avstrofllstvu«. Slednji list, ki ima Juda za urednika, se cclo drzne pisati, da je za Hrvaško samo v Budimpešti rešitev! — Kakšna rešitev? Sledeče so dobrote, ki jih imajo Hrvati, odkar so z Ogrsko sklenili nagodbo: ban, ki je eksponent Ma-žarske— odccpljenje Reke in Medjumur-ja — ^vctohicronimska afera — železniška mažarska pragmatika — pomažarje-vanjc Slavonije — pomažarjevanje skupnih uradov — gospodarska mizerija. — Kako je že rekel g. Rakoscy leta 1906 poslancu Harambašiču? »Vse, vse vam damo mi Mažari, karkoli želite, samo da ne zapustite okvira ogrske države in ne težite k Avstriji. Brez vas nismo nič — druga Srbija, ki jo Avstrija lahko zadavi, kadar hoče.« — Žalibog pa jc še precej Hrvatov, ki se te svoje moči ne zavedajo iu sc mečejo Mažarom pod noge. Ti elementi hočejo menda ob prihodu dr. Lue-gerja demonstrirati. Dokazali s tem ne bodo nič drugega, kakor da so kaj malo politično zreli in šc zdaj nc umevaio odločilne vloge, ki bi jo Hrvaška lahko v monarhiji igrala, če bi le znala. Tako pa je Hrvaška danes mancipium in ne reg-num!
—	»Orel« v Doieniem Logatcu je preložil svojo veselico, ki se vsled silno slabega, vremena ni mogla vršiti dne 2. majnika, kakor je bila napovedana, na nedeljo, 16. t. m. Veselica se vrši v zunanjih prostorih g. Iv. Pogačnika na Brodu .Začetek ob 4. uri popoldne. Na vsporedu jc:
I.	Javna telovadba: a) Rajalni nastop, b) proste, vaje, c) orodna telovadba, č) nastop sosednih bratskih odsekov na orodju, d) rajalni odhod. 2. Šaljiva pošta. .3. Srečkanje. 4. Prosta zabava s tambura-njem in petjem. — Vstopnina prostovoljna.
V	slučaju neugodnega vremena sc veselica preloži na prihodnjo nedeljo. — Vsem bratskim odsekom in prijateljem našega gibanja krepek: Na zdar! Na obilno svidenje !
—	Obolel je gospod nadučitelj Anton Sonc v Železnikih. Dobil jc trimesečni tdopust. Izvrstnemu pedagogu želimo skorajšnjega zdravja!
—	Umrl je v Fužinah obče spoštovani kralj, okrožni zdravnik v pokoju Josip Konic.
—- Angleški izletniki v Postojni. V
ponedeljek je prispelo z jahto »Vectis : na Reko 1.36 angleških izletnikov. Ogledali so si tudi Postojnsko jamo. Z Reke se odpeljejo v Benetke.
—	Obrtno - nadaljevalna šola v Novem mestu. V.šolski odbor te obrtno - nadaljevalne šole so za dobo 1908 do 1910, voljeni sledeči gospodje: Josip Ogorcvc, trgovec in župan v Novem mestu, kot predsednik; Adolf Pavser, zasebnik v Novem mestu, kot podpredsednik in zajedno zastopnik trg. in obrt. zbornice; Pran Brežnik. c. kr. gimnazijski ravnatelj, kot zastopnik mestne občine novomeške; Iv. Krajec, zasebnik, kot zastopnik deželnega odbora kranjskega; Matko Malovič, mizarski mojster iu Jurij Picek, trgovec, kot zastopnika obrtnikov; dr. Anton Pilslio-fer, c. kr. dežclnovladni tajnik, kot zastopnik" naučile uprave.
—	Ustanove. Na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani, je za leto 1909 in 1910, oddati več državnih ustali o v v mesečnih zneskih po 20 do 40 K. Prošnje jc vložiti do 15. junija t. 1. na ravnateljstvo. Prednost imajo oni prosilci, ki se izkažejo z učnim spričevalom svoje obrti. Več pove razglas ravnateljstva c. kr. umetno - obrtne strokovne šole v Ljubljani, z dne 5. maja t. I., št. 204. — Z II. semestrom šolskega leta 1908<09 sc podeli
II.	mesto za učenje na c. kr. tehnoiogič-nem muzeju na Dunaju določena ustanova Janeza Mlakarja v letnem znesku 464 K. Pravico do te ustanove imajo pripravljajoči se, ali pa žc samostojni ljubljanski obrtniki, ki so rojeni Kranjci in nemškega jezika toliko zmožni, ela morejo slediti pouku. Prošnje jc vložiti do 5. junija 1909, pri predstoječem šolskem oblastvu, oziroma pri mestnem magistratu v Ljubljani. Natančneji pogoji so razvidni v razglasu c. kr. dež. vlade za Kranjsko, z dne ,30. aprila t. 1., št. 10.221.
—	Enoletni prostovoljec samomori ec.
V	gozdu Kozjaku pri Karlovcu se je iz službene puške ustrelil enoletni prostovoljec domobranskega pešpolka št. 28. Hilarij Šuvič. Našel ga je drugi dan neki pastir. Nesrečneža so pokopali z vojaškimi častmi. Vzrok samoumora ni znan.
—	Izpit zidarsko-stavbno tehniškega mojstra je napravil pri deželni vladi gosp. Alojzij Brecelj iz Zapuž pri Ajdovščini. Absolviral je z dobrim uspehom tečaje za stavbne obrtnike na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani.
! — Močan udarec. V Bercctovi gos ni v Dravljah je dne 8. majnika t. 1. zvei popivalo več domačih kmečkih fanti med njimi tudi 20-letni Anton Grum Janez Zdešar, posestniška sinova iz D velj. Ob eni uri zjutraj so sc napotili pr domu iu se razdelili v dve nasprotni gruči. Nastalo jc izzivanje in na neki križpotu pretep. Štirje fantje so stel Zdešarja je pa Anton Grum z neko veii lopato s tako močjo udaril po glavi, da jc zlomil držaj in se je ta s krvjo oblit nezavesten zgrudil na tla. Zdešarja prepeljali v bolnišnico, Gruma po so on niki odtirali v zapor.
—	Imenovanja v Trstu. Pri si noč tajni seji mestnega sveta jc bil itnenov primarijem v mestni bolnišnici dr. Sturli, vitez Fran Josipovcga reda, in zadnjega časa asistent telesnega zdrs nika cesarjevega. — V isti seji so bili lastno prošnjo stalno umirovljcni: učil mestne ljudske šole v Rojanu Ivan Va cetta, voditelj mestne ljudske šole na Pi seku Josip Koren in voditeljica mestne otroškega vrtca v Rojanu vdova Peti vich.
—	Odlikovanje. Višji stavbeni svi nik pri poštnem in brzojavnem ravnate stvu v Trstu, Jaroslav Pesclike, je po\ dom svojega umirovljenja dobil nasl dvornega svetnika.
—	Nesreča ali zlobnost. Dne 10. t. okolu 7. ure zvečer je stalo več delave za tovarno za steklo v Toplicah pri l gorju, med njimi .32 let. stari Herman L negger iz Ivnika na Štajerskem 111 .loi Schaffner iz Toplic. Kratkoč-is li so se tem. da so na neko v obližju stoječe ti r vo metali kamenčke. V trenotku, ko Schaffner pobral kamen in se naglo dvi 11 i 1 od tal. dregnil ga je Lancggcr z nože v levo stran hrbta. 11111 prerezal pljuča ga smrtnoncvariio ranil. Storilec prizna dejanje in pravi, da jc bil vinjen iu sc za Schaffnerjcvim hrbtom z nožem igr nakar sc ta pokonci skloni ter se s mi r sadi na. nož. Preiskava bo dognala, če bila tu nesreča ali zlobnost.
—	Okrajna učiteljska konferem Radovljiški okraj ima konferenco dne julija t. 1. na Bledu.
—	Cebelni roji. Dne 12. t. m. sta z\ tela dva prva roja čebelarju Miha Ježe na Poljanah pri Št. Vidu nad Ljubljano. Tudi v Ljubljani ie dobil ta dan neprič kovano 2 kg 30 dg težkega prvca mete našega lista Hinko Zirkclbach in sic kljub dolgi zimi, mrzlemu in deževnei majniku 13 dni preje nego lani pri najlei pom'iadi. Tudi medene so letos čebc okrog Ljubljane.
—	Izobraževalno društvo v Ro\ priredi v nedeljo, dne 16. t. m., ob 3. 1 popoldne igro »Za letovišče«, pri katt tudi po.ie moški zbor 1. »O mraku« in »Pogled v nedolžno okov. Uljudno vabi odbor.
—	Velik hotel na Planini nad Jeset cami trdi. da bo zidal gospod Jožef K( man iz Slatine pri Begunjah, penzijonir postajenačclnik, sedaj stanujoč v svoji v na Planini. Les za to ima že pripravlje suh in obrezan v Črnem vrhu nad Plat 110. Kapitala ima sam dovolj, le nekaj 111 lega mu še manjka. Ce kdo hoče ž n;i stopiti v kompanijo, sc sprejme, pa za to ni potrebno. Bog daj. da bi z zidanje kmalu začel! Mi Jeseničani iz srca priv< ščimo Rovtarjem nekaj zaslužka pri vo nji, saj ga sedaj tako ni nič, ko ruda vi nc gre in morajo imeti zato svoje volii v hlevu. Da bi bilo lc kaj kruha iz moke!
—	Razprava proti Mazziuijancem.
so v Pulju nabijali veleizdajske lepake.: ne bo vršila na pristojnem okrožnem s< dišču v Roviniu. ampak vsled predlo; generalnega prokuratorja, ki ga je na višje sodišče sprejelo, je delegirano za pravdo deželno sodišče v Celovcu. 0 ravnava bo v kratkem.
—	V tujini umorjen. V S. Lorain Ameriki so neki neznani ljudje na ce; zaklali 19 let starega Slovenca Antoi U d o v č a iz Rakeka na Notranjskem.
—	Hudomušni Slovenec. Iz Clevela da poročajo: Zanimiva zgodbica se na pripoveduje, kako jc moral neki gost velikem mestnem hotelu ostati skoro c dan zaprt v svoji sobi in sc premetava v postelji, čakajoč na svoje — hlače. HI če niso prišle, dasiravno je poslal obup' prošnjo na krojača. Zvečer šele je zap stil posteljo. Toda 011 ni bil edina oseb ki je klel svojo nesrečno zvezdo in Cl veland. Več drugih gostov po hotelih moralo čakati na hlače. Vzrok vsem te sitnostim je bil — Slovenec John Strni belj, ki je tožil The Pantorum, kjer se kajo hlače za hotelske goste, za zaosta plačo 48 dolarjev. Konstabel Chris ft Mahon jc >konfisciral« vse hlače in su nje, ki so se nahajale ono noč v kroja niči. Poslovodja ;e moral dati boud, in 1 deva se jc končala drugi dan.
—	Kako je turški konzul v Trstu i vil, da ic odstavljen stari sultan. Tur? konzul v Trstu jc padec Abd ul Hanii javil s suhoparnim »Poslanim« v lis »Piccolo«.
100 kron. Prispevale bodo tudi druge češke občine.
—	Pobegnil -je dne 6. t. m. 17!etni Fr. Klampfer svojemu mojstru Francetu Bur-gerju, mizarju v Spod. Šiški. Kdor ve kaj o njem, naj to naznani c. kr. okrajni sodniji v Ljubljani.
Cin blaznega. Minoli ponedeljek je v Zadru nenadoma zblaznel pilot Pjčinič, ki je o prostem času tudi pomagal v liiši kapitana Nisitea. Kakor ponavadi je prišel zjutraj na delo, a naenkrat zblaznel, potegnil revolver in pomeril na ženo kapi-tanovo. Zadel jo je v prsi in bo težko ostala pri življenju. Le s težavo so zbe-snelega Pičiiiiča ukrotili in odpeljali v bolnišnico.
—	Umrl je v Trstu bivši komerci-jelni ravnatelj avstrijskega »Lloyda«, Rudolf Fritsch, star 57 let.
Od miliionarja do berača. Nekdanji kralj ledenega trusta, Karol Mosse, ki je še pred nekolikimi leti imel 100 milijonov kron premoženja, oglasil se jc te dni pri ameriškem sodišču in javil, da nima več niti dolarja premoženja. Vse je izgubil v nesrečnih špekulacijah.
š Prosimo jutri takoj po volitvi iz vsakega spodnještajerskega mesta in trga brzojavnega poročila o razmerju glo-*ov.
š Iz Šoštanja prinaša graška »Tages-pošta« na novo vest o otvoritvi konkurza nad premoženjem hotelirja R a i s t e r j a in našteva pri tej priliki slovenske dolgove podvojeno in potrojeno. List je prinesel že vest o otvoritvi konkurza šc predno je o tem bil obveščen konkurzni komisar, torej morajo biti med graškim uredništvom in okrožnim sodiščem neke tajne a dobre zveze, katere razkriti bi vsekako priporočali. Običajno jc sicer, da se navede tudi vrednost premoženja v konkurzu se nahajajočega dolžnika, to se pa »Tagespošti« ni zdelo potrebno, ker hoče svojim bralcem natveziti, da jc ves dolg kratkomaio nepokrit, kar pa resnici nikakor nc odgovarja: Raisterjove nepremičnine reprezeiltujejo tako visoko vrednost, da bo njemu po prisilni likvidaciji ostalo šc nekaj premoženja. Vzrok za otvoritev konkurza ni taktična insolvcn-ca, ampak hudobnost nekaterih malih upnikov. zastopanih po gotovih celjskih odvetnikih, kojim je morda senzacija ljubša, nego interesi njihovih klijentov. Šoštanj-ska pos., ki še dolgo ne bo ležala v zadnjih dihljejih. kakor to prorokuje tetka iz Gradca, pri Raisterju sploh nc more priti v škodo, ker ima le malo terjatev in tisto sigurno ukn ižeuo, ne samo pri Raister-jevih, ampak tudi pri drugih zemljiščih. Kar še ve omenjeni list povedati o drugih Slovencih, bi nam le dokazalo, da kores-pondent ne zna prav šteti iu nima pravega pojma o zcmljeknjižnih podatkih, saj videti je, da nekatere številke v svoji hudobnosti kar no večkrat šteje. Skrb za iz-ter-javanje naj pa lc naši uemčurčkt pustijo drugim, k njim prišli gotovo ne bomo za pomoč, saj je tudi ne bi mogli najti, ker itak slabo piskajo.
š Slovensko kal. akad. tehn. društvo »Zaria« ima prvi redni občni zbor v letnem tečaju 1909. v petek dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer prj »Zeleni Štajerski« s sledečim vsporedoni: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo preglednikov. 1. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti.
š Podčastnik pobegnil. Podčastnik 87. pešpolka v Celju Avgust Kellerer je poneveril erarični denar iu pobegnil. Te dni so begunca prijeli v Mariboru.
š Vreme. Po Slovenskih goricah je bila 7. in S. t. m. precej huda slana. Fižol, grah in vse kar je že vzklilo rane setve, je pokončano. Gorice so ponekod precej trpele. Nekaterim posestnikom jc do polovice pobralo. Vreme je šc vedno mrzlo in močno vetrovno.
š Utonil je pri ribarjenju pri Laškem trgu umirovljcni davčni sluga Ludovik D o v c č a r.
lj Nemški cesar se pelje danes zvečer mimo Ljubljane. Na južni kolodvor pripelje dvorni vlak nemškega cesarja ob 10. uri 10 minut. Dvorni vlak bo na tukajšnjem kolodvoru stal pet minut. Nemški cesar se odpelje dalje ob 10. uri 15 m. Kolodvor bo strogo zastražen. Vstopnice •na peron se dobe lc na policiji. Železniško progo straži žc cel dan orožništvo, ki je bilo poklicano z dežele. Na Dunaj se pripelje nemški cesar jutri ob 10. uri dopoldne.
lj Srednješolci in lesi. Že nekaj časa hodijo mnogi srednješolci po Ljubljani v — rdečih fesih. Pravijo, da nekaterim profesorjem ti »mladoturki« niso nič kaj všeč in da nameravajo nedolžne fese prepovedati, ker so mnenja, da bi bil ceio srbski kalpak lepši kot ta turški kizmet na glavi ... Ti fesi nekaterim profesorjem na-pravljajo tolike skrbi, kakor svoj čas pokojnemu ravnatelju učiteljišča nekaj siič-nega. Hrovat je nekega lepega dne zapa-
zil, da so učiteljiščniki prišli v šolo s palicami. kakršne nosijo na sprehodih naj-clcgantnejši gospodje. Razburjen je ravnatelj prepovedal palice. Drugi dan so podjetni učiteljiščniki prišli v šolo s — soinčniki. Ravnatelj je gledal, pokašljeval, sklical konfcrenco, a solnčnikov hi mogel prepovedati. »Zmagovalci« - učiteljiščniki so bili nekaj časa na svoje solnčnike jako ponosni, a ker so jih profesorji pustili v miru so to »lepo nošo« sami opustili. Kaj takega hi bilo tudi z nerodnimi fesi, ki povzročajo mladim inteligentom še ne-prilikc pri odkrivanju ter se sedaj resno pečajo z mislijo, da bi gg. staroturškim profesorjem samo salutirali.
Ij Osebne vesti. Prestavljen je konceptih praktikant deželne vlade Ludovik Pinkava od deželne vlade k tukajšnjemu okrajnemu glavarstvu, deželnovladni konceptih praktikant Viljem Pfeifer iz Krškega pa k deželni vladi v Ljubljano.
I i Skupna skušnja ženskega in moškega zbora »Ljubljane« bo jutri zvečer ob 8. uri v dvorani »Slovenske krščan-sko-socialne zveze« (»Union«, Frančiškanske ulice, pritličje na levo).
Ij Proinenadui koncert priredi »Slovenska Filharmonija« ob ugodnem vremenu iutri v petek ocl 6. do 7. ure zvečer pred kavarno »Evropo«. Spored: I. Frisek: »Klub črnoglavih«, koračnica; 2. Auber: uvertura k operi »Fra Diavolo<; 3. Fall: »Dolarprincesinja<, valček; 4. Gervais: »Ljepa naša domovina':, potpuri; 5. Rubinstein: »Balada Asre; (3. Mascagni: Predigra iu Siciliana iz opere »Cavaleria rusticana«.
lj Ljubljančan, duhovnik v Ameriki. Svoječasno smo poročali v našem listu, da je naš rojak Rev. L c o BI a z n i k dobil lepo slovaško faro St. Mary v lepem mestecu Haverstravv na višinah ob Hud-son Riverju v državi New Vork. Kakor povzamemo sedaj iz angleškega časopisja. je naš rojak v imenovanem mestu splošno priljubljen in sicer ne le med svojimi župljani, temveč tudi med tamošnjimi domačini, to tembolj, ker je tudi član velike organizacije Knights of Columbus, h katerci spadajo tudi najboljši meščani imenovanega mesta. Nedavno je meščanstvo v Haverstra\v priredilo našemu ro-Jaku v tamošnjem opernem gledališču lep sprejem in irsko igro »Arrah-na-Pogue«, kateri so prisostvovali vsi njegovi prijatelji.
lj Ponesrečil. Pri zgradbi predora na Martinovi cesti sc je ponesrečil 18 let stari Jožef Močilnikar iz Sneberjev. Padel jc tri metre globoko in sc na glavi ko poškodoval, da so ga morali prenesti v deželno bolnišnico.
Ij Poškodovala je cirkularna žaga Ivana Muhiča v Jelcndolu pri Kočevju'. Odrezala mu je štiri prste. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
lj Sprla sta se v Novem Vodmatu Jožef Ložar in njegov tast. Tast jc s kozarcem ranil Ložarja na vratu.
Ij Hud slikar. Predvčerajšnjim je nek slikarski pomočnik na Rimski cesti brez vsakega vzroka napadel 531etnega črev-ljar-ja Antona Jerino, ga vrgel na tla. potem mu pa vzel palico in ga začel z nio klestiti. Ko je to videl nek hlapec, je prišel J ©rini na pomoč, a ga je slikar tako telehnil v stran, da je padel v neko okno in ubil šipo. Zadeva pride pred sodišče.
Ij Nepreviden voznik. Sinoči je v WoIfovih ulicah nek voznik tako naglo in neprevidno vozil, da je z vozom podrl na tla delavca Fr. Lubeja, kateri sc je pri padcu na rokah in nogah znatno poškodoval.
lj Umrla je Jožefa Merlak. pomožnega uradnika žena ,stara 51 let.
lj Za Aljažev dom darovala sta po 50 K gg. Jos. Poklukar in Gabrijel Pic-colli. Ga. Jelica Korenčanova nabrala je 765 K. Najprjsrčnejša zahvala! Živeli!
lj V silni bedi je v Šiški rodbina nekega knjigovodje, ki je sedaj brez službe. Mož je prodal vse, kar je bilo mogoče, da v tej stiski prehrani svojo rodbino, sedaj pa nima nobenega predmeta več, da bi dal rodbini kruha. Kdor tu pomaga, bo storil dobro delo. Darove sprejema naše upravništvo.
okra' koraj izključno slovenski. Nujno bi bilo želeti, cja bi se prav mnogo slovenskih kompetentov oglasilo. Prošnje je vložiti do 19. majnika.
KoroSke novice.
k Zadružni tečaj napravi v Celovcu S. K. S. Z. za Koroško. Trajal bo dva dni, in sicer v ponedeljek 17. in torek 18. majnika. Poročevalca pošlje ljubljanska »Zadružna zveza«. — Sposobni fantje na Koroškem naj blagovolijo takoj naznaniti svojo udeležbo koroški »Zvezi« v Celovec. Stanovanja preskrbimo udeležnikom brezplačno, hrana pa bo poceni dobiti. Želimo k važni prireditvi obilc udeležbe. Če sc ne javi vsaj .0 fantov, tedaj tečaj izostane, kar se bo izvedelo na občnem zboru S. K. S'. Z. -za Koroško v Celovcu v nedeljo, dne 16. t. m. v Rokodelskem domu«. Prisrčno vabljeni! Koroška mladina. na dan!
k Sodniki, pozor! Razpisano jc mesto c. kr. sodnika za okrajno sodišče v Dobrlivasi na Koroškem. Bati se je, da to mesto zasede zopet kak kurzovec, ki bo za silo lomil slovenščino, dasi jc ta sodni
Izpred sodišča.
Nasilen prisilienec. Henrik Auingcr, 28 let star, iz GrUnaua na Gof. Avstrijskem doma, sedaj prisiljenec, ima 12 predkazni, in sicer dve zaradi žaljenja Njegovega Veličanstva, druge pa zaradi tatvine in viačugarstva. Končno so ga vtaknili v tukajšnjo prisilno delavnico, kjer je na glasu kot skrajno nasilen človek. Dne 20. marca je bil Auinger discipliniran s 14dnevnim zaporom. To jc obdolženca ujezilo ter je skušal svojo jezo ohladiti nad nadpaznikom. Ko sta ga spremljala nadpaznik in paznik po mo-stovžu. skočil je na nadpaznika in ga trikrat s pestjo udaril po glavi. Kmalu na to je zopet stekel z nožem v roki za nadpaznikom. ki mu jc zbežal v drugo nadstropje. in gotovo bi ga bil napadel, da ga ni paznik zagrabil. Zagrozil mu je nekoč: »Ti rjavi ocs, midva bova že obračunala, čc ne preje, pa takrat, ko bom prost.« Šele vojaška straža ga je ukrotila. Pokoril se bode 7 mesecev v težki ječi.
Z zažigom pretil. 27 let stari delavcc, Ivan Stokič, iz Jablanicc na Hrvaškem doma, je dne 18. aprila t. I. sitnaril v Dur-javi krčmi v Matenji vasi. Lotil se je z navadnim krušnim nožem Franceta Vdatija-la ter ga nekoliko oklal, zato so ga gostje postavili na prosto. Na cesti se je proti Jakobu Kraceljnu iu Antonu Malnariču izrazil. da bode vas zažgal in šest ljudi raz-rezal. Tc grožnje so sc vaščani prestrašili, prijeli so Stokiča in ga tirali k županu, drugi so šli iskat orožnikov. Medtem je pa obdolženec vpričo več ljudi prekhnjal Boga. Obdolženec, ki trdi. da jc bil do nezavesti pijan, bo sedel pol leta v težki ječi.
Snega ni maral kidati. Dne 1.3. marca t. I., ic oddelek prisiljencev odmetaval sneg pri tukajšnji prisilni delavnici. Med temi se je nahajal tudi Emanuel Scalceri iz Przemysla. ki sc jc izrazil, da tega dela ne bo opravljal in da vprizori žalitev cc-sarja, samo zaradi tega, da bo šel iz prisilne delavnice. Tu je res na nečuven način žalil cesarjevo osebo. Želja se mu je izpolnila, ker bo 13 mesecev presedel v težki ječi..
OBČINSKE VOLITVE V PULJU. — DR.
LAGINJA IZVOLJEN.
Pulj, 13. maja. V prvem okraju sta v petem razredu zmagala kandidata socialnih demokratov, združenih z laškimi liberalci, Lirussi s 1153 in namestnik Bon s 1'151 glasovi. Zadnji čas postavljena slovanska protikandidata sta dobila: Rak 580. Šubar 577 glasov. V drugem slovanskem okraju jc v petem razredu izvoljen dr. Laginja brez protikandidata.
BOJ V BOSANSKEM ODSEKU.
Dunaj, 1.3. maja. Danes nadaljuje posvetovanje bosanski odsek. Glasovanje se bo vršilo še-le proti večeru. Kako bo glasovanje izpadlo, nihče ne ve. Skoro vsaka večja skupina je vložila svojo resolucijo. Vlada se silno trudi, da bi preprečila sprejem resolucije, ki ji izreka grajo. Poslanec Redljch je predlagal resolucijo, katero vlada odobruje,- in ki zahteva, da nima bosanska agrarna banka pristopa ua avstrijske borze dokler je v njenih statutih odveza kmetov. Dalje so tu resolucije, da se odveza kmetov sme izvršiti le po državnem inštitutu s pomočjo javnega kredita. Resoluciji Dasczynskega in Kaline se obračate proti vladi, resolucija Bielo-lila\vekova proti Burianu. V imenu Jugoslovanov jc stavil ostre resolucije dvorni svetnik Vnkovič, kakor smo že omenili včeraj in omenjamo danes na uvodnem mestu. Bivši minister Gessmann jc stavil danes resolucije: Bosanska vlada mora imeti vedno vpliv na obrestno mero banke in ne sme brez njenega dovoljenja se nikdar obrestna mera spremeniti, en član ravnateljstva sme biti imenovan le na predlog avstrijske vlade, bosanska vlada mora podati vsako leto izkaz o odvezah kmetov, vlada sme privoliti Ic taki ustavi v Bosni, ki varuje tamošnje prebivalstvo. Morsey je stavil resolucijo, v kateri zahteva skorajšnje sklicanje delegacij.
KHUEN HEDERVARY NASLEDNIK BURIANOV,
Budimpešta, 13. maja. Govori sc. da postane Khuen Hedcrvary skupni minister financ in šef bosanske uprave.
PROTI HRVATOM NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 13. maja. Pri avanziranju uradnikov na železnicah je od 1546 avau-ziranj le 28 odpadlo na Hrvate.
ZDRAVICE TROZVEZI.
Brindisi, 1.3. maja. Pri sestanku sta nemški cesar in laški kralj nazdravila deželama, združenima v trozvezi. ki ie 30 let ohranila Evropi mir. Nazdravila sta tudi armadam trozveze.
Brindisi, 13. maja. Oticiozna »Tribuna« izvaja iz brindiškega sestanka, da sc
trozveza ne krha, niti ne poizkuša razdreti. NJega pomen jc tem večji, ker se je vršil neposredno pred obiskom Viljema 11. na Dunaju. Vrednost trozveze se je v 30 letih visoko izkazala. Trozveza jc jamstvo miru za Evropo, pa tudi splošnega svetovnega ekonomiškega položaja.
OGRSKI MINISTRSKI PRFDSFDN1K NA DUNAJU.
Dunaj, 13. maja. Ogrski ministrski predsednik \Vckerle je došel sem, da se udeleži jutrišnjega sprejema nemškega cesarja.
NEMŠKI CESAR OBIŠČE AVSTRIJSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
Dunaj, 13. maja. Nemški cesar še tekom leta obišče avstrijskega prestolonaslednika na njegovem gradu v Konopištu na Češkem.
KRALJ EDVARD SF. KUJA.
London, 13. maja. Odločeno je, da čc tudi pojde kralj Edvard prihodnje poletje v Marijine vari. na svoje navadno zdravljenje. on ipak ne obišče cesarja Fran Josipa v Išlu.
RUSIJA.
Peterburg, 13. maja. Državna duma jc odobrila izredne stroške proračuna vojnega ministra v znesku 80,841.000 rubljev. kakor je predlagala proračunska komisija.
BOLGARIJA.
Sofija, 13. maja. Ministrski svet jc sklenil, da sc na vseh bolgarskih državnih železnicah uvede tarifa po zonah.
STAVKA POŠTNIH URADNIKOV NA FRANCOSKEM.
Pariz, 13. maja. Vladni listi soglasno trde, da tudi monarhisti rujejo ter s socialisti skupno hujskajo uradnike. To vest je treba z veliko rezervo sprejeti, ker Clemenceau vedno pride s takimi rečmi na dan, kadar v svobodomiselni stranki poka. S tem misli republičanski ponos zbuditi. Ako bodo ti manevri dolgo držali, jc veliko vprašanje.
DOGODKI NA TURŠKEM.
Carigrad. 13. maja. Med vojaškimi mogočnjaki in sultanom so se radi izvrševanja smrtnih obsodb pojavile diference. Sultan je za amnestijo. Vlada namerava dati kovati posebne spominske svetinje ter iili razdeliti med makedonsko ar-anado. Preiskave v palači bivšega sultana se nadaljujejo. Včeraj so našli zopet veliko vsoto denarja.
Izvid gda. dr. Hugona G r a c t z e r j a prakt. zdravnika
na D u n a j u. G. J. Serravallo M 292 (14)	v Trstu.
Marca tega leta sem prestai influen-co. ki je imela za posledico močno slabokrvnost. tako cla sem z veseljem pozdravil prispetje Vašega Serravallovega ikina-vina z železom«. Z veseljem potrjujem. da sem bil med časom svo-je rekon-valescence, ko sem ga užival, prav zadovoljen s tem izdelkom. Sicer si nisem cla! preiskati krvi. pa sem vendar po učinku kina-železnatega vina spoznal, kako se mi je boljšalo moje stanje do popolne ozdravitve. Vaše kina-vino se je doslej izkazalo v mojem slučaju za izborno krepčilo in sredstvo proti malokrvnosti.
Na D u n a j u , 11. oktobra 1907.
D r. H u g o n G r a c t z e r.
rjrx*ž;::<02: ojkinje.
Cene veljajo za 50 b(j.
Budimpešta 13 maja
Pšenica za maj.......13 96
Pšenica za oktober 1. 1909. . . .	1177
Rž za oktober 1. 1909......936
Oves za oktober.......7 64
Koruza za maj 1. 1909.......7 64
Efektiv: neizprem..
Vlalua n. morjem 306-2 m, ired. zračni tlak 735-0 n m.
Čm op«-
»OVBO|l
SUnj« bsio-metr« v mm
Temp«-r.tnra
po Celzija
Vetrovi
Neb*
12
13
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop
739 0
37-2
13 3 104
brezvetr. I sl. jvzh.
34 7 i 21 5
del. obC pol obl. oblačno

0.0
Srednja včerajSoj« temp. 13-3», norm. 13 7'
kadar kupujete ,KUNEROL", da vam "j* rte dajo pod podobnim ovitkom zavito OO rastlinsko mast. !me .KUNEROL" je ^ razvidno na vsakem ovoju.
ID V
^POZO
m
m
M zu pohištvo iR Mrrafg
immi FrančISScansKe \\M te 18.
USTANOVLJENO LETA 1857.
TELEFON ŠT. 97.
PoMŠtvo vsake vrste od najenostavnejšega do naj-umetne f šega. Skladišče tapet, obokMc okenskihkarnis _ zaves In preprogj. Velika fssfeera pohištvenega blaga §
■Mesr><sHn.V4 <xiemsK>i*s:samimi8n>.
Za dečke: črne in modre obleke.	Za deklice: bele obleke.
; : : Obleke so v zalogi v vseh novih barvah in kroj« najfinejše izvršitve po jako nizkih cenah. : : :
ijana, Mestni trg 5.
Zelo ugodna prilika!!!
Prodam prostovoljno	1313 5-1
na potoku 5 minut daleč od izliva v Savo. Cesta ic zraven, kolodvor Zidan inost 1 uro pešpota, trg Radeče pol ure oddaljen. V kratkem ima biti železniška postaja tudi tukaj na mestu. Izvrstna lega tudi za večje podjetje s pomočjo elektrike. Cena prav nizka. Slovenci, ki sc zavedate, kake veljave je dandanes vodna moč in ugodna krajevna lega, pridite, sicer bo tujec porabil pričujočo ugodno priliko! Prodam tudi pripadajoče posestvo: njive, gozd, travnik in vinograd. Več pove Hnt. Podlipnik, Loka pri Zidanem mostu, Štajersko.
Dobrega, pridnega in poštenega
0
išče g. Ignacij Bajželj, Kamna gorica. Vstop takoj.	1346 3-1
1336
Izurjen
3—1 Najstarejša svočarska tvrdka. — Ustanovljena lata 1800.
se sprejme pri tvrdki Ivan Jax & sin, Ljubijana.
030! Ljubljana oo
Prešernove ulice št. 7
Pivovarna J. Perles
priporoča
izvrstno marčno pivo
? sodnih in steklenicah.
malo kdo najde, toda nmogo denarja prihranite, ako si oskrbite svoj nakup v trgovini z obleko Jana Hoffnianna v Kromeriži, Vodna ul. 57.
Največji izbor izgotovljenih oblek za - gospode, dame, dečke in deklice. -
ier Posebni oddelek
Jedina razpošiljalnica na Moravi
za predmete po 50 vin. Nad 600 vrst drugega mešanega blaga, kot domača kuhinjska oprava, igrače itd.
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine ------—-- prosto.------ ■ ■—
Izvolite sc sklicevati na ta inserat.
1273 10-1
jj.l	.III)	lf-1 ■■! I
1329
Ponudbe s spri vanfu In z zahtevki o Sega meseca. =====
8-1
službo-do konca
priporoča Haiffiederaglšg ža najfinejše obleke za fleške fn dekitee po nizkih cenah. —
: Konfekcija oblek. :
19. :
1303 (1)

ia
priporoča vetcčastltl duhovščini ler slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čehela^-voščene sveče
'■ r
8)2	za ccrkev, pogrebe In procesije,	10—I
voščene zvitke, izborni mžd-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, ikalijah In šk-f iti poljubne velikosti ter poceni — Kupuje sc tudi vsak čas niča v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek ln suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. — Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrečf.	'.ost
Ljubljana, Prešernove (Sionovej ulice 7. Perlesova irisa.
dovršil izpit za srednje šole, bi mogel vršiti manjša dela pri kaki posojilnici. Blagohotne ponudbe jc nasloviti: Franc Kupljen v Hta-poncih 24, p.Radenci. 1339 2-1
Za Gorenjsko, za okraj Novomesto kakor tudi za Idrijo in okolico se išče po en
i	■	19	o »a*
1322 pod najugodnejšimi pogoji pri 3-1
nie n iffi!
obstoječe iz najmanj 4 sob, 1 kabineta, modernih pritiklin in, če mogoče, vporabo vrta, se išče. — Ponudbe z natančnim popisom in zahtevami najemnine na upravništvo „Slovenca".
1284 6-1
IJ',
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi si usojam uljudno naznanjati, da sem otvoril dne 4. maja v Sodnijskih ulicah štev. 4
Isto sem popolnoma moderno uredil ter se bode dobila tam vsak dan sveža graška in praška šunka, različne salame, domače kranjske klobase, več vrst čaja, konjaka, ruma, različne likerje, vino in pivo v steklenicah. — Nadalje priporočam tudi svojo bogato zalogo
svežega in nafbolfšega špecerijskega blaga
po najnižjih cenah, kakor kavo, riž, francosko olje, fino svinjsko
mast itd. Hitra in prijazna postrežba je zagotovljena. Za mnogobrojnu obisk se najtopleje priporočam.	__ __
Z najodličnejšim spoštovanjem JL«f* 11 ELI VI1 V^J« 1345 3-1
Splfet, Celovee
in Trst
- Delniška glavnica -M 3,000.000.
trg štev. 1.
Največja zaloga naglinejših

po najnlži ceni,
samo boljše vrst«,
: Ustanovljeno 1832. = Zahtevajte cenike! *
346 41-0
ično-miie.
Najmilejše milo za kožo
kakor proti pegam! = Dobiva se povsod! =
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani sum
sprejema vloge na knjižice In na te- -ffl J/ ©/
priporoča promese na koči račun ter je obrestuje po «stlh	/g /q priporoča promese na
3°/o zem. kred. srečke II. U 5-50, žrebanje 5. maja glav. dob. K 80.000 1 4 %oq. hipot.sražkežK 4'— žrebanje 15. maja glav.dob. K 70.090 3°/o h „ „ U„460, „ 15. maja „ „ „90.000 i og.premijskasračkaJ^ 15.maja „ „ K200.000
za umetnike, od dr. Sdionfelda & Co.
Fine oljnate barve za študije, akvarelne trde ln tekoče, tempera barve v tebah, paatalne barve. Raznobarvna kreda. Zlate ln raznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, srebro in alumlnlnm v listih. Štampllijske barvo. Ogljo za risanje. Raznobarvne tinte ln tnši. Slikarsko platno ln papir. Palete, škatlje za štndlje. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. - ::
slikarski vzorol ln papir za vzorce po najnižji ceni, najnovejše ln moderne suhe, kemične, --prstene ln rudninske barve.	■
:: Priznano najboljše in najizdatnejše ::
= ©Kimate fearve =
za pleskarje, stavbne in pohlštene mizarje ===== in hišne posestnike itd. ===== :;	priporoča	::
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, Ilrnež.ev, lakov Id steklarskega kle|a. . Prodala najboljšega mizarskega =
alabastra ln stakaturnega za potio-2961	barje ln zldni-Je.	1
Spljet, Celovec In Trst
Rezervni fond -
M. 300,009.
IZPELJHVfl
vseli poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
vsa glavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
MENJflLNIČNfl DELNIŠKH DRUŽB H
\MCI3»fP¥Y"D>f OSREDNJA MENJALNICI*: ' JKiCJKl* UK^ DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Dnr1«*11 7tl1r&* Badcn.češka Kamnica,Češka Lipa,Brno,MoravskiZum-* berg,J&odling, Novi Jičin, Plzen, Praga, Llberce, Cvitava.
NAKUP IN PKODHJH
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
^snrnnie pioli m\ pri Mil m in vredn. papirjev.
g Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
mssmseri maiuiib^siiiBmBSsm