O CELODNEVNI ŠOLI          _     .     •                .      .                         ...
Prostori — največja zagata
Člani aktiva komunistov pedago-ških delavcev osnovnih šol v občini Bežigrad so na zadnji seji. v sredo 14 oktobra, obravnavali tri področ-ja delovanja. Skušali so oceniti uveljavljanje usmeritev v celodnev-ni šoli - tudi glede na planske per-spektive 1981 - 1985 in pregledati probleme svobodne menjave ter delovanja občinske in mestne izo-braževalne skupnosti, še posebno
pa vpliv svobodne menjave na ob-seg učnih programov na fakultativ-nem področju in na dileme pri ne-dograjenih merilih nagrajevanja po delu pedagoških delavcev v osnov-nih šolah.
V razgovoru o uveljavljanju usmeritev o celodnevni šoli je pre-vladovala ocena, da neizpolnitev planskih obveznosti izhaja izključ-no \z prostorske problematike. Ko-
munisti \z osnovne šole Maksa Pe-čarja so opozonli. da se bo zaradi precejšnjega priliva mladih družin v nova naselja prostorska stiska v prihodnjih letih bistveno povečala Člani aktiva so menili, da moramo na celodnevno šolo gledati kot ce-lovit družben proces. To pa pome-ni, da bo potrebno ob relativno enakih prostorskih pogojih uresni-čevati elemente celodnevne šole v večji vključenosti v dejavnosti kra-jevnih skupnosti in delovnih orga-nizacij. Predstavniki vseh osnovnih šol so ocenili sodelovanje na po-dročju kulture, telesne kulture in obrambne vzgoje s krajevnimi skupnostmi kot zelo dobro, žeieli pa so, da bi jih bolj vključevali v planske aktivnosti v krajevnih skupnostih. Opozorili so tudi, da morajo sveti ZK zaživeti povsod. saj imajo uspehe tam, kjer že delujejo. Pri sodelovanju z organizacijami združenega dela imajo v osnovnih šolah zelo različne izkušnje. Večina predstavnikovosnovnih Sol zelo ra-zlične izkušnje. Večina predstavni-kov osnovnih šol je zadovoljnih in ocenjujejo. da pomeni sodelovanje z organizacijami združenega dela (izvajanje proizvodnega dela in po-moč pri poklicnem usmerjanju) no-vo kvaliteto v njihovem delu. Ob-stoje sjcer še vprašanja sistemskih rešitev varstva in zavarovanja pri proizvodnem delu, vendar so n. pr. na osnovni šoli Franceta Bevka tu-di to vpraSanje v sodelovanju z var-nostniki \z delovnih organizacij za-
dovoljivo rešili.
Svobodna menjava še vedno ni temeljni mehanizem za zagotavlja-nje sredstev za dejavnosti osnovnih šol. Komunisti-pedagoški delavci so opozonli. da se v praksi ne vre-dnoti programov dela, ampak v do-bršni meri prevladuje proračunska miselnost Jasno je, da v naši druz-bi ne moremo vsega enakomemo razvijati, so menili, toda dogovorje-ne prioritete vzgoje in izobraževa-nja se morajo odražati tudi pri vre-dnotenju dejavnosti. Ob proučeva-nju dogovarjanja o svobodni me-njavi so komunisti opozorili, da bi morali preseči rešjtve, v kalerih koordinacijski odbori na mestnih nivojih določajo stopnje, ki se le potrjujejo v interesnih skupnostih občin in mesta.
Tudi nerešeno nagrajevanje pe-dagoških delavcev in odprta vpra-šanja pri merilih nagrajevanja po delu opozarjajo. da bomo morali presekati s takšno prakso in odlo-čanje o teh zadevah pripeljati v za-to sistemsko določena mesta - v interesne skupnosti
Člani aktiva komunistov-pedago-ških delavcev osnovmh šol so tudi sklenili. da mora v najkrajšem iasu zaziveti odbor za celodnevno šolo pri OK SZDL. ki bo sistematično in permanentno bedel nad uveljavl|a-njem koncepta celodnevne šole v občini Bezigrad. pri Obtinskem svetu ZSS pa komisija ki bo prou čila nagrajevanje pedagoških de-lavcev.                   JANKO PUČNIK