OFFICIAL PUBLICATION SLOVENIAN WOMEN'S UNION NO. 9 SEPTEMBER, 1988 VOLUME 60 WE’RE PART OF ITU I&M CANAL CORRIDOR The Slovenian Women’s Union has just been informed that the SWU Heritage Museum (Home Office building) is listed as a landmark on the Illinois-Michigan Canal, National Heritage Corridor, a part of the National Park System. (See inside for some of the details.) Our Committee is involved in all phases of its development in the Joliet and Oglesby-LaSalle areas. Before long the formal designation will be made with a marker placed on the SWU Heritage Museum Building. We have already be listed in the Illinois Visitors’ Guide. DATES TO REMEMBER ZARJA - THE DAWN (ISSN 0044-1848) Postmaster: Send all changes of address to: ZARJA -THE DAWN, 2032 W. Cermak Rd„ Chicago, IL 60608 NO. 9 SEPTEMBER, 1988 VOLUME 60 Member, Illinois Fraternal Congress of Official Publication of the Slovenian Women's Union America — Uradno glasilo Slovenske Ženske Zveze. Published monthly except January, June paper cun he purchased WITH I IMS Al) for onl> SIS.(Ml or e»or> Iridin's I n^lish l.an)>un)>c edition for onl> $10 for si\ months. Senl lo American Home. 6117 SI. ( lair., Cleveland, OH 44IIM. I’RI SERI INC XX H HER H ACE TIIROUC.il I SUBSCRIPTION TO llll AMERICAN HOME MAKES AN EXCI-I / ENT (ill T. JENNIE JAGODNIK IS GONE DEARLY DEPARTED 6 - Jennie Gerbic (76) 56-yr member 6 - Frances Onusic (74) 57-yr member Frances Rogel (93) 53-yr member Mary Schrader (77) 29-yr member 7 - Margaret Sheroshek (65) 4-mo member 8 - Ljuba Rubanic (85) 45-yr member 10 - Frances Bencin (79) 52-yr member 10 - Josephine Bonach (79) 52-yr member 16 - Betty Natarelli (65) 9-yr member 19 - Sylvia Dickovich (79) 49-yr member 19 - Mary Korte (78) 43-yr member 23 - Frances Mulek (80) 53-yr member 23 - Frances Perushek (97) 56-yr member 23 - Angela Vertin (85) 59-yr member Branch charter member 24 - Theresa Woodshank (80) 46-yr member Not only her family, but her sisters in the Slovenian Women’s Union grieve the passing of our dear Jennie Jagodnik, who died after a very brief illness on June 21, 1988 at the age of 97! Mrs. Jagodnik lived with her son, Tony and wife, Irene Jagodnik in Mayfield Village for a long time and often visited her other son, John of Kalamazoo, Michigan where she died. She was a widow and is also survived by six grandchildren and five great grandchildren. Mrs. Jagodnik, nee Tomsic, was born at the village of Knežak in Slovenia. She was a member of several other organizations in the Cleveland area. She loved to read and was herself a writer of poems which we re-printed in ZARJA several times in recent years. One of her favorites, and that of her daughter-in-law, Irene, our National Auditor, is the following which we dedicate to her memory. May she rest in peace and our sincere sympathy to the family. C. Sneg pokriva plan goro Burja mrazi nas motno. Znami zebe ptičice revce so brez hišice. Oj, otrok, preljubi moj, glej tam cvika ptiček tvoj. Zebe ga in lačen je od slabosti trese se. V hišico naj gre s teboj da bi grel se za pečjo. Pa mu malo vinca daj da bo revce jedlo kaj. Saj spomladi bo vesel ptiček hvalo ti zapel. Samo zdaj mu malo zrnca daj da bo jedlo kaj. REST IN PEACE 32 - Josephine Kromar (78) 18-yr member 37 - Josephine Rauch (86) 46-yr member 37 - Ursula Skraba (90) 52-yr member 43 - Madeline Esperes (83) 55-yr member 50 - Carolyn Budan (82) 26-yr member 52 - Mary Gutzwiller (81) 50-yr member 55 - Theresa Lozier (90) 55-yr member 27-yr member 25 - Julia Marolt (86) 71 - Veronica Talpas (90) 48-yr member 47-yr member 26 - Mary Golobich (95) 71 - Josephine Kuzma (92) 59-yr member 47-yr member Branch charter member 27 - Mary Stefančič (74) 74 - Elizabeth Grandovic (71) 53-yr member 503-yr member 29 - Theresa Boštjančič (81) 90 - Victoria Stepolaitis (79) 58-yr member 30-yr member 32 - Ivana Jagodnik (97) 93 - Ursula Spilar (96) 58-yr member 45-yr member 32 - Louise Kalister (78) 95 - Rose Helen Ballok (88) 30-yr member 37-yr member Departed Members &^=s=>$ss^s^^^=s^ 3 - Rose Ursich (80) 24 - Anna Plantan (91) 55-yr member 55-yr member 7 - Mary Cerar (90) 25 - Antoinette Malnar (71) 50-yr member 22-yr member 10 - Angela Lorbert (90) 31 - Milka Kramarich (103) 37-yr member 53-yr member 14 - Anna Jelenič (88) 33 - Anna Starcevic (85) 57-yr member 36-yr member 15 - Josephine Globokar (78) 35 - Frances Bradach (82) 46-yr member 52-yr member 15 - Rose Gotch (78) 35 - Gudrun Luther (82) 51-yr member 41-yr member 15 - Frances Lekan (100) 38 - Mary Urbanich (88) 51-yr member 51-yr member 15 - Anna Marinčič (90) 50 - Hattie Jenko (77) 51-yr member 36-yr member 15 - Elizabeth Wolf (54) 63 - Mary Claassen (79) 35-yr member 31-yr member 21 - Margaret Borek (84) 63 - Angeline Tursick (85) 30-yr member 46-yr member 21 - Pauline Tratnik (78) 67 - Mary Klinček (73) 44-yr member 47-yr member 24 - Agnes Bartley (94) 67 - Mary Kozul (84) 51-yr member 50-yr member 24 - Mary Janko (83) 67 - Olga Tancabel (80) 54-yr member 33-yr member 5=S=Sa5aSa!»aSaSaS«=O^SS<«>Caber NASA POT PO SLOVENIJI Iz “Slovenske ure” na radijski oddaji v Chicagu BElokrojino Ta deželica je najbolj na jugu naše Slovenije. Na severnem delu Belekrajine so z gozdovi pokriti Gorjanci, na njenem jugu je reka Kolpa, kjer je meja med Slovenijo in Hrvatsko. Zemlja v Belikrajini je valovita, sončna in prijazna. Je tudi ravna — in to med mesteci Metliko in Črnomljem. Ob strani so napolkrogu vrste prijazni nizki hribi in griči, ki so obdelani z vinogradi. Belokranjska zemlja ni preveč rodovitna; kar pa zraste, je dobro — največ pšenica, koruza in zelo okusno sadje. Tla pokrajine so suha, apnenčasta, torej že kakor na Krasu. Vsa pokrajina je zelo lepa takrat, ko so v cvetju češnje, breskve, slive, orehi in kostanj. Prav lep je pogled na belokranjske vinograde, na katere je vse prebivalstvo zelo ponosno. Vinogradi dajejo okusno vino. Nekaj njene površine je pokrito z znanimi belokranjskimi steljniki, na katerih rastejo bori, breze in praprot; lep pogled za oči, a slabo za gospodarstvo. Belakrajina že od nekdaj ni imela dovolj kruha za vse prebivalstvo. Ljudstvo se je izseljevalo na tuje — največ v Ameriko. S pridnimi, delavnimi rokami in s poštenostjo so se Belokranjci lepo opomogli. O teh izseljencih je napisal domačin Oton Župančič, veljavni slovenski pesnik, globoko v srce segajoče pesnitev z imenom “Duma”. Med Slovenci so prav Belokranjci ohranili največ starih navad ali običajev, katerih se drže še danes. Ob velikih praznikih se zberejo zunaj v naravi, da zaplešejo svoj kolo. Pri plesu pojejo svoje narodne pesmi in svirajo na tamburice in na svoj svirel. Tujca, ki jih opazuje, takoj povabijo v svojo družbo, mu z veseljem postrežejo z na ražnju pečenim jančkom ali s prašičkom, kar seveda zalijejo s svojim dobrim vinom. x uvaiuiiH. t iva v ^Novo(nesio-HJ Dolen|ske# I toplice f Metlika Črnomelj^ ^ /V k .J Vinica ^ hit lovite Mladina se na plesih kaj rada obleče v svojo nekdanjo nošo. Dekleta so kaj ljubka v svoji belini, s prikupnimi pečami na glavi in z rdečimi nogavicami na nogah. Kaj pa fantje? Pisatelj Janez Trdina jih je pred sto leti takole opisal: Belokranjec je visoke rasti, zdravega in močnega života; drži se pokoncu. Med možaki je dosti lepih in junaških glav. Igraj kolo...igraj kolo... Odkod ime Belakrajina. Prebivalci so že iz-davna prav do sedanjega stoletja nosili bele obleke — izdelane iz domačega platna. Po njivah sc sejali lan in konopljo; iz teh rastlin so pridelali predivo. Na doma izdelanih vretenih ali na kolovratih so napredli štrene, katere so navili v klopčiče. Na statvah so pa moški izdelali platno. I ega so rabili za ženske in moške obleke, za rjuhe, prte, brisače; konoplja jim je rabila za izdelavo vreč. Največ so se s prejo ukvarjale ženske ob zimskih večerih. Ta domača obrt počasi pojenjuje. Belakrajina ima tudi svojo zgodovino. Naseljena je bila že v pradavnih časih, kar dokazujejo izkopanine. Starim narodom Ilirom, Keltom in Rimljanom so sledili Slovani, sedanji Slovenci. Kolikor toliko mirnim stoletjem je sledila Belokrancem in vsem Slovencem prav do Drave in Donave huda kruta doba turških vpadov — in to v 15. in 16. stoletju. Turška krdela so prodrla iz Azije najprej v Carigrad, nato v Srbijo, Bosno, Hrvatsko, naprej v slovenske in nemške kraje. Fanatični muslimanski Turki so doživeli pri Dunaju končni poraz. Turški bič je padal po kristjanih — po naših prednikih-okrog 200 let. Gorje takrat ljudem in vsem! Poboji, požigi in suženjstvo! V opozorilo ljudem na prihod krvolokov so na visokih hribih goreli veliki kresovi. V popolnoma izpraznjene in pobite vasi v Belikra-jini so pričeli prihajati ubežniki iz južnih krajev — to je Srbi in Hrvati z imenom Uskoki in se tam za stalno naselili. Današnje mesto Metlika, ki je bila prva žrtev Turkov, se je počasi iz malega starinskega mesta v današnjem času razvilo v čedno in prijazno mesto. Ker je v bližini hrvatske meje in ob reki Kolpi je važno in živahno trgovsko središčse male deželice. V nekdanjem starem gradu si lahko ogledamo bogat muzej z izkopaninami nekdanjih časov in z zbirko narodnih posebnosti. Ker nas Slovence zanima škof Baraga, veliki misijonar med Indijanci, moramo povedati, da je prav iz Metlike odšel v Ameriko leta 1830. V bližini Metlike so prih Rosalnicah Tri Fare — kraj s tremi cerkvicami na kupu. To je res neka posebnost! Tudi najvišja umetniška vrednost v Belikrajini. Drugo prijazno mesto v tej deželici je Črnomelj, pravo središče kulture in gospodarstva, ki se veča in napreduje; povojna industrija daje ljudem delo in zaslužek. Prav na skrajnem delu na jugu je Vinica, kjer se je rodil pesnik Oton Župančič, katerega Slovenci prištevajo takoj za Francetom Prešernom. Lep kraj je Semič s slikovito okolico. Obkrožajo ga griči, ki so polni vinogradov, zidanic in novih hišic, vikendov. Nedeljskim turistom je znana najvišja belokranjska gora z imenom Mirna gora. Povedali smo že, da je v tej slovenski pokrajini ohranjenih še največ narodnih običajev. Zelo znan je starodavni “Zeleni Jurij”, ki prinese deželo šele pravo pomlad. To je spomin na svetnika sv. Jurija (24. aprila) tistega lepega viteza na belem konju, ki s sulico prebada zelenega zmaja. Enega izmed vaških dečkov ovijejo vsega v prvo zelenje, ki ga vsa vaška otročad vodi iz hiše v hišo in prepeva: Pridi, pridi sveti Juri, gor na bregi nam zakuri; skoro bomo krave pasli, nemarno kaj v jasli dati. Kar precej vas je Belokranjcev v naši čikaški skupnosti. Ste narodno zavedni Slovenci, verni in delavni. Kjerkoli je potreba, takoj priskočite na pomoč. Vsi sprejmite z naše slovenske oddaje — najlepši pozdrav! =u=r > Kaj pa tetka pravi1 Kaj pa tetka pravi? Kaj pa tetka pravi? Predraga tetka! Zopet se malo oglašam. Najprej morava poglihati tisto “tetko”. Zdi se mi, da se Vam ni treba radi tega jeziti. Še manj pa feršmagati. Veste, jaz Vas vseno spoštujem. Vse druge tetke so privolile in so zadovoljne. Drži? Boste zakopali sekiro? Jaz sem jo že. Tisto kar ste me zadnjič malo pokregali, sem že pozabila. S tem pismom je vse pozabljeno. Pri nas imamo letos strašno vročino. Posekali smo že vse rekorde in to se sedaj že vleče v drugi mesec. 32 dni se že parimo. Mati Narava nam pomaga do naravne savne. Pri vas je tudi sedaj precej dela, na polju in okoli doma. Kakor ste zadnjikrat pisali Vam pridejo Kovačevi, Porentovi, Urša z bajte malo pomagati, potem še kar gre. Ja, to je pa res novica, da je Jure pri svojih 70tih leti izgubil svoj prvi zob. Kočnik. Pa pravite, da je kar kovač opravil vse, da je bilo predaleč za k doktorju in, da bi moral predolgo čakati, da bi prišel na vrsto. Vidite, to je pa napredek modernizacije. Hitimo, hitimo, da se potem lahko vsedemo in čakamo. Jure naj bi bil vesel, da ga je kovač rešil in še za piti je dobil — ta vel’k štamperle, ne pa, da je jokal. Pač, pijača in bolečine narede svoje. Kako je kaj z Vašim revmatizmom? Tu v Ameriki imamo pa artritis (artrajtus). Mislim, da je to približno enaka bolezen s skoro istimi simptomi. Zgoraj sem dala v oklepaj kako tu izgovarjajo med našimi ljudmi to neljubo bolezen. V slučaju, če se kdo oglasi od tu pri Vas in Vam malo potoži o svojemu artrajtusu. V časopisih sem brala, da ste imeli precej moče letos. Je spet voda stala na dolinah? Bo na polju kar Vam ga je še ostalo, kaj obrodilo? Pravzaprav v glavnem rabite sedaj hrano le za tistih nekaj krav in prašičev. Drugič kaj več. Prav lepo vse pozdravite v vasi, kakor tudi druge, ki jih srečate v nedeljo pri farni cerkvi in seveda vso žlahto. Zopet se kaj oglasite, seveda čimpreje, tem bolje bo, poleg vsega pa rečem kadar boste imeli čas. Bog Vas čuvaj draga tetka in prisrčen pozdrav od vseh naših posebno pa od Vaše, Cirile =lt JOSIP JURIČIČ: ILUSTRIRAL MAXIM GASPARI DESETI BRAT DVA IN DVAJSETO POGLAVJE Prav po natančni niti morava govoriti, sicer bo nama besede pregledal in naju vbadal. Zares, Horacijo, jaz sem te tri leta opazoval: današnji čas je tako ostro-zob, da kmet dvorniku na pete stopa. S e k s p i r tiri tedne pozneje je bilo zopet nekaj pivcev zbranih pri Obrščaku. »Pravijo, da se je bil tisti učeni, ki je bil tukaj gori v gradu za šolmoštra, nekaj zameril, zato so ga odvrgli,« reče Matev-žek. »Kako so mu že dejali?« vpraša eden tovarišev. »Znano ime je imel« — odgovori Matevžek — »prav kmečko ime. Pa mi na misel ne pride. Čakaj no! Če Kavelj ali kako. He, Obrščak, ti boš vedel!« »Kaj imate v pogovoru?« vpraša krčmar, od druge mize pristopivši. »Radi bi vedeli, kako se je tisti pisal, ki je grajskega fanta učil?« »Za Kvasu se je pisal. Pravi fant je bil tisti. Škoda, da je moral kopita pobrati iz našega kraja.« »Pravijo, da se je pri grajski ženil, to je bilo že malo neumno; zakaj ta dekle bo petična in denarna, in kdor jo bo dobiti hotel, ne bo smel imeti suhega mošnjička. Ta Kvas je bil pa legak za okrogle stvari, ki izpod palca uhajajo,« ugiblje Matevžek. »Saj to ni res, da bi se bil ženil. Fant je bil pre-moder,« ugovarja krčmar. — »Ljudje govorč belo in črno. Pameten človek ni da bi vse verjel. Samo zato, ker so ga dolžili, da je bil Marijana pretepel, zato ni htel več tod okoli hoditi.« »Da, pa le dobro pomnite,« reče tretni — »tako dobro se mu ne bo nikjer godilo, kakor se mu je tukaj v gradu. Tukaj so mu stregli kakor otročnici.« »Zakaj pa ne?« pravi Matevžek. »Saj je tisti pijani Dolef ondan pravil, da je šel na Dunaj, kjer ima cesar svojo hišo in ministri njegovi, ki denar delajo.« »Bog v6, če ima kaj zemljišča cesar ali ima samo hišo?« vpraša prileten mož. »E! kako si neumen!« — pravi Matevžek. — »Čemu bo pa cesarju njiva in travnik? Saj taki veliki gospodje se ne pečajo s kmetijo, saj lehko na kupičku živi in še prav dobro. Le pomisli, koliko denarja mu pride v mošnjo iz davkov, ki mu je dajemo.« »Saj tega ne mislim, da bi sam orat ali vlačit ali kosit šel; ampak takole kakor naš graščak na Slemenicah, delavce ima, ki delajo, on pa ukazuje,« pravi oni. »Šleva neumna!« — reče Matevžek. — »Naš graščak je muha proti cesarju in berač. To bi mu jaz v zobe povedal, ko bi tukaj bil. Cesar ima samo denar pa vojsko, da jo komandira. Njemu je že otovrej dobro, da mu ni treba za nobeno delo prijeti. Zakaj je pa naš gospodar in zakaj vsako nedeljo molimo zanj po litanijah?« »Res je tako, kakor ti praviš, Matevžek!« potrdi krčmar. »Ne boste me pregovorili ne,« reče oni kmetič. — »Če ste vi modri, tako sem jaz tudi. Jaz vem, da ima cesar okoli svoje hiše vsaj toliko prostora, da kakovo zelje posadi ali kako solato. Kaj mislite, da kedar hoče cesarica za svojo družino južino skuhati, da vselej košaro vzame v naročaj in leti k sosedovim kupovat? Kaj še! To bi bilo nesloveče, ko bi kaj takega doma ne imela, kar imajo druge žene, ki so manj ko ona in ji morajo biti pokorne.« »Glej ga no! Kaj si tako neumen, da misliš, da cesarica sama kuha? Kaj ne more imeti ene kuharice ali pa še dveh? Cesar ima drugače večjo družino ko ti ali jaz. Bog ga vedi koliko hlapcev in dekel ima in še pastirjev, da mu konje pas6. Zakaj on se vozi gotovo s štirimi konji, kakor so se njega dni grofje. In svojo ženo ima vem da tako rad, da noče, da bi se s kuho upirala in ubijala.« »No, če vi bolj veste, pa vedite!« reče kmetič in malo razžaljen, da so vsi z Matevžkom potegovali in njegova ni obveljala, natlači si pipo tobaka in molči. Krjavelj je v tem hipu prišel in že na vratih vprašal krčmarja. »Ti, glej ga! Zaupaj mi ga en lunek, pol fraklja, žganega! Smolnjak bom poprodal in ne bom te pozabil.« »Ti rad pozabiš, Krjavelj!« odgovori krčmar. »E, ne bodi, ne bodi! Zaupaj, zaupaj! Saj ti ni na srcu zrastlo, ampak Hrvat ti ga je pritvoril na konjskem hrbtu,« prosi Krjavelj in krčmar ni bil neusmiljen ter je prinesel žganja. »Aj ti lehko plačuješ, Krjavelj! Deseti brat, ki je pri tebi umrl, imel je dvajsetice,« reče eden kmetov. »Ka-je?« vpije Krjavelj, naenkrat ves srdit, ko je glažek v roki imel. »Cucek ga podiši, desetega brata, figo mu bom pokazal, tako-le, kedar se snideva na onem svetu!« »Zakaj si tako hud?« »Kaj? Ali se ni spodobilo, da bi bil jaz po njem dobil kakov denar, ki sem ga pasel in pod streho imel in muham branil?« »Ali nisi ničesar dobil?« vpraša ga Matevžek. »Nič! Toliko ne, kakor je to žgano vince vredno!« — odgovori Krjavelj. — »Jaz sem bil pomorski vojščak, imel sem sabljo, in kjer sem bil, povsod so me v čislih imeli. Ta prekanjenec mi pa tako naredi. Le čakaj, škodilo mu bo to! Če mene Bog sliši in vidi, on ni zveličan. To je krivica, taka ko tisti mutasti greh, ki v nebesa vpije.« »Saj lažeš, gotovo si kaj pograbil, pa tajiš ko gad noge.« »Kaj sem pograbil? Kaj? Tri umazane dvajsetice sem našel, to je vse! Kaj sem pograbil? In pa tiste njegove črevlje imam doma na polici. Pa so mi še v urbasih preozki. Deseti brat je imel pa še eno butaro bankovcev, Bog v6 koliko. V ruto je imel zavite in zmerom je je nosil pri sebi, v nedriju. Ko je ležal, imel je je v zglavju. V ruto je bilo zavito in povezano in enkrat sem videl, da je čudno pomalan papir notri. Kaj pak je bilo tisto, če niso bili bankovci? In ko je umrl, iskal sem povsod tistega, pa ni bilo nikjer. Kam je prešlo? Gospoda so vzeli, ta lakomna gospoda!« »Katera gospoda?« vpraša krčmar. »Kaj ti vem, kateri je vzel? Tri dni popred, preden je umrl Martinek, bili so trije pri njem. Tisti Kvas, ki ni več na Slemenicah, fajmošter in stari s Poleska, ki je zdaj pobegnil, kakor pravijo.« »Gospoda fajmoštra menda vendar ne boš dolžil tatvine?« pravi Matevžek. »Kaj,« vpije Krjavelj — »zakaj je bil pa tak lep pogreb? Za pogreb in mašo denar velja.« »To je vse plačal mladi Dražar, kateremu je deseti brat zaklad skopal. Le molči, Krjavelj, in pazi, kaj govoriš!« svari ga krčmar. »Tako sta pa ona dva kradla. Naj! Saj jima ne bo nič zaleglo, če Bog mene sliši. Človek bi si bil vsaj še eno kozo kupil, ko ne bi bili ti lakotniki bankovcev požrli.« In prav milo se je storilo Krjavlju. Ni se dal preveriti možem, da morda deseti brat ni imel bankovcev, ampak kako drugo pisanje. Kako je bilo Krjavlju hudo pri srcu, to utegne le tisti popolnoma umeti, kateri je skusil kakor on, kako človeka j6 in peče, če vidi, da mu je dolgega upanja spolnitev splavala po vodi. Ker pa vemo, da je med našimi blagovoljnimi bravci malo, malo onih, ki bi poznali žalost in otožnost po kozi, ki bi lehko bila, pa je ni, bojimo se, da baš večina ne bo umela Krjavljeve reve in nadloge. Zakaj še kmetje, Krjavljevi znanci, ki so bili vrh vsega tega še sami kožarji, niso umeli Krjavljevega srca ali ga vsaj umeti niso hoteli. Brezsrčno so se smejali ubogemu možu. Krjavlja, ki si je bil dobro v svesti, da je pametnejši ko vsi ti praznoglavci, jezilo je to posmehovanje majhino, in da bi svojo misel še bol zatrdil in se tako malo maščeval, začel je še bolj rentačiti in kleti desetega brata, ki mu ni ničesar zapustil razen premajhinih črevljev in treh dvajsetič. Ali kmetje tudi tukaj niso hoteli njegovih misli biti, hvalili so desetega brat rekši, da gaje škoda, daje umrl, in Matevžek je celo predrznil se Krjavlja poučevati, da pregrešno govori, če koga, ki je umrl, tako obira. To je bilo pa poštenjaku vendar preveč. Klobuk je jezno na glavo potisnil, vse žganje na enkrat izpil in zavpil: »Kaj, vi boste meni pravili, kaj je greh? Pa vi? Kaj boste zame plačevali ali kako? vi vsi vkup še ne veste, kdaj ste siti! Jaz sem bil pomorski vojščak, svet sem obhodil, pa nihče me ni učil, kaj je greh! Učenega Hrvata sem imel na barki za prijatelja, on je več vedel ko vi vsi in ni me učil, kaj je greh.« In odhajaje zaloputne Krjavelj duri za seboj, da se je vsa Obrščakovina potresla. Po Krjavljevem odhodu se je nekaj časa pletla govorica o njem. Kmetje so ga sodili in obirali po svoje, kakor so najbolje vedeli in znali, in so tako prišli na njegov smolnjak, na dobra kola in sploh na kmetijo. Naposled se je po stari navadi pomenek tako zasuknil, da so zopet o prvi reči govorili, o Kvasu in desetem bratu. »Tedaj je vendar le umrl, Martinek!« reče eden izmed mož. — »Pač ga je škoda! On je znal lepo govoriti, kedar se je podal. Takega ne bo več nekaj časa ali pa nikoli.« »Kaj menile, vendar je to čudno,« pravi Matevžek. »Človek živi, vesel včasi, včasi žalosten, nazadnje ga pa zmanjka. Čez tri leta ne bo že nihče vedel, da je deseti brat živel. Komaj ga bo še eden izmed nas pomnil, kakovega lica je bil.« »Saj smo za nebesa ustvarjeni, kakor pravijo učeniki naši. Naj bo, kakor je božja volja,« odgovori drugi. »Šembrano lep pogreb se je bil napravil,« pravi krčmar. »Kaj pak!« odgovori Matevžek. »Kedar boš ti umrl ali pa jaz, ne bo svet tako vrel skupaj, tako je po pravici govoriti. Sosebno gosposkega ne bo nobenega za teboj. Pri pokopavanju je bil graščak, Vencelj, tisti Kvas in vedigabog, če še kdo ka-li.« »Tistega Kvasa ni bilo potlej več videti, kar so desetega brata pokopali,« dostavi krčmar. »Veste, kaj bom jaz rekel, možje!« oglasi se kmetič, ki je bil v prepiru o cesarju v manjšini ostal, »kedar bom jaz umrl, nič ne skrbim in malo mi je mar zato, ali bo šel gosposki človek za menoj za pogrebom ali ne. Jaz sem včasi, kedar nisem mogel spati, premišljeval in pravim, da Bog kmetovo molitev rajši ima ko gospodovo. Saj še ne vem, če gospoda kaj moli ali nič. Le v cerkvi ga poglej. Pokonci stoji in še z usti ne gane. Bog ima kmečko molitev rajši ko gosposko, zato ker kmet več molitve stori.« »Kaj še, ti ne veš nič,« oglasi se Matevžek brž. »Če gospod le križ stori, pri Bogu menda več zaleže kot tvoj cel roženkranc. Le ti na pratiko poglej, kjer svetniki malani stoje, čni in rdeči. Pa razbiraj svetnike in videl boš, da so vsi gosposkega stanu. Ta ima škofovo palico namalano, ta kraljevo krono, ta ima bukve v rokah. Kmeta pa ne najdeš med svetniki in svetnicami ne.« Oni mož od jeze zardi, da se mu zopet njegova beseda omšta. Koj se pa nekaj domisli, vesel udari ob mizo in zavpije: »Ni res, kar praviš! Sveti Gol na pratiki nima ni bukev ne škofovske kape namalane zraven sebe, ampak panj čebel nese na rami. Kdo pravi, da ni bil kmet, če nosi čebele?« »Jaz pravim!« vpije Matevžek. »Ti ne veš prav. Le poslušaj, bom jaz povedal! Zakaj se pa pravi v pregovoru: Sveti Gšl panj čebel ukršl! On ni bil kmet in čebel ni imel v lastnem ulnjaku, ampak ukradel jih je bil pri sosedu. Zato je pokoro delal in v nebesa šel potlej za svetnika.« »Nemara da je res tako,« pravijo drugi. Oni kmetič malo pomisli, v drugič ob mizo udari in pravi: »Pa je vendar tudi en kmet svetnik, recite, kar hočete. Zakaj se pa od svetega Zidorijusa poje, da je bil kmet in jed ovčice pasel, na Oljski gori, trinajst let.« »Nu, naj bo!« pravi Matevžek. »Pa tega ne veš samo ti. Tudi mi vemo, da je bil sveti Zidorijus poprej kmet! Pa preden je s svetim Petrom porajtal, da ga je med svetnike v nebesa spustil, stopil je v žolnirski stan, kakor pesem pravi. Saj se poje: Zvesto je cesarja služil, še bolj pa Gospod Bogš. Ali se ne poje tako?« »Naj se!« odgovori oni. »Obrščak, kaj sem dolžen?!« »Nikar še ne hodi,« tolaži ga krčmar. »Nočem, da bi se kdo ujedal in mi vsako besedo ometal. Kar vem, to vendar vem, ne? Naj pa Matevžek govori, ki vse v6 in zna!« »Toliko že ko ti! Zgaga sitna!« huduje se Matevžek. »To se v6, pratiko boš naredil!« pravi oni, plača in odide v jezi. Možje tudi tega dobro oberč, in ko jim besedi zmanjka, govorš zopet o desetem bratu, ugibaje, kako čudno je to, da je umrl, kje se je neki rodil, koliko je vedel in druge preimenitne reči, katerih ne bomo rzkladali. — nadaljevanje — tu Z I—« -1 o Q uj c/) •“» Z > < (S) UJ •—> Z 06 O O N > P O s ti*-V*-' “FOR THE YOUNG AT HEART” ! DAVY’S COLUMN ! “When will I use this?” Here it is, September, and once again the school bell tolls. Another generation will soon ask the same question my generation and the generations before asked: “Where will I use this?” (What’s that? Great Uncle Stefan says he never asked that question. That’s because he had to quit school in the 3rd grade to go to work to help support his 6 brothers and 5 sisters.) The rest of you know what I mean. Remember when you were told to learn the capitals and nicknames for all the states? Memorize the chemical symbols for all of the elements? Or learn the order of the nine planets in our solar system? Now, if you were going into a particular field, this information would be handy, even necessary, but for the average person it does seem rather useless. For example, I have yet to see a cookbook that reads: 1/4 tsp. NaCl instead of: 1/4 tsp. salt When we asked our teachers, “When will we use this?” they raised their eyes to the ceiling and said, “There will be a quiz, tomorrow.” Which translated to, “I haven’t the foggiest idea, but if I had to learn it, so do you.” Not getting an answer, I took my question to the one person who was perfect and knew everything: Mom. “If the day ends and you find you haven’t learned something new, the day has been wasted.” God no! It was the end of my innocence. I knew the truth. Mom was human. She was fallible. She didn’t know, either. It’s taken the majority of my life, (thus far) but I think I may have found my answer. See, the other day I came across this contest. Just answer the three questions correctly and you’re Branch 20, Joliet, — These are our first scholarship winners: May Lou Golf, Tanja Cepon, Kathy Harvey, chairman of Scholarship committee, Tami Gregorash, Pamela Lodewyck, Colleen Gunier. eligible for the drawing. 1st Prize is $100,000.00. Question 1: Name the 5th planet; 2: The Chemical Symbol for lead is; 3: The Postal Abbreviation for the “Keystone State” is... Imagine my surprise and joy, when from the depths of my mind came the answers; Jupiter, Pb and PA. ’Til next month. DAVY SECOND PRIZE The amateur counterfeiters printed perfect $18 bills but couldn’t figure out how to pass the phoney money. “I know,” said one. “We’ll go to the boondocks and pass them to the hillbillies.” A little later, at a small grocery store, they asked, “Say, sir, will you change this bill for some smaller ones?” “Sure,” said the clerk.“Would you like two nines or three sixes?” Sister M. Cecelia, EUCLID. OH SUBMITTED BY VERA ŠEBENIK Joliet children in costumes and uniforms in a photo taken before the Convention Mass at St. Joseph's Church. Back row: Jill Vicich, Pamela Lodwyck, Kelly Allen, Cynthia Gudac; 2nd row: Amy Tezak, Zachary Pucel, Barbara Kaluza, Mark Cepon, Stephanie Zawoysky; front row: Crystal, Colleen and Carrie Gunier, Tony Kraus and Sarah Tezak. 2ND CLASS POSTAGE PAID CHICAGO ILLINOIS Ermenc-McLeod Funeral Home 5325 W. Greenfield Ave. Phone: 327-4500 Milwaukee, Wisconsin International Laier Graphic* 4851 South Drexel Boulevard Chicago, Illinois 60615 (312) 373-0500 Fast, efficient computer communication, typesetting & interface ZELE FUNERAL HOMES, INC. TWO COMPLETE FUNERAL HOMES 452 East 152nd St. 6502 St. Clair Ave. Office 481-3118 Cleveland, Ohio 361-0583 ^ TEZAK FUNERAL 459 North Ottawa Street HOME Joliet, IL 60435 First in service since 1908 Phone 772-0534 J) =\ Revised, enlarged! Slovenian-International Cookbook POTS & PANS $9.00 Books on Slovenian Immigrants and Pioneers FROM SLOVEN!A TO AMERICA $5.00 hardbound — $3.50 softbound FOOTSTEPS THROUGH TIME $6.00 For orders, send remittance plus $1.50 postage per book to: SLOVENIAN WOMEN’S UNION 431 NO. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. 60432 ar::sz johna. x-si P • • 3 j a 232 NEW YORK. N.Y. 10032 # ' *" ZEFRAN R t/>lLHOME Louis Ron Zefran / j Frank J. Zetran Marilyn E. Zefran Lois M. Zefran 1941 West Cermak Road Chicago, IL 60608 847-6688 J I ^ —— HABERMANN Funeral Home 805 N. 6th Street Sheboygan, WI 53081 ^ j I j\\\± First jmmmi. • • ■ — JHBIk . — 'mmmmm*. ■—> Midwest Bank Illinois National Association 50 W. Jefferson Street Member F.D.I.C. Joliet, Illinois 60431 815-727-5222 ^ ... - J GRDINA FUNERAL HOMES CLEVELAND, OHIO 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 East 62nd St. 431-2088 J =\ Poems of laughter, love and tears! ROŽE Z MOJIH VRTOV FLOWERS FROM MY GARDENS by Mary Štangelj Murn Please send me____________copies at $8.50 each plus $1.00 for postage and handling per book. NAME ___________________________________ Address _____________________________ — City _State _Zipeode Make checks payable to and send order to: Slovenian Women’s Union, 431 No. Chicago St., Joliet, 11.60432.