Uredništvo ■ oprava: LJubljana, Kopitarjev* 6. Teleton 4001 - 4104
Mesečna naročnina 18 lit, za ino-zemstvo 51-50 lir.
Ček. rai,- Ljubljana 10.650 z« naročnino tn 10.349 za inserate
SLOVENEC
SEPTEMBER-1943
25
SOBOTA
Zwolf feindliehe Zerstorer versenkt
Weitere drei Zerstorer torpediert und neun Schiffe versenkt Unverminderte Kampfe im Osten — 33 feindliehe Bomber im Westen abgeschossen — Divison »Aqui« vernichtet
Aus dem Fahrer-Hauptquartier, 34. Sept. Dat Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
An der s d d 11 c h e n und m 1111 e r e n Ostfront dauern dle Abwehrk£mpfe an den bisherlgen Sch\verpunktabschnltten mit un-vermlnderter lleftigkeit an.
An Kubanbrilckcnkopf und ost-nitrts Melltopol \vurden starke feindliehe Angriffe abgewlesen, Ubersetzversucbe der Sovvjets tiber den mittleren Dnjeper an mehreren Stellen vereltelt.
Nordostwarts Saporoschle und bel Demidov gelang rs durch enUchlossene Gegenangriffe unseren Truppen durchgebro-chene SowJetreglmenter zu vernlchten und Aabet Gefangenc und Bcute einzubringen.
Die Luftvvaffe entlastete durch Angriffe zusammengefasster VerbUnde dle in setnve-ren Kampfcn stehenden Truppen des Heeres.
An der Eismeerfront ftlhrten schnel-le dcutsche Kampfflugzeuge erfolgrelehe Angriffe gegen sowjetlsche Untcrseeboot-stUtzpuukte und Nachschublager. Im Ver-laufe dieser Angriffe schossen die Jagd-fliegerverbande innerhalb 24 Stunden ohne elgene Verluste 45 feindliehe Jagdflug-zeuge ab.
In S U d t talle n griff der Feind gestern mit starken Kraften bel Salerno und Contursi an. Wiihrend dle K&mpfe lm Ab-schnltte Salerno noch Im Gange sind, wurde der feindliehe Angrlff im SUdvvesten von Contursi nach hartnScklgen und er-bitterten Ringen und besonders hohen felnd-Uchen Verlusten abgeschlagen.
Dle mit der Msbsb auf der Imel Cefa 1 o u 1 a eingesetzte ltallenlsihe Dlvlslon >Aqul« liatte sicli nach dem Verrate B»-dogllos geKClgert dle Waffen zu streeken und dle Felndsellgkclt eriiffnet. N»ch Vor-bereltung durch dle Luftwaffe tralen dle deutschen Truppen zum Angrlff an, hra-ehen den Wlederstand und nahmen dlo Ha-fenstadt Ar gos to II eln. Abgesehen von 4.0000 Mami, dle rechtzeltig dle. W«ffen niederlegteu. wurde dle Musse der auf-
Dvanajst sovražnih rušilcev potopljenih
Nadaljnji trije rušilci torpedirani, devet ladij pa potopljenih — Nezmanjšani boji na vzhodu 33 sovražnih bombnikov sestreljenih na zahodu — Divizija »Aqui« uničena
stKndlscheu Dlvlslon mit dem Dlvlslons-etabe lm Kampfe vernichtet.
Ain 22. Septtember versuehten brltlsche Kleinstunterseeboote In dle norweglschen ScheelengcwHsscrn einzudrlngcn. Sle wur. den be| dlescm Versuch rechtzeitig erfasst uud vernichtet, hevor sle zu clnem Erfolg kommen konnten. Eln Teli der llesatzungen geriet In Gefangenschsfl.
Anglo - amerlkanlsehe FllegerverbSnde verloren attt gestrlgen Tsge bel Angrlffcn gegeu Orte Im Kllstenraume der besetiten w e b t g e b 1 e t e, durch dle besonders dle Stadt Nantes sihwer getroffen wurde, 15 Flugzeuge.
Brltlsche BomborverbHnde nntemahmen ln der vergangeneu Nacbt erneut terrorlstl-sche Angriffe gegen Mann b e I m, L u d. ivlgshafen, llarmstadt und Aachen. Es entstandcu Verluste unter der Bevttlke. rung und zum Telle erbebllche Schiiden. 33 Abschiisse vvurden blsber festgestellt.
Schnelle deutsche Kampfflugzeuge be-klimpftcn ln der Nacht zum 24. September Flugstiitzpunkte und andere mllltarUche -Zlcle in Sili. uud Mlttelengland.
Dle feindliehe Verluste belm Terroran. griff ln der Nacbt von 22.—23. September bahen slch auf 27 Maschluen crhftht. Deu. tsehe Vnterseebootc griffcu narh vroehen. langer 1'ause Uberraschend den felndllchen Ueleltverkehr In N o r d a 11 a n 11 k an. Es gelang elner linterseebootkampfgruppe eln nacli Amerika fabrenden und uugetriihnllch stark gcslchertes Gelelt anzugrelfen, bel dem der Angrlff gegen dle ausserordentlleh zahlrelcbe GeleltzerstBrer der Aussenslche-rung gefiihrt vrurde.. Hlebel erzielten die Unterseeboote elnen elnmallgen Erfolg.
In lagelangrn hartn&rklgen und erbillerlcn Kamplcn Hurden 12 feiudllche /cr»t»r<-r versenkt und J »ellere torpediert. Ilir Sinken Ut »alirseheinlich. Starker Nebel brhinderte die Fortsetzung der Operation. Trolzdem »nrden aus dem Geleitznge noch * Schiffe mit 46.500 BRT versenkt und 2 vteitere torpediert.
Iz FUlirerJevega glavnega stana. 24. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na južnem In srednjem odseku vzhodnega bojišča se nadaljujejo obrambni boji na dosedanjih težiščih z nezmanjšano srditostjo.
Na kubanjskem moitllia In
vzhodno od Melltopol a so bili zavrnjeni močni sovražni napadi ter poskusi za prehod Sovjetov čez srednji Djepr na več krajih preprečeni.
Severno od Zaporo) ja In pri !1 e -m 1 d o v u Je u*;>elo t odločnimi protinapadi naših čet uničiti sovjetske polke, kl so prodrli, pri čemer so hlll zajeti vojaki ln vojni plen.
Letalstvo Je s strnjenimi oddelki razbremenilo v hudih bojlb se nahajajoče čete.
Ns bojliču ob Ledenem morju so IzvrMla nemSk« bojna letala uspešne napa-de na sovjetska podmornlška oporišča In
dovozna skladišča. V leta teh napadov so sestrelili oddelki lovskih letal v 24 urah brez listnih Izgub 45 sovražnih lovcev.
V julnl Italiji Jo napadel sovražnik včeraj i močnimi silami pri Salernu In Contursi, dočltn boji na odseku pri Salernu ie trsjajo, Je bil sovražni napad Južnozapadno od Contursi« po trdovratnih In ogorčenih borbah zavrnjen, pri čemer je Imel sovražnik Izredno hude Izgube.
Italijanska divizija >Aqul«, kl Je bila v množicah razmeščena na otoku Kotilo-ulji se po Izdaji Badogll« ni hotela udntl ter Jo začela s sovražnostmi. Po pripravah s strani letalstva so prešle nemške čete v napad, bo zlomile odpor In zavzele pristaniško mesto A r g o s t o 11. Z Izjemo 4.00« mol, kl so pravočasno odložili orožje, je bila množica uporne divizije skupno z dlvlzljsklm štabom v borlil uničena.
22. septembra so poskušale skupine naj-
Mussolini sestavil novo vlado
Rim, 24. ept. DNB. Mussolini je sestavil novo republikansko fašistično italijansko vlado. Sestavljena je takole:
Predsedstvo vlade ln zunanje ministrstvo: Mussolini.
Notranje ministrstvo: Buffarlnl.GuIdl.
Narodna obramba iu vojno gospodarstvo: maršal Grazlanl.
Pravosodno ministrstvo: Trlngall . Časa. nova.
Finančno ministrstvo: Pellegrlnl.
Korporacijsko ministrstvo: Ezlo Marla Gray.
Prosvetno ministrstvo: Blggtnl.
Ministrstvo za ljudsko omiko: Mezza. somma.
Prometno ministrstvo ln javna dela: Arcldlscono.
Ministrstvo za gozdove in kmetijstvo: Polverelll.
Mornariško ministrstvo: podtajnik admiral Legnanl.
Imenovana sta bil« io državna podlajnl. ka v predsedstvu vlade in obrambnem ml. nistrstvu.
manjših angleških podmornic vdreti v norveško obalne vode. Ulle pa so pri tem poskuiu pravočasno zajele la unlčtnr. preden so mogle doseči kak uspeh. Del posadke je hll ujet.
AngMko-anirrlikl letalski oddelki to izgubili včeraj podnevi pri napadib aa krnjr n« zasedenem znpadnrm obalnem podrejo. |*rl kn terih jr posebno hudo trpelo oirsto Nantc«, petnajst letal.
Oddelki angleških bombnikov «„ izvršili * pretekli noci ponovne terorkl^-oe nai ude nn M a n n h c i m, I. u d w t e «• b n I c n, 1> n r m kladi in Aachen. Sled civilnim prcbiN.il sir cm so nastale izgube in det nun .n bile povzročene znatne šk'ntr. Po ilnsl-dunjih i šoto-Vtlvjib je bilo tcMreljenih t) sovražnik letal.
Nemška brra bojna letala »c snpadula v no il na 24. srptrniber letal«** oporIV* iu dru^r vojaške cilje v jnžnr in »rrdnji Angliji-
Sovra/.ne irgulir pri lerorihtič nem nnpmlu ▼ noči oil 2J. aa £3. »epteiuber so kt> povijale na 2? letal.
INemŠLr potimornirp »o po večtedenskem odmoru presenetljivo napadle prumcl »ovražnih konvojev v Severnem Atlanntiku. Skupini nemških podmornic «e je posrečilo nap.isii velik v Ameriko namenjen in izredno mov1-no zavarovan konvoj. Napad je bil ^.merjen predvcem na izredno fitevilne npreinljevalne rn-iilre zunanje obrambi*. Pri teui »o dosegle pod-inornire edinMveui uspeh. V večdnevnih trdovratnih in ogorčenih borbah »o potopile 12 sovražnih rušilcev, 1 nadaljnje pa torpediraie. Verjetno so »e tudi potopili. Gosta megla je ovirala nadaljevanje operacij. Kljub temu pa je bilo potopljenih i/, konvoja še 4 ladij s skupno 4fc.*00 tonami, dve nadaljnji ladji pa «ta bili torpedirani.
Srande vittoria di sostimergibili nell' Atlantico
12 cacciatcrpGdiniere affondate, tre altre silurate e 9 navi mercantili di 46.500 ten affondate, altre due silurate
Badoglio se zopet opravičuje
Nezaslišane trditve in zavijanja dejstev
Berlin, 21. sept. DNB. Izdajalec Ba-1 Italijo njene posesti. Kakor da faši-doglio je spet smatral za potrebno na-1 stična Italija v spoznanju boljseviske stopiti s posebno izjavo pred italijan-1 nevarnosti ne bi bila spoznala svojega
Dal Quartlere generale del FUhrcr, 24 settembre. II comand0 supremo tedesco co-munlca:
Nel settore merldlonale e centrale del (rente orlentale contlnuano con non mlnoro accanlmento I combattimenti dlfenslvl nel puntl dl gravltazlonc.
Sulla testa dl ponte del Cuban c ad Est dl Melltopol sono stati resplntl fortl ataeehl nemlel e tentatlvl sovletlcl di ot-trepassare 1| Dnjeper centrale sono taliti ln parccchl puutl.
Le nostre truppe sono rlusclle a nord dl Saporoije e presso Dctnldov con rlsolutl contrattacchl ad annlentare 1 regimenti sovletlcl che si eran0 Inflltratt; sono stati catturatl prlgionlcri e hottino dl guerr«.
La Luft«affe con repartl compattl ha slleggerlto Ic truppe lmpegnatc ln gravt combattimenti.
Sul fronte del Mar glaclale velivoii tedeschi da comhattlinento sferrarono rluscl-tl attacchl sulle basi del somnicrBlvUl so-Tletlche e sul magEzzzlnt di dcposlto. Du-rante questl attacchl 1 repartl deli« caccla abbattarono In 24 ore 45 caccia nemlel sen-za sublre alcune pcrdlta.
Neiritalla merldlonale II nemico attac-eava lerl con lngentl forze presso Salerno e Contursi. Mentre ucl settore dl Salerno durano aneora 1 combattlmeatl, 1'altacco nemico a Sudovest dl Contursi fu rcsplnto depo ostlnatl ed esasperatl combattimenti ebe causarono al nemico gravlsslme per-dlte.
La dlvlslone Italiana »Aqul«, ammassata •uirisola di Cefalonla, non voile arrcndcr-•1 dopo II tradlmento dl Badoglio tna Inl-zlava le ostilitft. Dopo 1 prepurativi della Luftwaffe, Ie truppe tedesehe passavano all'attacen. infrangendo 1« reslstcnz« ed occupando la cltta marlttlma dl Argostoll. Meno 4.000 uomlnl, che avevano tcmpestl vamente de-posto le arml, U resto della dl-
vlslone rlbelle Insleme allo stato maggiore fu annlenlato nella lotta.
11 22 settembre gruppl dl plccollstlml snmmerglblll hrltannlcl tentavan0 dl pene-trsrc nelle acque della costa norvegeso. Ma prlma che ottenessero qualche successo, esse furono a tempo cattur«te e dlstrutte. Parte deircqulpaglo fu fatto prlglonlero.
Bepartl delPavlazlone anglo amerlcana durante attacchl nella glornats dl lerl su locsllU del terrltorlo costlero occupato, pprdevano 15 aerel; durante gll attaeehl fu colplta speclalmeute le cltla dl Nantes.
Nella scors« notte repartl dl bombar dierl hrltannlcl rlpetevano attacchl terro-rlstlcl su Mannhelm, Ludwlgsh»fen. Darm-stadt n Aachen. L« popolazlone olvlle su-blva perdlte e conslderevoll dannl. Secon-do gll accertsmcntl fattl flnora, sono stati abbattuti 33 aerel nemlel.
Nell« notte sul 21 settembre apparecchi velocl da conihatUmcnto tedeschi sttacea-vano a aerodromi e altrl obletllvt mllltarl neiringhllterra merldlonale e centrale.
Le perdlte nemlrhe nelPalfnco tcrrorlallco durante la notte dal 22 al 21 settembre salivano a 27 aerel.
Sommergiblli tedcsclil dopo uns tregns di parecehir seltimane attaccavano Improvisamcn-te il movimenlo del convogli nrmici neli'At-lantico settentrionale. Un gruppo dl sommergi-blll ledeschl rinsciva ad attaccare un grande convogllo dlretto In Amcrlea e forlemcnte pro-tetto. L'attacco era dirclto speciatmentc contro i numerosi cacciatorpediniere della difesa ester-nu. I soraraerglbili riporlarono grande snr-resso. In combaltlmenti aceanitl ed esaspcrnti di piii giorni. affonHavnno 12 eaceia nemiri sl-lurandone altri 5 che probabilmentc sono affondati. Fltla nebbla oslacolava la rontinuazione delle operrazioni. Cio mnlgrado aono state affondate nove navl dl qoesto convogllo dl com-plesslva 46.500 ione e nlt.c dne »ono »late «i-lurate.
skim ljudstvom. Badoglio je končal svoj govor 7. osem točk obsegajočim pojasnilom, s katerim je poskušal odvrniti krivdo Izdaje oo kraljevske hiše, katere gospodar je sklenil s sovražnikom komplot proti Nemčiji in njenim zaveznikom.
Izjava se prične s smelo trditvijo, da sta bila krnlj in kraljevska hiša izraz volje italijanskega ljudstva in da ljudstvo ni hotelo imeti nič skupnega s fašizmom. Badoglio je s svojo kliko očividno spregledal poročilo dopisnika bernskega lista »Bund<. ki pravi, da se je italijansko ljudstvo polno zaničevanja odvrnilo od svojega kralja, ki ga je pahnil v zmedo, sam pa odšel na varno k nekdanjim sovražnikom Italije. Množice pa se vedno boli pridružujejo fašizmu. Kar velja za ljudstvo, velja tudi za vojaštvo. Vsi tisti vojaki, ki se zavedajo tradicije, se zbirajo pod zastavumi fa-šistovske narodne vlade.
V četrti točki Badoglio nesramno trdi, da italijansko ljudstvo ni izda.lo Nemcev, pač pa da je »narodnofaši-stična zarota- izdala Italijo. London in sam Churchill pa sta svetu nesporno dokazala, da je Badoglieva klika že dolgo pripravljala zločinski, pobalinski udarec proti Nemcem. Badoglio se ni mogel otresti te zarote. Dič manj pomilovanja vredno zavijanje dejstev ie trditev, da prebivalstvo severne Italije nikdar ni pozabilo desettisočev sii.ov »ki so bili edino in samo v interesu Nemčije poslani v Sovjetsko Rusijo in afriško puščavo«. Kakor dajves svet ne bi vedel, da so nemške čete šle v Afriko, da bi bile skupno 7. Italijani preprečile sovražniku oropati
poslanstva braniti ob strani Nemčije Evropo pred boljševizmom. Ne Ivo z,a-dr/anje Nemcev po premirju tisto, ki bo »poglobilo vrzel med Nemčijo in Italijo«, ampak samo sovražna klika okoli Viktorja Emanuela, Umborla in Badoglia Ivo ustvarila prepad med narodi, ki so nekoč vodili skupno borbo za svoj obstanek. Samo pobožna Radoglieva želja je, ako pravi, du bo Italija »tem prej prosta, čim hitreje
1 IkkIo Nemci prpgnani« in da bodo p<>d kraljevim vodstvom »begunski kmetje in delavci skupno kovali bodočnost Italije«. Tisti zarotniki, ki so privedli Italijo na rob propada, so izgubili zaupanje vsnkega zavednega Italijana in jim je enkrat za vselej odklenkalo. Zato so Badoglio /.aman trudi,, če zaključuje svojo izjavo s trditvijo, tU bo »Italija iz te, tragedije vstala močnejša kakor kdnj koli, če bodo vsi Italijani poslali edini in zati|»ali v zmago«. Naj se Badoglio še tako opravičuje, on nastopa vedno kot usmiljenja vreden in jadikuioč človek, ki^ je izgubil vsak čut za dostojnost in čast in je zdaj očitno v bojazni in skrbeh, da bosta on in njegov kraljevski tovariš izgubila službo in dostojanstvo.
Pri Vjazmi je bilo uničenih 277 tankov
»Sivi, mrtvi in objokani obrazi«
Lizbona, 24 sept. Posebni dopisnik lista »VoLkischer Beobachter« poroča: Alžirski radio večkrat razglaša, da so bile v južni Italiji in v Salernu uvedene svoboščine Atlantske karte. Dejansko pa vlada povsod angleško-ame-riška uprava, ki se skrajšano naziva AMGOT. »Svoboda besede« jc dosegla višek s strelijamjem listih Italijanov, ki so se priznavali k fašizmu. V Salernu je izvajal to maščevalno delo prej-inji policijski predsednik v Los An-gelesu, ki se je v ta namen jiosluzil političnega zločinca Zuomn, katerega je privlekel iz, Liparskih otokov in ga postavil za župana.
»Verska svoboda« je obstojala v iem, da v nedeljo v Salernu ni bilo nikake službe božje, ker so bile po vseh cerkvath nameščene ameriške čete. »Svoboda pred strahom« obstoja v grožnji takojšnje uetrelitve	ki
se ne pokoravajo navodilom AMGCm -a. jfSvobodo pred stisko« pa popisuje do-
pisnik »Excliange Telegrapha«, ki poroča o dolgih vrstah ljudi pred trgovinami, kjer prodajajo po sto gramov kruha na osebo. Kdor javno zabavlja čez fašizem in izjavi, da je demokrat, liberalec ali prijatelj Sovjetov, dobi za nagrado še nekaj makaronov.
Posledica te čudovite svobode je splošna pobitost. Neki ameriški poročevalec piše: »Povsod opaziš le sive, mrtve in objokane obraze. Prebivalstvo občuti našo navzočnost kot nesrečo«. Kakor poroča Reuter, jc AMGOT v nedeljo pozival prebivalstvo, naj se hrani s sadjem, ker bo celotno prevozno ladjevje še dolgo moralo služiti le za vojaške namene. Predsednik AMGOT-a pa se je navzlic temu drznil v prvem pismenem oklicu na Italijane oznaniti: »Mi smo tu, da vam bomo pomagali, vas osvobodili in poskrbeli, da bo izpolnjena volja vašega kralja. Živela svoboda!« Vsak komentnr je odveč.
Berlin, 24. sept. DNB. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so nemške čete krepko zavračale napadajoče boljševike zahodno od Jelnje in južno od Bjelija. Sovjeti so žc štiri dni poskušali s številnimi tanki, topovi in letali predreti nemško fronto na obeh straneh proge Moskva— Smoleiusk. Vsi sovražni napadi, pri katerih je sovražnik na odseku dveh divizij izgubil nad 100 tankov, so se izjalovili ob junaškem pogumu vsakega posameznega nemškega borca. V številnih bojih, ki se premikajo v velikem prostoru sem in tja, je bilo v zadnjih štirih dneh uničenih skupno 277 sovjetskih tankov. Severno odtod so izvajali boljševiki ob-koljevalne manevre. Pri Velišu so napadali nič manj kakor 20 krajev.
Na južnem delu srednjega odseka je skušal sovražnik zahodno od Desne prodreti v i.šc oddelke, ki se načrtno premikajo, pa so ga odbili nemški in madžarski oddelki. Teh napadov so se udeleževale sile do enega bataljona, imele pa so tanke in težko topništvo. Tako je cel sovjetski bataljon napadel neko nem-
ško četo, ki je ravno prejšnji dan odbila dva močna sovjetska napada. Grenadirji U Porcnja in vzhodne Pntsije so krvavo odbili napadajoč« boljševikc. Po končani bitki je bilo na postojankah pred to četo 160 mrtvih boljševikov, 40 živih boljše-vikov pa so ujeli.
N« južnem odseku vzhodnega bojišča so boljševiki pri svojih prodornih poskusih in vznemirjevalnih napadih prav tako doživeli znatne izgube. Pri nekem napadu na frankovsko-sudetsko-nemško pehotno divizijo so Sovjeti zgubili 37 tankov, pri drugem krajšem napadu pa še 5. Divizija je tudi naslednje dni mojstrsko obvladala položaj, čeprav je silno deževalo. Nemški polki so odbijali močne sovjetske napade ter uničili 14 sovjetskih tankov, pozneje pa še 6. Ko so boljševiki tako zgubili 62 tankov, ne da bi mogli škodovati nemškim četam in jih ogrožati, so začeli s svojimi prodornimi poskusi na drugih odsekih, kjer pa so 6e njihovi nameni prav tako malo posrečili.
Izjava nove bolgarske vlade
Sofija, 24. sept. DNB. V soboto je |
bolgarski ministrski predsednik Boši-lov prebral izjavo nove Vlade, imenovane od regentskega sveta. V izjavi ie rečeno, da" se bo nova vlada ravnala po smernicah vladne izjave iz 1. 1942, da bo nadaljevala dosedanjo zunanjo politiko in da bo odkrito sodelovala z Nemčijo in njenimi zaveznicami.
Poudarjen je tudi odločen sklep za prijateljske odnošaje z vsemi nevtralnimi državami, zlasti s prijateljsko Turčijo, s katero ima Bolgarija skupne interese in odkrito težnjo po ohranitvi reda in miru na Balkanu. Na notranjem političnem področju bo nova vlada ukrenila vse potrebno, da bo zbrala narodne silo združene Bolgarije okrog prestola kralja Simeona 11.^
Skrb za narodno zdravje in družino, ki pomeni bogastvo ter glavno oporo naroda, bo ena prvih nalog novo vlade. Vlada bo povečala javno varnost in se v ta namen obrača na narodno zavest vseh Bolgarov. Vladna izjava naglaša, da lio vlada uporabila 7. nepopustljivo trdoto vsa zakonita sredstva za ohranitev reda in varnosti v drla vi, kajti njena dolžnost je nastopiti proti vsakemu, ki v teii usodnih dneh pozablja, da jc Bolgar.
Armada je poroštvo za svobodo in neodvisnost Bolgarije in bo zato še okrepljena. V ta namen bodo storjeni vsi ustrezni ukrepi z vsemi potrebnimi žrtvami. Vlada bo tudi v bodoče slonela na zakonitosti in bo zagotovila gospodarisk1. tn kulturni napredek. Kdor b n /ušil mir in red, bo zasledovan. z vso strogostjo zakona, zlasti pa ta, ki hoče obogateti na račun vojne.
Na polju finančne politike bo vlada skrbela za stabilnost valute. Na po dročju gospodarske, politike bo nova vlada predvsem skrbela za kmetijska vprašanja. Na vsak način je treba po višati kmetijske pridelke. Vlada bo vodila gospodarstvo po načrtu, ki odgovarja zahtevam čaisa, toda zasebna pobuda pri tem ne bo trpela. Kapital no postavljen v službo narodnih koristi. Delo bo povzdignjeno v narodni simbol in siccr kot pravica in dolžnost, in največja skrb bo posvečena narodovi dobrobiti. Vlada bo tudi trdneje navezala na domovino nove osvobojene pokrajine. Vlada se popolnoma zaveda svoje odgovornosti in bo delala zvesto po smernicah umrlega carja. Pri tem se opira na zaupa nje in pomoč strnjene Bolgarije.
Zgolj propaganda...
Lizbona, 24. sept. DNB. Politični krogi v Združenih državah so mnenja, da je delal Roosevelt s svojim zadnjim govorom propagando za bodočo predsedniške volitve. Tega mnenja jo 19 republikanskih članov kongresa, dočim demokrati seveda Roosevelta zagovarjajo.
Republikanski senator Taft je izjavil poročevalcem listov, da je treba i h) njegovem mnenju zadnjo Roose-veltovo poslanico in tudi druge njegove izjave gledati s stališča, da si noče v četrtič zagotoviti predsedniško mesto in da zato namenoma bagateli-zira vse spore v domovini ter postavlja v ospredja vojaške dogodke. Podob nega mnenja je. tudi republikanec Bridges. Senator Iken kritizira predvsem Rooseveltove sociulne predloge, ki da niso nič drugega kakor matmilo za ljudstvo, kateremu bi se Roosevelt z obljubami rad prikupil.
Petain ne bo klonil
Pariz, 24. sept. DNB. Maršal Petain je v Vichyju sprejel zaatopistvo francoskih županov iz Rordeausa in okolice. V kratkih besedah je omenil tudi angleš>ke ter ameriške bombne napade na francosko področje ter izjavil: »Cilj bombardiranja je prisiliti nas k popu.ščanju. Mi pa se ne bomo dali ukloniti, marveč Se bomo krepko upirali.«
Varstvo živali in živilske nakaznice
Misel na varstvo živali je že prastara. Že v Babilonu so imeli posebnega ministra za »živalske zadeve« in mučenje živali je bilo kaznivo. Moderna zamisel o varstvu živali ima pa tudi praktičen pomen, ker preti nevarnost, da bodo nekatere vrste živali izumrle. Da bi varstvo živali spremenili v dejstvo, so najprej izdali odredbe zoper izumiranje živali. Med drugim so uvedli tudi dobo, ko je živali prepovedano streljati zaradi ze^ roda. Dalje so v nekaterih pokrajinah ustanovili posebne >živalske parke«, ko, na primer, na Aleutih za tjulenje, in slednjič so izdali posebne zakone za živali, ki prepovedujejo mučenje.
Sedanja vojna je tudi na področju živalske zaščite načel« nova poglavja. Najprej so bile uvedene plinske mas-
ke za delavno živino in domače živali. Nato so v Nemčiji uvedli živilske nakaznice za pse-čuvaje. Isto so uvedli v Franciji. Šele pred nekaj dnevi so uvedli živilske nakaznice za pse na Ogrskem, in sicer najprej v Sopronju, kjer je mestni župan znan kot velik ljubitelj živuli. Ia zadeva je postala pereča zlaisti zato, ker je mnogo družin potrebovalo pse-čuvaje, pa niso bile v stanu priskrbeti živeža zanje in so ga morale na črni borzi drago plačevati. Šopromjski župan je odločil, da naj ljudje, ki imajo nepotrebne pse, skrbijo zanje sami, a za pse-čuvaje jo izdal posebno živilske nakaznice, da lastniki psov poceni dobijo živež zn pse. Šopronj je na Madžarskem doslej edino mesto, ki ima živalsko živilske nakaznice.
Koledar
Sobota, 25. klinovca: Kleofa, mučenica: Tata, mučenica: Pacifik, spoznavalec; Fir-uiifi, škof in mučenec.
Nedelja, 2t. klinovca: Ciprijan, mučo-nec; Evzobij, papež; Justina, devica in mu-čem ca.
Zgodovinski paberki
25. klinovca:
1. 139C. so ao spoprijelo krščanske fetc a Turki prt Nlkopolju. Ko so Turki po zlomu balkanskih držav vdrli v Vlaško nižino, so ho v Srednji Evropi šele resno zavedli nevarnosti, ki je Krožila krščanski Evropi z Vzhoda. Ogrski kralj Slgmund je pozval ve« krščanski svet v borbo proti polmescu. Močni križarski vojski so eo pridružilo tudi slovenske čete pod vodstvom celjskega grofa Hermana. Krščanska vojska jo pod Sigmundovim vodstvom prodirala oh Donavi z namenom udariti v osrčje Balkana proti Odrinu in Carigradu. Začela je oblegati malo mestece Nikopol ob Donavi. Ogroženi postojanki je prihitel nn pomoč sultan Rajazit z močno vojsko, v kateri so jo nahajal z večjim oddelkom tudi Štefan Lazorevič, srbski knez. Pred mestom «0 jo vnelo huda bitka, ki so je končala 8 strašnim porazom kristjanov.
Še deset dni
naročniki »Slovenca« in »Domoljuba« lahko namočijo in plačajo
po znižani ceni
Scottov zgodovinski roman v slikah
»IVANHOE«
V Ljubljani sprejemamo naročila in vplačila v veži Ljudske tiskarne in po pooblaščenih akviziterjih.
lila tudi po 1. oktobru 1913, naj zaprosijo zanj in zu nov spoznavni zuuk takoj pri Uradu za civilno motorizacijo, Ljubljana, Gledališka 11. z obruzloženimi in od pristojnih oblustev iu ustanov potrjenimi vlogami Inu taksnem papirju za li lir). — Za-niuiunci iz trgovinske, obrtno ali industrijsko široko naj so obručujo zu navedena potrdila nn Pokrajinski svet korporucij, iz živilsko stroko lia Prevod itd.
Šolske vesti
.„„.. e, Novi grobovi
t V Ljubljani Je umrl g. Viktor Pavli. PoKBob ho v soboto, 25. septembra ob 3 popoldno ja kapelico sv. Akacija na Žalah. Naj v miru počival Žalujočim staršem naše iskreno solaljet
Omejitev prometa z motornimi vozili
Prometna dovolila za civilna motorna vozila (osebni avtomobili, tovorni avtomobili in taki za posebno uporabo, avtobusi, traktorji, motorna kolesa brez prikolice in 7. njimi) brez ozira na način pogona, ki so bila odobrena na osnovi naredtie Visokega komisarja št. 120 z dne 20. VI. 1942 in eo bila ali izdana nli že podaljšano do 31. XII. J943, prenehajo veljati od 1. oktobra t. i. dalje.
Prometu izza 1. oktobra t. 1. bo dopuščeno spričo izrednih razmer in pičlih zalog pogonskih sredstev in pnevmatiko le ono število motornih vozil, ki ho po individualni oceni vsakega posameznega primera — strogo v javnem interesu.
Prizadeti, ki mislijo, da bi imeli pod temi pogoji pravico do prometnega dovo-
—	Vpisovanje v šolski zbor (itasbene Matice trnju do vključno torka. 28. t. 111., Zborov pouk jo brezplačen, vodi gu ravnatelj Mirko Polič in prijave sprejema pisarna Ulusboiie Muticc. Dobrodošel jo vsak, ki ima lo zdrav glas in mutacijo žc zu soboj.
—	Prijave za vpis v trgovsko učlllšče »Chrlstofov učili zavod«, Ljubljana, Domobranska 15 (Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in Višji trgovski tečaj) se sprejemajo vsak dan dopoldne iu popoldne med običajnimi uradnimi urami. Podrobne informacije iu uovi prospekti so brezpiučuo na rozpoliigo v pisarni ravnateljstva.
—	Vpisovanje na liršullnskl dekliški meščanski šoli v Ljubljani ho zn šolsko loto 1943-44 od 1.—5. oktobra od 8—12.
—	Na I. moški meščanski šoli v Ljubljani (Prule) bodo popravni izpiti za zamudnike šo dno 29. in 31). septembra od 8 dalje. Kdor še ni vložil zadevno prošnje, naj jo prinese s seboj. Vpisovanje za novo šolsko leto bo v dneh od 1.—5. oktobra od 8—12. Za vpis potrebno listine, predvsem davčno potrdilo zn odmero šolnine, naj si učenci preskrbo pravočasno! Podrobnosti so razvidne iz objavo v veži šolskega poslopja.
—	Na gostinski strokovni nadaljevalni šoli v Ljubljani bo vpisovanje učencev zu šolsko leto 1943-44 v vso razredo 1. in 2. oktobra od 9 do 12 v šoli na Privozu st. 11. Pouk so prične dno 11. oktobra.
—	Na II. moški realni gimnaziji v LJubljani — Rakovnik bodo 29. septembru od 9 daljo naknadni popravni in sprejemni izpiti zn učence, ki iz opravičenih vzrokov niso prišli pravočasno k izpitom. — vpisovanje učeneov za šolsko loto 1943-44 bo 2. oktobra od 8—11 za vso učenee od 11,—Vili. razreda po razredih, dne 4. oktobra od 8—u v tajnikovi pisarni za učence, ki vstopijo v I. razred, in zn repetento I. razreda, 5. oktobra bo od »-11 vpis učeneov z drugih zavodov in za učenec zamudniko našo gimnazije. Natančna navodila so razglašena v I. nadstropju gimnazijskega poslopja.
mestje, v Izmeri 8554 kv. metrov za 80.000 lir. — Pleša Joaip, Pleša Miroslav in Pleša Vladimir, vsi v Ljubljani, Verovškova ulica št. 36, »o prodali Mariji Bizovlčarjevi, po-sestnicci, Ljubljana Vil., FrankopnnBka ul. št. 12, nepremičnino vlož. št. 570. kat. občine Spodnja Šiška (hiša in njiva) za 120.000 lir. — Tvrdka I. Knez, komanditna družba v Ljubljani, Gosposvetaka cesta št, 1, je prodala Josipu Pavllnu, posestniku v Trebnjem št. 22, dve zemljiški parceli št. 301-2 tn 301-3, kat. občina Spodnja ftiška, v skupni izmeri S41 kv. metrov za 61.100 lir. Kvadratni meter je bil po 100 lir.
—	Poljski pridelki so deloma spravljeni. Letošnji september jo bil v prvi polovici izredno ugoden za spravljanje raznih poljskih pridelkov. Vreme je bilo najugodnejše za kopanje krompirja, ki je že ves pospravljen v shrambe, n njegova letina ni bila tako povoljun kot lanska. Dobro je obrodil fižol, ki jo prav tako že ves pospravljen z njiv. Zadnji čns so kmotje začeli voziti domov koruzo, ki je dobro obrodila. Na njivah so šo poznojesenski pridelki, tako pesa, ropa, zeljo in pozna ajda. Pri ujdi so Imeli naši čebelarji lotos velike težuve. Ajdova paša jo bila splošno Blaba.
—	Za nedeljo al Izposodite gramofon in lepe moderne plošče pod ugodnimi pogoji pri tvrdkii Everest, Prešernova 44.
—	Za onemogle ln stare Ljubljančane v mestnem zavotlšču v Japljovi ulici jo gosp. B. Moloh, Ljubljana, Krekov trg 11, podaril 200 lir 'v počastitov spomina pok. g. Slavka Janeža. Mestno županstvo izreka dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpirauih. Počastite rajno z dobrimi delit
Na zunaj preprosto, znotraj pa sila razgibano življenje matere, njeno borbo z usodo in revščino na daljnih aalandskih otokih, nam riše veličasten roman finske pisateljice Sally Salminen
KATRINA
353 strsni, vezana Lir 65"—
Ljudska knjigarna v Ljubljani
Pred škofijo 5 — Miklošičeva 5
— Šentjakobski okraj se lepša.
' oba"
IZŠLO JE znamenito delo domačega znanstvenika-apologeta
dr. Franca Grivca:
»CERKEV«
II. izpopolnjena izdaja
398 strani, vezano L 80
Ljudska knjigarna v Ljubljani
Pred škofijo 5 — Miklošičeva 5
—	Prehranjevalni zavod zn Ljubljansko pokrajino v Ljubljani pozivn vso trgovce in zadruge mesta Ljubljano, da zanesljivo javijo najkasenje do 2. t. m. Prevodu stanje zaloge enotne moke, koruzno moke in maščob, razpoložljivih za mesec oktober t. 1. Nnpočna navedba ali opustitev prijave bo bo najstrožje kaznovala.
—	Zaradi zgodnje policijske nre bo za može ln fante rekolckelja oz. duhovna pri prava na prvi petek in prvo soboto že to nedeljo, 26. t. m., ob 17.30 in v ponedeljek, 27. t. m. ob 6.30 v uršulinBki cerkvi. Vabljeni vsi možje in fantje. Priditel
—	Illadnl prvi Jesenski dnevi. Z nastopom jeseni se jo vreme zelo spremenilo. I\ n-Btopajo hladni jesenski dnevi. Dnevna temperatura je že padla pod 20 stopinj. Ozračje se je ohladilo. Sonce izgublja na svoji moči. Njega žarki padajo ž.c zelo poševno na zemljo. Zato so spodnje plasti počasneje ogrevajo. V četrtek je bilo precej deževno, saj je od četrtka zjutraj do petka padlo 3 6 mm dežja. V četrtek temperaturni maksimum +17.4 stopinje Celzija. V petek zjutraj je bilo precej oblačno, mestoma pa tudi megleno. Jutro zelo hladno. V petek jutranji temperaturni minimum +10.4 stopinjo Celzija. Od četrtka na petek pa se jo barometer izj-edno visoko dvignil ter je dosegel 768.2 milimetra.
—	Zahvala. Vsem tistim, ki sto mi pomagali in prispevali za pogreb moje ljube sestro in jo v tako obilnem številu spremili nn zadnji poti: Bog plačaj! — Marija Eppich roj. Emeršič.
—	Odhloklranjo srednjih valov na vašem radio aparatu vam izvrši vestno in hitro tvrdka »Everest«, Prešernova 44.
—	Posestne spremembe. Hara Ferdinand, posestnik. Ljubljana. Kolezijska ul. št. 2, je prodal Elizabeti Jagodičevi, posestnici v Ljubljani, Karunova ulica št. 5, travniško parcelo štev. 973, kat. občino Trnovsko pred-
Dve ulioi
v Šentjakobskem, ozir. v"Karlovškem okraju, Bta bili poleti izredno prometni, namreč Privez iu Janežičeva ulica, to pa zaradi številnih kopalcev, ki so po teb dveh ulicah odhajali s tramvaja no Ljubljanico. Obo ulici. zlasti Janežičeva ulica, pa sta tudi drugače zelo prometni, ker vežeta Karlovško cesto s Prulnmi in dalje s Trnovim. 1'rulski most je bil U na popravljen in gre po teh dveh ulicah tudi najtežji vozovni promet. Konec polotja je mestna občina datn ti dvo ulici posuti z drobnim peskom in gramozom, parni valjar pa je cestišči dobro potlačil, tnko da sta obe ulici sedaj v vzornem Btn-nju. Tudi v Dolenjskem okraju so mostni delavci nekoliko popravili in očedili kopalcem prav dobro znano Orlovo ulico, po kateri jo najlažji dostop z dolenjskega tramvaja do kopališča na Ljubljanici.
—	Lekarne. Nočno službo imajo lekarne: mr. Rnkarčič, Sv. Jakoba trg 9: mr. Ilamor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayor, Sv. Petra cesta 78.
—	Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 20 do ponedoljka do 8 zjutraj mostni višji zdravnik dr. Ciber Fran, Ljubljana, Štefanova ulica 7, telefon 86-41.
Iz Hrvaške
Kova nemška kmetijska šola v NDH. Na žolskoin vzornem ponstvu, ki ga v bližini I : V' 'eka vc ržujojo ta okaj i.nselje.J pripr l- j nlki nemške skupnosti, bo v ottobru Utcš- I njega leta odprta prva nemška kmetijska šola v NDII. DiMtaj Je bito tnm prirejen:ti že več poljedelskih tečajev. Ta šola bo ustanovljena zuto, ker bo tudi na Hrvaškem kmetijski poklic točno odrejen in bo poljedelsko delo priznano kot strokovno delo.
Hrvaške ilbiške zadruge bodo dobile po. sojilo. Dn bi bo pospešilo ribarstvo v morju, io dovolilo hrvaško gospodarsko ministrstvo 14 milijnov kun podpore. Od tega bodo dobile med drugim ribiške zadruge 5 mllijo.-ov posojila, medtem ko bo 1.80 milijona kun dodeljenih za zgraditev posebne skupine novih ribiških čolnov, en milijon je bil določen za nove ribogojske zavode, pol milijona kun pa za podporne sklade morskih ribičev, skladov za nezgodno in posmrtninsko zavarovanje.
48. »Kdo te pa vidi, ljuba moja,« se ji je poslednja za-hehljala in krepko potegnila iz steklenice, ki jo je bila izmotala iz pompadure. »Saj ni žive duše daleč na okrog!«
Radio Ljubljana
dnevni spored za 25. september:
8.30—9 Jutranji pozdrav — 9—9.20 Poročila v nemščini in slovenščini, naredile in objave v nemščini, slovenščini in italijanščini — 9.20—12.20 Prekinitev oddaje — 12.20
—	12.30 Uvod — 12.30—12.50 Poročila v nemščini in slovenščini, naredbo in objave v nomščini, slovenščini in italijanščini — 12.50 —14 Petje in igranje - 14-14.15 Poročila v nemščini, uaredtie in objave v nemščini, slovenščini in italijanščini — 14.15—15 Car operete, izvaja rndljaki orkester, vodi dirigent D. M Sijiinec: llruby: Iz Dunaja po Bvotu. Lehar: Eva, valček, Lehar: Ju-dita — 15 Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva — Prekinitev oddaje do 17 — 17— 17.15 Poročila v nemščini, nnredbe in objavo v nemščini, slovenščini in italijanščini
—	17.15—18 Prenos koncerta — 18—19 Prekinitev oddaje — 13—19.30 Plesi in pesini, izvaja radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanee: Bralima: Madžarski plesi, Grieg:
MALI OGLASI
VAJENCA pridnega *in pošteneRa sprejmem za pekovsko obrt. Dolinar,
ričeva
Boho-(v
PISALNI STROJ
prenosljiv s kovčegom tovarniško nov, poceni prodom. Naslov pri upravi »Slov.« šl. 6454.
VESTNO DEKLE za poljska deta sprej* 1 tnem takoj. Ivo Zan, ' »r.esorski mojster — , i iuhljona. Bohoričeva ulica It.
(b
PRIDNEGA FANTA za mesarskepa vajen-ca sprejmem takoj. Žan Ivo, mes. mojster, Ljubljana, Bohoričeva ulica II.	(b
KUPIM steklcnino za hofet — kozarec, steklenice itd. ter Berket teht-n;ro, Ponudile upravi »Slov.« pod »Takoi« šl. 6446.	(k
KUPIM ALI DAM
živila za glasovir oli pianino, in baročno pisalno mizo, nli toaletna mizo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Plačam dobro« 6452.
ŠIVALNI STROJ
Jox, v zelo dobrem stanju, prodom za lir '2-600. Pred škofijo 19. Adamič.
VINSKE SODE zdrave, žveplane, velikosti 300 I, poceni produm. Skladišče Ge-rovac, Kolodvorska 8.
STANOVANJE
dvo ali večsobno išče mirna tričlanska nbi-telj. Ponudbe: Droco Christof, Povšetovo ul. št. 33 a (Kodcijcvo).
ZAMENJAM lepo dvosobno stanovanje v vili z večjim. Ponudbe: Drago Cliri-stof, Povšetovo ulicu št. 33a (Kodetjcvo). č
Norveški ples, Leoncavallo: Jutranja pesem. Nedbol: Kavalir, valček. Prelovec-Bernard: Narodna posem, Bradič: Narodni plesi, Ootovne: Koto Moram — 19.30-19.50 Poročila v nomščini in slovenščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. nnredbe in objavo v nemščini, slovenščini in italijanščini napoved sporeda za naslednii dan — 19.50-20 Mala med-igra — 20—20.20 Poročila v nemščini — 20.20 —22.10 Prenos sporeda boograjske radijske postaje — Konec oddaje.
Poizvedovanja Dotičncga, ki jo našel dno 22. t.	m. okrog 10 dopoldne nn glavni pošti pri okencu za priporočene pošiljke listnico, se	naproša, naj vrne dokumente oglasnem«	oddelku »Slovenca«, denar pa naj si kot	nagrado obdrži.
lOOO—lOOO LIR
nagrade dam dotične- ■ mu, ki mi preskrbi j komfortno stanovanje. 1 Ponudbe upravi »Slo- i venca« pod »Plačam« I št. 6404.	(c
IEL
KINO SliOGA
27-50
ŽARAH LEANDER v usodi eloboke in nerazumljive ženske duše v svojem najboljšem pevskem filmu
»VELIKA LJUBEZEN«
Izviren nemški film s slovenskimi napisi! Arije iz raznih oper in romance. Velike plesne revije. - Sodelujejo: Viktor Staal, Paul IlSrbiger. PREDSTAVE ob 15 in 17. V nedeljo pa ie ob 10.30.
TEL.
KINO UNION
12-21
Mlado, ljubko in samozavestno dekle izpremenl poslarncpa, čcinerncca sanica v simpatičnega starec« očeta ter prizadene s tein sorodstvu obilo groze in strahu . ..
»ODMEV MLADOSTI«
Emil JanninRS, Maria Landroek, Viktor de Kowa.
PREDSTAVE ob 15.30 in 17.30.
IEL
KINO MATICA
22-««
Pretresljiva ljubovna drama po slavnem Sudcrmanovein romanu
»LJUBEZNI NASPROTI«
Frita von Dongen, Kristina Sčiderbaum PREDSTAVE dnevno ob 15 in 17. Ob nedeljah matineja ob 10.30.
•g	7
+
Svečama »Pax«
javlja tužno vest, da je Vsemogočni poklical v boljše življenje našega dolgoletnega člana nadzorstva, gospoda
dr. Ivana Benkoviča
odvetnika
Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 26. sept. 1943 ob 3 popoldne z Žal, kapelica sv. Nikolaja. Uprava svečarne ga bo ohranila v trajnem spominu!
Poslovodstvo svečarne »Pax«
Sonce se je komaj še borilo z noč- | no zmrzal jo, dokler ga niso zastrle si-" ve megle. Po grmovju in drevju se je iz mraza in vlage rodilo nežno ivje, ki se je tu pa tam pod težo umolkle ptičice lahno osipalo na okostenela tla.	^	, ,
Sneg ni bil več daleč.
Na praznik Brezmadežnega spočetja je bila ob osmih v frančiškanski cerkvi slovesna maša. Orgle 60 bučale, akordi so se lovili s kora, plahutali [iod visokim stropom, se vračali mimo oltarja in se zgubljali v ladjah. Nenadno pa so postali tihi, šepetajoči, dokler se ni prelil vanje srebrno čist sopran.
Ave Maria, gratia plena ...
Glas jo trepetal nežno ko struna, potem pa se pogumno vzpel v višino, valovil, spet popustil in počasi izzvenel kakor nekje v veliki daljavi. Ljudje so začudeno obračali glave in se ozirali na kor.
Janka je pesem ko očarala.
Kdo to poje? Kje sem žo slišal ta glas?
Sancta Maria, mater Dei...
čudovita Gounodova skladba je jirofesor j a navdala z mehkobo, prebudila mu davne spomine.
To poje Majda, nihče drug!
Opoldne ji je rekel pri kosilu:
»Danes sem se prepričal, da ste tee odlična pevka, gospodična Majda.«
»Ali sem vas posekala?« se je pošalila.
»Pa še kakol V opero bi morali iti! Toda kje so že oni časi, ko sem jaz pel Av0 Marijo in ste me vi prijazno spremljali na violino!«
»Niste še pozabili?« se je zavzela in oči so ji zasijale.
»Nikdar ne lx>m pozabil!«
Hladnega obraza je gledal predse.
Po dolgih letih je danes zaslišal melodijo, ki je bila tako tesno povezana z ono daljno pomladjo ljubezni in sreče, z onim daljnim poletjem ločitve .In ta pesem, ki mu je bila zdnj draga in bkrati tuja kakor ona davna, hitro minula sreča — zora prihajajočega sončnega življenja — se je povrnila čez sedem let z osebo, ki je bila priča, nedolžna otroška priča tistih njegovih nepozabnih jasnim.
»Oh, snežiti je začelo, poglejte!«
Ozrl se je skozi okno in videl, kako se v burji vrtinčijo snežinke, kako plešejo in še oprijcmljejo -golili ko-, stanjev in »mrzlih tal, Potem so je 1 obrnil k Majdi.
VSEM KI STE GA POZNALI IN CENILI SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE PO TEŽKI IN MUČNI BOLEZNI DANES PREMINUL NAŠ PREDOBRI MOŽ,
BRAT, STRIC IN TAST, GOSPOD
DR. IVO BENKOVIČ
ODVETNIK. BIVŠI DRŽ. IN DEŽ. POSLANEC. UPRAVNI SVETNIK TPD I.T.D.
SVOJO ZADNJO POT BO NASTOPIL DNE 26. SEPTEMBRA 1943 OB 3. URI IZ KAPELICE SV. NIKOLAJA NA ŽALAH.
LJUBLJANA, RIM. KAMNIK. KRANJ. DOMŽALE, TRST, DUNAJ,
DNE 23. SEPTEMBRA 1943.
ADA BENKOVIČ, SOPROGA
Z VSEM ŽALUJOČIM SORODSTVOM.