^7/and
f-{/u6uce..*
/X M* E R ie/% HI—HO/Wft E
AM6RICAN IN SPIRIT .FOREIGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 19, 1962
SLOVGNIAN
MORNING NGW6PAPGR
STEV. LX — VOL. LX
Rusi pošiljajo orožje upornikom v Angoli!
Uporne domačine v portu-sralski Angoli v'ezhajo Al-žirci, Rusi pa jim pošiljajo orožje.	i
LIZBONA, Fort. — Portugalskim čatam se je posrečilo upor domačinov v afriški Angoli o-mejiti na skrajni severni rob dežele, ki ima neposredno zvezo s Kongom. Kongoška vlada je dala upornim domačinom Angole na razpolago taborišče za vojaško vežibanje. To je v glavnem v rokah bivših alžirskih gverilskih oficirjev, katerih nekateri so na samem terenu v Angoli.
Glavno težavo predstavlja dobava orožja. Tega je upornikom primanjkovalo, dokler ga niso začele dovažati ruske ribiške ladje. Te so se v zadnjih mesecih ponovno pojavile v bližini portugalskih posesti v Afriki in zaplule tudi v tamkajšnja pristanišča za “pomorsko pomoč.” Portugalske oblasti trdijo, da so ite ladje imele opremo, ki bi lahko služila za polaganje min ali pa zaprtih zabojev z orožjem in drugimi vojnimi potrebščinami. Uporniki lahko vsak čas potopljeno orožje na označenih mestih dvignejo.
Naj bodo sumnje portugalskih oblasti v Angoli utemeljene ali ne, gotovo je, da imajo uporniki v zadnjem času veliko modernega orožja, ki ga preje skoraj niso poznali.
Pripomniti je treba, da ves komunistični svet upor v Angoli moralno podpira. Katere izmed komunističnih držav mu nudijo dejansko pomoč v orožju in vojnih potrebščinah, za sedaj če ni jasno. Upor so proglasili za “osvobodilno vojno” in se zavzemajo z vso silo zanj tudi v Združenih narodih.
Novi grobovi
Joseph Žnidaršič
Včeraj je umrl v Rest Home v Unionville, Ohio, poznani rojak Jos. Žnidaršič s Fond Rd., Madison, Ohio. Pokojnik je bil star 74 let, rojen v Podcerkvi, fara Stari trg pri Ložu na Notranjskem. Zapušča štiri sinove: Edwarda, Josepha, Leonarda in Alberta. Na mrtvaškem odru bo počival v Behmovem pogrebnem zavodu v Madison, Ohio, V Ameriki je bival 37 let. Bil je član društva Napredni farmer ji št. 44 SDZ in društva Woodmen
Olje kradejo iz zemljev neiie|i® ,?e "«* širajk
pristaniških delavcev?
WASHINGTON, D. C. —
Tekom zadnjih 12 Jet je bilo ukradenega iz zemlje v Texasu petroleja v skupni vrednosti preko bilijona dolarjev.
LONGVIEW Tex. — Velika
J
okrajna porota je spoznala krivim 44 oseb, ki so bile obdolžene, da so vpletene v kraje petroleja, škandal, ki zavzema v zadnjih tednih vedno večji in večji obseg. Doslej je bilo v štirih okrajih v državi spoznanih 62 oseb krivih 358 takih dejanj.
Lastniki sosednjih parcel bo-
ot’ the World št. 293. Pokojnik g at ih petrolejskih polj zvrtajo
zapušča tudi dva brata v Jugoslaviji. Pogreb bo iz Behmovega pogrebnega zavoda v petek ob desetih dopoldne na Madison pokopališče. Obiski v pogreb, zavodu danes od 7. do 9. zvečer, jutri, v četrtek, od 2. do 4. pop. in od 7. do 9. zvečer.
Anton Zadnik
Včeraj zjutraj je po kratki bolezni umrl na domu Anton Zadnik z 1129 Norwood Rd., Star je bil 84 let, rojen v Adamovi vasi pri Velikih Laščah. V Ameriko je prišel pred 60 leti. Tukaj zapušča ženo Mai'y, roj. Virant, doma iz Rašice pri Velikih Laščah, hčerki Mary Zalokar in Mildred Brogoch, sina Anthonva, deset vnukov in sedem pravnukov. Bil je član društva Clevelandski delavci št. 9 SDZ in Podr. št. 6 Slovenske moške zveize. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8.80 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob treh.
na svojih tleh namesto navpičnih vrtin poševne in tako sežejo na sosedno ozemlje ter črpajo od tam petrolej. Ta način kraje je prišel na dan pred- komaj enim letom. Preiskave so dognale že sedaj, da je zelo razširjen v raznih predelih Texasa, pa namera tudi drugod. Po do-sedanj zbranih podatkih preiskav je bilo na ta način pokradenega v zadnjih 12 letih petro-
Štrajk pristaniških - delavcev pravzaprav ni nov, začel se je že pred skoraj 3 meseci, pa ga je predsednik Kennedy zaustavil s pomočjo sodnega odloka za 80 dni. Pogajanja med unijo in podjetji so se v tej dobi nadaljevala, toda niso bila uspešna. Federalni tajnik za delo W>irtz se osebno trudi, da bi nadaljevanje štrajka preprečil, toda unija noče poslušati njegovih nasvetov. Ako se bo širajk zopet začel, bo obsegal vsa pristanišča. ob Atlantskem oceanu in v Mehiškem zalivu:	Začetek
štrajka bo 23. decembra.
Pol do sporazuma z
Moskvo |@ še doš^a?
WASHINGTON, D; C. — Predsednik Kennedy je na svojem zadnjem nastopu na televiziji, kjer je razlagal svoje dvoletne skušnje, odkar je v Beli
hiši, med drugim tudi rekel, da leja v skupni vrednosti preko go odnosi svobodnega sveta do
bilijon dolarjev.
Moskve boljši kot do Peipinga. Hruščev zastopa idejo o mirnem sožitju, dOič’m Peiping o tem noče nič slišati.
Kubanska afera je najbrže odprla Hruščevu oči in mu po-
Kitajci se umaknili
NEW DELHI, Ind. — Indijska vlada je objavila, da so se kitajske čete umaknile na vzhodnem delu mejnega področja iz kazala, kako nevarno je groziti Bcmdile v bližini butanske me-'z atomskimi bombami. Kenne-je in iz Walonga ob burmanski |dy je tudi omenil, da je dobil za meji. Na obeh odsekih so kitaj- časa invazije na Kubo leta 1961 ske čete tekom oktobra in no-|“napačne nasvete,” da pa nosi vembra prodrle daleč na indij- on sam vso odgovornost za vse, sika tla,	Ikar ss .je takrat degodde.
KENNEDY POŠLJE VOJAŠKO MISIJO OCENIT POTREBE VOJAŠTVA ZUI. V KONGU
V Kongu bo nemara ikoro prišlo do novih bojev med četami Združenih narodov in- katanškim* oboroženimi silami. Predsednik ZDA je sklenil ooslati v Kongo posebno vojaško mislijo, da pregleda 'in ugotovi potrebe čet ZN za uspešen nastop preti Katangi. — Sovjetija ponuja osrednji vladi orožje.
NEW YORK, N. Y. — Položaj v Kongu se v zadnjih dneh naglo zaostruje in vse kaže, da s.o Združeni narodi odločeni znova uporabiti silo proti Katangi, da dosežejo njeno združitev z ostalim Kongom. Na Združene države so se obrnili za nove količine vojnih potrebščin za svoje
vojaške enote v Kongu. Združene države so prošnji ustre-	, . , ,
gle in bodo poslle v Kongo posebno vojaško misijo, da ugo- ^.-ujevalo se o vsa ce e, tovi potrebe vojaštva ZN za uspešen nastop. Med tem je j-' decembru m januarju od 7. do očitno, da skušajo položaj izrabiti Sovjeti. Ponudili So ;?• ^ecer. Vse dobrodošle! osrednji vladi orožje, da bi mogla sama nastopiti proti K a- j Razgovori sc bodo ubnovd,-tangi. To bi spravilo čete ZN v skrajno neugoden položaj j Zveza uredniškega usobia in spremenilo Kongo zopet v bojišče med Zahodom in icirevmkov Plain Dea.er m v e-
Vzhodom.
Iz Clevelanda in okolice
Božična številka AD—
Jutri bo izšla božična številka AD. Natisnili smo nekaj več izvodov. Kdor bi želel poslati to božično izdajo svojcem ali znancem kjerkoli, naj pošlje naslov prejemnika in 35c (v znamkah). Letna seja—
Podr. št. 3 SMZ ima v nedel jo ob 1:30 pop. letno sejo v Slov. domu na Holmes Ave.
Tekmovanje v košarki—
Mestno tekmovanje za žensko košarkarsko skupino (basketball) v St. Clair Recreation Center se bo začelo jutri, 20. dec.
veland Press je pristala včeraj na , nove Skupne razgovore z lastništvi listov, ni pa bil za te razgovore določen čas. Župan R.
Vsi poskusi Združenih naro- Kongom, tudi Adulova vlada ne dov za združ itev Katange z osta- bo mogla obstati, lim Kongom so ostali v bistvu j Sovjet uka zveza je ponudila doslej brez uspeha. Combe je	osrednji vladi,	prav	za prav j	Locher je baje zaprosil za p>
poipustil, kadar se mu j,e zdelo,	I levičarskim skupinam	v njisj, |	sredo van j e zveznega delavskega
da bodo ZN uporabili silo, pa'orožje za izpopolnitev eborož - j tajnika W. Wirtza.
zopet molčal k vsem predlogom, tve domače armade, ki naj bi |	------o------
ko se mu je zdelo, da je nevar-	na lastno pest	ukrotila Comfoe-j	Komunistična partija V
nosit mimo. Združenim naro-	^ja v Katangi.	Gen.	Mcbutu,,	ZDA obsojena
dom se je začelo muditi, ker jim .vrhovni poveljnik kongoške voj- WASHINGTON, D. C. — Ad-zmanjkuje finančnih sredstev,'ske, je sicer naklonjen Zahodu, zato skušajo sedaj naglo napra- prav talko predsednik republike viti red. Glavni tajnik ZN'Kasavuibu toda ona sama ne-
mimistracija je pognala ameriško komunistično partijo pred
V Dominikanski republiki imajo jutri predsedniške volitve
WASHINGTON, D. C . — V Dominilkanski republiki so se končno dokopali tako daleč da imajo jutri predsedniške volitve. Med številnimi kandidati imata samo dva nekaj upanja na zmago: levičar Bosch in desničar Fiallo. Trenja med obema morajo biti huda, kajti levičar Bosch je zažugal, da bo u-malknil kandidaturo, ako volitve ne Odložijo za en mesec.
Kot vzrok za tako zahtevo je navajal trditev) da je neki jezuitski pater trdil, da je Bosch, Voditelj Dominikanske revolucij onarne stranke, s svojimi sodelavci vred komunist, kar je volivce odgnalo od revolucijo-nacne stranke. Bosch potrebuje Gedaj mesec dni, da prepriča Volivce, da je jezuitski pater v zmoti.
Politični opazovalci mislijo, da se je Bosch odločil za to taktiko, ker je prišel do prepriča-
Amerškanci so dobili največ Nobelovih nagrad
PARIZ, Fr, — Od kar je Albert Nobel, švedski proizvajalec dinamita in drugih močnih razstreliv ustanovil “Nobelove nagrade,” so jih dobili Američani s jDodročja znanosti skupno 52,' Nemci 45, Angleži 41, Francozi 17. Nekaj so jih dobili tudi Rusi in pripadniki drugih narodov.
Na področju literature so A-merikanci dosegli več Nobelovih nagrad šele v letih po drugi svetovni vojni. Preje so te ostajale skoraj redno v Evropi.
I sodnijo, ker se ni dala registri-
Tant je začel izvajati na Katan- Jmaia ne bosta mogla preprečiti jr-w hot “agent tuje sile’’ v smi-go gospodarski pritisk in naročil četam ZN, naj bodo pripravljene za nastop. Te so bile v zadnjem času okrepljene s prihodom okoli 1,500 Indonezijcev.
Napore Tanta podpirajo Združene države in delno Belgija,
jel
Jutri 20. dec., 1962 bo izšla božična številka Ameriške Dcmovine. Naši razna-šalci vam bodo dali list v roke ter vam voščili srečen božič, če boste doma. Ako boste imeli kaj zanje, jim lahko ob tej priliki izročite.
novih zapletlj a jev v Kongu, čo j ^ Gnanega McČarranovega za-Združeni narodi odpovedo. j hone iz 1. 1950.
i Strankini advokatje so- se | sklicevali na pravico ki jo dalje peti dostavek k ustavi, da ni namreč nikomur treba dajati pred oblastmi podatke, ki ga obtežujejo. Sodnik je to stališče zavrnil z izjavo, da se peti dostavek k ustavi nanaša samo na ljudi ne pa na organizacije. Sodnik je stranko obsodil na $120,000 kazni. Stranka je vložila priziv.
Senegal nova podoba afriške demokracije!
PARIZ, Fr. — Senegal
, ,	.	, T	nekdanja francoska kolonija,
med tem ko sta se Anglija m	J
„	.......... .. .. rr sedaj samostojpna republika in
Frandia izjavili proti njim. To .J	, T
i.	..	,	„ clamoa Združenih narodov. Ima
je spravilo v nevarnost ves Tan-, ,	.	. .	.	,
; v n, ,	■	, i	seveda svojo vlado, svoj parla-
tev načrt. Tako je postal Kon-	J	j •,
,	; vf ,	... ment in svojega predsednika,
go ena glavnih	točk	sedanjih	_ , .	.	,	.r,	,
T.	,	,,T	Sedaj	se je dogodilo,	da	sta
razgovorov Kennedya in Mac- , ,	.	,	®	.V1
..	-n l n vlada m parlament prišla nav-
millana v Nassauu na Bahamih. ,	^	,	. . ,
sknz, kar v svobodni demo-
Nevarnost sovjetskega Tjose- ^raciji	nenavadnega. u v .
ga V Kongo	Nenavaden je v Senegalu potek j	^ P1V(^ pomoč
Čas se ne izteka sarho Združe- vladne krize, nim narodom, ampalk tudi sami! Parlament je- izglasoval ne-
ST. LOUIS, Mo. — Rdeči križ je tekom enega leta izdal 200.-“aT’cMa zaiipnico vladi, ker” se ne str-- ™ potrdil o uspršno končanih
Adiule. Pred nekaj tedni je ko- nja z njeno gospodarsko pohti-maj preživela krizo v parla-^o. Ministrski predsednik Dia mentu in se komaj drži nad vo-!je podal ostavko, potem jo je do. Njen vpliv je iz dneva v Pa radi osebne varnosti kar podan manjši in če Združeni naro-bral v gozdove!
di ne uspejo naglo s svojim načrtom o združitvi Katange s
Kennedy in Macmillan premišljujeta v letovišču Nassau
CLEVELAND O. — Načrt za sedanji sestanek med Kenne-dvem in angleškim ministrskim ipredsednilkom Macmillanom je bil narejen že pred tedni. Takrat je bilo v mednarodni politiki mirno — kubanska afera še ni butnila na dan — in vsi so mislili, da bosta oba predsednika lahko več počivala, kot se
razgovarjala. Da bi se morala blja, da sedaj ne bi zmagal pri .v	...	,	...
Volitvah	(povrhu se pogajati, na to ni mh-
CU.OUOY
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno in sorazmerno toplo. Najvišja temperatura 48. Verjetnost dežja. Jutri hladnejše in Tnožnost naletavanja snega.
če mislil. V par tednih se je položaj bistveno predrugačil in pripravil za sestanek celo vrsto predmetov, ki se jih ne veselita ne Kennedy ne Macmillan.
Prvo presenečenje je preskrbel govor bivšega Trumanovega državnega tajnika Achesona, ki je znova potrdil za Anglijo ne prijetno dejiStvoj da je namreč Anglija odigrala kot svetovna velesila. Radi te izjave je šla vsa Anglija pokoncu, parlamentarna opozicija pa je spravila Macmillana tekom parlamentar-
ne debate v prav neprijeten položaj. Macmillan bo gotovo skušal dopovedati Kennedyu, naj opozori svoje svetovalce, naj govorijo previdnejše, kadar obravnavajo Anglijo.
Nič manj ni razburil Anglijo sklep našega federalnega tajnika za narodno obrambo, da opu-sti vse pripravljalno delo na raketi Skyibolt, ki je tekom petih let požrlo nad pol bilijona dolarjev, pri tem pa radilo samo pet ponesrečenih poskusov. Kdaj bi ‘bila raketa Skybolt uporabna, tega strokovnjaki še ne vedo, pač pa so naračunali, da bi prvih 400 raket stalo nad tri bilijona dolarjev. McNamara je šel v Anglijo, da pomiri razburjene duhove, kar se mu ni posrečilo. Kennedy in Macmillan bosta skušala v Nassauu najti kompromis. Da bo pot do kompromisa težka) zato bo poskrbel McNamara, ki jie tudi šel s Kennedyem na dvodnevno letovanje.
Kennedy in Macmillan se bo-
sta pogovar jala tudi o Evropi, j Kennedy in Macmillan ne bo-Macmillan je v ta namen šel sta mogla iti preko spora med sredi decembra v Pariz na raz- Moskvo in Peipingom, ki je tre-govor z De Gaullom. Uradni nutno gotovo najvažnejši dogo-kemunike o tem sestanku govo- dek v medmarodni politiki in ki ri o “popolni sličnosti pogle- bo imel res dakkosežne posledi-dov” obeh državnikov. Ne ve-|ce, naj se obrne tako ali tako. mo, če je to res; če je, pa dvo- Spor ni izumetničen, kot je biLka. Uradno vatikansko stališče
trdi še zmeraj, da sv. Oče trpi na anemiji (slabokrvnosti).
Dia je levičar, dočim j.e predsednik republike Senghor desničar. Oba sta se tepla za oblast, kar je pognalo ministrskega predsednika v džunglo. Je zgubil bitko proti Senghorju.
Kaj je s Sv. Očetom?
RIM, It. — O stanju papeževega zdravja krožijo po Evropi vse mogoče govorice. Večina med njimi trdii da je sv. Oče nevarno bolan in da ima celo ra-
mimo, da bo mogel Macmillan partijski spor med Titom in Sta-predati Kennedyu te “poglede,” lin cm, ki sta ga sedaj Hruščev kajti De Gaulle in Kennedy se in Tito slovesno pokopala predj Sv. Oče sam se za govorice ne strinjata le v malokateri zade- rudkiim parlamentom in sveto- zmeni in dela kot po nvaadi. vi, gotovo pa ne v tistih, ki se,vno javnostjo. Spor j.e priro- Zadnje dni je imel prav zanimi-tičsjo Evrope.	den, je samo le nadaljevanje vega gosta. Sprejel je v 25-
Kennedy in Macmillan bosta nekdanjih sporov med ruskimi‘minutno avdijenco kralja Bu-seveda govorila tudi o NATO1 in carji in kitajskimi cesarji. An- 'rundi j a Mfowamibutsa IV., ki se Evropski gospodarski skupno- glija bi rada spor čim preje iz-'mu je šel predstavit v admiral-sti. Macmillan bo ob tej prili- koristila, naša administracija bonski obleki, okrašeni s papeškim
ki prosil Ameriko, naj podpre pa za počasno taktiko. Tudi v angleške pogoje za vstop v tej točki ne moremo verjeti, da Skupnost. To je tvegan korak; bi se Kennedy in Macmillan mo-De Gaulle namreč že dolgo mi- tgla do dna sporazumeti, sli, da je Anglija postala le za-
odlikovanjem.
Pripomniti je treba, da Burundi ne meji sploh na nobeno morje. Burumdski kralj in ad-,Skratka:	sestanek pomeni 'miral je torej močno podoben
stcipnilk ameriških poslov in na- mnCg0 razgovorov, nekaj poga-!nclfedanje'm'u admiralu Hortiju’
črltov v Evropi. Sedanji sesta- ...	,	,	ki ie tudi vladal na Madšar-
n ,	, .	.	. janij m zelo malo sklepov razen ,	,
nek gabo v tej ven samo pod- '	skem, akoravno je bila Madzar-
prl in s tem škodoval angle- t*lSte®a’ ^ poveda^ da je tre-glha čisto odrezana od morja.
škim pogojem za vstop v Skupnost.
ba vsa pogajanja ti.
nadaljeva-
Avdijenca je vzbudila veliko zanimanje v rimški javnosti.
tečajih za pomočnice pri prvi oomoči.
-----(>—----
Zadnje vesti
MIAMI, Fla. — Odvetnik Donovan in trije zastopniki kubanskih ujetnikov so odleteli v ponedeljek v Havano, kjer se razgovarjajo s Castrom o izpustitvi 1113 kubanskih ujetnikov s ponesrečenega nastopa proti Castru lani v aprilu v Svinjskem zalivu. Tu so zbrane velike količine zdravil in hrane, ki jih bo dobil Castro kot odkupnino za ujetnike. Upajo, da bodo ti še pred Božičem na svobodi v Združenih državah.
BUENOS AIRES, Arg. — Včeraj je prišlo do oboroženega upora jetnikov v državni kaznilnici. V okoli 15 ur trajajočih bojih, nemirih in izgredih je bilo mrtvih 10 jetniških čuvajev in 19 jetnikov. Jetniki so del čuvajev razorožili in zadržali kot talce, nato pa skorai v celoti pobegnili. Policija jih je že večji del zopet polovila. SUNDASKY, O. — Tu so včeraj našli v njegovi trgovini umorjenega W. Jamesa, starega 1! let. Oblasti ogibljejo, da je umorjeni svojega napadalca poznal. Sodijo, da je umor povezan z ropom, vendar jim doslej še ni uspelo zločina pojasniti.
Ameriška Domovina

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628
«c*Sfe Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
~	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
^0|^83	No. 244 Weds. Dec. 19, 1962
Republikanci so oživeli
Po vsakih volitvah gresta obe stranki na počitnice, kakor hitro sta preboleli neuspehe ali pa odpraznovali voli-vne zmage. Letos so republiikanci napravili izjemo. So sicer pri volitvah pogoreli, toda volivni rezultati niso zanje tako slabi kot javnost misli. Njihova trditev, da bi bili pri volitvah zmagali, ako se ne bi dali zapeljati, da izrabljajo kubansko krizo za volivno propagando, ima 'precej resnice na sebi. Vsekako se pa lahko sklicujejo na par dejstev, ki govorijo njim v prid.
Najprvo je treba priznati, da so pri volitvah dobili 49</'( vseh oddanih glasov. Demokratje so jih prekosili komaj za dober odstotek. Ne da se dalje tajiti, da so demokratje marsikje zmagali tako kot Kennedy: z večino, ki ne dosega niti odstotka. Velikokrat so bili volivni rezultati posledica demokratske sreče in republikanske smole, ne pa privlačnosti demokratskih kandidatov in demokratskega programa. Republikanci zato mislijo, da jim dela krivico, kdor jim prerokuje, da bodo ostali na večne čase manjšinska stranka. Kdor dobi pri volitvah 49% glasov, ne predstavlja manjšine, ampak polovico volivnih upravičencev. To je razlog, zakaj republikanci ne obupujejo in zakaj trdno upajo, da bodo 1. 1964 zmagali, ako pravilno vodijo volivni boj. Kaj naj bo pravilna taktika, o tem so začeli premišljevati neverjetno zgodaj. O tem je debatiral njihov glavni odbor že pretekli teden na svoji seji v Washingtonu.
Povod za njihovo zgodnjo debato je dala — njihova zmaga na jugu pri zadnjih volitvah, kar sc malo čudno sliši. Tam je namreč zmagalo 5 republikanskih kandidatov, česar ni skoraj nihče pričakoval. Kako .se je to sploh moglo zgoditi? Saj so na jugu bili redno izvoljeni samo demokratje. Natančnejši pregled poteka volitev je odkril nekaj značilnih zanimivosti. Demokratski kandidatje niso imeli na svoji strani strnjene demokratske volivne mase. Med demokratskimi volivci se je pokazala struja, ki je že sita boja za in proti integraciji in želi kompromisne rešitve. Demokratski kandidatje niso mogli torej tako ostro nastopiti proti integraciji kot v prejšnjih časih. To so izrabili republikanski kandidatje in pritegnili s svojo agitacijo proti integraciji na svojo stran marsikateri demokratski glas, ki ni bil zadovoljen s popuščanjem demokratskih kandidatov. Republikanska zmaga na jugu temelji torej na agitaciji proti integraciji.
Proti temu so se dvignili mladi republikanci in v svojem glasilu Advance obsodili taktiko republikanskih kandidatov na jugu, ker so zagovarjali segregacijo. Mladi republikanci trdijo, da to nasprotuje vsem tradicijam njihove stranke in da bodo od njih začeli bežati črni volivci v vseh ostalih delih dežele. Beseda mladih republikancev je nekaj zalegla, kajti bila je povod za zadnjo sejo glavnega odbora republikanske stranke.
Glavni odbor ni mogel zanikati, da imajo mladi republikanci v marsičem prav. S tem je priznal, da bo tudi republikanska stranka prišla v isti položaj kot demokratska, da bo namreč imela dva programa, enega za jug in enega za vse ostale dele dežele in seveda tudi stranko razcepljeno v dve skupini, južno in izvenjužno. Demokratje si morejo tako cepitev še dovoliti, ker imajo na jugu več ali manj sigurne večine, za republikance bi pa pomenila cepitev tvegano igro. Lahko bi zgubili volivce v vseh volivnih okrajih. Zato glavni odbor še ni napravil nobenega sklepa, kam naj usmeri svoje politično delo. Odbor je uredil tudi nekaj osebnih vprašanj v stranki. Pomaknil je na odgovorno mesto voditelja ohajskih republikancev Blissa, ki se je tudi pri zadnjih volitvah v naši državi dobro obnesel.
Glavni odbor je obravnaval še drugo bolečino, ki bo pa od meseca do meseca hujša. Oglašajo se kandidatje za predsednika. Zaenkrat sta dva, ki silita v ospredje; senator Goldwater in guverner Rockefeller. Vsi so mislili, da bo Rockefeller ostal brez pravega tekmeca, kajti z Gold-waterjem ni nihče resno računal. Kot strela z jasnega neba je prišla iz Chicaga novica, da se je tam tajno zbralo nad 50 odličnih republikancev in postavilo Goldwaterja za svojega kandidata. Baje so celo sklenili, kako velik naj bo začetni volivni fond.
Ta novica je najprvo zbodla vse prijatelje guvernerja Rockefellerja in seveda tudi guvernerja samega. Guverner ima sloves, da je precej liberalen politik. V konservativnih republikanskih krogih ga radi tega ne marajo. Ravno zato so ti krogi dvignili kandidaturo senatorja Goldwaterja. Rockefeller je takoj začel akcijo proti slovesu, da je “preveč liberalen.” Imel je v New Yorku svoj prvi večji govor po volitvah in povedal, da ima tudi mnogo konservativnih nazorov. Vsekakor se je tekma med obema kandidatoma začela nepričakovano hitro in ravno tako nepričakovano zgodaj. Glavni republikanski odbor ni nič kaj zadovoljen s takim razvojem razmer v njegovi stranki. Na eni strani ne ve, kako bi pomiril liberalne in konserva-
tivne republikance, na drugi strani sta pa Goldwater in Rockefeller tako močni in znani politični osebnosti, da se ne bosta dala vrtiti po glavnem strankinem odboru.
Trenja med republikanci s tem še niso izčrpana. V januarju bod0 republikanski senatorji in kongresniki volili svoje politične organe, ki tudi ne bodo hoteli ubogati glavnega odbora. Fo ni novost in s tem glavni odbor že računa. Republikanci bodo imeli torej dosti domačih prepirov in se ne bodo mogli dosti smejati demokratom. Dejanski vodja republikancev Eisenhower je imel torej prav, ko je ponovno svetoval svojim pristašem, naj se manj prepirajo in kandidirajo, ampak rajše agitirajo za stranko v večji slogi in strnjenosti.
______________»I
j BESEDA IZ NARODA
K novi božični plošči
Cleveland, O. — V teh zasneženih dnehj ki močno spominjajo na žameten e steze in koče doma, ki jih je sneg zasul tja do okenc (kako lepe so bile tiste božične kartice s srebrnim prahom posute, kjer so imele kočice rumena okna in smrekove veje so bile do tal ugojnjene pod belo težo!) je mnogo sreče, če moreš prisluhniti slovenski božični tpeismi, zvonovom in orglam. Nekaj starega, že zdavnaj skritega, razmetanega v
spet pride, se združi in napolni
solbo ter družinski krog z lepo ,T . ,	,	.	T„
. v.v v ,	iNemanich, zastopnice za K. S.
božično čarobnostjo.	L. T ,	..	,	,
^ T _ i • t. , K. J. konvencijo v Clevelandu Rev. Ignac Berglez je zbral1,	AT ...
„ . , , ,	, ileta 1966: Frances Nemanich in
in uredili nekaj teh lepih iskre- T , .	.	.	.	,	.
v.„ , v.»	, ,	. ’	Josephine Ambrožič, zdravniki:
cin božičnih drobcev m jim v .	,	„ .	’	,	,
. v.v .	vsi slovenski v Clevelandu in
povezavi z božičnim nagovorom l .
rajnega škofa Gregorija Rož-|C °lC1' .	.	...	,
, , ,	ii, Sklenjeno je bilo, da se me-
mana dal lepo zunanjo obliko.' .	.	.1
„ ,.(w Z ,	, ; , v« seča januarja razpise $1.00 na-
Sredžsce vse te lepote je božična1,, , ,	.	, **	, ,	, v,
,	,,	, 'klade m to za letne društvene
pesem cerkvenega pevskega zbo-
ra Lira pri Sv. Vidu v Cleve- £t™£lce;	v
landu	^6 m,£lsec 25- — Božičen
dan, sporočam članstvu, da bom Letos je to društvo obhajalo j	asesment v petek dne
pol stoletja svojega dela in zdi op decembra v spodnjih prosto-se mi, da za seboj ne more pu- rih šole ;gv. Vida med 6 in 8 stiti lepšega spomina kakor to uro zvečer. Cians,tvo je lep0 ploščo z božično skrivnostjo. lproš.sno da to upošteva in goto-eZlo sicer dvomim, da bi --1"- 1
Ijen ves sedanji odbor in sicer: duhovni vodja msgf. Louis B. Baznik, predsednica Marion Kuhar, podpredsednica Louise1 Mlakar, tajnica Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., Cleveland 19, Ohio. Tel.: IV 1-0728 bla-gajničanka Frances Macerol, zapisnikarica Pauline Stampfel, nadzornice: Frances Novak, Josephine Ambrožič in Dorothy Strniša. Ker je naša večletna REDITELJICA Julia Slogar -v mesecu oktobru zapustila to solzno dolino in se preselila v večnost — je bila na njeno me-
““b	|Sto izvoljena Jennie Feme. Za-
vrvez vsakdanjega življenja,l	J	,	, ..
stopnica za mladinske aktivnosti
in za Booster Club je Frances
založnik Rev. Berglez mogel pokriti stroške, ki so zvezani z izdajo vsake slovenske plošče — premajhne so naše naklade — toda prav bi bilo, da bi stroški ne bili samo pokriti temveč, da bi ostal vsaj skromen prebitek, zakaj iz poročila založnika vidim, da je vsak dobiček določen v karitativne namene. Božična misel in osrednja misel vse naše venske dejavnosti je — ljubezen. Morda se bo ta in oni v gorki sobi ob poslušanju teh slovenskih pesmi spomnil, da je na svetu tisoče ljudi, ki se vsaj v srcu sprašujejo, kje je dejavna ljubezen katoličanov, ki ob jaslicah, ob božičnem drevescu in ob bogatih darovih dajejo hvalo za dobrote, ki so jih prejeli pa nič ne mislijo, da bi od svojega dali vsaj drobtino tistim, ki jih veže isto občestvo. Nisem muzik us, toda reči smem vendarle, da so pesmi Liri lah-
vo poravna asesment tedaj. Končno želim celokupnemu članstvu K. S. K. J. “Vesele Božične Praznike in srečno, zdravo, zadovoljnosti in blagoslova polno Novo leto 1963.
Maria Hochevar, taj. -----o------
Klub upokojencev vabi
Cleveland, O. — Klub upo-fcojencev na St. Clair Ave. vljudno vabi članstvo, da se gotovo udeleži prihodnje seje, katera se bo vršila v četrtek, 20. decembra, ob 2. uri popoldne, v prizidku Slovenskega narodnega doma.
Ker bomo volili nov odbor za leto 1963, je vaša navzočnost na seji neobhodno potrebna. Po seji se bo vršila prijetna domača zalbava.
Člani so prošeni, da vsak pripelje vsaj enega novega člana ali članico na to decembrsko se-
ko v ponos. Posnete so zelo či-^°-	rojaki, ki so dopolnili
sto in izbrano. Meni osebno bo|®2 leL so dobrodošli. Več, ko ta plošča najfepŽi spomin na polinas v klubu, bolj zabavno stoletja star cerkveni zbor, ki ga vsako nedeljo poslušam v svoji farni cerkvi.
Imel bi pa eno pripombo. Precej božičnih pesmi se je že izda-lo; tudi velikonočnih nekaj, kaj, ko bi se eden lotil in ohranil na plošči nekaj najstarejših slovenskih cerkvenih pesmi, ki so korov že utihnile, pa so bile lepe po starosti, po preprostosti in iskrenosti. Kakor umirajo stare besede, tako umirajo stare pesmi.
Naj bi ta plošča našla pot med Slovence, kakor so jo našle vse plošče doslej. In naj bi prinesla kanec ljubezni še tistim, ki jim je pcmoč iz prebitka namenjena. Iz poročila razvidim, da je ploščo mogoče kupiti pri založniku Rev. Ignacu Berglezu, v Clevelandu pa pri Familia,
6116 Glass Ave., Cleveland 3, O.
Karel Mauser.
------o-----
Društvo Sv. Marije Magdalene šl. 162 X.S.K.J.
Cleveland, O. — Na letni seji društva je bil ponovno izvo-
Pozdravlja in vabi odbor! Anton Tavželj, zapisnikar 1098 E. 66. St.
------o-----
Miklavževa opereta pri Mariji Vnebovzeli
Cleveland, O. — V nedeljo, 9. decembra, so uprizorili pod pokroviteljstvom Slovenske šole pri Mariji Vizelbovzeti Geržinči-čevo opereto “Miklavž prihaja.” Videli smo težko pričakovanega Miklavža, — pa ne tistega v škornjih in rudečih hlačah, ki ga poznamo pod zaničljivim imenom “Santa Claus” in ki po cestah in vogalih z zvoncem v roki prosi milodarov, — videli smC pravega, nebeškega Miklavža v sijajnem škofovskem ornatu, kakršnega so nam naslikale naše mamice in ka-koršen živi v naši domišljiji, prinaša nebeške darove ter jih deli med pridne otroke.
Šolska dvorana je bila prenapolnjena in ob straneh se je razvrstila šolska mladina; med množico je vladalo praznično
razpoloženje v pričakovanju/odira sta se znašla dva mala pa imela, kot je pač v takih pri Miklavža.	Jškrateljčka, eden je dvignil či- merih še danes navada, datum
Father Godina je pozdravil sti solo (Eddy Mejač), drugi je prihodnjega leta: Januar 1938. vse navzoče ter se zahvalil ob-'skočil vmes ter mu sekundiral Uradno bi torej morali obhaja-činstvu za veliko Udeležbo, č. j (Johnny Hočevar). Parkeljčka ti 25-letnico NS šele v januar-g. župniku Jagru za velikoduš- sta nato izvajala zelo ubran ju prihodnjega leta. Dejansko
no naklonjenost, č. g. Rebolu, in duet.	.......... '
č. g. Fr. Sodji. Točno ob polj Razsvetljava odra je bila v	,	___ ___,
štirih je petčlanski orkester j oskrbi električnega inženirja g. ki ga je razglasil sedanji gover-otvoril opereto in na odru so se Ivana Petriča) ki je mojstersko ner illinoiške države Otto Ker-prikazala nebesa, kjer se j e. izvajal krasni odsvit nebes ter ner za svojo državo kot Sloven-slišalo angleško petje in videlo ohsenčevanje pekla.	ski dan (Slovenian Day). O
veselo rajanje ra jekih krilatcev j Od daleč se je zaslišalo angel- proslavi tega dne in z njim zve-
ob prijetnih zvokih orkestra, ki sko petje in rajska godba je naje spremljal rajanje in dogaja-'znanjala, da Miklavž prihaja; nje za odru. Orkester so tvo- bližal se je slovesno in dostojan-rili g. Miodrag Savemik z vijo- 'stveno z mitro in škofovsko pa-lino. g. Rudi Knez na klavirju, lioo ter v veličastnem kinču ne-g. A. Gorše s kitaro, g. T. Ne-beškem, spremljan od angelskih mec s kitaro in g. D. žitnik s korov in rajskih krilatcev. Ob-harmoniko.	■ stal je v sredini odra kljub pro-
Dejanski pospeševalec Mi- testom nagajivih hudičkov na klavževanja je bil‘č. g. J. Godi- veliko veselje mladini, ki se kar na, ki je izvršil lične programe načuditi ni mogla (krasoti nebe-ter jih bogato opremil s slika- škega Miklavža (g. Jernej Slak), mi. Programe je poklonila Zu- Z mogočnim baritonom je čital lich Insurance' Agencija Sloven- iz zlate knjige lepih čednosti ski šoli, za kar smo ji iskreno vsa dobra dela, ki so jih zem-hvaležni. Rev. Godina je po Ijani tekom leta .storili, klical mikrofonu pojasnjeval v slo- imena posameznikov ter jim venščini vse prizore na odru in delil darove po zasluženju. Pr-gospa Major je vse dobesedno vi je bil pozvan velezasluženi tolmačila po angleško.	jžupnik č. g. Jager, sledil mu je
Med rajanjem angelov in an- pred Miklavža č. g. Godina, za gelokov po nebeških dvorih sta njim učiteljstvo .Slovenske šole stopila dva angela v ospredje in nato nepregledna vrsta šolske ter zapela (krasen duet; bili ste mladine.
gospodični Bernardka Mejač in! Letošnji Miklavž je bil po-Marinka Hočevar. Poslušali sebno lep, popolen ter bnezhi-smo nadalje dva nebeška moj- ben; njegov častitljivi nastop, stra, ki nista bila prav nič zado- njegove uglajene kretnje 'in nje-vdljna s svojimi poklici; nebe-'gov širok in močan bariton so ški čevljar Krišpin (g. Ivan'odlično predstavljali dostojan-Rigler), je v krasnem baritonu stvo nebeškega Miklavža. Če zabavljali čez večno krpanje bi se dalo nagraditi vse Miklav-zlatih čeveljčkov in nebeški Ge- že, ki smo jih v življenju vide-rard (g. Viktor Modic), ki se je, li in slišal^ bi morali brezdvom-v odličnem tenorju, naveličal no prisoditi g. Jerneju Slaku,
večnega šivanja angelskih o-blek; sklenila sta iti na pot za
prvo nagrado.
Kar je bilo pri Miklavževem
boljšimi poklici. V istem pri-j večeru najbolj občudovanja zoru sta Rigler in Modic zopet vredno, je bilo zgledno ebna-nastdpila ter zapela “Oče naš” ^sanje mladine v dvorani, ki se v krasnem duetu ter žela bur- je ves čas predstave zadržala no pohvalo. Celotni zbor an-'mirno in dostojno; niti vedeli gele v je sestavljala večinoma nismo, da je toliko otrok zbra-
mladina Slovenske šole, katero'nih v dvorani, dokler jih ni Mi- tu. Da obranim tvoj -lepi slo-je g. Ivan Rigler naučil vse pe-|klavž poklical na oder. To je venski značaj. Da ohranim v smi, ki so se izvajale na odru slovenska mladina, ki dela čast tebi neomaja.no vero v Njega, ki med posameznimi prizori. An-'staršem in onim, ki se z njo ti je Oče in Stvarnik! Saj na-geli so še po nebeško zapeli ne- ukvarjajo.	rod brez Njega, Vsegamogočne-
kaj krasnih pesmi, na kar se je' To — le se je pripetilo Father ga, je nič — brez bodočnosti.
zame tamkajšnje proslave 25-letnice NS je poročala ob času AD zelo podrobno.
Danes, to je za božič 1962, ko se spominjamo dejansko 25-let-nice, kar je izšla 1. številka NS, pa se hoče AD oddolžiti današnjemu našemu slovenskemu a-meriškemu revijalnemu jubilantu z objavo nekaterih zanimivih podatkov, ki se tičejo prav te prve njegove številke. Saj so pa te informacije tako zanimive, da morejo naši slovenski ameriški stvari še vedno veliko koristiti. Mimo tega pa je prva številka NS kakor tudi njegovi prvi letniki danes velika rariteta (redkost) ter tako tudi to opravičuje današnje ravnanje AD.
Prva številka NS ima kar dva uvodnika. Sodim, da je moral vsak izmed urednikov napisati svojega. Prvi uvodnik ima naslov “Narodu in listu na pot!”, drugi pa “Naša prva beseda.” Ker sta oba urednika še živa, bi jima bili gotovo vsi hvaležni, če bi nam povedala, v koliko je naša sodba pravilna.
Iz uvodnika “Narodu in listu na pot!” bi za danes v počastitev 25-letntce NS za bravce AD kot tudi za vse druge ameriške rojake ponatisnili jasno in odločno stališče, po katerem sta se namenila urednika list urejevati. Glasi se:
“Narod slovenski-tvoj sem! Prihajanj da ohranim in -ovekovečim, dokler človeško mogoče, tvoje ime in tvoje delo. na sve-
zavesa na odru zagrnila; sledil Godini v Washington^ D. C., v je kratek odmor.	(hotelu Lafayette: Prispel je tja
Duša cele Miklavževe prire- z otroci Slovenske šole, da ureditve je bil g. Rudi Knez; na di s poslovodjo za njih p-reno-njegovih ramenih je visela vsajčišče. Medtem ko so otroci režija operete, ki je združena z mirno in tiho sedeli v hotelski raznimi zahtevami. ,S trudom!čakalnici, je vprašal začudeni in žrtvami je g. Knez poleg svo-poslovodja, čigavi so ti otroci, je dnevne' zaposlitve premostil'— Slovenski — je odgovoril Fa-vse težko če ter Miklavžev večer jther Godina. “Moram reči” — tako sijajno dovršil, da .smo mu je povdaril poslovodja —” da dolžni veliko hvale in prizna-'talkih otrok, ki bi se tako lepo
nja. iVrlemu rodoljiubu naše čestitke!
G. Rudi Knez nam je takore-koč iz nič nekaj krasnega pripravil ter nam pokazal v okviru odra kos malih nebes v taki luči, da smo se počutili, kakor da bi bili tudi mi že v malih nebesih. Daši je opereta posvečena mladini v poduk in veselje, vendar je v neki meri vplivala tudi na nas odrasle, da smo si domišljali, če so ta pravljična neJbesa že talko veličastna, kakšna morajo biti šele prava nebesa, kjer vlada večno veselje,
“ki videlo ga ni oko, ki slišalo ga ni uho, ki ga čutilo ni srce in ki presega vse želje.’
obnašali, še nismo imeli v hotelu.”
Ali ni to lepo spričevalo za slovensko mladino, zlasti še radi tega, ker prihaja iz ust angleškega hotelirja, ki meče odsvit pohvale tudi na starše in splošno na vse Slovence!
Ernest Terpin.
------o------
K 25-letnici slovenske ameriške družinske revije “Novi svet”
Cleveland, O. — Prav v teh predbožičnih dneh je mimo 25 let, kar je v državi Illinois v enem izmed največjih ameriških mest v Chicago izšla prva številka slovenskega ameriške-V drugem prizoru nas je ope- ga družinskega lista “Novi reta dovedla v globine pekla,'svet.” Popoln naslov novega kjer je gospodaril Lucifer s svo- lista je bil dvojezičen in se je jimi hudiči in škrateljni. V tem-'glasil “NOVI SVET.” Mesečnik ni, obsenčeni dvorani smo uzr- za slovenske družine v Ameri-li prenovljene kulise, ki jih je ki. — NEW WORLD. Family slovenski umetnik g. France Magazine for American Slo-preslikal nalašč za ta prizor z veneš.” Tiškala in izdajala je uimetn.škimi znamenji pekla; v novi list Tiskovna družba globini temnice je bil peklenski “Edinost” — “Edinost Publish-tron, na katerem je sedel Luci- inS Company”. Kot urednika fer (g. Fr. Kolarič), ki je v sta bila označena: J. M. Trunk krasnem močnem baritonu kro- (and) John J. Jerich. Prva til svoje pomagače, ki so mu številka (k<5t tudi nadalnje) je odgovarjali tier se mu upirali.'obsegala 32 strani, brez ovitka. G. Kolarič je priklical iz dvora-Naročnina je bila določena na ne gromovito odobravanje. Tu- $2. — za ZDA, za zamejstvo pa di zbor hudičev je bil izredno $3-
močen in njih refren je bil do- Čeprav je prva številka NS noč in veličasten. V sredini zšla že pred božičem 1937, je
Tak hočem biti in s tem namenom hočem hoditi po svetu za slovenskimi sinovi in hčerami-To je moj namen in moj program. Kdor je teh misli, v roko mi sezi in pomagaj! Iskren prijatelj ti bom — tak bodi i ti meni!”
Iz drugega uvodnika v 1. številko NS “Naša ipF7a beseda pa želimo s ponatiskom naslednjega odlomka ohraniti v sp°" minu zlasti tudi sedanjega ame-roiškega slovenskega rodu zgodovinske podatke o tem, kako je prišlo do ustanovitve slovenske ameriške družinske revijo “Novi svet.” Redko kateremu med nami so namreč znani. rla'
kole je bil zapisal uvodničar
NS:
. . . “Novi Svet” (bo) za nas ameriške Slovence nekak turni vrtič, ki ga bomo po možnosti v danih razmerah obdelovali. — Misel za ustanovitev takega lišta se je pojavila med nami še v letih pred zadnjo goS' pedarsko krizo ki je prišla lo^a 1929. Toda raznovrstno delo Je tedaj zadržalo akcijo za osnovanje takega mesečnika. Tekom zadnjih sedem let, ko je vladala velika gospodarska kriza, ni bilo misliti na srečen izid take alkcije. Toda čas ne čaka in zlasti, ker so naši slovenski generaciji leta vedno bolj šteta, je zdaj zadnji čas, da se je s akcijo začelo. Vpoštevajoč vse to, se je na letni seji tiskovne družbe “Edinost” leta 19^6, 'f jeseni predložila misel in nacr navzočim zborovalcem, ki so to misel pozdravili in odobrili na črt za ustanovitev takega me tika. Upravi “Amer. S o vc.ca” se je naročilo in dalo pooblastilo, da akcijo začne in izvede. — Prvi tozadevni oklic na javnost, na slovensko duhov ščino, na slovenska katoliška iruštva in posameznike je P11 (Dalje na 3. strani)
SEDEM PRELEPIH DNI V JUGOSLAVIJO
... s Cunard veleladjami do Cherbourga
Uživajte hitro, udobno potovanje v Evropo na Queen Elizabeth in Queen Mary, največji svetovni potniški ladji! Vaše 5-dnevno ekspresno prekomorsko potovanje se zaključi s pristankom nekaj ur od Jugoslavije ... in s priliko, da spotoma obiščete Pariz. In vaš vozni Cunard listek vključuje Cunardovo izvrstno postrežbo in hrano (z Vašimi priljubljenimi jugoslovanskimi jedili), in zabavo na ladji, kakor tudi 275 Ibs. proste prtljage. Preden odplujete iz New Yorka lahko uredite za odpremo Vaše prtljage narav-
nost do večine kontinentalnih mest.
Da prihranite na znižanih sezonskih cenah in 10% popusta vožnje tja in nazaj, potujte v Evropo pred 22. aprilom ali po 15. avgustu; vrnite se pred 29. junijem ali po 24. oktobru. Cena vožnje za 1963 na “Queens” do Cherbourga in nazaj: Turistični razred od $370; Kabinski razred od $484; Prvi razred od $790 (vse cene z dodatno francosko port-takso). Na izletnih cenah prihranite 25% nad Štednimi Sezonskimi enostranskimi cenami in uživajte polnih 30 dni na kopnem.
y J.' Obiščete Vašega lokalnega potniškega agenta ta posredovanje potovanja prav do Vašega < lijaf

CUNARD NUDI NOVO JUŽNO POT 1 V EVROPO
V 1963 bo 35,600-tonska umetno hla- |i jena Mauretania vozila med New j|! Yorkom in Neapljem, s pristankom gj na Gibraltarju, v Cannes in v Genovi. V obe smeri bo 10 potovanj, gj s časom obiska v Evropi in izbire |j povratka po katerikoli Cunard pro-gi. Slovita izletniška ladja Maure- | tania bo največja potniška ladja v redni Sredozemski plovbeni službi. 1
CUNARD
PAVEL HEYSE:
EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA
Andreja Delfin
Več ur sem ležal takole poleg kadeče se podrtije in buljil v prazen nič, ki mi je pomenil bodočnost, šele ko sem zagledal iz doline bližajoče se kmete, sem se hitro pobral. Eno mi je bilo jasno: dokler bo kdo mislil, da sem pri življenju, me bodo vedno imeli za sovražnika in vsepovsod zalezovali. Goreči grob je bil dovolj prostran; če zginem, ne bo nihče dvomil, da sem tudi jaz poginil ondukaj s svojci. Med blodenjem po pečini sem našel listnico svojega služabnika Delfina, ki je bil rojen v Bresciji in je mnogo popotoval po svetu. V njej so bili njegovi papirji, ki sem jih za vsak primer vtaknil v žep in zbežal skozi gosto kle-čevje. Nikogar nisem srečal, ki bi me utegnil izdati. Ko sem se komaj živ sklonil nad motno gozdno jezero, sem opazil, da me tudi moja zunanjost ne more izdati. Lasje so mi bili v eni noči osiveli in v obraz sem se postaral za več let.
Ko sem prispel v Brescijo, sem se brez težave izdajal za svojega služabnika, ker je bil ta še v deški dobi zapustil mesto in ni imel tam nobenega sorodnika več. Pet let sem živel kot zločinec, ki se boji luči, in sem se ogibal ljudi. Neka otopelost se je bila polastila mojega duha, kot bi mi bil tisti udarec, ki n# je podrl na tla, zdrobil organ volje.
Da ni bil zdrobljen, temveč samo ohromel, sem spoznal pri novici o Vašem nastopu proti tribunalu. Z neko mrzlično napetostjo, ki me je pomladila in mi vrnila zavest lastne življenjske moči, sem zasledoval poročila iz Benetk. Ko sem izvedel, da se je Vaše velikodušno tveganje izjalovilo, sem samo za trenutek spet zapadel togi otopelosti. V naslednjem trenutku je kot ognjen tok prešinilo vse moje načrte. Trdno sem se odločil, da delo, ki ga Vi niste mogli izvesti po javni poti pravice in zakona, končam v odrešenje drage domovine z nasiljem in groznim silobranom v vlogi nevidnega sodnika in maščevalca.
Ta sklep sem od tedaj neprenehoma preudarjal in se prepričal, da moj namen ni kazniv. Sveto sem prepričan, da mi ni niti osebno sovraštvo niti maščevanje za prebolelo trpljenje, še manj upravičena oolest zaradi gorja, ki je zadelo moje drage, potisnila v roke orožja proti nasilnežem. To, kar me ,je napotilo, da nastopim kot sodnik za vse ljudstvo, ki tone v hlapčestvu, in sam izrečem sodbo nad nepravičnimi, sodniku nedostopnimi mogočniki, ki bi jo v drugačnih časih skupna volja naroda onemogočila — to ni ne sebičnost ne slavohlepnost; samo dolg je, ki sem si ga nakopal na glavo zaradi svoje brezdelne mladosti in na ka terega plačilo me je tedaj opomnil v palači Morosini Vaš pogled.
Bog, ki mu izročam stvo svojo stvar, naj povračilo vsega, kar vzel, podeli samo milost, da Vam bom mogel v osvobojenih Benetkah š e enkrat stisnili roko. Vi ne boste zavrnili s krvjo omadeževane roke, ki ne bo poslej počivala v nobeni prijateljski roki več; kajti kdor je opravljal službo krvnika, je posvečen samoti in ogibati se mora človeškemu pogledu, če pa pri svojem delu poginem, potem naj ve oni, ki sem ga najbolj spoštoval, da je tudi med mlajšim pokolenjem nekaj mož, ki so pripravljeni umreti za Benetke.
To pismo Vam bo dostavil zanesljiv mož, ki je obleko tribunalskega tajnika zamenjal z meniško kuto, da bi s postom in molitvijo delal pokoro za grehe republike, katerim je moral tudi sam posoditi svoje pero. Sežgite ta list. Dobro se imejte!
Candiano.”
( Ko je izgnanec do konca prebral pismo, je slonel dobro uro v tihi skrbi nad usodnimi listi. Potem jih je držal nad plamenom, stresel pepel v kamin in nemirno hodil do ranega jutra sem in tja, medtem ko je nesrečnika, ki se mu je spovedal kot nekdo, čigar stvar je pravična in ki jo varuje nebo, že zdavnaj objel spanec.
zveza v Ameriki
Utanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave.
Pristop od 16. do 55. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St., Euclid 32, O.
I.	podpredsednik: IVAN GERMAN. 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O.
II.	podpredsednik: JOHN« LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave., Girard, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17&'15 Neff Rd., Cleveland 19, O.
Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St.. Cleveland 19, O.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO,
34212 Lake Shore Blvd, Willoughby, O. Drugi nadzornik: JOSEPH PONIKVAR,
27601 Fullerwood Ave., Euclid 32, Ohio Tretji nadzornik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fi/llerwood Ave. Euclid 32, O. LOUIS ERSTE, 3815 Schiller Ave., Cleveland 9, O.
ANDY KOCJAN, 211 Gardenland Ave., Niles, O.
ČLANSKI ODBOR:
MARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O.
JOHN JUVANČIČ, Jr., 214 Gardenland Ave., Niles, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St., Cleveland 10, O.
DIREKTOR ATLETIKE:
LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O.
Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345

Naslednjega dne je šel pozni prišlec s ceste della Corte-sia zgodaj ven. Zaradi veselega Mariettinega petja zunaj v veži bi bil nemara še dalje lahko spal, toda glasno materino zmerjanje, ki je povzročalo tak hrup, da bi utegnilo zbuditi mrliča in segnati še vse tujce iz hiše, ga je docela predramilo. Na stopnišču, kjer je njegova gospodinja že sedela na svojem starem mestu, se je zadržal samo toliko, da bi zvedel za stanovanja nekaterih notarjev in advokatov, katerih imena mu je bil napisal neki prijatelj v Bresciji. Ko je za to doznal, ga nista mogla niti nežna vdovina skrb za njegovo zdravje niti rdeči trak, kisi gaje Marietta vtaknila v lase, pripraviti, da bi se še dalje zamudil in, če si je sicer dobra žena prizadevala, da bi občevanje podnajemnikov s svojo hčerjo če le mogoče preprečila, se ji je zdaj skoraj za malo zdelo, da je tujec to ljubo stvarco, punčico njenega očesa, trdovratno prezrl. Njegovi osiveli lasje ji ;e svojevrstne slepote niso mogli dovolj pojasniti. Ta je moral imeti kakšno tajno skrb ali pa se počutiti tako bolnega, da ga je pogled na cvetoče življenje kar zabolel. Vendar je stopal strumno in hitro in njegove prsi so bile široke in izbočene, tako da je morala biti bolezenska kal, o kateri je govoril, daleč v notranjosti. Tudi barva njegovega obraza ni bila kar nič sumljiva. Ko je stopal po beneških ulicah, ga je marsikatero žensko oko pogledalo s pobožno željo in
Podružnica št. 3
V nedeljo; 23. decembra, bo glavna letna seja naše podružnice olb 1:30 popoldne1 v Slovenskem domu na Holmes Ave. Na seji bomo volili nov odbor za leto 1963, pa se pogovorili tudi o vseh drugih društvenih vprašanjih. Treba bo izdelati spored dela za prihodnjo poslovno dobo. Zato je potrebno, da pridejo na sejo vsi člani, ki jim je to le mogoče.
tudi Marietta ni gledala nanj z enega zgornjih oken s polževo krvjo.
On pa je šel sam vase pogreznjen po svojih opravkih in, čeprav se je pri gospe Giovanni natančno poučil glede poti in čeprav ga je nazadnje zaradi nepoznanja kraja potolažila s pregovorom: “S pov-praševanjem priddš v Rim”, se je zdaj vendar zdelo, da se brez vsakršne pomoči natančno spozna v mreži ulic in kanalov. Več ur je zgubil z obiski pri advokatih, ki so pa kaj malo dajali na priporočilo tovariša iz Brescije ; tudi skromen nastop njega samega bi jim bil utegnil vzbuditi kak sum. Vsekakor je bil namreč v gubi na njegovem čelu neki ponos, ki opazovalcu pričal, da ima prav za prav delo, ki ga išče, za nečastno. Nazadnje se je znašel pri notarju, ki je stanoval v neki zakotni ulici Mercerije in se najbrž ukvarjal tudi z najraznovrstnejšimi postranskimi posli. Tukaj je dobil za začasno poskušnjo mesto pisarja s kaj skromno plačo in slastna vnema, s katero se je oprijel dela, je vzbudila možu sum, da ima opraviti nemara s kakšnim obubožanim nobilom, ki je pripravljen zgrabiti samo zato, da bi lahko dalje životaril, za vsako delo čeprav ne dobi dostojnega plačila.
(Dalje prihodnjič)
Po seji bo na razpolago nekaj okrepčil.
Vsem članom voščim vesele božične praznike in srečno novo leto!
Frank M. Perko, taj.
------o—----
Podružnica št. 5
Odbor Podružnice št. 5 SMZ želi vsem članom podružnice, pa tudi vsem ostalim članom SMZ vesele božične praznike in srečno novo leto!
T. Krampel, taj. ------o—----
K 25-letnici slovenske
ameriške družinske revije “Novi svet”
(Nadaljevanje z 2. strani)
pravila Uprava “Amer. Slovenca,” meseca novembra 1936, podpisali so jo pa: Rev. James Čierne, Rev. J. M. Trunk, gg. John Jerich, Anton Grdina, Albin Zakrajšek in Martin Kre-mesec. — Po enoletni kampanji za novi list se je zanimanje razgibalo in končno se je namen dosegel. Z ustanovnino v ta namen se je priglasilo 32 slovenskih duhovnikov, med temi sam prevzv. ljubljanski škof Dr. Gregorij Rožman in štirji slovenski monsignorji v Ameriki. Društev se je priglasilo z .ustanovnino 27. Družin, lajifcov je natančnejšemu jn poSaime,znikov pa 168. Tako
Hribar, Frank Ivančič, Anton Kmet, Anton Korošec, Leopold Kushlan, Dr. J. W. Malley, Frances Marolt, Dr. Michael T. O-man, Franlk Perme, Sr.; Anton Ponikvar, Jožef in Margaret Poznich, John Potokar John Prišel, John Pritekel, Ludvik Radell, dr. James Seliškar, Jim šepic, Mary Smrekar, John Trček in John Verlič.
Poleg obeh urednikov so k vsebini 1. številke NS prispevali še; Rev. James Černe, p. Ben-venut Winkler, p. Evstahij, OFM, Ivan Zupan in Ivan Zorman; zadnji trije s pesmimi (Rajni Ivan Zorman na pr. je objavil tu svojo znano “Amerikanci”).
— V zvezi s tem, kar je napisal župnik Jak. Černe, pa bi rad opozoril slovenske prešernologe, da je bil ta naš ameriški duhovnik sorodnik pesnika dr. Franceta Prešerna. Da je bil sorodnik, trdi sam. Svojemu prispevku PoZdravtljen “Novi Svet”! je postavil motto iz Prešerna “Slep je, kdor se s petjem u-kvarja, Kranjec moj mu osle kaže— On živi umrje brez denarja.” Zatem pa takole začenja svoje pisanje: “Ni se njemu (sic dr. Prešernu) sanjalo, da bo njegov sorodnik (sic J. Černe) citiral te vrstice v naši tu ji domovini.” — Za tiste, ki bi hoteli o tem dalje raziskovati navajam da je bil J. Černe rojen 3. marca 1883 na Blejski Dobravi, da je študiral gimnazijo” v'Kranju, da je 1902. stopil v šentpavelsko bogoslovje Minnesoti, da je bil v St. Paulu 1908 posvečen v duhovnika, da je bil, potem ko je bil delova na več drugiih krajih končno župnik v Sbebcyganu, Wis kjer je med drugim sezidal cerkev sv. Cirila in Metodija župnišče.
Še marsikaj bi bilo treba napisati k 1. številki NS, pa, žal AD nima prostora; moram pa tudi povedati, da izvod, ki ga imam na razpolago, ni popoln; manjkajo mu namreč strani 25-27. Dobil sem ga na vpogled od ge. Mary Prisland, za kar se ji tudi tu zahvalim.
Preden pa zaključim to poročilo, naj opišem še ovitek. Na njegovi prvi strani v sredi je velika slika zemeljske1 krogle; obrnjena je tako, da se vidijo na njej ZDA. In v okviru teh je na sliki polno cerkva; postavljene so tam, koder so jih do tega časa postavili po tej deželi slovenski rojaki. Nič manj kot 45 jih je! (Kdo bi nam mogel povedati, koliko jih imamo danes!)
Janez Sever.
------o------
gS
Zaradi bolezni ne morem odgovarjati vsem na čestitke in želje za Božič. Zato tem potom želim
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE	’	I
IN SREČNO NOVO LETO
vsem prijateljem in znancem	»
JENNIE K0ZELY
687 East 156. Street	g
M
IZDELUJEM:
Kitchen Cabinets, Formica Tops, Bathroom Cabinets
7002 St. Clair Ave., tel. 88I-6356v GOVORIMO SLOVENSKO!
Če želite imeti za božič lepe ia čiste domove, pokličite že sedaj
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234
Pohištvo naprodaj
Dobra plinska peč, hladilnik, pisalna miza in stol in več drugih reči na 1023 E. 76 St., telefon 361-6389.	—(249)
V najem
5 sob zgoraj in garažo oddamo samo odraslim na 534 E. 143 St. Telefon MU 1-2083.	(246)
Sobe v najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, najemnina $45, na 1070 E. 66 St. EN 1-4021.	(245)
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM ODJEMALCEM
CIRIL IN URSULA ŠTEPEC — LASTNIKA
FOUR POINTS FOOD MKT.
Domače kislo zelje in repa — domače prekajeno meso — koruzna in ajdova moka — krvave in riževe klobase — pivo in vino.
Vsa roba je prvovrstna in postrežba točna in zanesljiva!
667 East 152 Street
GL 1-6316

MAPLE HEIGHTS PGULTRY & 0AT1RIHG
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razplago vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. ... 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči IIEndcrson 1-2088
Moderno podjetje
KEnmore 1-6300 Zmerne cene

Bailey’s
L
— Okoli 50,000 mestec, trgov in vasi v Združenih državah nima železniške zveze, ampak la avtobusno.
se o tem novem listu lahko zapiše, da so si ga ameriški Slovenci ustanovili sami in da je list njihova lastnina. To pa naj ostane zapisano v spomin tega ista in našim zanamcem.” Spredaj omenjeni ameriški slovenski monsignorji ustanov-niki NS so bili: Vitus Hribar, Jernej J. Ponikvar, John J. O-man (vsi trije iz Clevelanda) in dr. John L. Zaplotnik, Lindsay, Nebraska; med drugimi usta-novniki duhovniki pa sta bila tudi naslednja dva clevelandska sloven, duhovnika: Joseph Ce-lešnik in Math Jager. — Clevelandski slovenski lajiki ustano-vnilki NS ipa so bili: Matija jFlajnik, Anton Grdina, Johni
dobijo delo
Hišno delo
5 dni v tednu. Nič kuhanja. Kličite YE 2-0361.
(244)
Dnevno delo
Čiščenje, likanje, v ponedeljek, sredo in petek. Mora govoriti vsaj nekaj angleškega. V Cleveland Heights. CE 1-4324.
(245)
se p
v mmi
g 14 Prospect |
v
| II TM- 1
z vsem, kar ždite božic
plus
za
DVOJNE
ZNAMKE
IV! ALI OGLASI
V najem
Oddamo 6 sob, na novo deko-rirane, velika klet in furnez na plin na 1283 E. 55 St. EN 1-9808.
(247.
četrtek, petek in v soboto !
Vrednostne Merchant rdeče znamke! Zamenjajte jih za karkoli pri Bailey’s... Pol milijona predmetov za vašo izbiro!
Prebivalci Nimesa, ki jih poletje ni pregnalo, so se sprehajali, popivali po krčmah, pivnicah, točilnicah in gostilnah, hodili okoli vodnjakov, si močili čela in se usedali povsod, kjer se je dalo. Vrh široke ceste Re-publique, končujoče se z vrtom Fontaine, so se sprehajali delavci in mali meščani okraja, dvigali oblake prahu in vlačili noge za seboj, a vendar bili ponosni in zadovoljni. Smejali so se. Dekleta so bila prepričana, da so lepa, in nekatera so res bila. Duhov pač niso težile kake resne misli, ampak so se bavili s šalami, ljubavnimi spletkami in opravljanji, tako da bi lahko na prste naštel obraze, ki so bili otožni ali tudi samo resni. Bili so pač na oddihu. Mnogi otroci so “hodili na zrak” v spremstvu svojih staršev. Vojaki so postopali naokoli ali pa odhajali v vojašnice.Onstran borovega goz-
CHICAGO, ILL.
DRESSMAKING
ALTERATIONS, DRESSMAKING.
DRAPERIES, SLIPCOVERS. Straight skirts shortened. $2. Zippers to 12” replaced,. 50c. TWin-brook 4-3099.	(244)
l
DOGS FOR SALE
POODLES — Toy, Black, White, Silver. Registered. Hold for Christmas. $100. Private Owner. — BU C-2352.	(245»
REAL ESTATE FOR SALE
BENSENVILLE —1 BY OWNER 3 bedroom ranch in White Pines, 2 car gar., toal shed, Vz acre wooded lot. Close to schools. $19,995. — PORTER 6-2429.	(245)
WHEELING — Large Three Bedroom Ranch SStyle Home. Full Basement, 1-car attached garage, built-in kitchen. Cornier Lot. — LEhigh 7-0419.	(244)
ROSELLE — By Owner Due to Illness will sacrifice 6 rm. ranch home, 3 bdrm., part brick, attached garage, den, utility rtn., radiant heait, carpeting, natural fireplace. Lot 75:c200. Many extras. 39 Schaumburg ltd. (4 miles from Toll Road). LA 9-9242.	(245)
BUSINESS OPPORTUNITY
SCHOOL SUPPLIES — Lunches, Grocery. Estab. 18 yrs. Priced for Quick Sale by Owner. — Elaine Mozer, 5641 W. Hirsch. — MA 6* 6544.	(245)
VARIETY — SCHOOL SUPPLY — CARDS — TOYS. — Ex. Loc., near 5 schools. Top Money Maker. Est. 30 yrs. $60 a Month Rent. Excellent Opprty. for Polish or Slovenian Speaking People. Call for Appt. AR 6-0367 or EV 4-2326.	(245)
diča prav vrh ceste je štrlel v zrak Veliki stolp kakor kak ugasel in komaj viden svetilnik.
Poleg vrste kropivcev ob nasipu se je neka ženska negibno naslanjala na steber plinske svetilke in čakala. Senca ob vznožju svetilke jo je skrivala in plesala okoli nje. Zdela se je kakor njena stražnica. Ženska se iz nje ni premaknila. Njen posel si uganil po njeni mladosti, nič manj pa po tem, da je trdovratno ždela na tem mestu, imela roke prekrižane in sprehajajoči se množici obračala hrbet. Vedela je, da bo kdo prišel ponjo.
V vsej množici jo je zanimala samo ena gruča. Zdaj pa zdaj je poškilila, ne da bi zasukala glavo, proti mlademu, drobnemu, čedno oblečenemu moškemu s slamnikom na glavi; v njegovem spremstvu je bil še mlajši moški, potegnjen in jazbečarskih nog, pa dve ženski nižjih slojev. Moški je hodil po luči gor in dol, oči pa je pripiral, da bi bolje nadziral drobno bitje ob cestni svetiljki. Vendar pa se tudi tedaj ni nehal razgovarjati in smejati. Včasih' sta se on in dekle z očmi srečala, se naglo in brez besede pomenila, in dekle se ga je balb, kajti vselej je potem še bolj negibno obstalo.
Nocoj je bil tretji večer, da je prihajala semkaj. Bila je pač samo stvar, ki jo izrabljajo in nima pravice, da bi se pritoževala. Čakala je, ker so ji tako ukazali, izpostavljena preziru in posmehu sprehajalcev, in, kar jc še slabše, njihovi pohotnosti, saj ni imela ne imena ne volje ne izbire ne zaslombe. Kadar jo ie slučajno obsvetila kič, si opazil, da ima lepe svetle lase, ki pa so kratki in na tilniku speti v drobno kito.
Štiri korake od nje je na klopi sedel nek moški in jo gledal. Vstal je in dekle ga je opazile. Počasi se je umaknilo in se mu skušalo umakniti na drugo stran litega stebra. Moški je z majavimi koraki prišel bliže. Zgornje te.b je sklanjal naprej, roke pa razširil kakor otroci, ki se igrajo slepe miši in tipajo naokoli, da bi koga zgrabili. Oblečen je bil rjavo, imel široke hlače, dolg suknjič, na glavi pa klobuk s privihanimi krajci. Najbrž je bil goveji ali pa ovčji pastir iz Cevennov, ki je svojo čredo pripeljal v Nimes na veliki sejem. Oglati živalski obraz z dvema kratkima zalizcema ob strani se mu je dobrovolijno režal in sredi lic prstene barve kazal ostre mlade zobe. Vedno bliže je prihajal in ubogo dekle bi mu rado ušlo, če se ne bi balo tistega človeka med izprehajal-ci, ki ga je vedno čutilo poleg sebe.
Umaknila se mu je še dalje.
Tako je prišla ven iz sence in stopilla v jarko luč plinske svetilke; videl si, da je čedna, nežna, boječa in da jo je sram. Roki je vtaknila v žepe svojega predpasnika z rumenimi kvadrati, da je moški ne bi mogel zanju prijeti. To žaloigro skrajne bede in upiranja iz sramu je spremljal prah, hrup in brezbrižnost ali pa nizkotna radovednost več stotin izprehajalcev.
Moški je tipal po temi in do-tipal liti steber. Z eno roko se ga je je oprijel, zravnal svojo orjaško postavo, drugo roko sprožil predse, ujel dekle in jo potegnil k sebi, da jo poljubi. Otepala se ga je, kriknila in glavo obrnila proč. Gruče izprehajalcev so se zasmejale, da se deklina ne pusti poljubiti. Nekdo je zavpil: “Krepko jo drži!” Policijski stražnik je stal nedaleč proč in prizor prizanesljivo opazoval. Možak je pijan, pa je dekle malo bolj trdo prijel — vsakdanja stvar. Ni potrebe, da bi se vmešaval. Neka gruča pa je obstala, iz nje se je izločil moški s slamnikom in modrim draguljem v ovratnici ter mladi ženski naglo stopil za hrbet.
“Slišiš!” je rekel tiho in sikajoče, “odvedi ga s seboj ali pa ti bom jaz pomagal!”
Z grozo v očeh se je dekle proseče obrnilo k njemu. Korak za korakom se mu je bližala, ker .-e je s svojimi slabotnimi silami upirala kravarju, ki jo je stiskal v zapestjih in jo tako silil, da se mu je umikala.
“Aha, torej bi se rada upirala!” je rekel sprehajalec, potegnil je iz žepa uro ter jo vihtel, da se mu je verižica navijala na prst, “bova že doma obračunala! Še enkrat ti pravim: odvedi ga s seboj in kar hitro!”
Kazalo je, da bo zdaj zdaj u-jetnica med dvema moškma. Kot bi trenil pa je naenkrat z rokama sunila, osvobodila svoja zapestja, se sključila in spet zravnala, potem pa zbežala v smeri proti Caderau.
Nekaj klicev je odobrilo njeno ravnanje. A že dvajset korakov dalje jo je kravar dotekel, jo
AVONDALE 9EW & KNIT MART. Sewing and Knitting Machine and Yam Store. By owner. Est. 50 yrs. Heavy traffic area. Mod. brk. bldg. 6 rm. apt. up. Full bsmt. Rear loading area. Retiring. 2937 Milwaukee, CA 7-4343.	(244)
GROCERY STORE — Good going business. HOTEL TRADE. — By Owner. Un., $2,500. — 638-8998.
(245)
GROCERY — Good Established Business. Well Stocked. Real Buy' Sacrifice $6,000. Must See to Appreciate. 8159 S. Park Ave. — RA 3-4331.	(245)
CHICAGO, ILL.
SERVICE STATION & GARAGE
SERVICE STATION AND GARAGE business, excellent location. Good established local trade. Owners have other interest. CLearbrook 3-4865.
(246)
BOAT FOR SALE
12 FT. SAIL BOAT, 5 ft. beam, Marconi rigged, 80 sq. ft., dacron sail. Fiberglass wood hull. Styrofoam Flotation, hand-crafted to naval specs. Like new, fasrt. and seaworthy. $350. OR 5-6153.
zgrabil za laket in videli so ju te, kako sta se na Jevi strani ceste Republique obrnila in skupaj zavila v delavsko predmest-je. —
Mbški z modro iglo se je bil tudi spustil v tek, potem pa se vrnil. Ena izmed žensk, ki sta ga čakali, je še gledala za ubogo stvarco, ki jo je ukrotil strah, ter je še videla njeno sklonjeno glavo in vihrajoč predpasnik. Potem pa je prezirljivo rekla:
“V vašem gosparstvu pa ne teče vse gladko!”
Možak je namrščil obrvi in odgovoril:
“Le nekaj dni sem. Pa ne bo dollgo trajalo. Poznam sredstvo, ki jo bo naučilo ubogati.”
Plosknil je z rokama in stisnil pesti.
Topla noč se je ulegla na kamenje in prah, da bi iz njega izlizala še zadnje ostanke vlage. Bila je soparna in preprosti ljudje so se še naprej sprehajali po širokih in ozkih cestah, pričakujoč hladne sapice, ki pa je le redko zapihljala.
* * ❖
Ob petih zjutraj. Vrata v ozadju hiše Prayou, ki skozi nje prideš na pusto goljavo, se odpro in skoznja pogleda neka ženska. Nasloni se na zid, kakor da ji hoče v jutranjem hladu postati slabo. Nekaj kratov naglo vdihne zrak, pogleda po vremenu, nato pa zgine nazaj v hišo in pusti vrata odprta.
Jutro je čisto ko ribje oko. Niti sapice ni več in obeta ce dušljivo vroč dan. Zato je treba iti hitro na delo. Ženska se vrne. Spet ima isto sivo krilo kakor sinoči, isti sinji životec, posejan z belimi grozdi. Le ramena si je ogrnila z volneno ruto, kajti ura je zgodnja in hladna; ni pa si je na prsih prekrižala, ampak ji konca prosto visita do pasu.
Bleda in shujšana je. Jutro je ilepo, a ji lica ne razvedri; oči so ji kar naprej otožne. Pred seboj poriva samokolnico z velikim svežnjem perila, zavitega v rjuho. Ko stopi iz ojnic svoje samokolnice, da zapre vrata, se pazljivo ozre po oknih sosednjih
hiš na pobočju Montauri.
Kako se ji pač zdaj posmehujejo vse ženske, ki tod okoli stanujejo kot najemnice Prayou-jevih! Nekoč so se ji skušale prikupiti in so jo spoštljivo pozdravljale:	Rioul, Santosque,
Cabeirol in druge, ki bivajo više ali niže ob cesti Montauri, pa tudi njihovi možje, bratje, ljubimci, ali pa tudi tile Mayolovi, mož, žena, sestra, ki stanujejo nasproti hiše Prayou čez cesto! Koliko hudih stvari že vedo o Paskali! Gledali so, kako je drsela navzdol in padala več mesecev dolgo, in spočetka so jo mnoge ženske celo zavidale!
Gotovo so nocoj slišale njene
krike, ko se je ob dveh po polnoči Julij Prayou vrnil in jo pretepal; ko jo je lovil po stopnišču; ko je odprla okno in klicala na pomoč! Gotovo zdaj zjutraj nanjo prežijo. Za katerim oknom, za katero šipo se skrivajo. Vdova Rioul naj bi se navsezadnje že postavljala s svojo krepostjo, saj hodi v mesto delat kot postrežnica in je stara.
Toda tale Lantosque, krojačeva žena, v isti hiši ko Rioul! Ko-
liko so že o nji govorili! Že v očeh ji vidiš vse podlistke, k: ji|h prebira ves božji dan. Ali pa Cabeirol, nižji uslužbenec cestne železnice, in njegova žena v hiši na levi — imata sploh pravico kaj reči? Slaba plačnika sta in že pol leta nista odrajtala počenega groša! Vsaj tiho naj bi bila, ne pa kazalh svoj prezir! Oh, da bi vendar koga imela, ki bi jo varoval! — Varoval?
; Dalj e prihodnjič.)

V blag spomin
ČETRTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
FRANK MODIC
ki je preminul 19. decembra 1958
Štiri leta je že minulo, odkar Te več med nami ni. Žalostna so naša srca, solze nam zalivajo oči.
Nikoli Te ne bomo pozabili in. vedno bomo Te ljubili.
Čeprav v hladnem grobu spiš, v srcih naših Ti živiš.
Luč nebeška naj Ti sveti, tam pri Bogu vsaki čas. Počivaj mirno blaga duša-in v nebesih prosi še za nas.
Žalujoči:
Žena MARY,
Sinova FRANK in STANLEY Snahe LORNA in ALBINA Vnuk in vnukinja JEFFREY in DIANE
Fairport Harbor, O., 19. dec. 1962.

J«
n\

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM RUDI ŠPEHAR, lastnik
SPEHM'S MARKET

712 East 200. St.
KE 1-7777
PRISTNE DOMAČE MESENE, RIŽEVE IN KRVAVE « KLOBASE, ŠUNKE IN ŽELODCE
DOVAŽAMO NA DOM, KJERKOLI V CLEVELANDU
§
Sprejemamo tudi poštna naročila in Vam točno
in pošteno odpošiljamo po pošti	JJu
j« V
PIVO IN VINO LAHKO VZAMETE VEN,
ALI VAM DOSTAVIMO.
IMAMO TUDI KISLO ZELJE IN REPO
S	(	E*

■ I ■


'Predbožična RAZPRODAJA
ob 60. letnici obstoja naše trgovine
Posebne znižane BOŽIČNE CENE! — Veika izbira vsakovrstnega pohištva in hišnih potrebščin! — Ugodni plačilni pogoji: plačate lahko sedaj ali pa po NOVEM LETU! — Kupljene predmete dostavimo takoj ali za BOŽIČ ali pa jih hranimo v našem skladišču, dokler jih ne boste potrebovali...
A. GRDINA & SONS
FUNERAL DIRECTORS & FURNITURE DEALERS 15301 Waterloo Rd.	KE 1-1235
Pridite po koledarje za 1963 v naša podjetja!	ODPRTO DO 9. VSAK VEČER DO BOŽIČA!
DAJEMO EAGLE ZNAMKE
V blag spomin
PETE OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE
Frank
Zaller
ki je zaspal v Gospodu 19. decembra 1957. leta.
Prešlo je naglo v večnost pet že let	h nQsi ljubeče
odkar si Ti zapustil nas m svet, ^	in in pogled Tvoj,
ah nismo na Te pozabili:	^ok]er $ življonia steče,
spomine sveče vedno v nas budiš, in vsi	mQ za Teboj,
v ljubečih srcih vedno nam zivis!
Žalujoči:
MARY, soproga
FRANK Jr., RICHARD in WILLIAM, sinovi CAROLYN por. JANEZICH, HELEN por. PAKIŽ, hčerke SOPHIE in BETTY, snahe BEANIE in STANLEY, zeta GLENN ALAN, CHRIS in WILLIAM, vnuki DONNA JEAN, DEBORAH, vnukinji
Cleveland, O., 19. decembra 1962.

35S^J!»^^5!«J^JKSS^jaa5SSSSaBg5Jag!JSS53B3Kajaaj3a5K5515:55^JB«iW5?Sg!JE5!agS3až!3SS!5SS3JEajK55!S55sa5K35jaa5K3JK55a<5>SS55!
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku mi poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. _______________________________________ KUPON_________________________________________
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime ...................................................................-...................
cesta .....................................................................................
mesto in država ...........................................................................
Za to darilo pošiljam znesek $...............
Moje ime je ...............................................................................
Moj naslov je .............................................................................
mesto in država ...........................................................................
Let devet je že mirilo, odkar si šel od nas, kako pusto je življenje, odkar Te več med nami ni!
Tvoji žalujoči:
V blag spomin
DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Joseph
Pozelnik
ki je umrl 19. decembra 1953. leta.
Tamkaj bomo se združili, enkrat skupaj zopet vsi, vsi Ti bomo tja sledili,
Na svidenje — nad zvezdami!
ANGELA, soproga
EDWARD, sin	ANGELA, hčerka
MARY, snaha	DONALD ŽNIDARŠIČ, zet
in vnuki
Cleveland, Ohio, 19. decembra 1962.

DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu	^
svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčuj po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, ob javljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti 0 ristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobic letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine i«1 si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvo nih vesti in novic.