Naše obmejno šolstvo in učiteljstvo. Te dni ie poročalo dnevno časopisje. da okrajni šolski svet mariborski n i m og e 1 nikogar predlagati za namestitev na treh obmejnih šolah, ker ni bilo prosilcev. Ta notica mi ie dala povod, da izpregovorim teeedico o obmeinem šolstvu in učiteljstvu. Naše obmeino šolstvo ie bilo do prevrata in osvoboienja tista boleča in vedno krvaveča rana. kj smo io tr.pko občutili vsi na našem narodnem telesu. Zdraviti ie nismo mogli ker nas niso pustili drugi faktorji zraven Tem faktorjem je bilo na tem. d a ta naša rana naprej krv a v i i n g n o j i n j i h o v i s e t v i. Kolikokrat smo si zaželeli in zahrepeneli v tistih težkih dneh. da bi imeli sami pravico in moč zdraviti sami sebe, pokladati na svoie rane hladilne obkladke 'n zdravilna zelišča. Srce nam je reklo, da bi v kratkem času izlečili vse rane, katere ie nam zasekal tuiec in iih odpira dan na dan. In danes po 4 letih osamosvoiitve, ko nimamo samo vse pravice. ampak naravnost dolžnost da popravimo vse krivice in izlečimo vse rane, katere ie nam zadal tuiec. danes kaže naše obmeino šolstvo vso našo m-izeriio. nesposobnost in vse obsodbe vredno brezbrižnost z ureditvijo tesra Derečega vprašania ki ie veliikega pomena ne samo za naš narod. ampak tudi za našo državo. Šole tik ob državni meii sto:e na pol ali pa celo popolnoma n'?'/ne. Malo ie šol. kjer so vsi razredi zasedeni z učiteljstvom. Na dvo. tro celo na štirirazrednici ooučuie po en učitelj. In še ta deda- da pride čimpreie proč. O kvaliteti učiteljstva ne govorim. So vse časti vredne častne izieme. Le to naj omenim. da smatra iavnost učite'istvo samo in rnenda tudi oblast te važne Dostojanke popolnoma napačno kot kazenske med tem. ko bi morale biti in s o t u d i v resnici zaupna mesta, kamor s o d i j o n a š i n a j b o 1 j § i 1 i u d j e. Za tri obmejne šole ni bilo prosilcev! To dejstvo samo> govori sedai po 4 letih dovoli glasno in jasno. da nekai ni v redu. Kie tiči vzrok? Prav mnogo je vzroka v tem. da splošna naša iavnost. učitelistvo samo, kakor tudi oblasti, ne poznaio naših obmejnih krajev. Te naravno tako lepe. a kulturno zapuščene kraie, si mislijo kot prcgnanstvo. kjer ie človek obsojen na smrt. Idite od Kokošnaka. preko Kozjaka in Slovenskih yoric tia v rodovitno Apaško kotlino in vendar ne boste dobili niti enega kraia s šolo. ki bi bil nad 3 ure oddalien od železnice- a ima tolikO' naravnih krasot in zanimivosti. da se niti primeriati ne dado z mnogimi našimi hribovskimi šolami v zaledju. ki so še mnogo bolj oddaliene od prometa. Glavni vzrok ie — slabe gmotne razmere učitelistva v teh krajih. Preskrba z živili ie težka in draga. Med učitelistvom sicer še ni izginil idealizem a v sedanjem realnem času ni takih tudi ne med učiteljstvom, da bi šli iz golega idealizma obdelovat narodno in kulturno ledino ob mei: za isto nlačo. kakor io> prejemaio v zalediu. kier ie življenie samo. na sebi priietneiše. udobneiše in kar ie glavno. tudi ceneiše. To je tista rak-rana. ki io1 ie treba ozdraviti naipreie. Zdra.vila so pa dvojne vrste. Prvič učiteljstvo na meji gmotno oodpreti, da se lahko brez skrbi posveti z vsemi svoiimi močmi nuinemu delu v šoli in zunai nie. Država sama dela težko razliko med svoiiimi organi. To pa lahko izvrši privatna družba, n. pr. C.-M. druž- ba ki lahko v sporazuimu z oblastjo vrši nekako kontrolo. da dobi primerne na- erade res samo tisti ki iih zasluži in jih ie potreben. — Drugič morajo postaviti naše šolske oblasti nacelo, — ki se mora v resnici tudi izvajati, — da vsakdo ki službuie nekai let zadovoljivo na meji, ima potem nrednost pri kompetenci za boljša mesta v zalediu. na katera bi mo, ral čakati sicer še leta in leta. Odstranijo naj merodajni faktorji ti dve davni oviri in naše obraejne šole bo- do vse zasedene z dobrim in prav do- brim učiteljstvom. Marsikomu bi se ti lepi kraji tako priljubili, da bi ostal gori morda celo deset ali še več let. Kjer so prav težke razmere. se mora ueiteljstvo izmenjati po petih ali šestih letih. Oblast bi ne smela pustiti, da naši ljud.je na meji duševno in telesno propadajo sebi in narodu v kvar. Kakšno učiteljstvo rabijo obmejne šole? Na našo meio ne spadaio vročekrvni politiki. ki bi hoteli s silo čez noč preobrniti vse razmere, ampak mirni. trezni in stvarni delavci ki znajo občevati s priprostim ljudstvom neprisiljeno in domače, ki so si v sedaniem razdrapanem času še ohranili trohico idealizma in preceišen kos vere v obs^oi in zbolišanie našega naroda in države. In takih ljudi ie hvala bogu še precei med nami Le poiskati jih ie treba, iim zasigurati obstanek in pa pravočasni — povratek. Dolker se to dvoie ne izvede, ie zaman vsako jadikovanje. To pa rnoraio izvesti v to pokl;cane oblasti in korporacije ne pa učiteljstvo. Hren.