Za poduk in kratek čas. Iz Amergava t Kolin. Dnes 19. sept. 1880 8Va 8 to^aršem najdal jo — 7e8 ko 100 milj oddaljona od ljube domo^ine 87oje, 87a namreS 7 staroda^nem Eolinu ali Eoluu. Pripeljala 87a se od Mogunca semkaj po kraljevi reki — mogoSnem Renu. Zmiraj sem želel enkrat videti 7odo Ren, iz katere menda ne bodo turške mule 7e8 pile, kakor staro preroko^anje go^ori; ampak boljae bi bilo, da bi mnle vse Turke in še nekaj naaih zagrizenib neiučurje7 na 7ih cdnesle po najkrajšem potu iz Evrope 7 Azijo ali pa 7 tieto deželo, kjer sicer peper pa nobena trava ve6 ne raste — 7 tako imeno^ano krtovo deželo. Ne bode nobeden petelin za njimi pel, — pra^i Nemec. Peljaje se ob Renu 7idela sva prelepa meata in slovite gorice, kjer raste žlabtna kapljica, imenitno rensko vino, kteremu je v okusu in na dobroti podobno naše Pohorako vino. Dnes je av. nedelja kvaterna, razne cerkve 80 polne vernega ljudstva, kar je lepo znamnje nja kerščanskega duba. Naj bi 8i to naša glovenska mesta, Maribor, Ptuj, Celje itd. na znanje ia za izgled vzela. Prav je odgovoril nai hišni gospodar na vprašanje: ali Kolin6ani kaj marljivo 7 cerke7 bodijo, rekoč: pred ,,kulturno borbo" jih je 7 cerke7 šlo sto — zdaj jih pride tisuč in 7e6. To je dober nasledek nkulturne borbe". Ona 7ernike 7zbudi in tlečo 7ero v njih srcih oživi. Kolinska škofoska cerke7 je znaaa po celem 87etu kakor 6udo človeške umetnosti. Ko bi jo hotel popisati, bi mogel sam umetnik biti. Cerke7 je delo 7e6 stoletij; ve6 ko 600 let 80 na nji delali — letoa ao jo dogotovili in bodo zato 15. okt. t. 1. veliko cerkveno slo^esno8t imeli. Tukajšuji katoli6ani bodo le molili, a veselili 86 ne bodo, dokler traja ,,kulturna borba", ktera jim je tudi njibovega nadškofa in kardinala pregnala iz mesta. Cerkev je vsa polna kamenatih Btebrov in stolpov, kakor je 7 logu polno smrek in jelk. Občudovati sta posebno dva poglavitna Btolpa ali zvonika — velikana, ki sta zdaj najvišja na 7esoljnem svetu. Merita vaak po 160 metro7 med tem, ko zvoniksv. Petra v Rimu ima le 143 raetrov, uni pri 8v. Štefanu na Dunaju le 135 met. in pri sv. Paulu v Londonu 111 metrov. Posebno zanimiva je tudi kapelica, kjer so ostanki sv. 3 kraljev hranjeni, in kamor so uaši pobožni Slovenci v prejšnjib stoletjib na božjo pot bodili; dalje kapelica sv. Janeza, sv. Neže in Marijina kapelica itd. Na svojem potovanji sva videla tudi mesto KoBtnico, ki cuda krasno stoji na pobrežjih lepega Bodeuskega jczera. Tu je bil ravno zbor nemakih katoli6anov. Čeravno ima mesto 7eliko luteranov in brezvernikov, je bil zbor 7endar z velikim veseljem eprejet. Pri zboru so bili tudi 3 nemaki škofi: St. Galski Greitb, Rotenburaki Hefele in Freiburški Kllbel. V torek 14. sept. sva tudi imela čast biti pri ve6erni veselici katoliškega zbora, kjer so bili tudi vsi trije miloatljivi akofi pričnjoči. V Kostnici sva videla žalostni spominek Husov, ki je bil 5. julija 1414. tukaj na grmadi sožgan kakor krivoverec. Vrcden bi bil on boljšega spominka, da ao ni j>untal zoper 8vojo dobro mater 8v. kat. Cerke7. Ali kaj, da je bil presvojeglaven. Ko smo njegov spominek ogledovali smo izdibnili: Bog rau bodi milostljiv ! Še cerkve 7 Strassburgu in 7 Spiri naj onieuim, ki 8va ji tudi videla. V Strassburgu so Pi usi 1. 1870. v vojski zoper Francoze cerke7 in zvonik zelo poskodovali 8 streljanjetn; zdaj je 786 po- pravljeno in je stalo ve6 kot 2 milijona mark. Zvonik je tudi silno visok in lep ravno tako tudi cerkev. V cerk^i je ura 6udovita, ki nam kaže ne aamo ure, ampak tudi dneve, tedne, lunine spremine itd. 0 poludne bije ura, in ko odbije, pridejo podobe vaeh 12 apostolov po vr8ti in grcjo v procesiji od leve strani na desno. In ko 87. Peter pride, se petelin, ki je tudi na uri, perutnici razprostre in prvikrat — drugikrat — in tretjikrat zapoje. Nazadnje prikaže se Jezus in vsem pričujocim blagoslov podeli. Vsaki den o poludne je ve5 sto gledalcev v cerk^i navzo6ih. Videla 87a tudi lepo cerkev 7 Špiri, kjer je bv. Bernard bil od Marije pozdravljen, ki je tu prvi izustil besede : no usmiljena, o dobrotljiva, o sladka Devica Marijau. Še ve6 sva videla imenitnega, toda ne morem vsega popisati. Morebiti stori to moj to^arš. Dnes se odpeljeva iz Kolina 6rez Monakovo nazaj skoz Solnigrad v Gradec in domov, 7 Ijubo slovensko domovino ! Janez Modic. Smešničar 41. Mož debelotrebušnik gleda iz okna na ulico prav nemarno, ko mu 7 enej sapi nasproti prileti gasilnega društva načelnik upijo6: gospod, v vašej hiši gori! Debelotrebušnik ee pa malo zmeni za to novico ter reiže: povejte to mojej ženi, jaz ae za doinaCe takšne re6i ne brigam!