z s Li T 5 OLICH & C. s.a.s. Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343 _______________________________ PONEDELJEK, 15. JUNIJA 1998 NA VČERAJŠNJIH VOLITVAH V DEŽELI FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI Ob nizki volilni udeležbi velika razdrobljenost deželnega sveta Med slovenskimi kandidati zagotovo izvoljen Miloš Budin - V deželnem svetu tudi skoraj gotovo Bruna Zorzini Spetič, Jevnikar pa zaostaja za Deganom TRST - Forza Italia je stranka relativne večine v dežel-^6m svetu Furlanije Julijske krajine. Po sicer še ne dokončnih podatkih naj bi imela 14 deželnih svetoval-Cev- Severna liga, ki je bila pred petimi leti najmočnejša stranka v deželi, naj bi imela 12 deželnih svetovalcev, levi demokrati pa deset. V deželnem svetu naj bi bilo zastopa-^ osem pobtičnih strank, kar pomeni, da bo skupščina Se vedno precej razdrobljena. Sicer pa je bil najpomemb-dejši podatek včerajšnjih volitev zelo nizka udeležba. hrena novoizvoljenih deželnih svetovalcev še niso ztlana, saj se je štetje preferenčnih glasov nadaljevalo poz-do v noč. Najbolj voljena deželna svetovalka je bivša Predsednika deželne vlade, predstavnica Severne lige ^lessandra Guerra, ki je po dveh tretjinah preštetih glasovnic zbrala že skoraj 10.000 preferenčnih glasov. Med slovenskimi kandidati je Miloš Budin - prav tako P° delnih izidih - prejel več kot 4.000 glasov, kar je znat-do več kot na vseh prejšnjih volitvah. Na listi SKP je, prav tako po delnih podatkih, prva Bruna Zorzini Spetič, ki daj bi bila tako zagotovo izvoljena. Ivo Jevnikar je na listi tjudske sredine za reforme prejel sicer visoko število glasov, vendar za nekaj desetin glasov zaostaja za Cristianom Deganom. Kar zadeva ostale stranke je treba omeniti, da je na listi torza Italia največje število glasov v deželnem merilu Prejel Roberto Antonione, na tisti Levih demokratov dosedanji podpredsednik deželne vlade Degrassi, na tisti Racionalnega zavezništva pa Sergio Dressi. Kaže tudi, da o na Usti zelenih Roberto De Gioia zbral več glasov od Roberta Ghersine. Za konec pa je treba še povedati, da se )e lista Ljudske sredine za reforme sicer uveljavila, vendar de kot volilno zavezništvo, saj naj bi biti po dosedanjih Podatkih izvoljeni samo predstavniki Ljudske stranke v Vseh petih volilnih okrožjih. (Podatki na razpredelnici se nanašajo na 1970 od sku-Pdih 2054 volišč.) IZIDI DEŽELNIH VOLITEV Stranka Glasovi Odst. Svet. Forza Italia 122.388 20,6 14 Severna liga 107.049 17,1 12 Levi demokrati 96.160 15,3 10 Nac. zavezništvo 84.067 13,4 9 Sredina za reforme 69.093 11,0 7 Komunistična prenova 42.673 6,8 4 Zeleni 30.985 4,9 3 Unione Friuli 22.948 3,6 1 Ostali 43.141 6,7 0 Uveljavitev strank leve sredine nezadostna za upravljivost Včerajšnje deželne volitve s° žal potrdile obe negativni JJdpovedi: prvo, da bo udelež-ba zelo nizka in drugo, da, ob Premiku politične osi v desno, ?estava deželnega sveta ne bo Jdmcila nikakršne trdne deželne vlade. Furlaniji Julijci krajini se torej obeta na-j-dljnih pet let nestabilnosti, ^ar jo bo verjetno še bolj oddaljilo od želja in potreb prebivalstva. S temi skromnimi stavki jdrio tudi zapisali bistvo vsega, Rar je z deželnega zornega ko-a vredno povedati. Volilni re-znltati niso prinesli posebnih Presenečenj, pa tudi s Prejšnjimi volitvami, na kate-jdh sta nastopili se krščanska emokracija in socialistična franka, rezultatov ni mogoče Primerjati. Možne so torej del-116 primerjave s političnimi k°Htvami, na katerih pa je °alicija Oljke v vsej deželi Neposredno izvolila samo ene-§a poslanca in enega sena-°rja. Zato uveljavitev desnice de sme presenečati; po pred-ltrevanjih naj bi bila Se Bojan Brezigar markantnejša, tako da lahko rečemo, da je zadnja deželna vlada, ki je temeljila na koaliciji Oljke, zajezila izpad glasov na desno, ki smo ga lahko ugotovili na zadnjih upravnih volitvah drugod po Italiji. Skratka, v danih razmerah in glede na politično, stanje, ki ga paC poznamo, lahko ugotovimo, da so napredovale vse stranke, ki se sklicujejo na Prodijevo vlado, kar pa tem strankam še ne daje večine, da bi lahko deželi zagotovile trdno vlado v novi zakonodajni dobi. Seveda je Se prezgodaj za predvidevanja o sestavi nove deželne vlade. Iz prvih izjav predstavnikov strank, pa tudi zaradi politične tradicije, bo pobuda pripadla stranki, ki je prejela najvecje Število glasov, to je Berlusconijevi Forza Italia; v tem trenutku je najverjetnejše zavezništvo med to stranko in Severno ligo. To vlado naj bi vodila bivša predsednica Alessandra Guerra, za Forza Italia pa naj bi bili v njej »močni« osebnosti VidemCan Ferruccio Saro in Tržačan Roberto Antonione. Kakšna bo politika take vlade do vprašanj, ki so za nas najpomembnejša - to je do odnosa s Slovenijo in do zaščite slovenske manjšine, je seveda vprašanje zase. Za konec še besedo o slovenskih kandidatih. Dokončnih podatkov Se nimamo, vendar nam delni izidi potrjujejo močno uveljavitev vseh treh ključnih slovenskih kandidatov, MiloSa Budina, o cigar izvolitvi ni vec dvomov, Iva Jev-nikarja in Brune Zorzini Spetič. V trenutku, ko poročamo, imamo podatke o velikem Številu preferenc za oba kandidata, ki naj bi Speticevi skoraj zagotavljali izvolitev, Jevnikar pa zaostaja za Cristianom Deganom. Vendar dokončnih podatkov Se nimamo in bi bil zato vsak komentar - razen zadovoljstva zaradi velikega števila preferenčnih glasov - prenagljen. SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU Le Hrvati izbojevali prepričljivo zmago Jugoslavija s težavo odpravila Iran PARIZ - Tudi včerajšnji, peti dan svetovnega prvenstva v Franciji je dokazal veliko izenačenost tega mundiala. Na prvi popoldanski tekmi je bivši svetovni prvak Argentina le z 1:0 premagal Japonce. Tesno zmago so izbojevati tudi Jugoslovani, ki so z golom Mihajloviča ugnali izredno požrtvovalne in borbene Irance, ki bi si, po prikazani igri, zaslužili kaj več. Nekoliko bolj prepričljiva je bila zmaga s 3:1 Hrvatov nad Jamajčani, ki pa so bili Blazidevi vrsti v rpvem polčasu povsem enakovredni tek- Na 6. in 7. strani. mec. Ponedeljek, 15. junija 1998 VOLITVE - DEŽELA TRST / PO SE NEDOKONCNIH IZIDIH Nenavdušujoč izid Ljudske sredine Severna liga krepko nazadovala Bossijeva stranka je jeziček na tehtnici - Uveljavitev Levih demokratov in Zelenih TRST - Strategija bivšega predsednika republike Francesca Cos-sige, da bi spet združil center in oživil neke vrste Krščansko demokracijo, je ob svoji prvi volilni preizkušnji doživela precejšen neuspeh. Skupaj z nazadovanjem Severne lige je morda najznačilnejši podatek nedeljkih volitev v Furlaniji - Julijski krajini. Po dokaj točnih podatkih je Ljudski center za vreforme, s katerim sodeluje tudi Stranka Slovenske skupnosti, zbral nekaj nad deset odstotkov glasov, kar je za okoli 2 odstotka več od tega, kar je imela Ljudska stranka na političnih volitvah (8.9%), vendar znatno manj od tega, kar so posamezne komponente zbrale na političnih volitvah leta 1996. Drugi precej izrazit podatek je, vsaj po projekcijah sodeč, nazadovanje Severne lige. Z nekaj manj kot 18 odstotki glasov Bossijeva stranka nazaduje tako v primerjavi s političnimi volitvami (imela je 23, 2%) kot s prejšnjimi upravnimi, ko je presegla 26 odstotkov glasov. Bossijeva stranka je izgubila tudi zaradi prisotnosti avtonomističnih list zlasti v Furlaniji. Nobena sicer ni dobila veliko glasov, ampak vse so Ligi odtegnile nekaj glasov. Kartel svoboščin je v bistvu ohranil položaj, čeprav z rahlim nazadovanjem. Forza Italčia je skupaj s Casinijevim KDC dobila okoli 20 odstotkov glasov in nazadovala za odstotek, za odstotek naj bi nazadovalo tudi Nacionalno zavezništvo. Dokaj dobro so se odrezali Zeleni, ki so sicer nastopili v povezavi s socialisti. Dobili so 5 odsotkov glasov, kar je dober odstotek več kot na političnih volitvah, za spoznanje manj kot v prejšnjih deželnih volitvah. Krepko so se uveljavili tudi Levi demokrati. Predsednik deželne vlade Giancarlo cru-der, ki je bil tudi nosilec liste Ljudske sredine za reforme Giancarlo Cruder, je ocenil volilni izid kot dokaj ugoden, menil pa je, da bi koalicija dosegla še boljši rezultat, ko bi imela več časa za obrazložitev svojega načrta. Cruder je dejal, da je zaskrbljen zaradi opravljivosti FJK; do- dal pa, da bo vsaka odločitev sprejeta s soglasjem vseh sil, ki so pristopile k zavezništvu. Dokaj razočarana je bila predstavnica Lige Alessandra Guerra, po oceni katere so volitve v FJK zmagali dediči De Mite in Craxija. Neuspeh lige pa je pripisala nesposobnosti njenih voditeljev, da bi sporočili volilcem kompleksen podatek. Guerrova pa sploh ni hotela spregovoriti o zavezništvih. Po še nedokončnih podatkih bo v deželnem svetu FI imela 14 svetovalcev, Liga 12, Levi demokrati 10, Nacionalno zavezništvo 9, Ljudski center za reforme 7, SKP 4, Zeleni 3, UFI. Liga je jeziček na tehtnici za oblikovanje vsakega vladnega zavezništva. Okrožje Videm št. glasov % Sev. lipa. 44288 20,0 FI-CCD-FC 43562 19,7 Lj. sredina 22220 10,0 Levi dem. 32068 14,4 NZ 28960 13,0 Un. Friul 12418 5,5 SKP 11502 5,1 PA FVG 7624 3,4 Zeleni 10988 5,0 LAF 3817 1,8 SOS IT 4686 2,1 Ok. Pordenon št. glasov % _ Sev. lipa 32726 23,2 FI-CCD-FC 28288 20,0 Levi dem. 19100 13,6_ Lj. sredina 19179 13,6_ NZ 14658 10,4_ PA FVG 4638 3,3, SKP 8758 6,2_ Zeleni 5621 4,0, Un. Friul 4432 3,1 „ LAF 3623 2,6 Okrožje Trst št. glasov % FI-CCD-FC 31438 25,7 NZ 23890 19,4 Levi dem. 19679 16,0 Lj. sredina 13024 10,6 SKP 10974 9,0 Zeleni 7353 6,0 Sev. lipa 6832 5,5 Fr. Giul. 6719 5,4 MS Fiamma 2112 1,8 LAF 372 0,3 Un. Friul 398 0,3 Okrožje Tol meč št. glasov % FI-CCD-FC 7967 18,0 Sev. lipa 9471 21,5, Lj. sredina 4410 10,0, Levi dem. 5700 13,0, NZ 6046 13,8_ SKP 2298 5,2, Un. Friul 3592 8,1_ Zeleni 2213 5,0, PA FVG 1338 3,0_ LAF 1048 2,4^ Okrožje Gorica št. glasov % Levi dem. 17555 22,0 Fi-CCD-FC 15172 19,0 Sev. lipa 10462 13,0 NZ 8919 11,1 SKP 8338 10,5 Lj. sredina 8213 10,2 Zeleni 4135 5,1 PA. FVG 3240 4,0 MS Fiamma 1794 2,2 Un. Friul 1397 1,8 LAF 925 1,1 KOMENTARJI / KAKO SO NA PRVE PROJEKCIJE VOLILNIH IZIDOV REAGIRALI NEKATERI POLITIKI V RIMU Največ ugibanj okrog vloge Ljudske sredine RIM - Deželne volitve v Furlaniji -Julijski krajini so bile kljub temu, da se je volilo po starem proporčnem sistemu - ali pa morda ravno zato - predmet velike pozornosti tudi v rimskih palačah,' posebno seveda v centralah političnih sil. Večina komentarjev ki smo jih zbrali, je prišla preden so bili podatki dokončni, zato so tudi ocene razumljivo oprezne. Prvi odmevi s sedeža Levih demokratov v prestolnici kažejo precej zadovoljstva z volilnimi izidi, ki jih je komentiral Leonardo Domenici, odgovoren za krajevne uprave v D’Alemo-vi stranki. »Za nas je izid deželnih volitev v Furlaniji - Julijski krajini gotovo zadovoljiv, še posebno, če ga primerjamo z nekaterimi predvolilnimi sondažami. Nerad sicer komentiram delne izide, toda če bodo ostali taki, kot so zdaj, bomo lahko zadovoljni. Med glavnimi dejavniki teh volitev je strmoglavljenje volilne udeležbe, o katerem bodo morale razmisliti vse politične sile in ki je po vsej verjetnosti posledica odmika volilcev zaradi nenehnih kriz na Deželi, ki je v petih letih zamenjala pet odborov.« Domenici je tudi ocenil, da bo s temi izidi težko sestaviti stabilno deželno upravo, medtem ko je o sredinski koaliciji dejal, da je imela najmanj spodbuden rezultat. »Zdi se mi, da je Ljudska stranka v bistvu potrdila dosedanjo moč, kar pomeni, da je bil prispevek UDR precej omejen.« Enrico La Loggia, predsednik senatorjev Forza Italie, ocenjuje, da bo v primeru, če manjše sile ne bodo presegle 4, 5-odstotnega praga za vstop v deželni svet, edina možna večina na Deželi koalicija med desnosredinskim polom in Ljudsko reformistično sredino. To je bil eden prvih komentarjev na osnovi projekcij, zato je La Loggia povabil k previdnosti, saj dokončnih zaključkov ne bo mogoče izvesti pred razdelitvijo svetovalskih sedežev. Renzo Lusetti, odgovoren za krajevne uprave v Ljudski stranki, je zadovoljen: »Za nas je rezultat dober, kajti upoštevati je treba, da naša agregacija obstoja šele poldrugi mesec in da po drugi strani Forza Italia in Nacionalno zavezništvo izgubljata konsenz. Drugi podatek, ki se nakazuje, je težka izguba Severne lige, ki jo je treba delno prispisati njenim secesijskim težnjam, in po drugi strani velik rezultat Oljki-ne vlade, ki je dosegla vstop Italije v evropsko monetarno unijo.« Lusetti je odgovoril tudi tistim, ki so govorih o možnosti deželne vlade z večino, ki bi jo sestavili izvoljeni na listah Pola svoboščin in UDR: »Zdi se mi, da so šli predaleč. Prepričan sem, da bo ostala sredina združena, ne verjamem, da bo šla UDR po svoje. Prav rad bi videl, kako bodo sestavili vlado brez Severne lige.« Podobnega mnenja je tudi tudi podtajnik CDR Mamo Fabris: »Rezultat, ki ga je v Furlaniji - Julijski krajini dosegla Ljudska reformistična sredina, dokazuje, da obstaja tudi na severu velik zmeren prostor, ki se je odmaknil od skrajnosti, ki so se uveljavile v zadnjih letih. Dokaz, da glas za Severno ligo ni več učinkovit. Zdaj je treba okrepiti pobude UDR z zakoreninjenjem na ozemlju.« V povsem drugo smer gre komentar podtajnika CCD Marca Follinija: »Nakazuje se jasen uspeh sredine Pola svoboščin, ki ga predstavljata Forza Itaha in CCD. Zdi se mi potrditev, da ima med tolikimi sredinskimi idejami v kompeticiji največ uspeha tista, ki je v desnosredinskem polu in ne tista, ki je na nevtralnem terenu, med enim in drugim polom. Ce odštejemo lokalne specifičnosti, se mi zdi rezultat dovolj zgovoren.« Maurizio Gasparri iz Nacionalnega zavezništva, ki je v Polu svoboščin odgovoren za vladno politiko, pa je eden od tistih, ki ocenjuje, da je v Furlaniji - Julijski krajini mogoča de- snosredinska vlada brez Severne fige: »Skupaj z izvoljenimi predstavniki UDR bi Pol svoboščin lahko oblikoval novo večino v Furlaniji-Julijski krajini. To bi bilo mogoče na osnovi razdelitve sedežev, kajti ostaja okrog 10 odstotkov, kolikor so skupaj zbrale manjše liste, ki niso presegle 4, 5-odstotnega praga za vstop v deželni svet. S temi rezultati je možno, da Severna liga ne bi bila potrebna.« Kar pa zadeva samo Ligo, predstavnik NZ meni, da bo imela Bossijeva stranka manjšo pogajalsko moč, če bo šel Pol svoboščin na pogajanja strnjeno. »Ne verjamem, da bi lahko Severna liga stremela po predsedniku deželnega odbora, ki bi ga sestavila s Polom,« je dodal Gasparri, ki je sicer ocenil, da je volilni izid v Furlaniji - Julijski krajini za desnosredinsko zavezništvo dober, tako v proporčnem pogledu kot po številu sedežev. Predstavnik Finijeve stranke je še opozoril, da sredina sama ne prodre, saj so centristi združeni v bistvu potrdili volilni rezultat, ki ga je prej imela sama Ljudska stranka. Tudi tajnik CDU Rocco Buttiglione meni, da se mora Ljudska reformistična sredina povezati s Severno ligo in Berlusconijevo FI, kajti brez te osi po njegovi oceni ni možna nobena vlada v deželi. Vsekakor je za Buttiglioneja uganka, kako se bo po teh rezultati11 obnašal Pol svoboščin, kar pa zadev3 volilni izid za ljudsko sredino, ga r ocil kot pozitivnega. »Postali sin0 odločilna sila za katerokoli vlado, nepogrešljivi smo za stabilnost in ravnovesje. Naš cilj je bil doseči vsaj 10 0O' stotkov, pa smo ga presegli, čeprav I rahlo. Ob tem pa je treba upošteva vpliv vrste majhnih list, tako avtonomističnih kot katoliško navdihnjenih, ki so odnesle okrog 15 odstotkov gla sov. Te glasove si bo lahko v persp® ktivi zagotovila UDR. Pač pa se je treba zamisliti nad velikim absenti' zrnom.« Za konec še komentar iz Berlusco nijevega štaba. Claudio Scaiola, orga nizacijski koordinator Forza Italie, ) ocenil, da je izid volitev v FJK »vel osebni uspeh Silvia Berlusconija, nje gove stranke in vseh zmernih ljudi < • Volilni izidi imajo tudi zelo jasen P0^ litični pomen, ki potrjuje in krepi re^ zultate nedavnih upravnih volitev, 1 prepričan Scaiola. »Italijani vidijo Berlusconiju liderja upanja za Itah) in njene resnične prenove,« je de) predstavnik FI in pri tem mimogre ošvrknil še sodna pravdništva, ki d majo nobenega bolj pametnega de kot da preganjajo liderja opozicije- PRIČAKOVAN, A VSEENO ZASKBUUJOČ STATISTIČNI PODATEK Na volišča le 65 odst. upravičencev Najnižja udeležba v zgodovini Dežele Po pričakovanjih so najnižjo volilno udeležbo zabeležili v tržaški pokrajini, najvišjo pa v Gorici Včerajšnjih deželnih volitev se je udeležilo nekaj manj *ot 65 odst. volilnih upravičenčev (točneje 64,7), kar je vec kot petnajst odstotkov etanj kot na volitvah pred petimi leti. Tako močan padec Volilne udeležbe je bil sicer do neke mere pričakovan, Jfeba pa je povedati, da je bita pri nas volilna udeležba že tradicionalno zelo visoka v Primerjavi z drugimi dežela-ttri. posebno na Jugu. Sedaj očitno ni več tako. Nizko volilno udeležbo je treba pripisati številnim dejavnikom. V Italiji in torej tudi Pri nas so volitve vsaj enkrat na leto, kar pomeni, da se jih tjrdi najbolj osveščeni in politično opredeljeni državljani iahko naveličajo. Na padec Volilne udeležbe pa so vplivali tudi čisto politični faktorji, začenši z močno nestabilnostjo, ki je označevala petletno zakonodajno dobo deželnega parlamenta in tudi s Proporčnim volilnim siste-jnom. Nizka volilna udeležba je najbrž prizadela tako Oljko, kot Pol svoboščin, to se Pravi desnico in levico, kar je Prišlo do izraza tudi na nedavnih delnih lokalnih volitvah siront po državi. Najnižjo volilno udeležbo 157, 4 odst.) so po pričakovanjih zabeležili v tržaški pokrajini, katere ozemlje se ujema z volilnim okrožjem. V goriski pokrajini je šlo včeraj na volišča 73, 2 odst. upravičenčev, kar je najvišji odsto-ink na deželni ravni. K razmeroma visoki volilni ude-iezbi v Posočju je botrovalo dejstvo, da so bili tukaj volil-ke in volilci nekoliko bolj motivirani, saj so bile bile isti dan na programu tudi občinske in rajonske volitve. V videmski pokrajini je šlo na volišča 66, 4 odst. volil-cev, v pordenonski provinci pa 64 odst. upravičencev. Pa še podatek za tobneško okrožje, ki zajema tudi Rezijo, Kanalsko dolino in Trbiž, kjer se je volitev udeležilo 58, 5 odst. volilcev. Gre za številko, ki se, kot vidimo, precej približa zelo nizki volilni udeležbi v tržaški pokrajini. Omenili smo politično nestabilnost (pet deželnih odborov in večinskih koalicij), ki je gotovo vplivala, da so nekateri včeraj raje ostali doma ali šli na morje. Ne vemo, če bi bilo z večinskim volilnim sistemom boljše, gotovo pa bi bilo boljše, ko bi volilci predhodno vedli kakšne koalicije in večine bodo v novoizvoljenem deželnem svetu podprli ti ali oni kandidati oziroma njihove stran--ke. S tega vidika pomeni gotovo proporčni volilni sistem velik korak nazaj v primerjavi z zakonodajo za izvolitev poslanske zbornice in senata, da ne govorimo o sistemu za izvolitev županov in predsednikov pokrajin, Jti se je povsod odlično obnesel. Sociolog Renato Mannhei-mer, ravnatelj Inštituta za proučevanje javnega mnenja, je »odgovornost« za padec volilne udeležbe naprtil lepemu vremenu, postopnemu staranju volilnega telesa (starejši gredo v povprečju v manjšem številu na volišča) in tudi zmedi, ki nastaja ob različnih volilnih sistemih. Ne smemo namreč pozabiti, da v Italiji imamo vsaj tri volilne sisteme (enega za parlament, enega za neposredno izvolitev županov in predsednikov pokrajin), v Furlaniji-Julijski krajini pa še četrtega, ki je proporčni sistem s pragom 4, 5 odstotka. Mannheimer je vsekakor, podobno kot vsi analitiki mnenja, da večinska volilna zakonodaja (ne gre za primer FJK) oddaljuje ljudi od volišč, problem pa zadeva splošne odnose med politiko in javnostjo, ki so očitno zašli v krizo. Padec volilne udeležbe so zabeležili tudi na nedavnih delnih upravnih volitvah po Italiji in to ne samo na Jugu, kjer je volilna abstinenca navadno visoka, a tudi v srednji in severni Italiji. Volilce je najbrž precej zmedla tudi znana neverjetna afera okrog volilnega simbola nekdanje Krščanske demokracije, zaradi katere so bile volitve skoraj do zadnjega v dvomu. Na koncu se je vse srečno izteklo, nekaj posledic pa je vendarle pustilo. Na tako močan padec volilne udeležbe je torej vplivalo več dejavnikov, še najmanj pa sončno vreme, kot menijo nekateri politiki. Sodeč po podatkih, ki prihajajo iz občin tržaške in go-riške pokrajine, kaže, da je bilo v narodnostno mešanih ali pretežno slovenskih volišč volilna udeležba višja kot drugod. To pomeni, da kljub naraščajočemu nezupanju ljudi do politike in do politikov, ima narodnostni moment še dokaj pomembno vlogo pri volilnih izbirah volilcev. Sedež deželnega sveta na Trgu Oberdan v Trstu Pregled volilne udeležbe po občinah AIELLO DEL FRIDLI 69,8 % AMARO 70,6 % AMPEZZO 62,0 % ANDREIS 38,0 % OGLEJ 74,7% ARBA 47,5 % ARTA TERME 72,9 % ARTEGNA 58,5 % ARZENE 63,4 % AHTEN 56,6 % AVLANO 59,9 % AZZANO DECMO 63,8 % hAGNARIA ARSA 73,3 % BARCJS 48,4 % BASUJANO 71,8 % BERTTOLO 69,5 % BlGNIOCO 69,1 % BORDANO 57,8 % BRUGNERA68,0% BUDOIA 58,8 % BUJA 62,7 % BUTTRIO 75,2 % CAMINO AL TAGUAMENTO 71,1 % CAMPOFORMIDO 71,9 % CAMPOLONGO AL TORRE 73,0 % ganeva 55,3 % CAPRIVA DEL FRIDLI 75,1 % CARLINO 69, 7 % CASARSA DELLA DELIZIA 75,0 % CASSACCO 69,8 % CASTELNOVO DEL PRIDU 45,0 % CASTIONS Dl STRADA 66,5 % CAVASSO NDOVO 52,3 % CAVAZZO CARNICO 57,4 % CERQVENTO60,3% CERVIGNANO DEL PRIDU 68,0 % CHIONS 64,5 % CHIOPRIS VISCONE 68,6 % KLUŽE 51,8% CMOLAIS 62,0 % ČEDAD 74, 7 % CLAUT 55,4 % CLADZETTO 39,4 % CODROIPO 64,8 % COLLOREDO Dl MONTE ALBA-NO 64,1 % COMEGLIANS 49, 7 % CORDENONS 67,1 % CORDOVADO 63,9 % KRMIN 77,6 % KOREN 71,9% COSEANO 70, 7 % DIGNANO 65,2 % DOBERDOB 77,4% DOGNA 43,5 % DOLENJA 73,1 % DREKA 27,1% DEVIN-NABREZTNA 64, 3 % ENEMONZO 60,3 % ERTO E CASSO 50,9 % FOJDA 60,7 % FAGAGNA 68,9 % JANNA 49,2 % FARRA D' ISONZO 77, 7 % FIUME VENETO 67, 7 % FUJMICELLO 74,6 % FLAIBANO 53,4 % FOGLIANO-REDIPDGLIA 75,0 % FONTANAFREDDA 65,5 % FORGARLA NEL FRIDLI 49,9 % FORNIAVOLTRI57,7 % FORM Dl SOPRA 58, 5 % FORM Dl SOTTO 42,7 % FRISANCO 39, 3 % HUMN 61,2 % GONARS 67,8 % GORIZIA 75,4 % GRADIŠČE 71,8 % GRADE2 79, 7 % GRMEK 43,0 % LATISANA 66,8 % LADCO 54,5 % LESTTZZA 68,3 % UGNANO SABBIADORO 80,3 % LIGOSULLO 38,0 % BARDO 60,1 % MAGNANO IN RIVIERA 59,0 % MAJANO 59,9 % NABORJET 65,6 % MANIAGO 70, 3 % MANZANO 72,5 % MARANO LAGUNARE 65,6 % MARIANO DEL FRIDLI 79,1 % MARTIGNACCO 71,8 % MEDEA 77,0 % MEDUNO 60,8 % MERETO Dl TOMBA 73,1 % MD2AC 55,9 % MOIMACCO 68,1 % TRŽIČ 63,6 % REPENTABOR 71,9 % MONTENARS 41, 7 % MONTEREALE VALCELLINA 61,4 % MORARO 71,8 % MORSANO AL TAGLIAMENTO 58,6 % MORTEGLIANO 68,3 % MORDZZO 72, 3 % MOS 74,6 % MILJE 62,5 % MDZZANA DEL TURGNANO 70,4 % NEME 59,4% OSOPPO 53,7 % OVARO 54,1 % PAGNACCO 68,8 % PALAZZOLO DELLO STEP, A 61,9 % PALMANOVA 68,4% PALUZZA 49,9 % PASIAN Dl PRATO 70,8 % PASIANO Dl PORDENONE 61,0 % PAULARO 58,1 % PAVIA Dl UDINE 72,7 % PINZANO AL TAGLIAMENTO 56,1 % POCENIA 64,8 % POLCEMGO 57,1 % TABLJA 55, 7 % PORCIA 71,1 % PORDENONE 66,0 % PORPETTO 65,8 % POVOLETTO 72,1 % POZZUOLO DEL FRIDLI 71,5 % PRADAMANO 78,5 % PRATA Dl PORDENONE 63,8 % PRATO CARMCO 50,2 % PRAVISDOMINI64,9 % PRECEMCCO 73,0 % PREMARIACCO 75,5 % FREONE 64, 7% PRAPROTNO 57,4% PODBONESEC 26,9 % RAGOGNA 61,2 % RAVASCLETTO 49,9 % RAVE061,9% REANA DEL ROIALE 69,8 % REMANZACCO 71, 7 % REZJA 56,1 % NA BILJ 60,2 % RIGOLATO 44,4 % RIVE D' ARCANO 64,5 % RIVIGNANO 65,4 % ROMANS D‘ ISONZO 76,4 % ROMKE 69,9 % RONCHIS 59,3 % ROVEREDO IN PIANO 69,9 % RUDA 75,2 % S. MARTINO AL TAGUAMENTO 61,8 % S.GIORGIO DELLA RICITNVELDA 61,3 % SAGU.F. 65,7 % ZAGRAJ 84,9 % SAN CANZIAN D‘ ISONZO 73,5 % SAN DANIELE DEL PRIDU 62,3 % DOLINA 69,1 % STEVERJAN 80,8 % SAN GIORGIO Dl NOGARO 64,8 % SAN GIOVANM AL NATISONE 74.8 % ST. LENART 49,3% SAN LORENZOISONTM) 76,1 % SAN PIER D‘ ISONZO 76,6 % SPETER 58,0 % SAN QDIRINO 63,1% SAN VITO AL TAGLIAMENTO 67.8 % SAN VITO AL TORRE 73,7 % SAN VITO Dl FAGAGNA 69,0 % SANTA MARIA LA LONGA 67,8 % SAURIS 53, 7 % SOVODNJE 46,4 % SOVODNJE OB SOC 80, 7 % SEDEGLIANO 63,4 % SEQUALS 57,4 % SESTO AL REGHENA 63,3 % • ZGONIK 73,1 % SOCCFHEVE 48,3 % SPEUMBERGO 56, 7 % STARANZANO 77,2 % SREDNJE 45,0% SUTRIO 63,3 % TFANA 38,9 % TALMASSONS 64,6 % TAPOGLIANO 76,5 % CENTA 62,8% TRBIŽ 59,0 % TAVAGNACCO 71,0 % TEOR61,6% TERZO D‘ AQUILEIA 77,4 % TOLMEC 63, 7 % TORREANO 57,1 % TORVISCOSA 71,8% TRAMONTI Dl SOPRA 47,7 % TRAMONT1 Dl SOTTO 45,9 % TRASAGHIS 56,0 % TRAVESIO 52,8 % TREPPO CARMCO 47,4 % TREPPO GRANDE 54,2 % TRICESIMO 68,2 % TRST 56,3 % TRIVIGNANO UDINESE 72,3% TURRIACO 77,4 % VIDEM 68,9 % VAJONT 67,4 % VALVASONE 60,3 % VARMO 69,1 % PDSJA VES 59,8 % VERZEGMS 49,6 % VILLA SANTINA 62,9 % VILLA VICENTINA 73, 7 % VILES 78,9 % VISCO 65,8 % VIT0D‘ASI0 53,2% VIVARO 53,3 % ZOPPOLA 62,6 % ZDGUO 55,0 % 4 Ponedeljek, 15. junija 1998 VOLITVE - TRST NEURADNI IZIDI V TRŽAŠKEM VOLILNEM OKROŽJU »Fona Italia« prva stranka v pokrajini Dva mandata ID in moreta tudi SKP »Ljudska sredina za reforme« presegla 10 odst- Velika presenečenja z osebnimi preferencami Po neuradnih podatkih bodo tržaško volilno okrožje v novoizvoljenem deželnem svetu zastopali Roberto An-tonione, Bruno Marini, Franco Franzutti in Giu-lio Staffieri (Forza Italia-CCD-Federacija centra), Sergio Dressi, Pariš Lip-pi in Francesco Šerpi (Nacionalno zavezništvo), Miloš Budin in Bruno Zvech (Levi demokrati), Cristiano Degano ali Ivo Jevnikar (Ljudska sredina za reforme), Fe-derica Seganti (Severna liga), Roberto De Gioia (zeleni) ter Bruna Zorzi-ni Spetič in Giorgio Can-ciani iz vrst Stranke komunistične prenove. Cancianijeva izvolitev je vsekakor, kot kaže, še v dvomu. »Forza Italia« (25, 7 odst.), ki je sklenila dogovor s CCD in s Federacijo centra, je postala prva stranka na pokrajinski ravni. Na drugo mesto se je uvrstilo Nacionalno zavezništvo (19, 4 odst.), tretji so Levi demokrati (16 odst). Sledijo »Ljudska sredina za reforme« (10, 6 odst.) in Stranka komunistične prenove (9 odst). Tik pred zaključkom redakcije smo dobili še naslednje izide o preferencah, ki se nanašajo na 343 volilšC na skupnih 400. Miloš Budin je dobil 4.152 preferenc, Bruno Zvech jih je dobil 1.732, sledi Caterina Dolcher (775). Nadja Debenjak je po nepolnih podatkih dobila 55 osebnih glasov. Na listi Stranke komunistične prenove vodi Bruna Zorzini Spetič (999 preferenc) pred Juretom Cancianijem (889). Jacopo Venier jih je dobil 583, Stanka Mokole 120 in Darij Brajnik 53 preferenc. Na sredinski Usti vodi Cristiano Degano (2.472) pred Ivom Jevnikarjem (2.383). Miloš Budin (LD) tretji mandat in veliko preferenc Slovenski levi demokrat Miloš Budin je bil tretjič zaporedoma izvoljen v deželni svet. Po delnih podatkih o osebnih preferencah krepko vodi pred somišljenikom Brunom Zvechom. Levi demokrati so v tržaškem okrožju dobili dva svetovalska mandata, torej izvolili so Budina in Zvecha. Potem ko so prešteli približno tricetrt preferenc je Budin presegel štiri tisoC glasov, nekdanji sindikalist CGIL pa jih je imel nekaj nad 1500. V posebni izjavi za Primorski dnevnik se Budin z velikim spoštovanjem zahvaljuje volilcem, ki so podprli Leve demokrate in mu istočasno oddali tudi osebno preferenco. Volilci so očitno nagradili delo, ki sem ga opravil v deželnem svetu, nam je vidno zadovoljen dejal Bu- din, ki izpostavlja dejstvo, da imajo stranke levosredinske koalicije Oljke relativno večino v novoizvoljenem deželnem parlamentu, kar je gotovo spodbuden rezultat. Slovenski volilci Levih demokratov so po Budinovi oceni očitno razumeli in smotrno izkoristili preference. Budin je bil, kot znano, nosilec kandidatne liste, drugi nosilec liste pa je bil Zvech. Dosedanji podpredsednik deželnega sveta je po številu osebnih preferenc na začasni deželni razpredelnici drugi za podpredsednikom deželnega odbora Mi-chelejem Degrassijem (doma je iz Staranza-na), ki je kandidiral v goriškem okrožju in bil seveda spet izvoljen v deželno skupščino. Boj za preference med Jevnikarjem in Deganom »Ljudska sredina za reforme«, v kateri sodeluje tudi stranka Slovenske skupnosti, naj bi v tržaškem okrožju dobila en svetovalski mandat. Gre za oster boj za preference med slovenskim kandidatom Ivom Jevnikarjem in zastopnikom Ljudske stranke, nekdanjim demokristjanom Cri-stianom Deganom, ki je bil odbornik za zdravstvo v deželni vladi Oljke predsednika Giancarla Cruderja. V trenutku, ko zaključujemo redakcijo je Degano v vodstvu, za dokončni rezultat in za ime deželnega svetovalca pa bo treba počakati do konca štetja glasov. Kandidat Slovenske skupnosti, ki je tudi deželni podtajnik svoje stranke, ponoči iz razumljivih razlogov ni hotel posredovati javnosti uradnih izjav. Ne glede na konCni izid se je vsekakor iskreno zahvalil volilkam in volilkam za izkazano zaupanje. Slovenski volilci so po njegovem pokazali veliko zrelost, saj je bila volilna udeležba v narodnostno mešanih krajih višja kot drugod. Jevnikar je, kot znano, kandidiral tudi v goriškem okrožju. V »Ljudsko sredino za reforme« so, poleg Slovenske skupnosti, pristopili še Ljudska stranka, del republikancev, stranka UDR nekdanjega predsednika republike France-sca Cossige, Buttiglio-nejeva CDU ter številni neodvisni, med katerimi tudi nekdanji občinski odbornik za šport Franco Degrassi in znani gledališki ustvarjalec in ustanovitelj Contrade Orazio Bob-bio, ki je blizu stališčem Illyjeve občanske liste, svojcas pa je kandidiral za Oljko na parlamentarnih volitvah. Tržaška SKP računa na dva mandata v svetu Tržaška Stranka komunistične prenove bo morda zastopana v novoizvoljenem deželnem svetu z dvema svetovalcema in sicer z Bruno Zorzini Spetič in nosilcem liste Gior-giom (Juretom) Cancianijem. Ko zaključujemo redakcijo ima SpetiCeva 680 preferenc, Canciani pa jih ima 532. Število mandatov bo odvisno od ostankov in od glasov v takoimenovanem »deželnem kotlu«, od koder Črpajo lahko mandate le stranke, ki so na deželni ravni presegle 4,5 odst. glasov. Komunisti so na splošno dokaj zadovoljni z volilnim rezultatom in v novoizvoljeni skupščini računajo na tesnejše sodelovanje s strankami levosredinske koalicije Oljke, s katerimi sodelujejo pri podpori rimski vladi Romana Prodija. V volilni kampanji je Berti-nottijeva stranka v prvi vrsti opozarjala volilke in volilce na nevarnost zmage desničarskih sil, ki bi ustavila oziroma premaknila nazaj kolo zgodovine v Furlaniji-Juhjski krajini. S prevlado desnice bi nastradala slovenska narodnostna skupnost, nastradali pa bi tudi dobrososedski odnosi s Slovenijo, še posebno ko se slednja pripravlja na polnopravno vključevanje v Evropsko unijo. Bruna Zorzini Spetič je bila kandidatka slovenske komponente v stranki, Canciani pa kandididat strankinega deželnega in pokrajinskega vodstva. Na kandidatni listi je bil tudi pokrajinski tajnik Jacopo Venier, ki pa se ni nikoli resnično potegoval za svetovalski mandat. V prejšnji zakonodajni dobi je krajevno S IG3 zastopal v deželnem svetu Fausta Mon-falcon, ki se je odpovedal kandidaturi. DEŽELNE VOLITVE - IZIDI PO OBČINAH NA TRŽAŠKEM FbCCD-FC Levi dem. Lj.sredina SKP Zeleni Sev. liga Fr. Giul. MS Fiamma Un. Friul^ % OBČINA št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. ~342 Te h T Ti IT "oi o? Trst 27.782 26,3 21.471 20,3 15.692 15,0 11.113 10,6 8.341 8,0 6.620 6,2 5,543 6.171 5,9 1.904 1,9 0,2 Devin-Nabrežina 16,1 953 20,0 1.018 21,4 691 14,5 11,4 191 4,0 385 8,0 129 2,8 1,1 Zgonik 152 11,5 8,3 588 44,3 11,9 13,3 2,6 66 5,0 20 1,6 Repentabor 6,9 9,0 163 30,7 30,2 3,2 7,2 0,6 0,6 Dolina 435 12,9 229 6,8 808 23,8 460 13,5 821 24,1 163 4,7 279 8,2 28 0,9 0,5 Milje 2.156 30,5 985 14,0 1.348 19,0 420 6,0 1.015 14,4 288 4,0 506 7,1 99 1,5 0,2 DEŽELA / DOLGA VOLILNA NOC V PALAČI DEŽELNEGA SVETA Na »hodniku izgubljenih korakov« politiki in pristaši v pričakovanju izidov Zanimanje za glasove in za preference - Komentarji in že tudi prvi namigi o možnih koalicijah Ko bi obveljale šte-vilke (in imena), ki so se Prikazale pet minut pred Polnočjo na velikem Platnenem ekranu na »hodniku izgubljenih korakov«, kot pravijo oeželni svetovalci prodoru pred vhodom v dvorano deželnega sveta, ol danes slavili veliko v°lilno zmago. V deželni sx(et bi bili izvoljeni ®hrje Slovenci: Miloš Budin na listi Levih demokratov, Ivo Jevnikar na listi Ljudske sredine za reforme, Bruna Zorzi-jh Spetič na listi Stranke komunistične reforme in jrakdanji socialist Dario Tersar na listi Forze Ita-lia - CCD. Izenačili bi rekord izvoljenih izpred desetih let, v deželni Skupscini bi imeli solid-110 manjšinsko predstavništvo, A tiste številke so se nanašale le na rezultate v°litev In na preference z vsega 75 volišč od skupnih 2.054, kolikor jih je včeraj sprejemalo voliv-Ce- Premalo, da bi lahko na njih gradili volilno zmago. Ivo Jevnikar je rrnel po tistih številkah I77 glasov, dosedanjega deželnega odbornika Cri-shana Degana, njegovega najhujšega tekmeca iz koalicije Ljudske sredine 2a reforme, sploh ni bilo na listi »izvoljenih«, “'vsi deželni svetovalec nekdanje misovske stranke in nato Nacionalnega zavezništva Sergio Giacomelli je takoj pokomentiral kandidatki Severne lige Federici Se-Santi: »Ti glasovi prihajajo s Krasa, sicer bi jevnikar ne mogel imeti nko veliko število preferenc. , Na »hodniku izgublje-nm korakov« so se ponoči poleg politikov sPrehajali od ekrana na enem do ekrana na dru-8em koncu radovedneži Vseh političnih barv: se-Verni ligaši, forzaitalija-, '> nacionalni zavezniki, eyi demokrati, komuni-jj.rCni prenovitelji, zele-Politikov je bilo malo. ele proti polnoči so jjriceli počasi kapljati. kot sprehod po »hodniku« jih je mikala ??6na v »sinji dvorani«, Jer je krajevna televizija Rai postavila svojo vo- lil * mo postojanko. Televi-'ja ohranja - tudi po , Pravljeni volilni pre-zkušnji - svojo Čarobno Privlačno moc. Ljudje, 11 s° se pojavljali pred arnerami in žarometi pa 'so bili vsi enakih obrazov. j. peželni vodja Forze alia, nekdanji socialist erruccio Saro je bil si-er Se previden, videlo se mu je, da noter kar »P °d volilnega uspeha. e bodo rezultati potr-'' projekcije, bo pome-da bo prišlo na s Ze'' do povsem novega Na vprašanja, Sp ,Se bo njegova stranka n aai. povezala s Severno 8°' je odgovoril lapidar- no: »Storili bomo vse, da bi ustvarili stabilno večino.« Na vprašanje, ali je skromna volilna udeležba favorizirala njegovo stranko, je ocenil sledeče: »Nekoč so pravili, da so se ob skromni udeležbi okoristile levičarske sile. Kaže, da sedaj levičarski volivci ne sledijo veC tako množično ukazom strank, morda se je tokrat s skromno udeležbo okoristil nasprotni politični pol.« Tržaški župan Riccar-do Illy je bil mrk v obraz: »Žal smo bili priča napovedanemu polomu. Vedeli smo, da bodo volitve po proporCnem sistemu onemogočile enemu od treh koalicij - Kartela svoboščin, Oljke in Severne lige -, da bi se dokopal do absolutne večine. Zaradi tega bo potrebno priti do koalicij, ki so jih nekateri že preimenovali v politični incest, take, ki so politično nenaravne, ker se bodo razlikovale od tistih, ki že obstajajo v parlamentu in v številnih krajevnih upravah. Zato bo stabilnost deželne vlade vprašljiva.« Skromno volilno udeležbo je takole obrazložil: »Ce politiki ne mislijo na državljane, državljani ne mislijo na politiko.« Zeleni Paolo Ghersina je imel drugačno mnenje o vzrokih skromne volilne udeležbe: »Deželni tisk se je zavzel za politični projekt, ki se nato ni predstavil na volitvah. To je odvrnilo ljudi od volišč. Krivca gre torej iskati v ”kavaljerju“ Mel-ziju in tržaškem županu Illyju, ki sta hotela odtegniti volivce od političnih strank.« Deželni odbornik za zdravstvo Cristiano De-gano je bil zelo rezerviran. Zadovoljen je bil z uspehom koalicije Ljudskega centra za reforme, ki je presegla 10 odstotkov glasov, o osebnem počutju pa ni hotel spregovoriti. Tudi njega je Čakala zahtevna noC, polna preferenčnih neznank, ki so jih v urah proti jutru postopoma razmetavale številke, ki so prihajale iz posamez- nih volišč. Na »hodniku izgubljenih korakov« je imela Severna liga verjetno najbolj številno predstavništvo. Danilo Slokar je ob dovtipu kot kavalir poljubil roko nekdanji županski kandidatki, temnozeleno oblečeni Se-gantijevi. Po polnoči se je prikazal bradati Fabrizio Belloni in takoj zbral ok-. rog sebe vrsto pristašev. V Trst je iz Vidma prispel nekdanji deželni glavar, senator Pietro Fonta-nini. »Seveda, ni nam uspelo ponoviti uspeha izpred petih let,« je priznal. »To pa tudi zato, ker so se predstavile nekatere politične sile, kot na primer Forza Italia, ki jih pred petimi leti ni bilo. Severna liga je vsekakor druga najveCja stranka v deželi, je torej zelo moCan politični subjekt. Nanjo je treba torej računati.« Senator je kar ponudil vprašanja: ali to pomeni, da se boste povezali s Forza Italio? »Na to bo treba še počakati. Program Forze Italia se mnogo razlikuje od našega programa. Ce se bo Forza Italia približala našim stališčem, bo mo-goCe prišlo do dogovora.« Deželne politične igrice so se torej - še pred dokončnim seštevkom glasov - že pričele. Na »hodnik izgubljenih korakov« sta pokukala tudi slovenska kandidata: Ivo Jevnikar in Miloš Budin. Prvi je bil zelo previden. Zavedal se je, da se bo tudi zanj bila v noči huda bitka za preference. Bu- din je prihajal iz Zgonika, svojega kraškega fevda. Operaterje na računalnikih je povprašal za nekaj podatkov, jih preletel z očesom in odvihral v »sinjo dvorano« pred televizijske kamere in radijski mikrofon. Jevnikarju se je mudilo na radio. Oba, Jevnikar in Budin, sta prebila noč z isto mislijo, isto željo: da bi se v prihodnjih petih letih lahko spet vračala na »hodnik izgubljenih korakov«, kjer deželni možje kujejo krajevno politiko. Danes bosta že vedela, ali se jima je želja uresničila. Ne samo njima, tudi drugim slovenskim kandidatom: Bruni Zorzini Spetič in Gior-giu Cancianiju, ki sta bila ponoči še najbližja deželni palači... NENAVADNA NERODNOST Glasovnica z že prekrižanim znakom Nekemu tržaškemu volilcu so vCeraj izročili glasovnico z že prekrižanim znakom. Zadeva bi lahko vzbudila sum, da si je nekdo izmislil kakšno volilno goljufijo, v resnici pa je najbrž šlo le za nehoteno nerodnost skrutinatorjev. Naj bo kakorkoli, stvar ima sedaj v rokah sodna oblast in bo moral zanjo vsekakor nekdo odgovarjati. Zgodilo se je vCeraj popoldne na sedežu št. 347 v Ul. Combi 42-letnemu PG. Skrutinator mu je izročil glasovnico, ko pa jo je le-ta v kabini odprl, je z začudenjem ugotovil, da je na njej že prekrižan znak Forza Italia. Glasovnico je seveda takoj vrnil, da so jo razveljavili, in zahteval novo, da je lahko izpolnil svojo državljansko dolžnost kot je treba. Nekoliko kasneje je vso zadevo prijavil karabinjerjem, ki so skupaj s političnim oddelkom kvesture uvedli preiskavo. Se prej pa so po nalogu javnega tožilca Laure Barresi zaplenili že uporabljeno glasovnico. Preiskovalci vsekakor menijo, da je, kot reCeno, šlo za nerodnost skrutinatorja, ki je nehote zamenjal že uporabljeno glasovnico z novo. GLEDALIŠČE MIELA / SKUPNO PRIČAKOVANJE VOLILNIH IZIDOV Zazrti v televizijske in računalniške ekrane Na volilni veCer je gledališče Miela odprlo vrata vsem, ki so želeli v družbi in s pomočjo velikih televizijskih ekranov in interneta slediti prvim rezultatom. Med običajnimi obiskovalci teatra so se nekoliko bolj napeti od ostalih sprehajali kandidati, pretežno iz vrst Levih demokratov. »Kolegi«, se pravi tržaški občinski in pokrajinski svetovalci, tudi ti prvenstveno iz območja Oljke, so se z njimi takoj spustili v precej vroCo razpravo o tem, kako kaže. Vsi pa so napeto zrli v velike ekrane, na katerih so se pojavljale prve projekcije, za njimi pa delni rezultati, ki so v glavnem potrjevali trend, ki so ga nakazale že projekcije. Pozornost z velikih televizijskih ali manjših računalniških ekranov pa je občasno prekinil prihod predstavnikov liste Levih demokratov na posameznih voliščih. Njihova pripoved ni bila osredotočena zgolj na šte- P2 - TESSERA n. 1816 E’ il vostro Presidente che vi parla: Aiutateci a ritornare! vilCne podatke, temveč tudi na razne zanimive prigode na voliščih, na besedno merjenje moCi med predstavniki različnih list, na potrpežljivost enih ali nervozo drugih predsednikov volišC, ki jim kritično nadziranje ni bilo preveč po godu. Prikaz zelo ozkega izseka rezultatov je vCasih vneslo nekaj zmede v splošno razpravo, ki se je v glavnem nanašala na podatke »elektronike«. Že po prvih podatkih pa sta v splošnih ocenah prisotnih v gledališču Miela prevladali dve ugotovitvi: Levi demokrati in v širšem smislu sile, ki se pripoznavajo v Oljki, so dosegle dober rezultat, zelo vprašljiva pa je možnost stabilne deželne vlade. Adele Pino, pokrajinska svetovalka, ki je zelo zavzeto, vendar brez osebne napetosti kandidatov (kot je rekla), sledila prvim rezultatom, je takoj izpostavila vprašanje (ne) stabilnosti deželne vlade. Po njenem mnenju je zato treba nujno spremeniti deželni volilni zakon, v nasprotnem primeru bo posebnost, ki jo kot dežela s posebnim statutom ima Furlanija-Julijska krajina povsem brez pomena. Tudi kandidati LD, ki so prihajali, odhajali in se vračali v gledališče Miela, so menili, da je osrednji problem sestava deželne vladne koalicije. Glede na izglede bo sredinsko ali sredinsko-de-sniCarsko usmerjena, v tem primeru, je na primer naglasila Caterina Dolcher, bodo LD v opoziciji. Vsekakor je po mnenju vseh bil uspeh LD na Tržaškem dober, kar potrjuje pravilnost političnih izbir in programa. O pomenu programa, tistega, ki je navdihnil volilno kampanjo, kot tudi tistega, ki naj bi bil osnova za sestavo nove dežlene veCine, je govoril tudi Bruno Zvech, eden glavnih kandidatov LD. Nad uspehom stranke je bil zadovoljen, podčrtal pa je, da se je podpora volilcev Oljki povečala, kar je nadvse spodbudno. Igor Dolenc, tržaški občinski svetovalec in pri deželnem vodstvu LD odgovoren za organizacijo, je po prvih volilnih rezultatih menil, da so po eni strani dobri - za stranko, po drugi pa ne preveč spodbudni - za sestavo deželne veCine. Na osnovi podatkov, ki so bili na voljo do polnoči, bi bile namreč možne različne veCine. Vsekakor pa so Levi demokrati, je pouda- ril Dolenc, za trdno povezavo z vsemi, ki se prepoznavajo v Oljki, na osnovi programov pa tudi za širšo povezovanje s ciljem, da se osnuje trdna deželna vlada. Nova deželna vlada se bo namreč morala sooCati s številnimi izzivi, katerim ne bo lahko biti kos. Nadejal si je, da bo vodilni slovenski kandidat LD Miloš Budin izvoljen (do tedaj so bili podatki o preferenčnih glasovih zelo parcialni), kot tudi Zvech, za katerega si je stranka precej prizadevala. Kot so v presledkih prihajali novi podatki, tako se je v gledališču Miela tudi menjavala publika. Ožji krog, ki so ga v glavnem sestavljali »specialisti« (politiki in nekaj novinarjev), je nenehno sledil dogajanju, tako dotoku novih informacij kot tudi izjavam. Ostali, manj obremenjeni, pa so prihajali in odhajali rekoC, videli smo, kako gre, na konCne rezultate pa lahko počakamo do jutri, (bip) 6 Ponedeljek, 15. junija 1998 SP V NOGOMETU FH/UtiCE za SKUPINA H / Z JAMAJKO Zaslužena zmaga Hrvaške Jamajka - Hrvaška 1:3 (1:1) STRELCI: Stanič v 27. min., Earle v 46. min., d.p.: Prosinečki v 8. min. in Suker v 24. min. JAMAJKA: Barrett, Goodison, Gardener, Sinclair, Simpson, Cargill (od 25. dp Povvell), VVhitmore, Earle (od 28. dp VVilliams), Lovve, Burton, Hall (od 37. dp Boyd). HRVAŠKA: Ladič, Soldo, Jami, Simič, Šti-mac, Bilič, Boban, Stanič (od 28. dp Vlaovič), Asa-novič, Prosinečki, Šuker. SODNIK: Melo Perei-ra (Portugalska). KOTI 8:4 za Hrvaško. GLEDALCEV: 40.000. RUMENI KARTONI: Simič, Soldo in Burton. LENS - Hrvaška se je morala pošteno potruditi, da je strla odpor požrtvovalnih Jamajčanov, ki so bili v prvem polčasu povsem enakovredni Hrvatom. Jamjčani so od- lično začeli in večkrat spravljali v težave bolj tehnične nasprotnike, pri strelu na vrata pa niso bili prisebni. Hrvati pa svojo prvo in veliko priložnost niso zamudili: v kazenskem prostoru se je najbolje znašel Stanič, ki je potisnil žogo v mrežo, potem ko se je le-ta odbila od prečke. Gol je nekoliko zmedel Jamajčane, tako da je Blažičeva reprezentanca prejela pobudo v svoje roke) Toda le za kratko obdobje, kajti Jamajčani so reagirali in Lovve le za las ni izenačil (Simič je rešil žogo na gol-črti). Ob izteku polčasa pa je Jamajka zasluženo izenačila z Earlom. V drugem polčasu so Hrvati odločneje prejeli pobudo v svoje roke in z zadetkoma Prosinčkega in Šukerja dosegli še dva zadetka in tudi zasluženo zmagali. NAJBOLJŠI STRELCI 2 gola: Hernandez (Mehika) in Salas (Čile). 1 gol: Adepoju, Oliseh in Lavval (Nigerija), R.Baggio in Vieri (Italija), Cesar Sampaio (Brazilija), Collins (Škotska), Dugarry in Henry (Francija), Eggen (Norveška), Ha Seok Ju (Južna Koreja), Hadda in Hadji (Maroko), Hierro in Raul (Španija), Njanka (Kamerun), Pe: laez (Mehika), Polster (Avstrija), Rieper (Danska), Bati-stuta (Argentina), Mihajlovič (Jugoslavija), Stanič, Šuker in Prosinečki (Hrvaška), Earle (Jamajka). 1 avtogol: Boyd (Škotska), Chippo (Maroko), Issa (Južna Afrika). SKUPINA F / PROTI IRANU Jugoslovani le z veliko težavo Zmagoviti zadetek je dosegel Mihajlovič Iranci so bili povsem enakovreden tekmec Tudi pred vrati ZRJ je bilo »vroče« Jugoslavija - Iran 1:0 (0:0) STRELEC: Mihajlovič v 73. min. ZR JUGOSLVIJA: Kralj, Mirkovič, Djorovič, Mihajlovič, Petrovič, Brnovič (od 50. Stankovič), Jokanovič, Jugovič, Stojkovič (od 68. Kovačevič), Miloševič (od 57. Ognjenovič), Mijatovič. IRAN: Nakisa, Moham-madkhani, Khakpour, Pa-schadzadeh, Mahdavikia, Zarincheh, Bagheri, Estili (od 68. Mansourian), Mina-vand, Daei, Azizi. SODNIK: Noriega (Peru). GLEDALCEV: 30.400. RUMENA KARTONA: Petrovič, Stojkovič ST. ETIENNE -V tekmi, ki ni navdušila gledalcev v St. Etiennu, so Jugoslovani osvojili tri točke in tako napovedali svoj pohod na osmino finala. Iz prvega polčasa velja omeniti vratnico po strelu Djoroviča v 15. minuti in poskus Joka novi ča z glavo po pol ure igre, pri Irancih pa je bil najnevarnejši močan strel Minavan-da, ki pa je zletel mimo vratnice. V nadaljevanju se je igra precej razživela, in čeprav so bili Iranci več pri žogi, so se zadetka veselili Jugoslovani. V 73. minuti je mojster za proste strele Siniša Mihajlovič udaril s kakih 25 metrov, vratar Nakisa je bil slabo postavljen in žoga je končala v mreži. Do konca tekme bi lahko padel še kak zadetek, toda strelci niso bili dovolj natančni, tako da je ostalo pri izidu 1:0. Iranci bi si verjetno za veliko požrtvovalnost in borbenost zaslužili neodločen izid, toda niso imeli sreče, ali bolje niso bili prisebni pri streljanju na vrata. Že dejstvo, da so se Jugoslovani po koncu tekme zelo veselili zmage, kaže, da so se morali še kako potruditi, preden so strli odpor nasprotnikov. S tako igro, kot so jo včeraj pokazali Mijatovič in soigralci, pa bo nadaljnja pot Jugoslavije tudi v kvalifikacijah še precej težavna. Že konec mundiala za Dejana Savičeviča? ST. ETIENNE - Verjetno se bo svetovno prvenstvo za Milanovega nogometaša Dejana Savičeviča končalo, še preden se je začelo. Sam Savičevič o svoji usodi tako meni: »Nisem preveč optimist glede mojega nastopa na tem svetovnem prvenstvu. Temeljito treniram, dosti delam, toda še vedno čutim bolečine v levem kolenu.« Savičevič torej tvega, da ne bo igral na SP v Franciji, kar bi bil hud udarec za jugoslovansko reprezentanco, predvsem po tem, kar je Jugoslavija pokazala včeraj SKUPINA A DOSEDANJA IZIDA Brazilija - Škotska 2:1, Maroko • Norveška 2:2. LESTVICA Brazilija 1 1 0 0 2:1 3 Maroko 1 0 1 0 2:2 1 Norveška 1 0 1 0 2:2 1 Škotska 1 0 0 1 12 0 PREOSTALI SPORED 16.6 Škotska-Norveška (17.30), Brazilija - Maroko (21.00), 23.6 Škotska - Maroko (21.00), Brazilija-Norveška (21.00) DOSEDANJA IZIDA Savdska Arabija - Danska 0:1, Francija -Južnoafriška republika 3:0. LESTVICA Francija 1 1 0 0 3:0 3 Danska 1 1 0 0 1:0 3 Savdska Arab. 1 0 0 1 0:1 0 JAR 10 0 1 0:3 0 PREOSTALI SPORED 18.6 JAR - Danska (17.30), Francija - Savdska Arabija (21.00), 24.6 Francija - Danska (16.00), JAR. - Savdska Arabija (16.00). SKUPINA E DOSEDANJA IZIDA 13.6 Južna Koreja - Mehika 1:3, Nizozemska-Belgija 1:1 LESTVICA Mehika 1 1 0 0 3:1 3 Belgija 1 0 1 0 0:0 1 Nizozemska 1 0 1 0 0:0 1 Južna Koreja 1 0 0 1 1:3 0 PREOSTALI SPORED 20.6 Belgija - Mehika (14.30), Nizozemska - J. Koreja (21.00), 25.6 Nizozemska -Mehika (16.00), Belgija - J. Koreja (16.00). SKUPINA B DOSEDANJA IZIDA Italija - Cile.2:2, Kamerun - Avstrija 1:1 • LESTVICA Čile 1 0 1 0 22 1 Italija 1 0 1 0 2:2 1 Kamerun 1 0 1 0 1:1 1 Avstrija 1 0 1 0 1:1 ' PREOSTALI SPORED 17.6 Cile-Avstrija (17.30),Italija-Kame- run (21.00), 23.6 Italija - Avstrija (16.00), Čile - Kamerun (16.00). SKUPINA D DOSEDANJA IZIDA Paragvaj - Bolgarija 0:0, Nigerija - Španija 3:2. LESTVICA Nigerija 1 1 0 0 32 3 Bolgarija 1 0 1 0 0:0 Paragvaj 1 0 1 0 0:0 1 Španija 1 0 0 1 2:3 0 PREOSTALI SPORED 19.6 Nigerija - Bolgarija (17.30), Španija -Paragvaj (21.00), 24.6 Španija - Bolgarija (21.00), Nigerija - Paragvaj (21.00). VČERAJ 14.6Jugoslavija-Iran (14.30) LESTVICA Jugoslavija 1 1 0 0 1:0 3 Iran 1 0 0 1 0:1 0 Nemčija 0 0 0 0 0:0 0 ZDA 0 0 0 0 0:0 0 PREOSTALI SPORED Danes; Nemčija - ZDA (21.00). 21.6 Nemčija - ZRJ (17.30), ZDA-Iran (21.00), 25.6 Nemčija-Iran (21.00), ZDA-ZRJ(21.00). DANES 15.6 Anglija - Tunizija (14.30), Romunija -Kolumbija (17.30). LESTVICA Anglija 0 0 0 0 0:0 0 Kolumbija 0 0 0 0 0:0 0 Romunija 0 0 0 0 0:0 0 Tunizija 0 0 0 0 0:0 0 PREOSTALI SPORED 22.6 Kolumbija - Tunizija (17.30), Romunija - Anglija (21.00), 26.6 Romunija - Tunizija (21.00), Kolumbija - Anglija (21.00). ' pm InJ VČERAJ 14.6 Argentina - Japonska 1:0, Jamajka Hrvaška 1:3 LESTVICA Hrvaška 1 1 0 0 3:1 Argentina 1 1 0 0 1:0 Japonska 1 0 0 1 0:1 Jamajka 1 0 0 1 1:3 PREOSTALI SPORED 20.6 Japonska - Hrvaška (17.30), 21.6 Argentina - Jamajka (14.30), 26.6 Argeina - Hrvaška (16.00), Japonska - Jamajka (16.00f SKUPINA H / TESNA ZMAGA ARGENTINE Borbeni Japonci so bili trd oreh INTERVJU / PROF. ERIKA ŠKERL O DIJAKIH Zanimanje je večje med fanti kot med njihovimi vrstnicami V Argentini so takole porslavljali tesno zmago Argentina - Japonska 1:0 (1:0) Strelec: Batistuta v 28. minuti ARGENTINA: Roa, Ayala, Sensini (od 74. Chamot), Vi-vas, Zanetti, Almeyda, Simone, Veron, Ortega, Lopez (od 62. Bal bo), Batistuta. JAPONSKA: Kavvaguchi, Ihara, Nakanishi, Akita, Nakata, Nanami, Vamagu-chi, Soma (od 85. Hirano), Narahashi, Jo, Nakayama (od 67. Lopes). Sodnik: Van der Ende (Nizozemska), gledalcev 33.400. Rumeni kartoni: Ihara, Nakanishi, Nanami pri Japonski. Argentinci, dvakratni svetovni prvaki in ekipa iz ožjega kroga za naslov, so dosegli pričakovane tri točke, a z igro še zdaleč niso navdušili. Podobno kot ostali favoriti, z izjemo gostiteljev, ki so se že predstavili, so imeli tudi Južnoameričani veliko težav z borbenimi Japonci in prav lahko bi prišlo do presenečenja, če bi Azijci v zaključku tekme izkoristili eno od dveh lepih priložnosti. Edini zadetek na srečanju je padel v 28. minuti, strelec pa je bil igralec Fiorentine Gabriel Batistuta, ki je izkoristil napako Nanamija in premagal vratarja Kawaguchija. Za razliko od japonskih igralcev, od katerih prav vseh 22 igra v domači ligi, se 13 argentinskih zvezdnikov, ki so tokrat stopili na travnato površino, preživlja z brcanjem v tujini. faancclj PD RAI ANGLIJA TUNIZIJA 1 : 1 2:0 ROMUNIJA KOLUMBIJA 2 : 1 2:2 NEMČIJA ZDA 1 : 0 3 :1 DNEVNI IZIDI 3 3 SKUPNO 6 8 Zanimanje za letošnje svetovno nogometno prvenstvo je vsekakor zelo veliko po vsem svetu. Milijoni ljubiteljev te igre (pa tudi drugi) dnevno sledijo posameznim tekmah in razprav o njih (ter po njih) ni ne konca ne kraja. Ob tolikem zanimanju in pravi poplavi časopisnih poročil ter radijskih in televizijskih prenosov nas je zanimalo, kako se odzivajo na vsa ta nogometna dogajanja naši najmlajši. Prof. Erika Škerl, ki poučuje telesno vzgojo na naših srednjih šolah je bila zato res prava oseba za ta pogovor. Kakšno je zanimaje za to prvenstvo med vašimi dijaki? »Tu je velika razlika med fanti in dekleti. Zanimanje med fanti je zelo veliko in se navdušujejo nad dogajanjem na določenih tekmah. Dekleta pa za to svetovno prvenstvo ne kažejo posebnega intere- S3.« Ali včasih prisluhnete za katero reprezentanco fantje najbolj navijajo? »To je pa zelo različno. V glavnem pa se, seveda, največ opredeljujejo za Italijo in Brazilijo.« Kakšno pa je vzdušje v zbornici, med kolegi? So tudi med njimi ljubitelji nogometa? »Tudi tukaj je stanje približno tako, kot med dijaki: med kolegicami to zanimanje ni posebno izrazito, kolegi pa še kar živo komentirajo nekatere tekme. Vedeti moramo namreč, da je med mlajšimi kolegi več bivših športnikov, celo nogometašev, ti pa se, razumljivo, bolj zavzeto zanimajo za šport in trenutno za svetovno nogometno prvenstvo.« Kakšno mesto ima danes šport sploh v šoli? »Za vse tiste, ki se v izvenšolskem času ne ukvarjajo s to dejavnostjo v kakem športnem društvu je to, kar lahko nudi šola na tem področju, odločno premalo. Sicer pa to tudi ni glavna naloga šolske telesne vzgoje, ki mora vsebovati poleg osnovnega telesnega urjenja predvsem tudi razvedrilno vsebino.« Ali je mogoče vključiti tak dogodek, kot je n. pr. svetovno prvenstvo v določeni obliki v šolski program? »Taka možnost pride v poštev predvsem pri maturitetnem izpitu, kjer je mogoče vključiti v ustni pogovor vprašanja s tega področja. To pač sodi k splošni izobrazbi in preverjanju razgledanosti dijaka.« Včasih so se dijaki pritoževali, da kažejo profesorji v šolah na splošno premalo zanimanja za njihovo športno udejstvovanje. Ali je danes to razumevanje večje? «Da, zdaj so kolegi za to bolj dovzetni, zlasti mlajši. Pozna se pač, da je med njimi vedno več nekdanjih športnikov. Moram poudariti, da mi ob raznih šolskih športnih manifestacijah vsi stoje ob strani, veliko razumevanje za te dejavnosti pa kažejo tudi ravnatelji.« So na splošno v šolskem športu in vadbi bolj prizadevni fantje ali dekleta? »Tu je pa velika razlika. Fantje so gibč-nejši, hitri in se z veliko prizadevnostjo predajajo tej aktivnosti. Dekleta pa so manj borbena, pa tudi prej odnehajo pri določenih akcijah in elementih vadbe. To nam tudi zelo otežuje vodenje šolskih ur telesne vzgoje, odkar vadijo fantje in dekleta v enotnih skupinah. V prvih razredih še nekako gre, v drugih je že opaziti razlike, v tretjih pa je najslabše. Menim, da bi bilo bolje spet vpeljati ločene tele-snovzgojne šolske ure: fantje posebej in dekleta posebej.« Kako vpliva zunajšolsko športno udejstvovanje dijakov na njihovo vzgojo? »To je pa zelo individualno. Nekateri osvojijo moralne vrednote športa, drugi ne. Že kot otroci se začnejo obnašati kot zvezdniki. To je od otroka do otroka različno.« Bi kak šport doraščajoči mladini odsvetovali? »V glavnem ne, čeprav se nekateri moji dijaki odločajo n. pr, tudi za boks, sama pa nisem preveč navdušena nad panogami, ki spodbujajo v mladem človeku napadalnost. Toda s tem vprašanjem bi se, po mojem mnenju, morali ukvarjati psihologi.« Se vam zdi poročanje naših medijev o športu pravilno? »Športna stran se mi zdi zelo pomembna. Tudi sama najprej preberem vremensko napoved, nato pa pregledam športno stran. Na splošno se mi zdi, da |e preveč nogometa, več pa bi morali poročati o tekmah mlajših, saj ti izredno radi prebirajo članke, kjer je zabeleženo tudi njihovo ime. Mlademu človeku tudi malenkosti mnogo pomenijo.« Ker se pogovarjava v senci svetovnega nogometnega prvenstva se pač ne moreva izogniti tradicionalnemu vprašanju: kdo bo..... . »....joj, to je pa tisto, na kar je ze o težko odgovoriti. Sama bi za osvojitev pr vega mesta dala prednost Braziliji, verje no bo druga Argentina, za tretje mesto P^ napovedujem dvoboj med Italijo i Nemčiji.« rrtzvNCE ? a SP V NOGOMETU Ponedeljek, 15. junija 1998 ^ oo«y#» ojr ivohidk ^SKUPINI F IN G / SE ZADNJE TEKME 1. KROGA Kolumbijci se bodo I v !• v v 4 • skusali maščevati Romuni v ZDA proti njim slavili s 3:1 Skrivnostni Anglija in Nemčija PARIZ - Danes bodo na SP v Franciji na sporedu zadnje tri tekme 1. kroga predtekmo-vanja. V skupini G se bodo pomerile Anglija in Tunizija ter Kolumbija in Romunija, v sku-Pini F pa ZDA in Nemčija. Zanimiva bo zlasti tekma med Romunijo in Kolumbijo, sai sta se tekmeca srečala tudi Jta SP v ZDA pred štirimi leti. rakrat so slavili Romuni s 3:1, 23,0 so Kolumbijci še posebej motivirani in željni dokazo-vanja. Trener Dario Gomez Pravi: »Moramo zmagati, o tem sanjamo, odkar smo leta '994 izpadli.« Tekma bo za °F>e moštvi skorajda že odločilna pomena za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje, kajti An-8''ia je v tej skupini favorit za osvojitev prvega mesta. Tako tedi Romuni vse možnosti za ospeh na SP vidijo v prvi zma-8' v predtekmovanju. Romuni Se sicer otepajo s številnimi Poškodbami. Igrati bodo mora-1 orez poškodovanih Prodana ln Selymesa, ki ga bo najverjet-neie zamenjal Ciabotariu, po Zadnjih vesteh iz romunskega tebora pa naj bi napadalec Adrian llie že okreval. Angleži so proti Tuniziji izraziti favoriti. Selektor Hoddle nima posebnih težav z moštvom, dan pred tekmo 'pa še ni želel izdati, kdo bo v začetni enajsterici nastopil v konici napada: Sheringham, Shearer ali pa komaj 18-letni Oven, ki je prejšnji mesec postal najmlajši strelec v zgodovini angleške reprezentance. Hoddlovo moštvo pa ima še eno prednost, trdno obrambo, saj so v zadnjih štirih prijateljskih tekmah Angleži dobili le en gol. Toda tudi Tunizijci se ne bodo predali vnaprej. Njihov trener je Henryk Kasperczyk, ki je kot igralec na SP leta 1974 v poljskem dresu izločil Anglijo. »Enkrat sem Angleže že premagal, zakaj jih ne bi znova,« je optimistično napovedal. Največ pričakuje od napadalcev Chihija in naturaliziranega Brazilca Claytona. Nemci so pred tekmo z ZDA nadvse skrivnostni. Pravzaprav je selektor Vogts za nastop na večerni tekmi, na kateri se bosta predstavili še zadnji reprezentanci na SP, določil le vratarja Koepkeja. Glede deseterice v polju se še ni odločil, prav tako pa ne izdaja nobenih taktičnih zamisli. »Ni pomembno, kdo igra. Važno je, da tisti, ki bodo igrali, to storijo dobro,« je menil Vogts. Ameriški selektor Sampson se je odločil za nekoliko bolj obrambno postavitev 3-6-1. Edini pravi napadalec bo Reyna, ki ga poznajo tudi Nemci, saj igra v bundesligi. Napovedali so, da mu bodo posvetili posebno pozornost, čeprav bo brez stalnega »spremljevalca«. Romunija -Kolumbija (17.30) ROMUNIJA: (4-4-2): 12 Stelea, 2 Petrescu, 13 Ciu-botariu, 6 Gheorge Pope-scu, 18 Filipescu, 8 Mun-teanu, 10 Hagi, 5 Galca, 16 Gabriel Popescu, 9 Moldovan, 11 llie. KOLUMBIJA: (4-5-1): 22 Mondragon, 13 Cabrera, 5 Bermudez, 3 Palacios, 4 Santa, 6 Šema, 8 Lozano, 19 Rincon, 10 Valder-rama, 15 Aristizabal, 11 Asprilla. SODNIK: Lim Kee Chong (Mau) TV SPORED: Raiuno, TMC Anglija - Tunizija (14.30) ANGLIJA: 1 Seaman, 6 Southgate, 5 Adams, 2 Campbell, 14 Ander-ton, 4 Inče, 8 Batty, 16 Scholes, 3 Le Saux, 9 Shearer, 10 Sheringham. TUNIZIJA: 1 El Ouaer, 7 Thabet, 1 7 Clayton, 5 Trabelsi, 21 Badra, 4 Boukadida, 14 Chihi, 10 Ghodbane, 15 Souayah, 18 Slimane, 11 Sellimi. SODNIK: Masayoshi Okada GAP). TV SPORED: Raidue, TMC Nemčija -ZDA (21.00) NEMČIJA (3-5-2): 1 Koepke, 4 Kobler, 6 Thon, 20 VVoerns, 3 Heinrich, 13 Jeremies, 7 Moeller, 10 Haessler, 17 Ziege, 18 Klinsmann, 20 Bierhoff. ZDA (3-6-1): 18 Keller, 3 Pope, 5 Dooley, 6 Regis, 4 Burns, 19 Maisonneuve, 8 Stevvart, 21 Reyna, 15 Deering, 13 Jones, 11 Wynalda. SODNIK: Said Belpola (Marocco). TV SPORED: Raiuno, TMC V Sloveniji malo zanimanja za SP, favorit pa je Brazilija LJUBLJANA - Ob začetku svetovnega prvenstva v nogometu se tudi anketarji v Nedelu niso mogli izogniti nogometni mrzlici. V tokratni raziskavi so anketirance povprašali, kako pozorno oziroma če sploh bodo spremljali SP. Skorajda polovica (48, 6%) je odgovorila, da prvenstva sploh ne bo spremljala, od druge polovice, ki bo svoj prosti čas posvetila nogometu, pa bo le 10, 9% spremljalo skoraj vse tekme. Na vprašanje, katera reprezentanca bo postala svetovni prvak, je kar 47, 5% anketirancev menilo, da bo to Brazilija. Dobra četrtina vprašanih (25, 8%) si bo ogledala le nekatere tekme, 13, 5% precej tekem, že omenjenih 10, 9% skoraj vse, le 1, 2 % se jih ni odločilo, koliko nogometa si bo privoščilo do 12. julija. K nekoliko presenetljivim izidom o gledanosti SP so pripomogle predvsem ženske, saj si kar dve tretjini anketirank ne bo ogledalo niti ene tekme. Med moškimi je takšnih, ki jih nogomet niti najmanj ne zanima, 25 odstotkov. Največji favorit za zmago na SP je po mnenju anketirancev Brazilija s skoraj polovico glasov (47, 5%). Sledijo Nemčija (7, 5%), Italija (3, 5%) in Argentina (2, 4%). Več kot odstotek glasov so prejele še Francija, ZRJ in Nizozemska, nekateri pa so za favorite izbrali tudi ZDA in Južnoafriško republiko. Kar 32, 2 odstotka pa se jih ni moglo odločiti, kateri reprezentanci dajejo na SP največ možnosti. (STA) ISKRE - ISKRE - ISKRE - ISKRE - ISKRE - ISKRE KAZNI - Patrick Kluivert bo zaradi diskvalifikacije preskočil naslednji dve tekmi Nizozemske proti Južni Koreji in Mehiki. S prepovedjo igranja za eno kolo so- bili kaznovani Bolgar Nankov in Korejec Pia Seok Ju. Do sobote vključno je rumeni kareton dobilo 31 nogometašev, med katerimi sta tudi Italijana Di Livio in Čannavaro. ANGLEŠKI PRETEP - Angleški huligani so v soboto ponoči prvič "udarili". V Marseillu so jih izzivali lokalni mladci, Angleži pa jim niso ostali dolžni. Razvil se je pretep, v katerem je sodelovalo najmanj 200 navijačev z otoka, o številu francoskih razgrajačev pa policija ni poročala. V spopadu - angleški navijači so za orožje uporabili'steklenice - je bil en policist ranjen, aretirali pa so štiri ljudi. Oblasti v Marseillu se bojijo, da bo podobnih incidentov še več, kajti v tem mestu bo angleška reprezentanca danes odigrala prvo tekmo na SP proti Tuniziji, v živo pa si jo bo ogledalo najmanj 10.000 Angležev. FRANCOZI BREZ GUIVARCHA - Francoska reprezentanca bo morala na drugi tekmi skupine C v četrtek proti Savdovi Arabiji igrati brez Stephana Guivarbha, ki se je na tekmi proti Južnoafriški republiki poškodoval. Reprezentančni zdravnik je ugotovil, da si je Gui-varc'h poškodoval vezi v levem kolenu, zato bo moral počivati vsaj teden dni. Za nove težave pa je poskrbel še David Trezeguet, ki si je na treningu z lokalno ekipo Arlesa prav tako poškodoval koleno. UMRL ZARADI ENAJSTMETROVKE - V čilskem glavnem mestu Santiagu je po tekmi med Čilom in Italijo zaradi družinskega prepira, povezanega s tekmo, umrl nek navijač. Kot je sporočila policija, je 23-letnega moškega z nožem zabodel njegov pet let starejši stric. Zagreta navijača nista bila enotnega mnenja o sporni enajstmetrovki v korist Italije pet minut pred koncem tekme, prepir pa se je za mlajšega končal tragično. DOMAČI ŠPORT — DOMAČI ŠPORT — DOMAČI ŠPORT — DOMAČI ŠPORT NOGOMET / ZA NAPREDOVANJE Triestini ni uspelo Cittadella - Triestina Oti TRIESTINA: Vinti, Birtig, Benetti, Modesti (Canella), Notari (Sgar-bossa), Bambini, Goti, Catelli, Trosce, Gubellini (Riccardo), Zampagna. Triestina bo tudi Prihodnje leto igrala v C2 ligi. Proti Cittadelli ji v 120 minutah igreni Uspelo prebiti nasprotnikove obrambe in tako je v višjo ligo napredovala Cittadello, ker je bi-las na končnem vrstnem redu rednega dela prvenstva uvrščena pred Tržačani. Igralci trenerjev Be-matta in Dossene si tokrat vsekakor nimajo kaj očitati, saj so igrali izjemno borbeno in so bili enakovredni Cittadelli, če še niso bili boljši od nje. Zelo dobre priložnosti si je zapravil Zampagna (v 45. z glavo, v 59. sam pred vratarjem, v 85. pa je posegel vratar Zancope), Cittadella pa je bila le enkrat nevarna. V Ferrari je Triestino vzpodbujalo kar 3000 navijačev, ki pa so se vrnili v Trst s povešenimi zastavami. MOTOCIKLIZEM / VN ŠPANIJE Zmaga Španca Chece Prvi uspeh Cecchinella Pri 28 letih prvič zmagal na dirki za SP v razredu do 125 ccm JAKAMA - Na dirki motociklistov za svetovno prvenstvo za VN Španije v Ja-rami je v kraljevskem razredu do 500 ccm zmagal Spanec Carlos Checca (Honda). Dragi je bil Japonec Noriko Abe (Ya-maha), španski uspeh pa je dopolnil Sete Gibernau (Honda) na tretjem mestu. Svetovni prvak Michael Doohan (Honda) je odstopil že v prvem krogu, ko je trčil v Italijana Biaggija. Ta je bil na koncu šesti. Smolo je imel Luca Cadalora, ki je odstopil zaradi okvare na motorju, ko je bil na 2. mestu. »Prepričan sem, da bi lahko prehitel Cecha in zmagal,« je dejal Cadalora na cilju. V skupnem seštevku vodi Spanec Alex Criville (103 točke) pred Italijanom Maxom Biaggijem (98) in Spancem Carlosom Checo. (95). V četrtlitrskem razredu je zmagal Japonec Tetsuja Harada (Aprillia). Drugi je bil njegov rojak Tohru Ukava (Honda), tretji pa Italijan Loris Capirossi (Aprilia). V skupnem seštevku po šestih dirkah vodi Harada s 104 točkami, Capirossi jih je zbral 90, tretji Ukava pa 62. Do presenečenja je prišlo v razredz do 125 ccm. Prvič na dirkah za SP je slavil Italijan Lucio Cecchinello (Honda). Drugi je bil njegov rojak Marco Melandri (Honda), tretji pa Japonec Hirojuki Kikuči (Honda). Cecchinello, ki je star 28 let, je imel tudi srečo, saj je vodilni Japonec Tomomi Manako pokvaril svojo hondo, se obrnil v ovinku, vanj pa je trčil Italijan Mirko Giansanti, tako da je imel Cecchinello prosto pot do cilja. V skupnem seštevku v tem razredu po šestih dirkah vodi Japonec Kazuko Sakata (Aprilia) s 111 točkami pred rojakom To-momijem Manakom (Honda) z 81 in Me-landrijem z 72. NOVICE Kafelnikov zmagal v Halleju HALLE - Zmagovalec teniškega turnirja v Halleju z nagradnim skladom 875.000 dolarjev je Rus Jevgenij Kafelnikov. V finalu je Kafelnikov, drugi nosilec, premagal Šveda Magnusa Larsso-na s 6:4, 6:4 in tako ponovil lansko zmago na tem turnirju. Italija boljša od Grčije LAMIA - Italija je v tekmi za svetovno odbojkarsko serijo še drugič premagala Grčijo s 3:0 (15:6, 15:11,15:13) Italija: Meoni 2+0, Papi 8+8, Giretto 2+2, Giom-bini 8+17, Casoli 1+2, Bovolenta 5+7, Bellini 3+2, Sartoretti 5+7, Bendandi, Fei. Pasinato ni igral. Libero: Pippi 0+1. Ostali izidi, skupina A: Kuba-Spanija 3:1 (16:14, 9:15, 15:6, 15:9); Južna Koreja - Bolgarija 1:3 (9:15, 9:15, 15:11, 11:15). Vrsnti red: Kuba in Bolgarija 18; Španija in Južna Koreja 10. Skupina B: Nizozemska - Argentina 3:1 (15:9, 9:15, 15:12, 15:4); Nizozemska - Argentina 3:2 (15:7, 3:15, 5:15, 15:2, 15:12). Vrstni red: Nizozemska 19, Italija 16, Argentina 13, Grčija 12. Skupina C: Poljska -Rusija 1:3 (15:7, 6:15, 5:15, 11:15). Vrstni red: Brazilija 17, Rusija 16, Poljska in Jugoslavija 11. S. Milič na DP za veterane s tremi zmagami Se dva naslova in bron na državnem prvenstvu veteranov za Kras, ki poteka v Se-veglianu pri Cuneu! V ženskih dvojicah je Krasov par Sonja Milič/ Dragica Blasina osvojil prvo mesto, drugi par v postavi Isabella Torrenti (Kras), Patrizia Menegatti (Karnide) pa bronasto medaljo. Zbirko treh prvih mest Pa je Krasova veteranka Sonja Milic kronala še z zlato medaljo v posamičnih dvobojih med veterankami od 40 do 50 let. O prvenstvu bomo še poročali. (J.J.) NOGOMET / ITALIJANSKA B LIGA KOŠARKA / TURNIR G. SARTI Cagliari v A ligi Dodatna tekma med Torinom in Perugio Jadranovci na najboljši način sklenili sezono Nogometno prvenstvo B lige se je končalo, a se še ni končalo. Po zadnjem kolu se je namreč Caglairi v A ligi pridružil Salernitani in Venezii, a Torino in Perugia sta oba pristala na 4. mestu in bosta morala odigrati dodatno tekmo. Največ zaslug za Cagliarijevo napredovanje imajo napadalca Muzzi in Silva (skupaj sta dosegla 30 golov) in pa trener Giampiero Ventura, ki je v preteklih dveh sezonah z Lec-cejem napredoval iz Gl do A lige, letos pa je bil uspešen še na Sardinij. Izidi 38. kola: Cagliari - Chievo 2:2, Fidelis Andria -Salemitana 2:2, Foggia - Ancona 2:2, Genoa - Padova 1:0, Monza - Perugia 0:2, Peščena -Reggiana 2:0, Reggina - Vene-zia 1:1, Torino - Lucchese 1:0, Treviso - C.di Sangro 3:2, Verona - Ravenna 4:2. Končni vrstni red: Salerni-tana 72, Venezia 64, Cagliari 63, Torino in Perugia 62, Verona in Reggiana 53, Trevios 52, Genoa 51, Reggiana in Chievo 50, Fidelis Andria 48, Pescara 47, Ravenna 45, Monza in Lucchese 44, Foggia 41, Ancona 40, Padova 36, Castel di Sangro 30. FINALE ZA 1. MESTO Jadran Nuova Kreditna - Don Bosco 79:74 (41:47) JADRAN: Franco, Oberdan 10, Pregare 10, Valente, Slavec 4, Samec 5, Rauber 26, Grbec 11, Hmeljak 13, Guštin n.v., trem Vatovec. SON 18. PON: Samec. 3T: Rabuer 4, Hmeljak 3, Grbec, Samec in Slavec po 1. Jadranovci so na najboljši način sklenih svojo letošnjo sezono in ob odličnem nastopu v C ligi dodali še prvo mesto na turnirju G. Sarti, ki ga kot običajno organizira Don Bosco. Naši košararkarji so v velikem finalu po izredno izenačeni premagali prav Don Bosco z odlično igro Sandija Rauberja, ki so ga proglasih tudi kot najboljšega igralca turnirja. Med nagrajenci (najboljša postava) sta bila tudi druga dva jadranovca, Hmeljak in Grbec. KONČNI VRSTNI RED: 1. Jadran Nuova Kreditna, 2. Don Bosco, 3. Intermuggia, 4. SGT, 5. Bor Radenska, 6. Barcolana, 7. Latte Carso, 8. Santos. (Kaf) Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: XX XI 21 XI 11 111. DOBITKI: 13 (1336) 2.001.000 lir; 12 (24.507) 114.500 lir Totogol PRAVILNA KOMBINACIJA: 2-5-7-12-16-19-23-30. DOBITKI: 8 (10 do-b i t n i k o v ) 279.250.000 lir; 7 (1214) 1.722.100 lir; 6 (38.600) 53.600 lir. VOLITVE / ZA DE2ELN1 SVET V GORIŠKEM OKROŽJU Rahlo napredovanje leve sredine Levi demokrati prva stranka v pokrajini LD naj bi izvolili dva svetovalca, Forza Italia, NZ, SKP, Ljudski center in Severna liga po enega Na osnovi prvih, ko pišemo te vrstice še nepopolnih podatkov, lahko ugotovimo, da je goriška pokrajina potrdila svojo levosredinsko usmeritev. Pokrajina, ki je na zadnjih pohtiCnih volitvah izvolila senatorja in poslanca Oljke, ki je levosredisnke-mu zavezništvu Oljke in SKP poverila pokrajinsko upravo, je tudi na teh deželnih volitvah potrdila in še nekoliko okrepila to usmeritev. Oljka seveda tokrat ni nastopala, saj so se posamezne stranke predstavile z ločenimi listami, vendar Ce seštejemo glasove strank od Ljudskega centra, Zelenih, Levih demokratov do SKP, ugotovimo, da se seštevek teh glasov približuje petdesetim odstotkom. Prva stranka na Goriškem so Levi demokrati z 21, 5%. Primerjave s prejšnjimi volitvami so seveda tvegane Ce že ne nemogoče, saj je bil politični okvir pred petimi lati povsem drugačen. Kolikor toliko podobno pa je bilo stanje pred dvema letoma, ko smo glasovali na političnih volitvah. Za proporCni del volitev za poslansko zbornico so bile takrat prisotne liste, ki se večinoma ujemajo z današnjimi. DSL je takrat prejela 19% glasov, kar pomeni, da so LD letos pridobili približno 2,5%. Dober rezultat so dosegli tudi SKP in Ljudski center za reforme. Obe listi sta zbrali približno 10, 3% glasov. SKP je s tem rahlo napredovala v primerjavi s političnimi volitvami, ko je zbrala 10, 1%. Ljudski center pa je letos ponovil isti rezultat, kot ga je pred dvema letoma dosegla Ljudska stranka. Tako kot danes je tudi takrat bila s to listo povezana Slovenska skupnost. V levosredinskem taboru so edini nekoliko nazadovali Zeleni, ki se morajo zadovoljiti s 5, 1% glasov, medtem ko so jih leta 1996 zbrali 6, 9%. Med možnimi vzroki nazadovanja bi utegnili biti tudi spori, ki so v zadnjem Času razdvojili Zelene na Tržiškem. Forza Italia je na Goriškem druga stranka z 19, 2% glasov. V primerjavi z letom 1996 je napredovala za dober odstotek, v resnici pa je to neuspeh, Ce upoštevamo, da je takrat nastopala samostojno lista CCD-CDU, ki je zbrala 5, 73%, medtem ko je letos CCD nastopala na listi FI skupaj s Federacijo centra. Korak nazaj je naredilo tudi Nacionalno zavezništvo, ki je z včerajšnjimi 11,1% za več kot dva odstotka zaostalo za rezultatom izpred dveh let. Podobno velja tudi za Severno ligo, ki je tokrat pristala na 13 odstotkih. To je za poldrugi odstotek manj kot pred dvema letoma. Za Severno ligo je možna tudi primerjava z lanskimi pokrajinskimi volitvami, na katerih je stranka nastopala samain zbrala 15, 5% glasov. Mimo nihanj v odstotkih glasov posameznih strank je seveda zanimiva razporeditev sedežev v deželnem svetu. Goriški pokrajini naj bi pripadlo sedem svetovalcev, Četudi v tem trenutku še ni dokončno jasno, ali bo vseh sedem svetovalcev dejansko izvoljenih v tem okrožju, saj utegne pri porazdelitvi sedežev z ostanki iz skupnega deželnega kotla priti do kake manjše spremembe. Po vsej verjetnosti naj bi vsekakor Levi demokrati izvolili na Goriškem dva deželna svetovalca, po enega pa Forza Italia, Severna liga, Nacionalno zavezništvo, Stranka ko- munistične prenove in Ljudski center. Podatki o preferencah so v tem trenutku še nepopolni (zadevajo 170 volišč na skupnih 233), so pa že precej zanesljivi, glede vrstnega reda kandidatov posameznih list. Na listi Levih demokratov je zanesljivo izvoljen Michele Degrassi, ki je v 170 voliščih zbral 3.704 preference. Na drugem mestu je Enrico Gherghet-ta, z dobrimi možnostmi izvolitve, ki ima 1.385 preferenc. Alessandro Maran je tretji (888), Igor Komel pa Četrti (448). Na listi SKP bi moral biti potrjen dosedanji deželni svetovalec Roberto Antonaz s 886 preferencami. Aldo Rupel je drugi z 258 preferenčnimi glasovi. Pri Ljudskem centru vodi Franco Brussa (1.130), drugi je Alberto Bergamin (691), Ivo Jev-nikar pa tretji (646). Na listi Severne lige bo potrjen Gianpiero Fasola s 1.460 preferencami, na listi Nacionalnega zavezništva Adriano Ritossa s 1.285 preferencami, na listi Forza Italia pa bo zanesljivo izvoljen Ettore Ro-moli, ki je zbral 1.874 preferenc. DEŽELNE VOLITVE GORIŠKO OKROŽJE št. glasov % Levi dem. s 17.555 22,0 Fi-CCD-FC 15.172 19,0 Sev. liga 10.462 13,0 NZ 8.919 11,1 SKP 8.338 10,5 Lj. sredina UP 8.213 10,2 Zeleni 4.135 5,1 PA. FVG 3.240 4,0 MS Fiamma 1.794 2,2 Un. Friul 1.397 1,8 LAF s 925 1,1 DEŽELNE VOLITVE - IZIDI PO OBČINAH NA GORIŠKEM -PodatkisenisodokonM Levi dem. Fi-CCD-FC Sev. liga NZ SKP Lj. sredina Zeleni PA FVG MS Fiamma Un. Friul LA F OBČINA št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % Doberdob 268 30,3 50 5,7 74 8,4 32 3,7 241 27,2 178 20,1 18 2,0 7 0,8 1 0,1 6 0,7 8 Dolenje 22 8,0 49 17,9 123 44,9 30 11,0 9 3,2 18 6,6 2 0,8 4 1,5 6 2,1 6 2,1 5 1,9_ Fara 191 18,9 138 13,6 149 14,7 92 9,0 78 7,7 176 17,3 65 6,5 63 6,2 16 1,6 33 3,2 14 1’l Poljan 544 31,9 350 20,6 189 11,0 104 6,0 222 13,0 121 7,0 60 3,6 49 2,9 19 1,1 32 1,9 17 Gorica* 2681 12,3 5938 27,2 2130 9,8 2948 13,6 1465 6,8 2710 12,4 1701 7,9 529 2,4 984 4,6 457 2,0 225 1,0 Gradež* 752 16,5 1072 23,7 728 16,0 835 18,3 304 6,7 273 6,0 162 3,5 125 2,8 220 4,9 35 0,8 35 0,8_ Gradišče* 791 24,9 555 17,4 345 10,9 371 11,7 351 11,0 248 7,8 138 4,3 249 7,9 37 1,1 66 2,0 32 J£ Koprivno 109 11,0 190 19,2 224 22,7 110 11,1 67 6,8 134 13,6 55 5,6 39 4,0 10 1,0 25 2,6 24 2i Krmin* 445 17,4 419 16,4 557 21,9 297 11,7 241 9,4 201 7,9 147 5,8 125 5,0 25 1,0 45 1,8 43 1i Marian 161 15,8 110 10,8 265 26,0 65 6,3 93 9,1 150 14,7 33 3,2 54 5,2 15 1,4 38 3,8 37 3I Medeja podatkov - - - - ■ - - - - - - - - - - - - - - - - - Moš 135 15,3 217 23,1 151 16,0 93 10,0 51 5,5 115 12,2 37 4,0 52 5,6 22 2,3 40 4,2 26 2i Moraro 61 15,0 51 12,4 113 27,6 40 9,8 21 5,1 41 10,0 40 9,8 19 4,6 4 1,0 16 4,0 3 o7 Romans 570 26,0 291 13,2 349 16,0 107 4,9 232 10,5 136 6,2 68 3,1 324 14,8 11 0,5 60 2,8 45 JL Ronke 1866 31,0 706 11,8 635 10,6 469 7,8 831 13,8 494 8,1 253 4,1 562 9,3 44 0,8 88 1,5 77 Sovodnje 274 24,8 81 7,3 122 11,0 30 2,8 235 21,1 266 24,0 53 4,8 12 1,0 7 0,7 17 1,5 12 1,0 Šempeter ob S. 396 35,4 158 14,4 103 9,2 80 7,1 179 16,0 75 6,7 50 4,5 44 4,0 11 1,0 12 1,0 12 Škocjan 1115 32,2 445 12,9 421 12,1 261 7,6 643 18,7 279 8,0 117 3,4 61 1,8 27 0,8 47 1,4 39 Ji Slovrenc 139 15,7 167 18,9 167 18,9 96 10,9 58 6,5 79 9,0 38 4,2 52 5,9 18 2,0 35 4,0 36 |ii Starancan 1453 35,6 451 11,0 500 12,2 '359 8,9 514 12,6 462 11,3 158 3,9 74 1,9 26 0,6 43 1,0 37 Ji Steverjen 64 12,0 44 8,2 49 9,1 20 3,7 84 15,8 231 43,1 20 3,8 1 0,1 13 2,4 4 0,8 5 Ji Tržič 3800 25,9 2672 18,1 2023 13,8 1861 12,7 1615 11,0 1256 8,5 618 4,1 420 2,9 194 1,3 170 1,1 99 °i Turjak 608 38,7 143 9,0 201 12,8 103 6,6 252 16,0 116 7,4 66 4,2 42 2,7 16 1,0 17 1,0 9 °i Vileš 247 23,7 138 13,2 134 12,9 67 6,4 99 9,5 109 10,4 17 1,7 181 17,3 15 1,5 24 2,2 13 1i Zagraj 227 24,5 132 14,1 162 17,4 94 10,1 103 11,0 73 7,9 43 4,7 47 5,0 6 0,7 19 2,0 24 jTj VOLITVE / OBČINSKE VOLITVE V GORICI IN KRMINU Za Goriško občino najbrž balotaža med G. Valentijem in A. Rupenijem | /IX f i f| | fffiff iii i ii r—*\ iii ii iii ii i—^ i i Zaradi zamudnega Preštevanja glasov za deželne volitve so izidi, s Katerimi razpolagamo za 8°riško občino, še zelo aelni in torej v precejšnji ^jpri neverodostojni. Iz nPh se da vsekakor skle-Paji. da bomo najverjet-neje čez dva tedna zopet Poklicani na volišča, da balotazi izberemo no-Vega goriškega župana. Po vsej verjetnosti se bosta 115 balotaži pomerila do-aedanji župan Gaetano alenti, kandidat Forza talia, Nacionalnega za-^ezništva in Krščanskih demokratov za Gorico, in ^rio Rupeni, kandidat Oljke, SKP in liste Isonti-no per PEuropa. Te vrstice pišemo, ko razpolagamo z izidi le 11 od skupnih 68 volišč, zato se lahko v končnih izidih podatki še precej spremenijo, zlasti če upoštevamo, da so rezultati v posameznih voliščih enega ali drugega mestnega predela precej različni. Balotaža je vsekakor zelo verjetna, saj vsi drugi županski kandidati močno zaostajajo za Rupenijem in Velantijem, po drugi strani pa je tudi malo verjetno, da bi eden od njiju lahko v prvem krogu dosegel 50% glasov. Tik pred zaprtjem redakcije smo zbrali prve in torej delne podatke o izidu občinskih volitev v Kr-minu. Podatki se nanašajo na tri od skupno dvanajstih volišč. Od štirih strank oziroma gibanj, ki so sodelovale na volitvah, je 42, 5 odsotkov prejela lista dosedanjega Zupana Projekt za Krmin - Proget-to cormonese. Lista Uniti per Cormons (Zeleni-SKP) je zbrala 27, 3 % glasov, desnosredinska lista, ki jo sestavlja v glavnem gibanje Naprej Italija in Nacionalno zavezništvo je prejela 15, 3 odsotke glasov, Severna liga pa 14, 9 odstotkov. Po teh prvih podatkih, ki se nanašajo na približno četrtino glasov, se zdi, da bo potreben tudi drugi krog volitev, saj nihče od kandidatov, če se bo potrdil trend, ne bo dosegel večine glasov. V tem tret-nutku sta najverjetnejša kandidata za balotažo dosedanji župan Maurizio Paselli in županski kandidat liste Uniti per Cormons Luciano Patat. Na listi Progetto cormonese kandidira tudi slovenska predstavnica Elena Orzan. Na slikah (foto Bumba-ca) Gaetano Valenti in Ario Rupeni OBČINA GORICA (11 volišč na 68) kandidat ARIO RUPENI VITT0RIN0 MARZAROLI MICHELE FORMENTINI GAETANO VALENTI SERGIO COSMA jMMA ALESSANDRO BON Deželne volitve /udeležba 73,2 odstotna DEŽELNE VOLITVE / IZIDI V DOBERDOBU, SOVODNJAH IN STEVERJANU Na Goriškem je bila volilna udeležba tokrat najvišja na deželni ravni , Molilna udeležba na eželnih volitvah je bila na ^riškem najvišja v Furla-jtJi-Julijski krajini. Na vo-s^a se je namreč v naši Pokrajini podalo 73,2 od-°tka vseh volilnih upra-. Vencev, medtem ko se jih * na deželni ravni pov-Pračno 64,7 odstotka. Za • nierjavo na) povemo, da j® bila volilna udeležba v 'bernski pokrajini 66, 4-bstotna, v pordenonski i "Odstotna, v tržaški pa °|iiaj 57,4-odstotna. '° razliko je po vsem °dec treba pripisati dejst- vu, da so včeraj na Goriškem poleg deželnih potekale pomembne občinske volitve v štirih občinah, poleg Gorice še v Krminu, Gradežu in Zagraju. Očitno so te krajevne volitve za volilne upravičence privlačnejše od deželnih in so tam, kjer so se včeraj odvijale, pomagale dvigniti volilno udeležbo tudi na deželnih. Zdaj pa poglejmo podatke o udeležbi po posameznih občinah na Goriškem. Od treh slovenskih občin se je tokrat najboljše odrezala občina Steverjan, kjer se je podalo na volišča 80, 8 odstotka vseh volilnih upravičencev. Ta podatek je sploh drugi najboljši v goriški pokrajini, saj je bila volilna udeležba v naši pokrajini višja edinole v občini Zagraj, kjer je šlo na volišča 85,4 odstotka vseh volilnih upravičencev. A če se vrnemo k slovenskim občinam naj povemo, da so v občini So-vodnje zabeležili 80,7-od-stotno udeležbo, v občini Dpberdob pa 77,4-odstot-no. V občini Gorica se je deželnih volitev udeležilo 75,4 odstotka volilnih upravičencev, v občini Krmin 77,5 odstotka, v občini Tržič 63,6 odstotka, za občino Ronke pa ne razpolagamo s podatkom. Seveda pa moramo pristaviti, da je bila volilna udeležba znatno nižčja kot na deželnih volitvah izpred 5 let. Tedaj je na deželni ravni znašala 77,8 odstotka, se pravi 13 odstotkov več kot letos, v občinah Doberdob, So-vodnje in Steverjan pa nad 90 odstotkov, se pravi za več kot 10 odstotkov več kot na sedanjih. Okrepitev levega centra v treh slovenskih občinah Jevnikar 500 preferenčnih glasov, Komel 289, Rupel 208 Tri slovenske občine na Goriškem so se tudi tokrat izkazale po volilni udeležbi, saj je bila le ta visoko nad pokrajinskim poprečjem. V Steverjanu se je volitev udeležilo 80, 82 odst. volilcev, v So-vodnjah 80,72 odst., v Doberdobu pa tokrat le 77,40 odst. Poprečna udeležba v Goriškem volilnem okrožju je znašala 73,2 odstotka. V Steverjanu je na volišča prišlo 590 od 730 volilnih upravičencev, v Sovodnjah 1223 od 1515 upravičencev, v Doberdobu pa 942 od 1217 volilnih upravičencev. Zal so podatki z go-riških volišč v Gorici začeli prihajati precej pozno in jih zato nismo mogli upoštevati. Primerjava z zadnjimi volitvami (lanskimi za obnovo pokrajinskega sveta) kaže, da se je koalicija Oljke, čeprav so stranke tokrat nastopale ločeno, nekoliko okrepila. Severna liga je v vseh treh občinah precej nazadovala, desničarski blok pa je v glavnem ohranil pozicije, posebej še če se upoštevajo rezultati manjših strank in gibanj. V Steverjanu je Ljudski center za reforme, s katerim se je povezala Slovenska skupnost, prejel 231, oziroma 43,2 odstotka glasov, druga najmočnefjša stranka je SKP s 84 glasovi oziroma 15,7 odstotki, na tretjem mestu so Levi demokrati s 64 glasovi in 12 odstotki. Severna liga je zbrala 49 glasov, 9,2 odstotka glasov, medtem ko jih je ob pokrajinskih volitvah imela 12,5 odsotka. V Doberdobu so največ glasov zbrali Levi demokrati 268, oziroma 30,3 od- stotka, na drugem mestu je stranka komunistične prenove z 241 glasovi oziroma 27,2 odsotki, za Ljudski center za reforme je glasovalo 178 volilcev oziroma 20,1 odstotek. Severna liga je zbrala 74 glasov, oziroma 8,4 odstotke (na pokrajinskih volitvah 13,12 odstotka. Prva stranka v Sovodnjah so Levi demokrati, ki so zbrali 274 glasov oziroma 18, 8 odsotka. Na drugem mestu je Ljudski center za reforme z 266 glasovi in 17,7 odsotka, za SKP je glasovalo 235 volilcev, oziroma 15,5 odsotka. SL pa je zbrala 112 glasov, oziroma 7,4 odsotka. Ob lanskih pokrajinskih volitvah je SL prejela 185 glasov oziroma 17,4 odsotka. V primerjavi z lanskimi pokrajinskimi volitvami se je leva sredina okrepila. Poglejmo zdaj, kako so se uvrstili, z ozirom na število preferenčnih glasov, trije glavni slovenski kandidati za deželni svet Rupel, ki je kandidat na listi SKP, Komel, na listi Levih demokratov in Jevnikar, na listi Ljudskega centra za reforme. Jevnikar je v treh občinah prejel 500 preferenčnih glasov, Komel 289, Rupel pa 208. V odsotkih na število glasov za stranko in število preferenc, so volilci najbolj strnjeno glasovali za Jevnikarja. Število preferenčnih glasov za omenjene tri glavne kandidate po posameznih občinah pa je naslednje: Sovodnje: Jevnikar 184, Komel 136, Rupel 101; Doberdob : Jevnikar 133, Komel 117, Rupel 75; Steverjan: Jevnikar 183, Komel 36, Rupel 32. 10 Ponedeljek, 15. junija 1998 DNEVNE NOVICE NOVICE PROMETNE NESREČE / NA KRASU IN PRI MILJAH ČAMP LEJEUNE (ZDA) - Ameriški preiskovalci pregledujejo videoposnetek, ki so ga italijanski preiskovalci našli v kokpitu letala, ki je povzročil tragedijo v Cavalesiju, kjer je umrlo na žičnici za Cennis 20 ljudi. Američani so pohvalili Italijane, ki so jim dali na razpolago vse dokazno gradivo. Vsekakor pa je jasno, da je nekdo videoposnetke manipuliral, tako da so sedaj brez vrednosti. Preiskava o morebitni odgovornosti oficirjev poveljstva v Avianu je končana, baje so že sprejeti sankcije, ki pa so še tajne. Glede odgovornosti posadke, ki je odgovorna za smrt 20 oseb, pa bo treba počakati na konec razprave. Cezij 137 na Alpah prihaja iz Španije MADRID - Španski svet za jedrsko varnost je sinoči navedel, da je radioaktivni cezij 137, ki so ga zabeležiti v francoskih, italijanskih in švicarskih Alpah, prihajal iz jeklarne Acerinox v Algedrasu v južni Španiji. Kot kaže, je do najhujSega radioaktivnega onesnaženja prišlo 25. maja. Vse dosedanje meritve dokazujejo, da je do uhajanja prišlo prav iz te jeklarne, saj so povečano radioaktivnost zabeležiti samo v Palomaresu, v Almerii in vzdolž Coste del Sol in ne severno od jeklarne. Medtem je španska ekološka skupina Aedenat napovedala, da bo vložila tožbo proti jeklarni in vsem, ki so odgovorni za jedrsko varnost. Kristusov mrtvaški prt ni več na ogled TURIN - V turinski katedrali se je zaprla razstava domnevnega Kristusovega mrtvaškega prta, ki si ga je v 56 dneh ogledalo veC kot 2 milijona ljudi. Platneni prt iz obdobja antike, na katerem naj bi bil viden odtis obraza in telesa Jezusa Kristusa, je bil znova na ogled po 20 letih. Do naslednje razstave v svetem letu 2000 bo prt skrbno shranjen v neprebojni in ognjevarni skrinji v turinski katedrali. (STA) Otroci iz »spojenih« jajčec dveh mater in enega očeta LONDON - Z zapletenim postopkom genetske inženjerije ter umetnega oplojevanja so ameriški znanstveniki spojiti jajCeca različnih žensk in »ustvariti« otroke, ki imajo dve materi in enega očesa. Po pisanju britanskega »Sunday Time« sta se dve ženski podvrgli novi metodi v nekem inštitutu v Los Angelesu in septembra bi morati roditi otroka, ki sta ga spočeti z jajCeci, oplojenimi v epruveti, potem ko so jih »obdelali« z materialom jajcec mlajših žensk. Omenjeni ženski pripadata skupim Šestih dvojic, ki imajo težave pri zanositvi. Nova metoda pa omogoča ženskam, ki so že v letih, da premostijo podobne težave. Pri tem pa se postavljajo druge težave in vprašanja, saj gre zamani-pulacije, ki bi lahko privedle do genetskih anomalij, da o moralnih vprašanjih sploh ne govorimo. V tolažbo so lahko besede prof. Severina Antonorija, da sploh ne gre za nikakršno spojitev jajcec in da je vest brez vsakršne osnove, CeS da je nemogoča združitev različnih DNA. Sporazum Irak Unscom BAGDADA - Posebna komisija OZN za iraško razorožitev (Unscom) in Irak sta vCeraj sporočila, da so dosegli razorožitveni sporazum za prihodnja dva meseca. To sta vCeraj sporočila podpredsednik baške vlade Tarek Aziz in vodja Unscoma Richard Butler. Vest je izredne važnosti, saj dokazuje, da Irak aktivno sodeluje z razorožitveno komisijo. Najdaljši viseči most Evrope K0BENHAVN - Mala Danska ima po zaslugi italijanske tehnologije od vCeraj najdaljši viseči most v Evropi. Danska kraljica Margareta je namreč vCeraj za cestni promet uradno odprla 18 kilomebov dolg most preko danskega pretiva Veliki pas (Store Baelt), ki bo povezoval Kobenhaven na otoku Sjael-land z dansko in evropsko celino. Sicer pa je most, ki so ga graditi veC kot 7 let v svojem oserdnjem visečem delu dolg 6.790 mebov. Utonilo 200 beguncev BISSAU - Kakih 200 beguncev je utonilo, medtem ko so z manjšo leseno ladjico poskušali zbežati pred državljansko vojno v Gvineji Bisau na otočje Bijagos. Kot so sporočiti očividci z nekega drugega plovila, se je ladjica iz nepojasnjenih vzrokov prevrnila. Umria pilot in potnik RADOMLJE (SLOVENIJA) - V nesreči motornega zmaja v bližini vasi Rova pri Radomljah sta izgubila življenje pilot in potnik. Motorni zmaj naj bi se iz doslej še neznanih vzrokov zaletel v drevo ter nato strmoglavil na tla. (STA) Kohl noče televizijskega soočenja s Schroderjem BONN - Nemški kancler Kohl je zavrnil predlog kanclerskega kandidata socialdemokratov (SPD) na septembrskih volitvah Gerharda Schioderja, da bi se pomerila v televizijskem dvoboju. Kot so sporočiti s KrSCansko-demokratske unije (CDU), televizijsko soočenje ne bi prineslo nobenih rezultatov, volilna kampanja pa bi morala biti objektivna politična tekma in ne »televizijski show«. (STA) Težak krvni davek na cestah: dva mrtva in dva težje ranjena Težji nesreči s smrtno žrtvijo sta se pripetili tudi v videmski pokrajini TRST - Tržaške ceste so vCeraj terjale težak krvni davek. Že nekaj pred 5. uro je 22-letni Massimo Palme iz Devi-na-Nabrežine s svojim ford fiesta podrl moškega, ki je pešačil ob cesti. TrCenje je bilo za pešca usodno. Izvide so opravili nabrežinski karabinjerji, vendar pozno sinoči niso vedeli povedati imena nesrečneža, ki je bil brez dokumentov in ga niso mogli identificirati. Samo dve uri kasneje je ugasnilo življenje 35-letnega Mi-cheleja Arbanassija iz Nabrežine. Bil je v avtomobilu alfa romeo 33, ki ga je upravljal 39-letni brat Luca. Domnevajo, da je šoferja premagal spanec in se je na križišču za Slivno silovi- to zaletel v drog (na sliki ostanki avtomobila). Okrog poldne pa je osebje službe 118 moralo poseči na cesti za Lazaret, približno kilometer po križišču za Cam-pore, kjer sta trčila motorni kolesi. Oba moto- KOSOVO / PRED MANEVRI NATO Spopadi spel izbruhnili Jelcin bo Miloševiča poskušal prepričati v politični kompromis BEOGRAD, PRIŠTINA - Na Kosovu je prišlo do novega izbruha nasilja dan pred Miloš eviCevim odhodom v Moskvo in letalskimi vojaškimi vajami v Albaniji in Makedoniji. V zadnjih 24 urah je tako življenje izgubilo osem ljudi. Spopadi so bili predvsem na območju DeCanov in Djakovice. Demokratična zveza Kosova (LDK) Ibrahima Rugove je sporočila, da so močne policijske enote ob podpori jugoslovanske vojske začele streljati na vasi v okolici DeCanov, pri čemer so uničile dvanajst hiš. V spopadih naj bi bilo ubitih šest Albancev, trije v Cmobregu. Srbske sile naj bi v ofenzivi tiporabile težko topništvo in veCcevne raketo-metalce. Srbski viri pa so sporočili, da sta bila ubita dva policista, eden v Prilepu pri DeCanih, drugi pa v Rakovini pri Djakovici. V spopadih so bili ranjeni še trije policisti. V vasi Dul j e blizu Prizrena in Cr-novljebu, ki leži kakih 30 kilometrov južno od Prištine, je biti ranjenih pet jugoslovanskih vojakov. To so prvi spopadi med jugoslovansko vojsko in kosovskimi uporniki na jugu Kosova. Novo stopnjevanje nasilja je kaj slaba popotnica za jutrišnje Mi-loševičeve pogovore v Moskvi. Ruski predsednik Jelcin bo skušal Miloševiča prepričati, naj pristane na politični kompromis o Kosovu, ker zveza Nato tokrat misli zelo resno in se ne šali. Danes bo kakih osemdeset bojnih letal zveze Nato v albanskem in makedonskem zračnem prostoru pokazalo svojo vojaško moC. Štiri urna vojaška vaja Odločni sokol (Deter-mined Falcon) bo nedvomno Jugoslaviji jasno pokazala, da lahko zveza Nato vsak trenutek odločneje poseže v kosovska dogajanja. To je včeraj jasno povedal tudi generalni sekretar zveze Nato Javier Solana. Zveza ne bo oklevala z letalskim napadom, Ce bodo razmere na Kosovu to zahtevale, »tudi, Ce tega ne bo nihče želel,« je poudaril Solana. V današnji letalski vaji bodo sodelovala letala iz devetih držav, med katerimi bodo tudi italijanska. Poleg letal bodo v vajah sodelovali tudi helikopterji, ki bodo vzleteli z ameriške nosilke helikopterjev Wasp, medtem ko bodo letala v glavnem poletela iz Aviana. Srbi seveda računajo na Rusko pomoč in podpirajo trditve Moskve, da o napadu lahko odloCa samo Varnostni svet OZN. Tega mnenja je bil vCeraj v popolnem nasprotju s svojim obrambnim ministrom nemški zunanji minister Kinkel, ki je navedel, da lahko zveza Nato poseže na Kosovu le z mandatom Varnostnega sveta. Že pred dnevi pa je vvashington-ska administracija jasno navedla, da za napad Nato ne potrebuje pooblastila Varnostnega sveta. ciklista, 23-letnega An-drea Maura in 25-letne-ga Alessandra Dobrigno (oba iz Milj) so odpeljali v bolnišnico, kjer so si zanju pridržali prognozo. Kaže, da se je proti večeru njuno stanje izboljšalo in nista bila veC v smrtni nevarnosti. Mauro je vozil yamaho 600 in je bil namenjen proti Miljam, Dobrigna pa vespo 50 in je peljal v nasprotno smer. Baje je Dobrigna prehiteval avtobus in konCal na nasprotno stran cestišCa. Izvide so opravili milj-ski karabinjerji, ki so na cesti za Lazaret posegli že zgodaj zjutraj. Na avtobusni postaji v višini veleblagovnice je izdihnila 75-letna Nivia Novel iz Milj, obšla jo je slabost, srce se ji je ustavilo. Izredno težki nesreči s smrtnima žrtvama sta se pripetili tudi v videmski pokrajini. Na državni cesti 54, na področju Spe-tra Slovenov, sta okrog polnoči (v noCi na nedeljo) Čelno trčila avtomobila. Luca Medveš (26 let) iz Podbonesca, ki je bil za volanom avta peugeot 205, je bil na mestu mrtev, medtem ko so 20-letnega Lorenza Chicchia sprejeli v videmsko bolnišnico, prognoza je pridržana. Poleg videmskih gasilcev so posegli tudi karabinjerji iz Čedada, ki so malo pred tem opravili izvide tudi pri drugi prometni nezgodi, na državni cesti 356, v kraju Rubignacco di Ci-vidale, kjer se je težje poškodovala neka ženska. Bila je za volanom avtomobila, ki se je zaletel z renaultom 5 turbo. Slednjega je Upravljal mladenič, ki je ostal nepoškodovan. Nekaj po 2. uri v noči na nedeljo je bilo v nesrečo na avtocesti A/28 pri Portogruaru vpletenih kar šest avtomobilov. Prav toliko je bilo tudi ranjencev, zdravst- veno stanje enega pa je zelo težko. Najprej se je prevrnila lancia delta, ki jo je upravljal 22-letni vojak Salvatore La Corte iz Palerma, in se ustavila na prehitevalnem pa' su. Deli vozila so hib raztreseni vsenaokrog, j2 smeri Pordenona so prj' peljali štirje avtomobili, ki so se pravočasno ustavili, peti, ki ga je upravljal 38-letni Santo Miniutti iz kraja Tra-monti di Sotto (Videm) pa se je zaletel v prevrnjeno lancio delta in končal v jarek. Medtem ko je prometna policij3 opravljala izvide, je 2 avtom pripeljal ameriški državljan, ki se je zaletel v enega od agentov in ga ranil v nogo. Vsa vozil3 so zaplenili. VLADA / ZAPLETI Veltroni podal roko Bertinottiju, ki pa je gladko zavrni SKP zahteva, da jo vlada upošteva RIM, NEAPELJ - Podpredsednik vlade VValter Veltroni je na seminarju za kadre Oljke pozval vse vladne sile k enotnosti, tako da se ne bo zapravilo reformatorske izkušnje in rezultate Prodijeve vlade s »križnimi polemikami«. Veltroni je zanikal, da bi bile napetosti med vlado in strankami, ki jo podpirajo, »ni konfliktov, nobene kotrapozicije«, je poudaril predstavnik Levih demokratov. Po njegovem v politiki se ne smemo prepuščati strupu vsakodnev- AFRIŠKI ROG / DIPLOMACIJA-n Premirje na meji vzbuja upanje v mirno rešitev ADIS ABEBA, ASMARA - Poročila o prenehanju bojev na etiopsko-eritrejski meji in napovedi o posredovanju afriške mirovne misije so povečale upanje na mimo rešitev spora med Eritrejo in Etiopijo. Italijanski pod-tajnik v zunanjem ministrstvu Rino Seni pa se je vCeraj po sobotnih pogovorih z eritrejskim predsednikom Isaiasom Afevvorkijem sestal z etiopskim premierom Mellesom Zenavvijem. Serri je vCeraj navedel, da so biti dosedanji odgovori sprtih strani še kar »spodbudni«. Z izjemo topniških dvobojev na območju Zalambessa je trhlo premirje še nekako držalo, medtem ko se diplo- matske mirovne pobude stopnjujejo. Voditelji štirih afriških držav -Burkine Paso, Džibutija, Ruande in Zimbabveja -naj bi ta teden v prestolnicah obeh držav Asmari ih Adis Abebi zaceli pogajanja s sprtima stranema. Za posredovanje so se prejšnji teden dogovorili udeleženci srečanja Organizacije afriške enotnosti (OAE). Mirovni predlogi med drugim predvidevajo namestitev ruandskih vojakov na meji med Eritrejo in Etiopijo, ki bi se jim pridružiti baje še ameriški in italijanski vojaki. Poleg Italijije sta tudi Tunizija in Egipt izrazili pripravljenost na posredovanje za dosego mirne rešitve spora. nih govoric. Med vlado ih večino se ne dogaja tisto, 0 čemer pišejo Časopisi, je se navedel Veltroni. Kadre Oljke je pozval, naj ne napravijo napake, da Di Oljko postavili PJ. strankami. Po Veltronij3" vem mnenju v strankah prevladuje prepričanje, da je Oljka strateško zavezništvo. V tej perspektivi je Pr°' štora za vse, ne da bi kdo za' nikal svoje identitete. Itanj3 se trenutno sooCa s kontni' pozicijo med reformisti to konservativci. Podpredsednik vlade pa ni skrival težav, s katerim1 se spoprijema vlada. Pri teto je navedel predvsem Pr° blem juga in brezposeln03 ’ a je tako dodal, da bi bi 0 nesmiselno zapraviti vse, kar se je do sedaj storil0 notranjimi napetostna0 Stranki komunistične Pre. nove je Veltroni Pri2n|L »veliko zvestobo in cut 0 ^ govomosti«. Po njegovem) bilo prav, da niso V0SPt\. tistih, -ki so zahtevati odi nejši nastop do SKP• C® to storiti, bi danes ne bto Evropi, je poudaril p° predsednik vlade. Na take dobrohotne ^ spravljive besede pa le Neaplju sekretar SKP Im sto Bertinotti odgovoril P cej ostro. Kadrom SKP je F sno navedel, naj se vlada veda, da obstaja resna 0 varnost »razbitja«. Ce v 3 ne bo upoštevala ho 6 SKP, je sedanja vladna ve« na po njegovem nesrnis na. Vseeno pa Bertm0 upa, da bo prišlo do sp01 zuma. Jasno je navede razhajanja z vlado °d ^ Nato, o šolstvu in o obto nih delovnih P0®0,, pi Take delovne P0S° . he. Italijo po Bertinottijevto sedah popeljale v Rom in ne v Evropo. RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.20 20.30 Pisana delavnica (vodi Breda Bertalanič) TV DNEVNIK Športna tribuna ® RAM 6.30 6.45 9.35 9.45 U.30 H.35 12.25 12.35 '3.30 '4.10 15.35 16.05 17.10 17.20 19.20 19.00 19.30 20.00 20.40 20.50 23.05 23.10 0.15 0.45 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodiPaola Saluzzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30,9.00, 9.30) dnevnik Aktualna odd.: Deset minut ... Film: Titolo di studio: nonno (kom., ZDA ’85, i. Art Camey) Dnevnik Aktualna oddaja: Poletna Verdemattina (vodita L. Sardella in J. Majello) Vreme in kratke vesti Nam: 11 tocco di un ange-lo (i. Della Reese, Marc Metcalf, Roma Downey) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Fifa e arena (kom., It. '48, r. M. Mattoli, i, Totd, Isa Barziza) Evropski dnevi Mladinski varietg: Solle-tico, vmes risanke Heidi (vodita Elisabetta Ferra-cini, Mauro Serio) Danes v parlamentu SP v nogometu: Romunija - Kolumbija, vmes (18.15) Dnevnik SP v nogometu: Mnenja in intervjuji po tekmi Nam: Gospa iz Westa (i, Jane Seymour, Joe Lando) Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Variete: La Zingara SP v nogometu: Nemčija -ZDA Dnevnik SPort: Occhio al Mondia-le (vodijo Antonella Geriči, Giampiero Galeazzi, Giorgio Tosatti) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Tempo RAI 2 7.00 7.45 9.10 9.40 10.45 10.55 13.00 13.30 14.00 14.20 16.30 17.20 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.45 23.50 1.00 Schwarzwaldska klinika Jutranji Go cart; Risanke Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Nad.: Quando si ama, 10.00 Sv. Barbara Tg2 - Medicina 33 SP v nogometu, vmes (11.45) dnevnik Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Šport: Dribbling - Nogometno prvenstvo SP v nogometu: Anglija -Tunizija Kratka porodila Nam: Bonanza Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nam: Dvojni obraz pravice (i. M. Moriarty) Lotob osmih VeCerni dnevnik TV film: Incantesimo (dram., It. ’98, i. Agnese Nano, G. Guidelli, 3. del) Aktualno: Zgodbe Dnevnik, v parlamentu, vreme, 0.45 Telecamere Film: Body Chemistry 3 (thriller, ZDA ’93) RAI 3 6.00 8.30 10.05 10.30 12.00 12.20 14.00 14.50 15.30 16.45 17.30 18.25 18.30 19.00 20.00 20.15 20.40 22.30 22.55 0.30 Jutranji dnevnik Film: Cookie (kom., ZDA '89, i. Peter Falk) Sportshovv, kolesarstvo Aktualno: Infinito futu-m, 11.00 Tema Dnevnik, 12.15 Šport Aktulano: Telsogni, 13.00 II grillo, 13.30 Me-dia/Mente Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Beiritalia Šport: nogomet B lige, SP v nogometu, bezbol Nam: Lois & Clark Dok.: Geo Magazine Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni šport, vreme Od 20. do 20. ure Variete: Blob - Mundial Aktualna odd. o pravici: Salomone Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Mappa prov-visoria.., 23.45 Vent’ an-ni solo ieri: V. Foa Dnevnik, pregled tiska © RETE 4 ITAUA 1 It Slovenija 1 fr* Slovenija 2 Nad.: Piccolo amore, 6.50 La donna del mistero 2 Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.35 Peste e corna, 9.45 Sei forte, papa, 10.45 Feb-bre d’ amore Dnevnik m Forum (vodi P. Perego) Kolo sreče B Dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Non sparare, bacia-mi! (kom,, ZDA ’53) Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto! - Gena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Variete: Bravo bravissi-mo (vodi M. Bongiorno) Film: Choms Line (glas., ZDA '85, r. R. Attenbo-rough, i. M. Douglas) Pregled tiska Film: 11 pasto nudo (fant., Kan,'91, i. P. VVeller) H CANALE 5 6.00 8.00 8.45 10.15 12.00 13.00 13.30 13.45 14.15 15.40 16.00 17.15 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 23.00 1.30 2.00 3.30 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vivere bene be-nessere Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Nam: Časa Vianello Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Aktualna odd. o zdravju: Vivere bene salute Nan.: Stefanie - Prepovedane sanje Kronika v živo: Verissi-mo sul pošto Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Variete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Doppio lustro (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Film: Rosso d’ autunno -Silent Fali (thriller, ZDA ’94, i. R. Dreyfuss, Liv Tyler, L. Hamilton) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Variete: Doppio lustro Aktualno: Laboratorio 5 Nam: Hill Street Na.: Časa Keaton m Vremenska panorama Otroški variete, vmes na- B Napovedniki nizanke in risanke m TV prodaja Nan.: I lazzard Tedenski izbor: Lahkih Film: College (kom., It. nog naokrog, 10.15 '84, i. Federica Moro) Poljudnoznanstvena se- Šport studio, 12.25 Odpr- rija: Svet konj, mačk in ti studio, 12.50 Fatti e psov - Svet mačk (VB, 2. misfatti del) Nan.: Genitori in blue Dokumentarna oddaja: jeans Črna skrinjica (VB, 1.) M Risanke BS Alpe Jadran H Risanke: Simpsonovi H Utrip Variete: Colpo di fulmine M Zrcalo tedna Nan.: Beverly Hills - Poročila, vreme, šport Napovedniki Božična pravljica Variete za najmlajše, ri- Tedenski izbor: Ljudje in sanke zemlja - Oddaja TV Ko- Nan.: Flipper (i. Jessica per, 13.50 Očetje in sino- Alba, E, Morehead) vi, 14.50 Zoom Odprti studio, vreme, Dober dan, Koroška 18.55 Šport studio Obzornik, vreme, šport Glasb, oddja: Milano - Po Sloveniji Mesto za petje Otroški program: Rado- Nan,: La tata vedni Taček, 17.45 nan.: Variete: Sarabanda A J. - Jevi časovni popot- Film: Bigfoot e i suoi niki (ZDA„1, ep.) amid (kom., ZDA '87, i. Recept za zdravo J. Lithgow, Melinda Dil- življenje lon, Don Ameche) Risanka Variete: Zelig - Facciamo Žrebanje 3X3 plus 6 cabaret TV dnevnik, vreme, šport Italija 1 šport - SP v no- Nad.: Savannah (23. del) gometu, Šport studio. Oglasi, Dobro je vedetti 1.25 Odprti studio Gore in ljudje: Velika planina 0 TELE 4 16,45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Made in Italy Nan.: Max Headroom Sportquattro Mu Informativna oddaja Volitve v živo flEj Sportquattro Nan.: Wolf ju Odmevi ji Univerzitetni razgledi j j Kultura, vreme, šport mil Opus Iz slovenskih ateljejev: Andrej Ajdič Predstava SLG Celje: Ka-ramazovi - Prevzgoja srca (Dušan Jovanovič, r. Mile Korun, i. J. Bermež) Recept za zdravo življenje 23.20 23.35 1.40 (#) MONTECARLO 19.25, 22.40, 1.10 Dnevnik 13.45, 16.45, 19.30, 20.15 Oddaje o SP v nogometu anizanka: Seinfeld ^SP v nogometu: Anglija -Tunizija, 17.30 Romunija Kolumbija, vmes (16.30) Dopogol SP v nogometu: Nemčija -ZDA 22.50 1.00 Šport: Biscardijev proces Anglija - Tunizija (pon.) TV PRIMORKA 8.00 13.05 13.30 16.00 16.05 16.35 18.00 20.00 20.30 20.40 21.40 22.40 13.00 Videostrani Direktorji letijo z neba Film: Trda pot Danes na Primorskem Zgodovina avtomobilizma (12. del) Glasb, odd.: Naj spot Mi gradimo N. Gorico Dnevnik TV Primorka, vreme, videospot dneva Sejemska kronika Športni ponedeljek Košarkarska tekma med znanimi osebami Dnevnik TV Primorka 9.50 10.05 11.00 11.05 11.30 11.55 13.00 14.20 14.50 16.10 17.00 19.30 19.55 20.00 20.30 23.00 1.25 1.30 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Tedenski izbor. Nanizanka: pasje življenje (ZDA, 8. epizoda) Nanizanka: Čudežni otrok (ZDA, 1. epizoda) Šport v nedeljo Film: Slamnati mož (ZDA, i. Harold Lloyd) TV prodaja Euronews Nadaljevanka: Izpolnjene obljube (Brazilija, 7. del) SP v nogometu: Anglija -Tunizija, 17.20 Romunija - Kolumbija TV igrica: Lingo Oglasi Nanizanka: Nenadoma Susan (ZDA, 4. epizoda) SP v nogometu: Nemčija -ZDA Brane Rončel izza odra Napovedniki ® Koper Euronevvs SP v nogometu: Anglija -Tunizija Košarka NBA: 6. tekma, finale Istra in... Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška oddaja: Ecchecci-manca Alpe Jadran Evropski kulturni dnevi SP v nogometu: Nemčija - ZDA, med odmorom Vsedanes - TV dnevnik Program v slov. jeziku: Sportel - Oddaja o zamejskem športu in športnikih r "\ Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vrneš Koledar in Pravljica; 8,00 Deželna kronika; 8.10 Iz četrtkovih srečanj, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga - Roman: Križa-hovska «Nemeza» (r. M. Prepeluh, 11. del); 9'40 Pravna posvetovalnica, nato Koncert simfonične glasbe; 11.10 Pogovor z Vlasto Bernard; 12.00 V središču pozornosti; 12.40 Voklna skupina Vox; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Pesem mladih '98 (1. del); 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulkturna kronika, nato Mi in glasba: Filharmonični orkester iz Vidma; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Vodnik skozi zgodovi-ho harmonike; 18.35 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Mati-n©ja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Moč in dan; 8.00 Pregled tiska.vreme; 8.15 Herpelje-Kozina; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na rešetu; 10.45 Pesem tedna; 11.00 Pregled športnih dogodkov; 13.00 Daj, pove, vmes avtomobilska odd.; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Jin-gle; 19.30 Primorska poje; 21.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Caro amico ti scrivo; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.00 L'una blu; 13.55 Časa mia časa tua; 14.10 Vivere oggi; 14.45 Tutto scuola; 18.00 Magic bus; 18.45 Ruoli femmi-nlll; 19.25 Sigla single; 20.00 Radio Maribor. Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetisjki nasveti; 15,00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Komorskl otoki; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd. ; 22,40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00. 6.00, 6.30, 7.30, 8,30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 9.45 SP v nogometu; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13,45 Gost izbira glasbo. Drobtinice; 14.45 Na visokih petah; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Hip hop galerija; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 17.15 Enciklopedija Slovenije; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 Koncertna sezona Evroradia: Simf. orkester RTV Slovenija; 22.30 Komorni studio; 23.55 Glasba, napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik: Karel Smolle, Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7786300, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7786300, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni tj. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 0.38 in zatone ob 10.38. PLIMOVANJE Danes: ob 7.33 najnižje -46 cm, ob 14.47 najvisje 32 cm, ob 20.41 najnižje -4 cm. jutri: ob 1.33 najnižje 16 cm, ob 8.26 najvišje -38 cm, ob 15.54 najnižje 33 cm, ob 22.31 najvišje -8 cm. Morje skoraj mirno, temperatura morja 22,5 stopinje C. BIOPROGNOZA Vreme bo na počutje in razpoloženje vplivalo zmerno obtežilno in le vremensko najbolj občutljivi ljudje se bodo slabše počutili, bodo nemirni, utrujeni, razdražljivi in potrti. Tudi spali bodo slabo. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °c 500 m 20 2000 m 5 1000 m 14 2500 m 2 1500 m 8 2864 m 0 GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA ČEDAD Od 18. do 26. julija se bo odvijal letošnji Mittelfest. _____________SLOVENIJA______________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Vpis abonmajev za sezono 1998/99: Za dosedanje abonente do 20. junija. Za nove abonente od 22. do 30. junija. Umik blagajne: od 10. do 12. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Pri blagajni so na voljo brezplačne programske knjižice. Primorsko dramsko gledališče Danes, 14. junija ob 21.00, R. M. Cossa: »Nona«. Gostovanje na Lokvah. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V ponedeljek, 29. junija ob 20.30, gledališka predstava Bojana Podgorska »Hura za veljake mlake kloake. PIRAN Gledališče Tartini v Piranu V soboto, 27. junija, ob 21. uri, gledališka predsta- va »Igra o ljubezni in naključju«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom. Tartinijev trg V ponedeljek, 29. junija, ob 21.30, gledališka predstava »Ramajana«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom. LJUBLJANA Slovensko mladinsko gledališče Danes, 15. junija ob 19.30. Sofokles: »Kralj Ojdipus«. Režija, Tomi Janežič. Mala drama V sredo, 17. junija ob 20.00: D. Mamet: »Seksualna perverzija v Chicagu«. Zadnjic v sezoni. V Četrtek, 18. junija ob 20.00: H. Pinter: »V prah se povrneš«. Zadnjic v sezoni ., V petek, 19. in v soboto, 20. junija ob 20.00: Schvvab: »Predsednice«. Zadnjic v sezoni. Mestno gledališče ljubljansko Nove abonente bomo vpisovali vsak delavnik od lp' do 24. junija med 10.00 in 12.00 uro ter med 14.00 i 17.00 uro pri blagajni MGL. CELJE Slovensko ljudsko gledališče Celje Danes, 15. junija ob 19.30: George B. Shaw: »Fig®3 lion«, gostovanje v Drami Maribor. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica Jutri, 16. junija ob 20.30 v Luteranski cerkvi, Trg Panfili, koncert Zenskega pevskega zbora Glasbene matice: dirigent Tamara Stanese. Gledališče Verdi Pomladanska simfonična sezona 1998 Pri blagajni gledališča Verdi lahko Se danes, 14. junija potrdite abonma za Jesensko simfonično sezono gledališča; vstopnice so ria razpolago tudi v Vidmu in sicer pri ACAD, Ul. Faedis 30 (tel. 0432/470918). Dne 30. junija se prične Festival operete ’98. Prva bo na programu Stolzeva opereta »Pomladna parada«. Predprodaja vstopnic se začne 16. junija, informacije in prodaja pri blagajni gledališča Verdi od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Poletni koncerti Danes, 15. junija ob 20.30, v dvorani Avditorija muzeja Revoltella, klavirski recital dua Maia Berdieva -Alexei Southkov. V programu tudi dela Poulenca in Ravela. . V ponedeljek, 22. junija ob 20.30 v dvorani Audito-rium muzeja Revoltella, klavirski recital Elene Priva-no - Karl. Gledališče Rossetti Koncert ob 50-letnici Tržaškega razstavišča V Četrtek, 18. junija pred otvoritvijo velesejma. Na spordu odlomki Johana in Josefa Štrausa. Offenbacha, Suppeja Čajkovskega in VValdteufla; izvaja orkester gledališča Verdi pod vodstvom J. Kovat-cheva. Štadion Grezar Koncert ansambla Simple Minds, je prenesen na 23. junij. BOUUNEC Gledališče F. Prešeren V sredo, 17. junija, ob 20.30 koncert skupine »EVA-SION« (Tamara Tretjak - flavta, Marko Feri - kitara, Igor Kante - harmonika, Claudia Sedmach, - klavir, Aleksander Ipavec - kontrabas, Dario Savron - tolkala in vibrafon). Na programu Bolling in Piazzolla. DOLINA Junijski glasbeni večeri V petek, 19. junija, ob 21. uri v Dolini na Kluži ob 120-letnici KD Valentin Vodnik, nastop Trobilnega kvinteta Furlanije - Julijske krajine. SOVODNJE V petek, 3. julija ob 21.00, koncert pod zvezdami, ki ga bo izvajal »ACROSS THE BORDER«. RONKE V cerkvi sv. Matere Marije V nedeljo, 21. junija ob 21.00, »Verska glasba« v xl vedbi ženske skupine tržaškega stolnega zbora, gent Marco Sofianopulo. MANZANO Folkest 1. julija nastop dua Timna Brauer in Elias Meiri- MEDUNO Folkest 1. julija bo zaigrala Irska skupina Craobh Rua. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Na ogled je "tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Hotel Savoia Excelsior: do 18. junija je odprta razstava Fulvie Fermo. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja Fiora Gandolfi. Galleria d’arte Minerva (Ul. S. Michele 5/1): razstavlja Oreste Dequel. Otvoritev jutri, 15. junija ob 18.30. Urnik: od torka do sobote od 10.30 do 12,30 in od 16.30 do 19.30. Ob nedeljah od 11.00 do 13.00, zaprto ob ponedeljkih. Razstava bo odprta do 28. junija. Galerija Nadia Bassanese (Trg Giotti 8-1. nad.): do 19. junija razstavlja Sergio Scabar. Razstavna dvorana Zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi, 1): Razstavlja Gruppo studio 25. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 19.00. Ob sobotah in nedeljah zaprto. Razstavna dvorana občinske oglasne deske: do 22. junija bo na ogled razstava slikarke Brigide Nussdorfer. Urnik: vsak dan od 10.00 do T3.00 in od 17.00 do 20.00 Galleria Rettori Tribbio 2: do 19. junija razstava del Giovannija Enrica Cuceka. Urnik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto). Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. V muzeju Revoltella bo do 12. julija, antološka razstava Antonia Guaccija. Urnik ob delavnikih od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00 ob praznikih od 10.00 do 18.00 - ob torkih zaprto. Na sedežu LetovišCarske ustanove (Ul. S. Nicold: do 23. junija se nadaljuje razstava Monike Petri »Irska med sanjami in realnostjo«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00, v soboto od 9.00 do 13.00, ob nedeljah in praznikih zaprto. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o skedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. MILJE Na sedežu LetovišCarske ustanove Razstavlja Gianfranco Bernardi »Visioni deviche«. Urnik od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V kulturnem centru »G. Millo«, (Trg repubh »Miljski umetniki«, je naslov razstave, ki bo 0 P^ do 23. junija. .Urnik: ob delavnikih od 10.00 „ jo in od 17.00 do 19.00, ob praznikih pa od 10. 12.00. BURANO »Čipke/ V Buranu v čipkarskem muzeju, je razstava >™-r iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10- 7 00 SLOVENIJA NOVA GORICA Poslovni center HIT: razstavlja Gianni ®orte' ^ stava bo na ogled do 21. junija vsak dan od 8. ure in od 14.00 do 20.00 ure. kega Mestna galerija (stavba Primorskega drams gledališča): do 21. junija je na ogled razstava ^ ^ Pergarja z naslovom »90. leta - slike in risbe« P slednjem urniku: vsak dan od 8. do 13. m ° 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 13. do 18- u ponedeljkih zaprto.