PRIMORSKI dnevnik Je začel izhajati v Trstu ^ maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI NEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. se-Ptembra 1944 se je tiskal p tiskarni »Doberdob« v ovcu pri Gorenji Trebu-J' od 18. septembra 1944 ° 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 P.a v osvobojenem Trstu, JerJ.e ,'zšla zadnja števil-a- Bil je edini tiskani par-Pzanski DNEVNIK v žaljeni Evropi. pnmorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418' Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Čedad Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 255 (13.486) Trst, nedelja, 5. novembra 1989 Evropa in mi ob sedanjih spominskih datumih Marko vvaltritsch j ^ številnih državah Evrope v teh liie" *-astijo pomembne obletnice. lta-J Francozi in Angleži se spomi-na prve novembrske dni leta , ko sta se Nemčija in Avstro-Ogr-i?reaali, m je v napol porušeni m Str?1 Evropi zavladal mir. Čehi in dri 'Yak' se spominjajo, da so v istih £ ed Posili samostojno državo. Cj . 0 /e bilo na Madžarskem. Sloven-l„,ln Hrvatje se spominjamo, da so jn 'at oblast prevzeli Narodni odbori, j 50 na balkonih državnih stavb Sar ?P°lale, namesto dotedanjih ce-vašk^ črnožoltih, slovenske in hr-ZVe . narodne zastave. V Sovjetski cijp?,,se spominjajo oktobrske revolu-fore' ■ ie' Ptav v tek dneh leta 1917, „1(oJ ze leto pred koncem vojne, kore-?r,r,-iSPremenila tok ruske in svetovne Sodovine. r°nh6S se bodo v Redipuglii, na ob-VeJh Krasa, pod Doberdobom, na ostn Pokopališču, kjer so posmrtni ki sn^ 100.000 italijanskih vojakov, skok'uad^ v številnih neuspelih na-s0k. na avstroogrske jarke, sešli vi-vojj^avniki italijanske vlade in pQ(j, e' da bi počastili dogajanja in Vojn v burnih letih prve svetovne 'PološtevUn,— 1191- b°dl priŠ\tiSti prv se živeči bojevniki iz '9g(, svetovne vojne, »i ragazzi del ki so alirat komaj sedemnajstletniki, bi re P}Prali v vojno na reko Piave, da po J"!1 domovino, ki so jo ogrožale nvst°Tiš.Kem prodoru napredujoče Pod h ,n nemške čete. tudj v°4 e slanosti so v teh dneh Erenm^giE krajih. Bile so v Trstu in kem : ' s^avnosti so tudi na Francos-n v Belgiji kjer se tudi še vedno rgodkov. rij o o ju ^anin“' mnce P° ne pomisli, vii J Poveljnika Cadorna in Boroe-zQves. Krasu in v gornji Soški dolini 'tQlijan°i,POš.iIiala v smrt desettisoče Znradj In avstroogrskih vojakov. VeUko Le9° je v obeh armadah bilo Vs°ki ~.ezerterjev, zaradi tega je v soče d dve/i armad bilo na desetti-S° veb Jaških procesov, zaradi tega tehiu tn? v°jakov postrelili, ali kot so Tum J?* Pnovlb' »decimirali«. tobrski ■Irnorskim Slovencem so ok-1^18 nr;ln novembrski dnevi v letu spomin- e,9i/J, kjer se tudi še • Sev Lal° tokratnih dogodkov. do9odl'h P°vs°d govorijo o junaških teden- 'R- nihče pa ne pomisli, da sta °Pisci gnesti mir. Italijanski zgodovi- fiRapo ,?e, s'cer ponašajo z vojaško Su Dorf 6,u ki jo nazivajo po Potu, naaP'sa premirja v Vittoriu Ve-^oPoral: ^ePRQV $o se takrat kraljevi "P avstrfn^šE Pred skoro že prazni-stavijenj !sEnni jarki. Regimenti se-o^tobrn Z,eE°v so v drugi polovici Sodelovali °^šb z bojišč domov, da bi sjM SQm Pr' ustanovitvi in progla-t?krv S°,ne države- Čehi, ki so a jn 1 Z avstrijski polovici ce-Slovaki, ki so živeli v Doslej najbolj množična protestna manifestacija v eni od vzhodnoevropskih držav Milijon ljudi v Vzhodnem Berlinu odločno zahtevalo svobodne volitve Glasne zahteve tudi po svobodi tiska - Protestni shod potekal z dovoljenjem oblasti Očitki novemu voditelju Krenzu in zahteve po odstopu vlade - Eksodus se nadaljuje VZHODNI BERLIN - Vzhodnonemška prestolnica je bila včeraj prizorišče najbolj množičnega protestnega zborovanja, ki so ga kdaj koli organizirali v eni izmed vzhodnoevropskih držav. Uradni viri govorijo o petstotisočglavi množici ljudi, toda po mnenju večine opazovalcev je bilo včeraj na Alexanderplatzu in okoliških ulicah vsaj milijon ljudi (na sliki AP). Pri vsem tem pa je treba povedati, da je celotna manifestacija potekala z dovoljenjem vzhodnonemških oblasti in da je državna televizija več kot tri ure in pol neposredno prenašala celotno dogajanje. Incidentov ni bilo, pri tem pa ima svoj delež zaslug tudi šef berlinske policije general Rausch, ki je prisotnost policistov omejil na najmanjšo možno mero, center mesta pa je zaprl za promet in ga v celoti prepustil demonstrantom. Glavni gesli, ki sta se kot rdeča nit vlekli skozi govore številnih predstavnikov opozicije, sta bili zahteva po svobodi tiska in zahteva po svobodnih volitvah. Toda mnogi so imeli v zobeh tudi novega vzhodnonemškega državnega in partijskega voditelja Egona Krenza, kateremu so poleg »domačih« zadev očitali predvsem njegovo večkrat izraženo podporo kitajskemu vodstvu ob krvavem zatrtju študentskega upora na Tienanmenu. Slišati pa je bilo tudi številne zahteve po odstopu vlade, katero naj bi nadomestili novi ljudje, ki bi bili izvoljeni na svobodnih volitvah. Prav volilne reforme naj bi po mnenju vzhodnonemške opozicije imele prednost pred drugimi spremembami, »saj zdaj nam ne zadošča več, da nas tolerirajo,« je dejal eden od voditeljev opozicijskega Novega foruma. NADALJEVANJE NA 2. STRANI j- ipi' * ,,i m H '“ kii Ob izredno skopih vesteh s Kosova Tudi včeraj protesti v kosovskih mestih SQTStvL Madžarski „ Stojno P.0V1C1/ so se združili vsa-Ze 28. oktohrn°n Pro9lašena je bila "'Rožica nn ?l Pred nekaj dnevi je Natt a , VacIavskih namestih v ~~______dEVANJE NA 2. STRANI Y> vsej državi proslave °b dnevu oboroženih sil ^ sil. Kot^nh^6!. c*rzav' 80 včeraj proslavili dan oborože-y°vorom obrflmKajn° Je ,l3ila osrednja proslava v Rimu z Rednika rPm uv?a ministra Martinazzolija in poslanico n. ,C°ssiga . ePut)hke Cossige. tn!a°v Praznik I„E°s*,an'c' oboroženim silam spomnil, da "e vojne unicIPa,dauletos s Petdesetletnico začetka sve-;ankom noveol11* taborišč> splošnega terorja ter ; PRIŠTINA Položaj na Kosovu je skrajno napet, vesti iz te pokrajine pa izredno skope. Poročevalci delajo v izredno težavnih razmerah in so v glavnem vezani na uradna Tanjugova sporočila, ki pa večkrat stanje prikazujejo*zgolj z ene strani. Sobota je v tej pokrajini tradicionalni tržni dan, ko se mlado in staro poda na mestne in vaške trge, kjer se sklepajo najrazličnejše kupčije.' Tako je bilo tudi včeraj in na prvi pogled je življenje potekalo povsem normalno. Toda to sliko normalnosti so motile močne policijske enote in oklepna vozila, -ki so neprekinjeno nadzorovala vse položaje v kosovskih mestih. Ta navidezni mir pa so že v zgodnjih popoldanskih urah zmotile demonstracije pripadnikov albanske narodnosti v Podujevu, Uroševcu in Peči. Kot poroča jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, »je šlo za albanske nacionaliste in separatiste, ki so zahtevali republiko in izpustitev Azema Vllasija.« Vse kaže, da je bilo najhuje v Uroševcu. Tam naj bi se po uradnih podatkih zbralo približno tisoč demonstrantov, ki naj bi se skušali prebiti do mestnega sodišča. »Vendar pa jim zahvaljujoč odločni akciji posebnih policijskih enot to ni uspelo,« piše Tanjug. Posebne enote milice so odločno posegle tudi v Podujevu, kjer so s solzivcem razgnale večsto albanskih demonstrantov, podobno pa je bilo tudi v Peči, kjer naj bi se demonstranti zbrali dvakrat, obakrat pa naj bi jih policija razgnala. O ranjenih Tanjug ne poroča, toda kaj se v resnici te dni dogaja na Kosovu je težko ugotoviti. Vesti so skope, dostikrat pa so si tudi izredno nasprotujoče. Tako uradni viri vztrajno govorijo, da so dosedanji kosovski nemiri terjali tri človeška življenja, drugi viri pa trdijo, da je bilo žrtev precej več. Dejstvo je, da je položaj izredno zapleten, prihodnost v tem srbsko-albanskem kotlu pa povsem negotova. Socialistična internacionala brez Occhetta Craxi nasprotuje sodelovanju s KPI RIM Do sprave med KPI in PSI najbrž še dolgo ne bo prišlo, saj vse kaže, da so oboji ponovno izkopali bojne sekire. Polemike in replike se vlečejo že nekaj dni, z obeh strani pa veje velika užaljenost. Occhettov predlog, da je KPI pripravljena pristopiti k socialistični internacionali oziroma sodelovati z njo, je Craxi, resnici na ljubo, nekoliko prenagljeno ocenil. »Pomislil sem, da kakorkoli bi ta predlog vzel v pretres v okviru socialistične internacionale, bi se vselej ustvaril nov problem,« je dejal Craxi, ki je sicer dodal, da je predlog italijanskih komunistov hvalevreden, da pa ni njihovo dejansko sodelovanje neobhodno potrebno. »V to bom prepričan, dokler mi kdo ne bo dokazal obratnega,« meni socialistični tajnik. Prvo puščico na takšno oceno je sprožil prav Occhetto rekoč, da je Craxi »živčen in nevljuden do komunistov«. Ta izjava pa je menda sprožila mravljince po Craxijevem hrbtu, ker da je »tajnik nove KPI repliciral, še preden je Craxi dokončal svojo misel«. Odločno bolj umirjen pa je bil poseg, ki ga je imel član partijskega vodstva Fassino na zasedanju socialističnih reformistov v Piemontu, ki sta se ga udeležila tudi Intini in Giusi Della Ganga. Fassino je obnovil vse napore, ki jih KPI že več mesecev vlaga v poskus, da bi prišlo do enotnosti v levici. Opozoril je, da ima v teh naporih KPI odločilno vlogo, saj bi samo resnično enotna levica lahko premostila nadvlado KD. »Socialisti odklanjajo polemiko z demokristjani in ji s tem delajo veliko uslugo,« pravi Fassino »in obžalujem, da na vsak naš predlog reagirajo negativno in žolčno.« Fassino pa meni tudi, da KPI ni tako neumna, da bi vlekla socialiste za nos, saj bo italijanska pa tudi evropska levica našla pravo pot, le pod pogojem, da bo tudi KPI upoštevala kot bistveni sestavni del celote. Po mnenju bolj »umirjenih« socialistov pa je ponovno združenje levice v Italiji še daleč, saj je prav v komunističnih vrstah še preveč razhajanj in konfliktov iz preteklosti. Rast, Res sor£’V°rE tudi aialatrdnaželJa P° miru in spravi«. Cossiga Podr °-Vania na oosr?5^1 E P° gradnji trdnega miru in gospodarskem, političnem in kulturnem vama kot sP°dbu^vTlke Ir °.sredotočil svol govor na vlogo tudi med razvitim dlalo9a za mir v svetu in sodelo-p09aianPure °boro™emhn!iaZvltlm sYetom' P°hvalil pa je Oh Jlh za vznostilr d' kl 80 aktlvno sodelovale pri tudi sVČerajšnjem dno GV ?lm zlasti na Bližnjem vzhodu. Vsetn nrajneži' kiTov nyUn°bor°ženih sil pa 50 se »izkazali« ?4 tiLP-adllm in kostnf 6dm,eSt]U BanJa oskrunili spomenik c v°jakov. 1 °' v kateri počivajo ostanki več kot Sinoči v košarkarski B-2 ligi v Trstu Jadranu usoden prvi polčas TRST - Da bi lahko jadranovci sinoči premagali kakovostnega nasprotnika, karkšen se je izkazalo moštvo Du. Ca. Vicenza, bi morali vsi zaigrati res dobro. Valter Sosič, ki je bil doslej vselej eden stebrov ekipe, ni ponovil igre iz prejšnjih tekem; Sandi Rauber je imel bolečine v hrbtu; Robert Daneu pa je očitno plačal predolgo odsotnost z igrišč zaradi poškodbe kolena. To so seveda (ob Čuku) ključni igralci naše peterke in brez skoraj stoodstotnega njihovega doprinosa je v V ženski C-l ligi Dober začetek Bora Elpro na 10. STRANI tej ligi zelo težko zmagati. Če k temu dodamo še, da tudi sodnika nista bila preveč razpoložena (nista pa »kriva« za Jadranov poraz), je sinočnji poraz (84:96) proti očitno boljšemu nasprotniku tudi zaslužen. Resnici na ljubo naša združena ekipa je predvsem izgubila zaradi slabe igre v prvem polčasu. Sicer je bilo že iz uvodnih potez videti, da je Vicenza dopotovala v Trst z resnim namenom, da osvoji zmago. Gostje so namreč začeli izredno motivirano, odločno, zbrano. Naši so pričakovali, da bi jim Di Monte delal največje preglavice, takoj pa sta stopila na sceno Mauro Barbiero in Crestani, ki sta bila za Jadranovo obrambo zares nerešljiva uganka, in gostujoče moštvo je od 4. minute naprej stalno vodilo. V 7. min. so naši zaostajali za šest točk (16:22), v 10. min. za sedem NADALJEVANJE NA 10. STRANI Ženska namiznoteniška A liga Dragocen uspeh Krasa V zgoniški občinski telovadnici je sinoči zelo slabo kazalo za dekleta Krasa, ki so se v 4. prvenstvenem kolu namiznoteniške A lige pomerile z ekipo Auer Ora Platter. Pri stanju 3:4 za gostujočo postavo pa sta Alenka Obad in Tanja Ravbar položaj najprej izenačili in nato odločili v korist Krasa. Dve točki bi lahko navajali k triumfalističnemu tonu komentarja, nekaj takega pa moramo prepustiti za kako novo priložnost. Ob skoraj vedno zanesljivih treh zmagah Branke Batinič sloni usoda ekipe vedno na drugi in tretji garnituri. Alenka Obad in Tanja Ravbar se postopoma vključujeta v novo stvarnost in stalno je prisoten vtis, da bi lahko igrali znatno učinkoviteje kot se v resnici dogaja. Posamezne poteze so namreč povsem učinkovite, velika skrb za rezultat pa ju očitno preveč pogojuje. O tem smo po koncu tekme spregovorili tudi s Sonjo Milič, ki je med drugim povedala, da sta obe mlajši predstavnici Krasa zelo dobro igrali ko je bilo jasno, da startata proti veliko boljšim nasprotnicam v izgubljenem položaju. Miličeva je tudi povedala, da je med zelo izenačimi tekmami v zelo majhni ali vsaj manjši meri prisotna možnost zbranosti, oziroma možnost, da se posamezne akcije po po-NADALJEVANJE NA 10. STRANI Ker hočejo preprečiti nadaljnjo rusifikacijo Pribaltika Krasnaja zvezda ostro napadla »separatizem« baltskih front MOSKVA — Glasilo sovjetske armade Krasnaja zvezda je včeraj vehementno napadlo Estonsko ljudsko fronto in jo obtožilo, da »odkrito razglaša svoje separatistične težnje«. Napad je posledica petkovega sklepa litovskega parlamenta, ki je odobril niz zakonov, s katerimi bodo utrdili litovsko suverenost in samobitnost. Med temi je zakon, ki uvaja v Litvi referendum, zakon o litovskem državljanstvu in popravek k litovski ustavi, ki odpravlja njeno odvisnost od zvezne ustave. Napad na Estonsko ljudsko fronto je torej le opozorilo frontam ostalih baltskih republik in njihovim parlamentom, naj se ne igrajo z ognjem. Krasnaja zvezda je namreč napadla tudi estonski parlament, ki je odobril novi volilni zakon, s katerim ima pravico glasovanja le tisti volilec, ki že 5 let živi v Estoniji. Ta zakon bo po pisanju glasila sovjetske ar- made onemogočil večini v Estoniji živečih Rusov, da bi lahko volili. Baltske republike, ki so se rešile ruskega jarma po oktobrski revoluciji, so izgubile svojo samostojnost leta 1940 s tajnim nemško-sovjetskim paktom Molo-tov-Ribbentrop. Od konca druge svetovne vojne so bile podvržene postopni rusifikaciji, ki se je v zadnjem obdobju še pospešila, tako da je danes v Estoniji 28 odstotkov Rusov, v Latviji 20 odstotkov, v Litvi pa skoraj 50 odstotkov Rusov. Nič čudnega torej, da se parlamenti baltskih republik trudijo, kako bi v bodoče preprečili nadaljnjo rusifikacijo. Litovski parlament je za razliko od estonskega priznal vsem volilno pravico, a v bodoče bodo dobili litovsko državljanstvo le tisti, ki že deset let živijo v Litvi in ki obvladajo litovščino. Povsem razumljivo lahko sedaj pričakujemo odločne proteste ruskega prebi- valstva podobne onim pred meseci, ki so prenehali šele, ko je vrhovni sovjet Sovjetske zveze razveljavil za Ruse »diskri-minatorne zakone«. Zveznim organom pa prej ali slej ne bo več uspelo preprečiti baltskih zahtev. Tega se že zavedajo tisti Rusi, ki so se v baltske republike preselili v prvih povojnih letih, tako da razumejo stremljenja domačinov. Tega pa ne morejo razumeti novi prišleki, ki so šli s trebuhom za kruhom v te najbolj razvite republike Sovjetske zveze. Do včeraj so se počutili doma, še več, kot pripadniki večinskega naroda jim sploh ni prišlo na pamet, da bi se morali nekega dne učiti jezika domačinov. Nič čudnega torej, da je šef ameriške tajnoobveščevalne službe CIA VVilliam VVebster prepričan, da bo za Gorbačova najtrši oreh prav nacionalno vprašanje. Gospodarstvo bi morali v dveh letih s prestrukturiranjem vojne industrije nekako rešiti, reševanje nacionalnih vprašanj pa je precej bolj zapleteno. Afriškega priseljenca ubil ameriški vojak VICENZA — Sodna policija je aretirala štiri temnopolte ameriške državljane pod obtožbo, da so umorili priseljenca iz Gane, 32-letnecja Johnny-ja Boatenga. Trije obtoženci služijo vojaški rok v ameriški vojašnici Ederle pri Vicenzi, četrti pa trenira tamkajšnjo ekipo footballa. Do aretacije je prišlo na podlagi pričevanj nekaterih očividcev, ki so četrtkov večer preživeli v diskoteki Palladium. Kraj obiskujejo v glavnem ameriški vojaki in temnopolti priseljenci. Eden od obtožencev, Rogers Alexander, je po krajšem zasliševanju priznal, da ga je Boatenga večkrat vsiljivo vprašal za prevoz do doma. Žrtev je začasno živela pri nekem duhovniku. To ga je tako razjezilo, da je pograbil leseno palico in začel udrihati po njem. Ostali trije so zločinu menda mirno prisostvovali. Za gradiščanske Hrvate kmalu dvojezični vrtci ZAGREB »S sprejemom zakona o dvojezičnih vrtcih na Gradiščanskem so bili ustvarjeni pogoji za uresničitev glavnega interesa gradiščanskih Hrvatov v Avstriji, ki zadeva ohranitev jezikovne in kulturne narodnostne identitete. Ker novi zakon uvaja dvojezičnost kot osnovni princip v 22 mešanih občinah na Gradiščanskem in ne ločuje otrok po jezikovni pripadnosti, lahko rečemo, da gre za idealen primer reševanja manjšinske problematike.« To je včeraj na tiskovni konferenci v Zagrebu izjavil predstavnik Kulturnega centra gradiščanskih Hrvatov iz Šeševa (Nebersdorf) Martin Ivancsics, ki na strokovnem potovanju po Hrvaški vodi skupino gradiščanskih vzgojiteljev. Novi zakon bodo začeli izvajati s šolskim letom 1990/91, vzgojitelji z Gradiščanskega pa so se v Zagrebu pogovarjali s strokovnjaki za predšolsko vzgojo na republiškem sekretariatu za izobraževanje in na zagrebški univerzi. Fundamentalisti ponovno dvigujejo glavo V Teheranu »slavili« zasedbo ambasade ZDA TEHERAN — Ob včerajšnji 10. obletnici zasedbe ameriškega veleposlaništva v Teheranu so bile v iranskem glavnem mestu bučne protiameriške demonstracije, ki so dosegle svoj višek z otvoritvijo razstave o »ameriških zločinih« v bivšem veleposlaništvu ZDA. Po pisanju iranske tiskovne agencije Irna je več deset tisoč ljudi v mogočni povorki z univerze do bivšega veleposlaništva skandiralo gesla proti Ameriki, ki so ji napovedovali smrt in pogubo. Demonstranti so nosili slike pokojnega imama Homeinija in sedanjega duhovnega voditelja iranske islamske revolucije, ajatulaha Alija Ha-meneija, pred bivšim veleposlaništvom pa so zažgali ameriške zastave (na sliki AP). Ob otvoritvi razstave o »ameriški zločinih« je bivši iranski zunanji nister hodžatoleslam Ali Akbar Mo*1 tašemi obsodil ZDA, da se še vedn vmešavajo v notranje zadeve tujih d žav. Mohtašemi, ki je bil zadnje čase Libanonu, je napovedal, da bodo lib®. nonski hezbolahi nadaljevali boj pr° ZDA, Izraelu in njihovim plačance!^ dokler ne bo nad Libanonom in v® Palestino zaplapolala islamska zast va. Zavrnil je tudi nedavno sprej®r_ sklepe v Taifu o mirnem reševanju i banonskega spora, češ da so libanon ski poslanci le »lakeji ZDA«. Politični opazovalci ocenjujejo yc rajšnjo manifestacijo kot poskus fu damentalističnega krila, da onespos bi zmerneže, ki jih vodi predsedni Rafsandžani. e Evropa in mi Pragi vzklikala proglasitivi svobodne češkoslovaške države v letu 1918, istočasno pa vzklicala današnji svobodi, ki je zanje še vedno fata morgana. Leta 1918 je cesarska policija bila brez vsake moči, dandanes pa_ tamkajšnja režimska policija še vedno uporablja surovo silo. Tudi madžarske čete so takrat, še pred koncem vojne, odšle s Piave domov, da bi se tam podredile novi vladi v Budimpešti. Tudi Slovenci smo se leta 1918 uprli cesarski oblasti. V Judenburgu in v Radgoni so se slovenski vojaki uprli že poleti 1918. V furlanskem Codroipu se je slovenski polk uprl že 23. oktobra. Kljub ukazom ni več šel na fronto, 2. novembra je zaprisegel zvestobo Slovenskemu narodnemu svetu na Rojcah v Gorici. Ta regiment je vzdrževal red v Gorici do 7. novembra, ko so italijanske čete, po pogajanjih s slovenskim poveljnikom, smele vkorakati v Gorico. Italijanska zastava je na vladni palači na Travniku šele tistega dne zamenjala slovensko. Na primorske može in fante padle v cesarski uniformi ne spominja nobeno obeležje. Njihov spomin je le v ustnem izročilu njihovih družinskih potomcev. Nanje so se s sliko in imenom spomnili v prvih letih po vojni uredniki Koledarjev, ki so v Gorici izhajali v dvajsetih letih. V Moskvi in drugih sovjetskih mestih se bodo v teh dneh spominjali pomembnih dogodkov v jeseni 1917. Takrat so Leninovi boljševiki strli spomladi istega leta izvoljene sovjete, ljudski parlament, v katerem so dote-daj bili v manjšini. Rdeča armada, ki jo je organiziral in vodil Trocki, je uspešno napredovala in premagala vse nasprotnike, med temi tudi bolje oborožene,. a razpršene carske generale, ki so jih Angleži, Japonci in Američani podpirali. Leninova oblast je kmalu prevladala v skoro vseh deželah nekdanjega carstva. Kmalu je bila strta avtonomija novih republik v Zakavkazju ter tudi nekaterih predelov sovjetske Azije. Izven sovjetske republike so ostale dotedanje carju podložne Finska, baltske republike, Poljska. Finsko si je Stalin skušal podjarmiti leta 1940, pa mu podvig ni uspel. Uspelo pa mu je takrat, s Hitlerjevo pomočjo, prisvojiti si tri baltske republike ter tiste dele Ukrajine, ki so po prvi vojni pripadli Poljski, po drugi vojni pa še nekatere predele, ki so po prvi vojni pripadli Češkoslovaški, Madžarski in Romuniji. Dolgo vrsto let so v Sovjetski zvezi oktobrsko revolucijo samo častili, občasno iz uradnih zgodovinskih knjig črtali ali dodajali imena revolucionarjev, kot je pač prijalo trenutnemu vladarju. V zadnjih letih, odkar se tudi na tem polju uveljavlja glasnost Gorbačova, se pregledujejo akti stalinskih procesov, govor je tudi o tem, da bi kritično preučili še kako osebnost ali dogodek iz prvih let boljševiške oblasti. Prav pred nekaj dnevi se je sovjetska vlada odločila, da plača ameriški vladi 188 milijonov dolarjev, ki jih je ta bila na začetku leta 1918 posodila vladi Kerenskega, taistega, ki ga je Lenin v oktobru vrgel z oblasti. Tudi letos bodo oktobrsko revolucijo slavili z vsemi častmi, saj je tako tudi prav. Na dan pa že prihajajo kritični glasovi, omenjajo se tudi napake in ne samo uspehi. To tudi zaradi tega, ker v skoro vseh pokrajinah širne Sovjetske zveze vre. Ponekod imajo ta vrenja nacionalni značaj, drugod pa socialnega. Če se bo sedanji proces demokratizacije razvijal dalje, in verjamemo, da se bo razvijal, bomo v prihodnjih letih seznanjeni z marsikatero novo resnico, ki bo ovrgla nekatere »svete resnice«, ki so nam jih dosedaj servirali. Vse to bo brez dvoma koristilo novim prijateljstvom, razumevanju med ljudmi na obeh straneh nekdanje Churchillove »železne zavese«, ter dejanski enotnosti Evrope. Prav pa bi bilo, da bi do takega razumevanja prišlo tudi pri nas, saj Slovenci čakamo, da nas nekateri naši sodeželani in sodržavljani »razumejo« že od tistih dni, ko so v novembru leta 1918 v Trst in Gorico vkorakale italijanske čete. • Množični protest v prestolnici NDR Mnogi pa so na govorniškem odru izrazili tudi odkrito zadovoljstvo, da lahko sodelujejo na tako množični manifestaciji, ki si jo je bilo še pred nekaj tedni, ko je policija brutalno zatrla protestne manifestacije ob 40. obletnici ustanovitve NDR, nemogoče zamisliti. Govornikov bi moralo biti 17, toda potem se jih je prijavilo še mnogo več, med njimi pa so bili tudi predstavniki SED. Med prisotnimi je bil tudi generalni tajnik ZKMI Gianni Cuperlo, ki je izrazil zadovoljstvo, ker so bili med prisotnimi mladi v veliki večini. Tajnik ZKMI je še dejal, »da ta manifestacija predstavlja jasen znak, da se mora SED že v kratkem odpovedati svoji vodilni vlogi.« Kljub tem jasnim znakom, da se tudi v NDR stvari počasi spreminjajo, pa se množični eksodus Vzhodnih Nemcev nadaljuje. Včeraj je z zahodnonemške-ga veleposlaništva v Pragi odšlo v ZRN vseh 5.600 beguncev, ki so se v preteklih dneh tja zatekli, povečuje pa se tudi število vzhodnonemških državljanov, ki v Zahodno Nemčijo potujejo preko Madžarske in Avstrije. V zadnjih 24 urah je madžarsko-avstrijsko mejo prešlo 457 državljanov NDR, tako da je število tistih, ki so od 11. septembra prišli na bavarsko po tej poti, doseglo 49.371. Ob tej številki pa je treba povedati, da je skoraj 9.000 beguncev odšlo na Zahod potem, ko je 18. oktobra Egon Krenz na položaju vzhodnonemškega voditelja zamenjal Ericha Honeckerja. Siti smo nesmiselnih prerekanj in jalovih bitk, ki nas v zadnjih letih niso pripeljala nikamor. Dovolj nam je sistema, v katerem ljudje ne morejo samostojno izražati svojih prepričanj. Dosti nam je podpihovanj in nacionalnih nestrpnosti: hočemo demokratično državo, v kateri bo vsak človek znotraj svojega naroda najprej posameznik in državljan, ki se bo lahko po lastni pameti in vesti odločal za pripadnost taki ali drugačni ideji in politiki - ali pa politično opredelitev odklanjal', če mu ne bo do nje. Naveličali smo se delati stvari, ki so pomembne za Zgodovino. Čas je, da končno storimo nekaj, kar je pomembno za nas, tukaj in zdaj. Portorož, 3.-5. novembra 1980 Z zanimivega srečanja inštituta Gramsci v Tolmeču Tudi v krajevni kulturi odseva vsesplošna človeška univerzalnost Vse kulture se borijo, da bi bile priznane in tudi zakonsko zaščitene TOLMEČ — Pred dvajsetimi ali tudi pred desetimi leti 10 odnosu med nacionalno in krajevnimi kulturami govo-111 drugače, kot o tem vprašanju govorimo danes. V tem r9zdobju se je spremenilo marsikaj, predvsem pa je po eni dani vsaj v Evropi vzporedno z gospodarskim in tehnološ-lni napredkom narasla tudi zahteva krajevnih kultur po Poznavanju njihove enakopravnosti in dostojanstva, isto-c®sno pa se je zmanjšala sposobnost posredovanja države. To je morda temeljna ugotovitev včerajšnjega srečanja o acionalni in regionalnih kulturah, ki ga je v prenovljeni nimeški palači Frisacco organiziral inštitut Gramsci za urlanijo-Julijsko krajino v sodelovanju s tamkajšnjo ob-jmsk° upravo. Srečanje, na katerem so sodelovali vidni Pijanski in deželni raziskovalci, je obravnavalo problem a. širši teoretični ravni, obenem pa tudi na konkretnem Primeru Furlanije, kjer se zaradi zgodovinske danosti sre-uJejo različne kulture. In skupni imenovalec teh kultur je e)stvo, da se morajo vse boriti, da bi bile priznane in da bi j anska država zagotovila ustrezno zakonsko zaščito. . ajti, če ima Italija mačehovski odnos do Slovencev v Italija ln ae Poset>ej do tistih v videmski pokrajini, nima nič anj mačehovskega odnosa do furlanskega življa in furlan-kega jezika. „. Po prispodobi glavnega poročevalca profesorja Alberta j rese j a z rimske univerze, je mogoče z Dantejem krajevne m nacionalno kulturo ponazoriti kot krožnico in središče, ,j ed katerima je stalen in vzajemen pretok. Vzporedna in Polnilo tej prispodobi pa je tudi druga metafora. Če je cionalna kultura zrcalo, so krajevne kulture delci tega luč-' ^ pa imajo prav tako sposobnost, da odsevajo vso CjS ki posije nanje. Partikularno in splošno sta v svoji spe-^ "9 odraz iste univerzalnosti in se vzajemno dopolnjujeta. a)evna ali regionalna kultura zato ni alternativa nacio- nalni: med njima je potreben stalen pretok in vzajemno bogatenje. Nacionalno vrenje na Vzhodu in narodnostna problematika zahodnih držav dokazujeta, da doslej ne socialistični ne kapitalistični sistem nista zadovoljivo rešila narodnostnega vprašanja. Spopadi med raznimi narodnostmi pa so dokaz, da država postopno zgublja tisto posredovalno vlogo, ki jo je imela še pred časom,. To je primer Libanona, po svoje pa tudi Sovjetske zveze ali Jugoslavije. Tudi v Italiji ima nacionalna kultura dokaj krhke in umetne korenine. Glavni razlog pa je najbrž ta, da ni upoštevala in pravilno ovrednotila vseh krajevnih kultur, zato pa ni mogla postati splošno vezno tkivo s potrebno lokalno razčlenitvijo. Italija mora zato poravnati svoj dolg do krajevnih kultur, do narodnih manjšin in etničnih skupnosti in se spoprijeti tudi s problemom priseljencev iz neevropskih držav. Zato je potreben ustrezen zaščitni zakon - ali več zaščitnih zakonov - toda zakon še ni vse. Vzporedno z zakonom mora v splošno zavest prodirati tudi pomen in pojem univerzalnosti krajevnih kultur, sicer bo zakon, pa naj bo še tako dober, jalov in neuresničen. Kako doseči večje sožitje in uveljaviti v splošni zavesti pomen krajevnih kultur in kultur drugih narodnosti? Kako prepričati ljudi, da se tudi v omejeni kulturi zrcali človeška univerzalnost? Na to vprašanje srečanje v Tolmeču ni odgovorilo. Pa tudi si ni zastavilo tega cilja, obenem pa je bilo tudi samo delen odgovor, le poglabljanje v krajevne kulture, dojemanje njihovega bogastva, dojemanje univerzalnosti človeškega v vsakem pripadniku človeške dr(užbe, lahko spodbudi tisto strpnost in tisto spoštovanje, ki sta temelj vsakega sožitja. VOJMIR TAVČAR Črna gora želi vstopiti v Alpe-Jadran TITOGRAD — Predsedstvo A ,.5ne gore in predsedstvo repub-*ske konference SZDL sta pred nevi soglasno sprejela pobudo, a bi se ta republika včlanila v elovno skupnost Alpe-jadran °t aktivni opazovalec. Pobudo je a obeh sejah obrazložil predsed-'k republiškega komiteja za od-v?,se s tujino mag. Dragan Vukče-lc- Kot je povedal, so pred tem PDpravili obsežne raziskave, Mjučitev pa za Črno goro pome-1 Prvi korak v Evropo. Posebej je Poudaril, da bi včlanjenje v skupit kc9?st''° turizmu, prometu in g Član predsedstva SFRJ Nenad in ,s,6 nekai denarja za ohrani-šlo r,a kmetij, negotovost, kako naj ® Kanie*3^ v cel' regiji okoli Želez-i'ti prehi' T°da do danes niti delavci, vt6tnih na Stvo re9'le ni dobilo kon-Larhe, ugovorov: ne od lastnika to-]o°r°ške h Iptja Slovenija papir, niti od i ''aztianj6^6 ne vlade, ki je vse doslej r,?adevnri P0moč. Zato seveda tudi aSča 0 nelagodje v dolini Bele na- ia p lavski bih^rci je ki kebrcf1; SVet tovarne celuloze Obir a P'sniih si« ^kptmi izjavi in oseb- tJP:6 Pa ti,H,nem Paketu, od deželne bli ^Pjeninp las?° 'zPoved, kaj bo -•u nadomestnimi delovni-v'širu iinma z.regi°nalno podpo- 3v. De- ^"esti tiZ^ki ŠVet PIV milijonov šilingov. v=-bm etnbra 2ahteva te izpovedi do 13. jaStliPr' Obira Pr'mer da pa ne bi do-staviL °donl« zaP°sleni do tega dne Tori Pfed dež°,V' Pa je napovedal >os& raz^!2elno vlado! Pbr>ni ....j ‘a Obfr! svetnik xZa-ela. že_ septembra. Prorir1la: »A s toVn0 stavko pri portirju ' ker SO predlogom še nisem tudi pri Obirju zapos- leni z večino na zborovanju v obratu izrekli najprej za sedežo stavko pred deželno vlado. Toda v primeru, da tudi ta ne bo obrodila zaželenih sadov, pa razmišljamo tudi o gladovni stavki.« Valentin Dovjak se zaradi tega tudi jezi na svoje kolege v obratnem svetu, pa tudi od sindikalistov in kapelškega župana je razočaran: »Moj cilj je bil; da bi združili obe protestni akciji; torej sedečo stavko pred deželno vlado in gladovno stavko v Obirju. Tako bi lahko veliko lažje dosegli pozornost javnosti, hkrati pa tudi od obeh partnerjev konkretne odgovore.« Cilj pri Obirju zaposlenih ostaja torej slej ko prej popolna razjasnitev o tem, kako bo šlo naprej v dolini Bele. Valentin Dovjak v tej zvezi tudi kritizira, da se obratni svet, sindikat in komunalni politiki vse preveč ukvarjajo samo še s socialnim načrtom: »Seveda je važno, da vemo, s koliko denarja lahko kratkoročno računamo. Toda večina nas je takih, ki ne bomo mogli še v službeni pokoj. Kje pa bomo dobili delo po zaprtju Obirja? Slovenija papir je na primer napovedala, da s celulozo in lesovino ne bo nič več, toda govoril je o tem, da bo mogoče kaj drugega proizvajal. S takimi golimi špekulacijami se ne bomo mogli preživljati! Torej naj Slovenija papir pove, kaj načrtuje, deželna vlada pa naj pove, kaj misli storiti za gospodarstvo regije, če na Rebrci nič ne bo več. Sama obljuba Haiderja, da bo podprl Direktor tovarne dipl. inž. Feliks VVieser in predsednik Slovenija papirja Miro Varšek projekt jam v Obirju, je premalo, pa čeprav se nekateri z njo že kar zadovoljujejo.« Tudi predsednik obratnega sveta nastavljencev Norbert Schlieber (socialistični sindikalisti) usmerja svojo kritiko v dve smeri: »Deželna vlada nam mora povedati, kaj misli za naprej. Ustno so že toliko obljubljali, toda konkretnih predlogov doslej še nismo slišali. Kar pa zadeva Slovenija papir pa smo zelo razočarani, da še vse do danes nismo dobili odgovora na vprašanje, kakšne socialne storitve lahko pričakujemo za primer izgube delovnih mest na Rebrci.« Schlieber je v pogovoru s Slovenskim vestnikom namreč razjasnil: »Že septembra smo imeli prvi pogovor s predsednikom Slovenija papirja Var-škom. Ta nam tedaj ni dal odgovora, temveč le rekel, da se mora šele informirati o zakonskih določilih. Obljubil pa nam je, da bomo v prvem tednu oktobra dobili natančen odgovor. Toda od tedaj naprej še vedno čakamo na kak pogovor, na kako pismo iz Ljubljane. Delavski svet je vmes zato že dvakrat naslovil pisma na Varška, toda tudi na pismi nismo dobili odgovora.« Predsednik obratnega sveta Schlieber zato pravi, da je bila tiskovna izjava potrebna: »Do 13. novembra hočemo imeti dejansko jasno podobo o tem, kako bo šlo z nami naprej. Da pa bi to končno tudi dosegli, smo se odločili tudi za napoved demonstrativne akcije, torej sedeče stavke pred deželno vlado.« Kot smo zvedeli, bomo imeli predstavniki obratnega sveta, sindikata delavcev v kemični stroki ter privatnih nastavljencev 9. novembra razgovor z deželnim svetnikom Rauscherjem. Od tega hočejo doseči, da tudi deželna vlada zahteva od Slovenija papirja razjasnitev o nadaljnjih načrtih. Seveda pa bodo morali istočasno zahtevati tudi od deželne vlade, da se razjasni o pomoči celotni regiji, pa tudi o tem, kako bo dežela pomagala delavcem in nastavljencem Obirja - saj je tudi deželni glavar Haider napovedal, da bo dežela soprispevala za socialni paket. ANDREJ MOHAR Kljub neugodnim vremenskim razmeram Tiskovna konferenca Liste Frausin Zaradi navala jugoslovanskih kupcev zastoji na mejah in polne trgovine Komisar naj skliče sejo občinskega sveta v Miljah Kdor se je pritoževal nad muhavostjo vremena, češ da je jesen letos še premalo pokazala svoj deževni obraz, je včeraj prišel na svoje. Tokrat sicer ni bilo vetra, ki je precej stalen spremljevalec tržaških nalivov, vendar pa je predvsem v zgodnjih jutranjih in dopoldanskih urah dež povzročil dovolj običajne škode. V mestnem središču je zalil nekaj pritličnih prostorov, zaradi česar so morali poseči gasilci, obenem pa se je zaradi mokrote odkrušil marsikateri napušč in ogrozil mimoidoče. Na Metereološki postaji so izmerili, da je včeraj dopoldne v Trstu padlo približno 14 milimetrov dežja. Za danes in za naslednje dni vremenarji napovedujejo še oblačno s padavinami, ki naj bi se v gorah pretvorile v sneg, kljub razmeroma blagim temperaturam. Vsekakor napovedujejo, da se bo povsod temperatura znižala, razjasnitve pa ne obetajo. Kljub neugodnim vremenskim razmeram pa je bilo včeraj v Trstu precej živahno, saj je prišlo v mesto po nakupih veliko jugoslovanskih odjemalcev. Že v razmeroma zgodnjih urah so na mejnih prehodih na Pesku in Škofijah nastale dolge kolone, ki so narasle celo do 5 kilometrov dolžine. Ob upoštevanju dejstva, da so se na mejnem prehodu na Pesku na jugoslovanski strani avtomobili razvrstili celo v tri kolone, lahko sklepamo, da je bil naval podoben poletnemu. Seveda pa je veliko jugoslovanskih kupcev prišlo v Trst tudi z avtobusi ali celo z vlakom; približni izračun o njihovem včerajšnjem obisku govori o 20.000 osebah. Razloga za tako množičen dotok kupcev iz bližnjih ter tudi bolj oddaljenih krajev v Jugoslaviji naj bi bila prvenstveno dva: po eni strani naj bi nekoliko popustil pritisk zakonskih predpisov glede izvoza valute in nakupov v tujini, po drugi strani pa so cene nekaterih artiklov tako poskočile, da je nakup v Italiji dejansko ugodnejši. Pri vsem tem, še zlasti pa ob upoštevanju skokovitega naraščanja jugoslovanske inflacije, ostaja boleča točka vrednost dinarja: včeraj so v Trstu menjali dinar celo po 0,020, kar je blizu najnižje vrednosti, ki jo je jugoslovanska valuta kdajkoli zabeležila. Tržaški trgovci pa so v povprečju še vedno jemali dinarje po 0,025 lire, kar je seveda nekoliko ugodneje. Sicer pa je znano, da večina jugoslovanskih kupcev ne prihaja več z dinarji, ampak z nemškimi markami, švicarskimi franki ali dolarji. V dokaz, da so cene v sosednji državi hudo poskočile, so se tokrat jugoslovanski odjemalci nekoliko preusmerili v nakupih. Veliko so namreč nakupovali v marketih in živilskih trgovinah, kjer so se odločali predvsem za testenine, riž, kavo in razna specializirana čistilna sredstva. Dobrega obiska so bile seveda deležne tudi trgovine z oblačili, z nadomestnimi deli za avtomobile in z gospodinjskimi stroji. Na sliki (foto Križmančič) kot ponavadi je bilo včeraj zelo živahno tudi pred menjalnicami denarja v središču mesta. Lista Frausin je uradno zaprosila komisarja, ki začasno upravlja miljsko občino, naj skliče komaj izvoljeni občinski svet. Na zasedanju naj bi javno spregovorili o oblikovanju novega odbora oziroma koalicije, ki naj ga sestavlja. Stranke naj bi tudi javno povedale, koliko časa bodo potrebovale za dosego političnega in programskega sporazuma. Pobudo Liste Frausin je na včerajšnji tiskovni konferenci obrazložil bivši miljski župan Claudio Mutton, ki je na zadnjih volitvah prejel izmed vseh izvoljenih svetovalcev največ preferenčnih glasov. Lista je poslala komisarju formalno vabilo, v primeru, da sveta ne bi sklical, pa nameravajo svetovalci liste poslati nov poziv s podpisi. Pravilnik občinskega sveta namreč določa, da lahko ena tretjina svetovalcev skliče občinski svet, Lista Frausin pa razpolaga z dvema svetovalcema več, kot jih je potrebno za sklicanje občinskega sveta. Mutton je med tiskovno konferenco poudaril, da Lista Frausin proučuje razloge, zaradi katerih je izgubila dva svetovalca, in pri tem ne skriva morebitnih krivd in napak. Zanimivo pa je, da so bili izidi pri volitvah v rajonske svete za Listo ugodnejši. Nekatere manjše stranke se namreč v rajonskih listah niso predstavile in volilci so oddali svoj glas Listi Frausin. Mutton je ob tem naglasil, da se je Lista pripravljena vživeti tudi vlogo opozicijske stranke. Njena opozicija pa nikakor ne bo vodila k frontalnemu spopadu: nasprotno, svetovalska skupina bo s svojim znanjem in na podlagi dolgoletnih upravnih izkušenj konstruktivno prispevala k boljšemu delovanju občinskega sveta. Konstruktivna opozicija seveda tudi ne bo pomenila prepletanja med večino in manjšino, saj občinski svet ni debatna skupščina. Mutton je povedal, da so se že sestali z delegacijo socialistične stranke, ki je vprašala Listo, ali je pripravljena ponuditi morebitnemu petstrankarskemu odboru zunanjo podporo. Lista je takšno ponudbo odločno odklonila, Mutton pa je na tiskovni konferenci poudaril, da ne bodo podprli nobene koalicije, v kateri Lista Frausin ne bo sodelovala. Vprašanje nove koalicije, ki naj bi vodila miljsko občinsko upravo, je vsekakor še vedno odprto, čeprav so se tako socialisti kot demokristijani že pred volitvami jasno izrekli proti Listi Frausin, ki je bila tarča njihovih naj o- Del mestne snage v zasebnih rokah Zadruga San Giacomo, ki ji je Občina Trst poverila čiščenje mestnih ulic, je v četrtek pričela z rednim delom. Kot piše v tiskovnem sporočilu Občine, so občinski možje tokrat prvič poverili skrb za snago mesta nekemu zasebnemu podjetju. Začetni rezultati so baje dobri in je že vidno, da so tržaške ceste čistejše, predvsem tiste, kjer so smetarji zadruge delali. Težko bi trditvi pritrdili ali pa jo zanikali, saj ulic nismo pregledovali, prepričani pa smo, da Trst potrebuje dokaj drastično smetarsko nego. Delavci zadruge San Giacomo bodo en mesec delali v petih mestnih predelih, v vsakem bo delalo približno 20 delavcev, izvzeti pa so mestno središče in nekateri okoliški predeli, kjer bodo še naprej čistili občinski uslužbenci. Prav gotovo bodo temeljito počistili ceste, saj so do sedaj skrbeli za vse mesto, odslej pa bodo morali skrbeti za dosti manjša okrožja. Občina Trst opozarja, da je smetarska služba dejansko pričela uresničevati jesenski načrt za večjo čistočo Trsta, občinski odbornik pa pripravlja pravo propagandno akcijo, da bi navadil občane na večjo snago. Med drugim pripravljajo pravilnik, po katerem bodo nemarne občane, ki mečejo odpadke na tla, ostreje kaznovali. Trst je brez dvoma mesto, ki ne slovi po svoji čistoči. Občinske uprave se že leta spopadajo s tem problemom in razne politične sile so svoj čas našle vsakovrstna opravičila. Dolgo časa so pravili, da so za nesnago krivi jugoslovanski kupci, potem so kupci odšli in smeti so ostale. Danes so kupci ponovno tu, upati pa je, da jih bo sprejelo čistejše mesto. Kajti resnica je resnica in če vidiš kup smeti, boš še ti prispeval k njegovemu večanju in odvrgel nanj cigaretni zavojček ali pločevinko piva. Prihodnjo soboto v KD Ivan Grbec Koroški pevci iz Zgornje, vesce gostje na martinovanju v Skednju Letošnje martinovanje v KD Ivan Grbec v Škednju bo prihodnjo soboto, na Martinov dan, potekalo v znamenju pristnega ljudskega petja in domače narečne poezije. Praznik bodo obogatili člani moške pevske skupine »Vaščana pojo« iz avstrijske Koroške in gledališki igralec Stane Raztresen. S koroškimi pevci so pevke društvenega zbora navezale prijateljske stike na predvečer letošnjega jubilejnega XX. Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. »Nas, ki smo jih poslušale na Taboru, so navdušili s svojim sproščenim in doživetim ljudskim petjem. Martinov dan se nam zdi kot naročen za njihov prvi nastop v Trstu.« Skupina je nastala februarja 1988 ob želji prebivalcev Zgornje vesce, da bi ustvarili nekaj, kar bi jih združevalo, in 25. februarja letos so pevci ob praznovanju prve obletnice uspešnega dela že posneli prvo kaseto in izdali mično dvojezično brošuro. Profesor Jožko Kovačič, vodja skupine, je doživel pristno domačnost ljudskega petja šele potem ko se je preselil v Zgornjo vesce pri Bilčovsu. V njem se je porodilo veliko zanimanje in lotil se je snemanja in zapisovanja ljudskih pesmi, zato da jih »Vaščana pojo« in jih tako vračajo ljudem, ki imajo zanje posluh. »Vaščana« pojejo svoje pesmi tako kot so jih včasih peli na vasi. To so želeli pevci poudariti tudi z izbiro imena. Domačini namreč pravijo prebivalcem Zgornje vesce »Vaščana« in čeprav ne živijo vsi člani v tej lepi koroški vasici, so prav vsi navdušeni pevci ljuskih pesmi. Prireditelji vabijo vse, ki imajo še uho za ubrano petje in domačo besedo, da ne zamudijo te tradicionalne prireditve, ki jo bo z izborom narečne poezije požlahtnil tudi naš dobri znanec, gledališki igralec Stane Raztresen. Pod naslovom »In svet Martin po-žegnaj ga« se bo začela ob 19. uri. Na Opčinah raste novi ljudski dom KPI Slovesnost ob pokritju stavbe na Brdini Na Opčinah bo danes skromna, a doživeta slovesnost: krajevna sekcija komunistične partije je namreč te dni izpeljala prvi del svojega načrta za izgradnjo novega ljudskega doma v središču naselja. V njem bo sekcija dobila svoj novi sedež, poleg tega pa bo dom odprt tudi za druge družbene dejavnosti, saj bo na razpolago krajevnim silam, ki se zavzemajo za demokratične cilje in še posebej za razvijanje sožitja med narodnostnima skupnostima. Pred nekaj dnevi so stavbo, ki stoji na spodnjem robu Brdine, pravega središča starih Opčin, prekrili, danes pa se bodo na skromni slovesnosti zbrali člani sekcije in prijatelji, ki so z denarjem ali delom prispevali h gradnji poslopja. Podčrtati gre namreč, da so bila vsa sredstva zbrana s prostovoljnimi prispevki in z dohodki od praznikov komunističnega tiska iz zadnjih let. Miran Potrč gost oddaje na Radiu Trst A Gost oddaje Radia Trst A »Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji«, ki obravnava aktualne probleme naše manjšine, bo danes predsednik skupščine Socialistične republike Slovenije Miran Potrč. Oddaja bo na sporedu ob 12. uri, predsednik Potrč pa bo v daljšem razgovoru podrobneje pojasnil novosti v slovenski ustavi. Oddajo »Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji« ponavlja tržaška slovenska radijska postaja ob sredah ob 8.10. 13. KONGRES ZSMS Danes, 5. novembra, Kulturni dom - Mala dvorana, ob 17.30 konferenca na temo: KONGRES ZSMS IN REFORMIZEM NA VZHODU Sodelujejo člani predsedstva ZSMS in delegati mladinskih organizacij Madžarske, Poljske ih Sovjetske zveze. Velika dvorana ob 20. uri PLESNA SKUPINA KAZINA (rock'n’roll, jazz in latinskoameriški plesi) KUPUJ NA OPČINAH VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 89 ZA VSAKIH 10.000 lir NAKUPA ZAHTEVAJ SREČKO! § 1. NAGRADA 15.000.000 lir i 5 NAGRAD PO 2.000.000 lir I 10 NAGRAD PO 1.000.000 lir i Vse nagrade so v zlatih žetonih Žrebanje bo 5. jan. 1990 CASSA KUKALE CD ARTIGIANA- OKICINA HRANILNICA IN KOS03ILNICA-OPČINE strejših predvolilnih napadov. Želj® PSI po petstrankarski koaliciji je verjetno močnejša od pripravljenosti Liste Frausin, da bi stopila v levo koalicijo, ki je glede na številke povsem ®°" goča. V politiki je sic^r vse mogoče^ realizem pa kaže v smer »poenotenj®1' zavezništev na pokrajinski ravni-Kljub temu pa bo prav petstrankarsk® koalicija številčno naj šibkejša, S®J sama nima večine in se bo morala zat pogajati z Listo za Milje, kar seveda ne bo šlo brez primerne cene. MiljsK krajevna lista ima sedaj samo eneg® svetovalca, vendar bo prav on jeZ’cey na tehtnici in vemo, kaj to pomeni italijanski politiki. O novi koaliciji v miljskem občin skem svetu bodo po vsej verjetnos odločala pogajanja med pokrajinskim1 tajništvi, zato je Mutton na včerajM tiskovni konferenci poudaril, da Mul ne smejo postati preprodaj no blag®; Razširjeni razgovori pa očitno ne bo lahki in verjetno niti ne kratkotra]1^ Lista za Milje bo postavila svoje p°9°t je, in to v sozvočju z Listo za Tf 1 odprto pa je tudi vprašanje žup®n j Zahtevo Liste Frausin po sklicu obcm skega sveta je treba torej razumeti k pritisk na ostale stranke in hkrati K poskus, da bi preprečili predolg0 “ janje »brezvladja«. SLOVENSKI KLUB V TRSTU , Ulica sv. Frančiška 20/U Ob izidu prvega opisa Slovencev v Italiji v italijanščini "La c°-munita sommersa” vabi Slovenski klub v torek, 7. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na razpravo KAJ VEDO IN KAJ BI MORALI VEDETI ITALIJANI O NAS Okrogle mize se bodo udeležili-avtor Pavel Stranj, založnik Maf' ko Kravos in deželni svetovalci Ivan Bratina, Bojan Brezigar m Dario Tersar. tržno obvestilo KREMO’'6 Najbolj »vroče« je v Ziirichu in Amsterdamu V vrsti pred lekarno Krema proti gubatu gre dobro v prottiA tudi v Italiji MILAN — V lekarni kot ^ kinu. Vrste, ki čakajo P . lekarnami, niso več no v Po nekaterih novicah, ki U je objavil tisk v zvezi z n j mi, v Ameriki izveden testi, se je tako preudari e Švicarjev kot resnih Hoiai cev lotila »vročica« °dP retinola Pf r»s"B redno =eim> ie' no ka: >1°P- EvroP1 -i in se iihe' inja. sein jo RAI 1 7-00 Film: La sciabola del diso-nore (pust., ZDA, r. Bernard McEveety, i. Chuck Connors) “•40 Risanka: Čebelica Maja "15 Dok. oddaja: Kvarkov svet , - Živalske tajnosti 10.00 Zelena linija 1.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 4.15 Zelena linija •1-00 Nedeljski tednik in dnevnik 3.55 Kviz: Toto-TV Radiocorri-ere (voditelj Beppe Bre- . veglieri) 4.00 Variete: Domenica in... (vodita Edvvige Fenech in . Pupo) |p°rtne vesti 1K ^ |portne vesti 1« ^ Športne vesti :°15 Šport: 90. minuta 2n t ^reme in dnevnik •30 Nadaljevanka: E se poi se ne vanno (r. Giorgio Ca-Pitani, i. Virna Lisi, Turi , Ferro, 2. del) n ^P0I"tna nedelja dnevnik in vreme 10 Šport: Tenis - Open de la Ville (iz Pariza) C CANALE5 q'30 Nabožna oddaja mi5 Šport: golf “O Aktualno: Block Notes, Otroški svet, Magazine, 10.30 j. Ugirasok ■oo Rubrike: Fatto da me, 11.15 Cammina, cammina, 11.30 i, Sempre belle Dnn Vikend v kinu 13 nn Variete: Rivediamoli 00 Glasbena oddaja: Super- 14 n ciassifica Show '00 Film: Le voci bianche (kom., It. 1964, r. P. Festa , Campanile, i. P.Ferrari) 1? Variete: Nonsolomoda Ift no Nanizanka: Ovidio 00 Kviza: O.K. il prezzo 6 gi-asto, 19.45 La ruota della 20 3n Fortuna 0 Film: Greystoke - La leg-9enda di Tarzan (pust., VB 1984, r. Hugh Hudson, i. Christopher Lambert, 23 nn ka*Pb Richardson) Oddaja o življenju bogatašev: Chic 23.30 24.00 Variete: Nonsolomoda Kalija sprašuje 100 Šport: Veliki golf - Dunhill o n ^UP 0 Nanizanka: Petrocelli —C RAI 2_____________________ 4.20 Avtomobilizem Fl: VN Avstralije (iz Adelaida) 6.30 Komični posnetki 8.25 Film: L'ascesa della fa-miglia Hardy (kom., ZDA 1939, r. George Seitz, i. Mickey Rooney) 9.45 Baletni festival v Spoletu 10.45 Film: L'isola di corallo (krim., ZDA 1948, r. John Huston, i. H. Bogart) 12.25 Iz rubrike o zdravju 13.00 Dnevnik, šport,vreme 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Film: II mondo e pieno di papa (kom., ZDA 1967, r. P. Tewksbury, i.S.Dee) 15.15 Šport: 45. minuta 15.25 Variete: Tirami su 16.30 Atletika in avtomobilizem Fl - VN Avstralije 18.50 Nogomet A lige 19.45 Vreme, dnevnik in šport 20.30 Film: I cospiratori (dram., ZDA 1970, r. Martin Ritt, i. Richard Harris, Sean Con-nery) 22.20 Dnevnik, vreme, Mixer 23.35 Rubrika o židovski kulturi 0.05 Rubrika: L’aquilone 1.05 Nagrada Tenco: Ivano Fossati RETE 4__________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanka: La grande val-lata - Fratello amore 9.30 Film: La contessa di Cas-tiglione (It. 1954, r. Geor-ges Chambret, i. George Marchal) 11.15 Aktualno: Ciak 12.05 Aktualno: Regione 4 13.00 Variete: Ciao Ciao in risanke 16.00 Nanizanki: Sceriffo a New York - Razziatori nel Colo-rado, 17.30 Marcus Welby M.D. -Dallaltraparte 18.30 Film: Carmen Jones (glas., ZDA 1954, r. Otto Premin-ger, i. Dorothy Dandridge, Harry Bellafonte) 20.30 Film: Quel certo non so che (kom., ZDA 1963, r. Norman Jewison, i. Doris Day, James Garner) 22.30 Reportaža 23.00 Film: Conto finale (dram., r. Denis Arhar, i. Richard Bohringer) 0.40 Film: Amanti perduti (dram., Fr. 1945, r. Marcel Čarne, i. Arletty, Pierre Renoir) 2.30 Nanizanka: Adam 12 | ^ RAI 3_____________________ 10.35 Nanizanka: Vita col non-no - II terremoto 11.25 Film: Topper - Una bion-da in paradiso (fant., ZDA 1941, r. Roy Del Ruth, i. Joan Blondell, Roland Yo-ung) 12.55 Evropsko prvenstvo v rugbyju: SZ-Italija 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Rugby: ZS-Italija (2. polčas) 14.30 Variete: Prove tecniche di trasmissione (vodi Piero Chiambretti) 16.30 Film: Ombre malesi (dram., ZDA 1940, r. Willi-am Wyler, i. Bette Davis, Herbert Marshall) 18.10 Dok. oddaja: Drobci 18.35 Športna oddaja: Domenica gol (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti in šport 20.00 Italijansko nogometno prvenstvo B lige 20.30 Aktualna oddaja: Chi L'ha visto? (vodita Donatella Raffai in Luigi Di Majo) 23.00 Filmske novosti 23.10 Nočni dnevnik 23.25 Deželni nogomet fe* RTV Ljubljana 1 ~ 8.35 Otroška matineja: Živ Žav, 9.15 nan. Pika Nogavička (7. del) 9.55 Klavirska glasba 10.40 Nadaljevanka: Vrtnice so za bogate (pon. 2. dela) 11.25 Dvajset let Ptujskega festivala 12.00 Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja 12.30 Nad.: Veliko sedlo (ČSSR, r. František Mudre, 1. del) 13.35 Reportaža: Kreta 14.10 Prisluhnimo tišini 14.50 Kolo sreče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Film: Muppetki gredo v kino (ZDA 1981, r. Peter Harris, i. Muppetki, Dud-ley Moore, Lily Tomlin) 17.40 TV Kavarna 18.45 Risanka 19.00 TV Mernik, TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nadaljevanka: Tovarišica ministrica (r. Stanko Cr-nobrnja, 5. del) 21.05 Zdravo 22.35 Dnevnik Hjjj) TV Koper ] 10.15 Rubrika: Fish Eye (pon.) 10.45 Športna oddaja: Juke box 11.15 Rubrika: Veliki tenis (pon.) 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Noi la domenica, vmes jahanje, nogomet, odbojka in košarka (vodi Franco Ligas) 20.30 Rubrika: A tutto campo 22.00 TVD Novice 22.15 Nogomet - angleško prvenstvo 23.45 Rubrika: Fish Eye 24.15 Športna oddaja: Juke Box tr RTV Ljubljana 2 10.00 Danes za jutri in nadaljevanka Vrnitev odpisanih 15.15 Športno popoldne 19.30 Dnevnik 19.55 Da ne bi bolelo: Za prostor pod soncem 20.20 Dokumentarec: Železnice sveta (zadnji del) 21.20 Dok.: Večje naravne in druge nesreče v Jugoslaviji 1988 22.20 Nogomet: Željezničar-Par-tizan (reportaža) 22.50 Športni pregled 7.00 Otroška oddaja 10.30 Nanizanki: Starman, 11.25 Luomo di Atlantide 12.20 Ob nog. prvenstvu 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Variete: Semprepiutele-viggiu 15.30 Nanizanka: Robin Hood 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: II cacciatore di ombre 19.00 Risanke: Teodoro e l’in-venzione che non va, 19.30 The Real Ghostbusters, 20.00 Siamo fatti cosi 20.30 Variete: Emilio 22.15 Nan.: Collettibianchi 23.30 Rock opolnoči 0.35 Nanizanki: L'uomo da sei milioni di dollari, 1.40 VVonderVV oman OPEON________________ 13.00 Giunnessovi primati 13.30 Nanizanka: Galactica 14.30 Film: Viva Toto (kom., Fr. 1978, r. Jean Louis Com-molli, i. Toth) 16.30 Nanizanka:T&T 17.00 Film: Luomo della camera 22 (krim., ZRN, r. Heniz Schirk, i. E.M.Meineke) 19.30 .Nadaljevaka: Gli amori di Napoleone 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: Eliminators (pust., ZDA 1986, r. Peter Manoo-gian, i. Andrew Prine, Denise Crosby) 22.30 Film: Corsa nel tempo (fant., ZDA 1985, r. Charles Band, i. Tim Thomerson) 0.30 Nanizanka: T&T TMC___________________ 8.30 Risanka: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Nedeljski šport: avtomobilizem Fl - VN Avstralije, tenis - turnir Open v Parizu, odbojka - Alpitour Cu-neo-Maxicono Parma 19.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Ti ricordi Dolly Bell? (dram., Jug. 1981, r. Emir Kusturica, i. Slavko Šti-mac, Slobodan Aligrudič) 22.30 Dokumentarni oddaji: Sinji planet, 23.30 Segreti e misteri 23.50 Rubrika: Megawatt 24.00 Film: La leggenda di Lla-riggub (fant., VB 1971, r. A.Sinclaire, i. Richard Burton, LizTaylor) TELEFRIULI_____________ 10.20 Nan.: Sguadra segreta 11.00 Zelena dežela 12.00 Nanizanka: La famiglia Smith (i. Henry Fonda) 12.30 Velike raztsave 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Variete: Buinesere Friul (pon.) 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: Gente di Hol-lywood 19.00 Dnevnik - šport 20.30 Film: I dieci giorni che sconvolsero il mondo (biog., SZ 1982, r. Sergej Bondarčiuk, i. Franco Nero, Sydney Rome) 23.00 Športne vesti 1.00 Vesti: News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Lučka na daljnem severu; 10.40 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Pot-puri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji - gost oddaje bo predsednik skupščine SRS Miran Potrč, ki bo govoril o aktualnih problemih naše manjšine; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska igra: Rosa L. (pon.); 14.40 V studiu z vami: Sergej Verč (1. del), vmes (15.30) Šport in glasba; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Zbori; 17.30 Radijska igra; 18.14 Medigra; 18.30 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program, nato nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper - Vročih deset; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki in komentarji; 18.00 Glasbena oddaja: Najnovejše LP plošče; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Prenos Radia Lj. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna oddaja: Od nedelje do nedelje; 20.00 Nočna glasba. ' lili _____RAI 1 9-40 ^Kualno: Uno mattina lQ 3n Nanizanka: Santa Barbara l04n “,utranji dnevnik H,5g variete: Ci vediamo l2.os Vreme in dnevnik Nanizanki: Cuori senza .' 12.30 La signora in 13.3q Rlall° 14.00 Dn®vnik " tri minute 14.10 Sponka: Fantastico Bis 1S.oq ,.°k■ oddaja: Kvarkov svet metniki danes: Mario 15.30 nChlfano 16.00 f?.nedeljkov šport 17.30 NflKdlnska oddaia: Big’ 18.00 o božna oddaja 18.05 N=eVnik " kratke vesti 19.10 xr nizanka: Santa Barbara 19.40 da^eank8: E’ Pr°ibit° 20.30 Fnmanah' vreme, dnevnik dm: Rambo II - La ven-P “a (Pust., ZDA 1985, r. eorge Cosmatos, i. Syl-Rlch"a 23.00 A?6Vnik in filmi 23.30 Rnhaf,do is1"3 Mozarta 24.00 ndbrika: Effetto notte 0-15 R”ehv”ik - iz parlamenta din torni3 Mezzan°tte e RAI 2 7.00 Risanke 8.00 Film: Il dottor Crippen č vivo (krim., ZRN 1957, r. Erich Engels, i. Peter van Eyck) 9.30 Božanska komedija 10.00 Rubrika o protestantizmu 10.30 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno 6 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanki: Capitol, 15.40 Lassie, vmes (15.00) variete Tutti frutti 16.10 Dnevnik - kratke vesti 16.15 Film: Torna, caro Ideal (kom., It. 1939, r. Guido Brignone, i. Laura Adani) 17.50 Videocomic, nato šport 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nan.: Ispettore Derrick 21.35 Dok.: Claudio Villa 22.40 Dnevnik - nocoj 22.50 Dokumentarna oddaja: La grande utopia 23.40 Dnevnik, vreme, horoskop 24.00 Film: Monna Lisa (dram., VB 1986, r. Neil Jordan, i. Bob Hoskins, Michael Ca-ine) Lh. RAI 3 11.30 Vaterpolo: Sisley-Posk Split 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Rossellini, T-officina della storia 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok.: Prvo leto življenja 15.00 Dok.: Psihologija razvoja 15.30 Odbojka (ženske) 15.55 Film: Lucrezia Borgia (dram., It. 1940, r. Hans Hinrich, i. Isa Pola) 17.05 Risanka: Blob 17.15 Nanizanka: I mostri -Come non diventare un campione 17.45 Dok. oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Aktualno: Dan na preturi 21.45 Spovedi v postelji: Arsa-manda 22.25 Dnevnik nocoj 22.30 Ponedeljkov proces 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti RTV Ljubljana 1 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 TV Mernik, 10.55 Oči kritike 11.25 Film: Zmaga nad temo (ZDA, pon.) 13.05 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Utrip, 17.05 Zrcalo tedna, 17.20 Da ne bi bolelo - Za prostor pod soncem, 17.45 Oči kritike 18.15 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Knjiga, 18.25 Male zgodbe 19.05 Risanka 19.15 TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 TV drama: Šest oseb išče avtorja (Luigi Pirandello, r. Mile Korun, PD G Nova Gorica) 21.50 Dnevnik in vreme 22.05 Osmi dan 22.45 Slovenska klavirska glasba (zadnja oddaja) 23.20 Video strani TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - nemško prvenstvo 15.30 TVD Novice 15.40 Rubrika: Veliki tenis 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tednik: Settegiorni 20.30 Golden Juke Box 22.00 TVD Novice 22.10 Nogomet - špansko prvenstvo 23.55 Nočni boks rir RTV Ljubljana 2 17.45 Dokumentarec: Boj za obstanek - Slonje močvirje 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik in Žarišče 20.30 Izobraževalna oddaja: Drobno gospodarstvo - Mi in drugi 21.00 Dokumentarna oddaja: Eppur si muove 21.30 Druga godba: Trevor VVatts Moire Musič 22.25 Kontaktna oddaja: Perspektive RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 8.45 Country club; 9.30 Lahka glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.20 Melodije; 12.40 Revija ZCPZ 88: MeZ Milan Pertot; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Mojster, nikar!; 14.30 Gospodarska problematika; 15.00 Medigra; 15.10 Ekologija - danes za boljši jutri; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Po4 svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Pesmica; 9.05 Glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.20 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Glasbena tekmovanja; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije-, 23.05 Literarni nokturno. W-5*nalb ^no izank 900 1°'00 Zdrr° 12.40 H 12-30 Ca ,s» £££ Zatrimo zKz. RS Babiic Prezzo 9ioc0 c te 8*» or°0 !3'«ovt Za- gabi Gran RETE 4 1 ITALIA 1 8.30 Nan.: La grande vallata 9.30 Nad.: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nad.: Sentieri 14.50 Nadaljevanki: Topazio (1. del), 15.55 La valle dei pini 16.50 Nanizanka: General Hos-pital 17.55 Nadaljevanka: Febbre d'a-more (i. Rod Mullinar) 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Kviz: Telecomando (vodi Daniele Formica) 20.00 Nanizanka: Dragnet - Die-tro la maschera 20.30 Film: La battaglia di Ala-mo (vestern, ZDA 1961, r. John Wayne, i. John Way-ne, Richard VVidmark) 23.35 Film: Eleni (dram., ZDA 1985, r. Peter Yates, i. Kate Nelligan, John Malkovich, Linda Hunt) 1.45 Film: Il fuoco sotto la pelle (dram., Fr. 1954, r. Marcel Blistene, i. Giselle Pascal, Raymond Pellegrin) 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanka: Arnold 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Ragazzi della 3. C, 21.30 Visitors 22.30 Variete: Televiggiu 23.30 Aktualno: Ottanta non piu ottanta 0.25 Nanizanka: L’uomo da sei milioni di dollari 1.25 Deejay Television OPEON__________________ 12.15 Nad.: Marcia nuziale 13.00 Variete: Sugar 15.00 Nad.: Anche i ričchi pian-gono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra, 18.00 Ouattro donne in carriera 18.30 Dok.: Beyond 2000 19.30 Risanke 20.00 Variete: Sportacus 20.35 Film: Distretto 13 - Le brigate della morte (pust., ZDA 1976, r. John Carpen-ter, i. Austin Stoker) 22.30 Variete: Sportacus 22.45 Film: Troll (srh., ZDA 1986, r. JohnWechler) TMC______________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: GetSmart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nad.: Tris di cuori 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke: Snack 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Le ragazze di Hun-tington House (dram., ZDA 1973, r. Alf Kjellin, i. Shir-ley Jones) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Primi amori (dram., ZDA 1978, r. Joan Tewkes- bury, i. Richard Jordan, TaliaShire) 22.20 Variete: Ladies & Gentle-men 22.50 Vesti in Šport nocoj 24.00 Film: Cleopatra Jones - Li-cenza di uccidere (krim., ZDA 1973, r. Jack Starret, i. Shelley Winters) TELEFRIULI____________ 12.00 Nan.: Chopper One 12.30 Dok. o D'Annunziu 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Gente di Hol-lywood 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: I ragazzi di celluloide, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Košarka: Fantoni-Teorema 23.00 Nanizanka: Il grande teatre del West 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.00 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 19.00 Souvenir d'Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Potujte s Putnikom; 20.30 Loža v operi; 22.00 Nočna glasba. Vodo v Tržiču od včeraj klorirajo Na delu štiri ekipe tehnikov KZE V Tržiču se še ni poleglo razburjenje, prisotno med upravitelji, še bolj pa med občani, glede primera okužbe pitne vode v vrtcu San Nicolo v Ulici Prvega maja. Dogodek bo aktualen še nekaj dni, dokler ne bodo znani izidi analiz vzorcev vode, ki so jih zajeli včeraj dopoldne. Če je voda v omrežju dejansko okužena, oziroma, če gre za omejen pojav, bomo predvidoma izvedeli morda že v ponedeljek popoldne, bolj verjetno pa v torek ali sredo, saj je za izvedbo analiz potreben določen čas. S tem pa se polemike in kritike ne bodo nehale, kajti prav tržiški primer je razlog resnih pomislekov glede načina delovanja javne zdravstvene službe. Včeraj dopoldne se je v Tržiču zbral cel štab tehnikov in strokovnjakov KZE, ki so na sestanku s predstavniki občine določili kako bodo ukrepali, zato da bi čimprej dobili jasno sliko o kakovosti pitne vode na območju Tržiča. Štiri skupine tehnikov so poskrbele za odvzem vzorcev vode na devetnajstih različnih mestih. Tako so šest vzorcev vzeli na zajetju pri Ron-kah, dva vzorca v zbiralniku na griču nad Tržičem, po en vzorec na začetku in koncu Ulice Prvega maja, ponovno so vzeli vzorec vode v vrtcu, pri bolnišnici, na tržnici, v domu za ostarele, v Panzanu itd. Včeraj dopoldne so sprejeli tudi odločitev, da se voda do nadaljnjega klorira. Ukrep je začel veljati včeraj ob 14. uri. Z dodajanjem klora naj bi povsem onesposobili morebitne klice v vodi. To dokler ne bo zanesljivo ugotovljen vir okužbe. Na rezultat analize bo treba počaka- ti kakšen dan. Mogoče da bo celotna zadeva splahnela v valu polemik. Ne gre namreč pozabiti, da so koli bakterije ugotovili v vzorcu vode, ki so ga vzeli ze 20. septembra. Pri vsej zadevi zaskrblja, na to so te dni opozorili tudi upravitelji tržiške občine, način, kako so pri KZE obravnavali primer. Na Občini so menda čisto slučajno zvedeli za prisotnost klic v vodi. Uradno jih menda ni nihče obvestil. Od 28. septembra, ko je bil znan rezultat analize, pa je minil že več kakor en mesec. Preventivne ukrepe, predvsem preo-ved pitja vode v zgoraj omenjenem vrtcu, so sprejeli na Občini na lastno pobudo. V doberdobski občini so ugotovili primer okužbe z gozdno steklino Včeraj smo objavili vest, da bodo v decembru ponovili akcijo cepljenja lisic proti steklini s polaganjem posebnih vab. Skoraj istočasno pa je prispela vest o novem primeru okužbe, ki potrjuje, da ta nevarna bolezen še ni bila povsem zajezena. Na gozdni poti od Doberdobskega jezera proti Močilam je domačin pred dobrima dvema tednoma našel mrtvega jazbeca ter o najdbi obvestil gozdno stražo. Iz Padove, kjer opravljajo tovrstne izvide, so v petek sporočili, da je bil jazbec okužen s steklino. Pri goriški KZE in na Občini v Doberdobu so takoj sprejeli po zakonu predvidene preventivne ukrepe. Tako je župan izdal ukaz, ki prepoveduje prosto kroženje psov, četudi so bili cepljeni proti steklini. Živali je treba voditi na vrvici in biti morajo opremljene z nagobčnikom. Župan v ukazu nadalje priporoča nekatere dodatne ukrepe in prosi za sodelovanje občane. Vsak sumljiv primer obnašanja domačih živali naj takoj sporočijo na občino ali pa veterinarski službi, prav tako pa naj javijo morebitno najdbo poginulih živali. Nov primer stekline bo najbrž povzročil precej nejevolje pri lovcih na do-berdobskem območju. Prepoved prostega kretanja psov velja namreč tudi za lovske pse. Pri veterinarski službi na Goriškem ocenjujejo ta zadnji primer stekline ne kot novo žarišče bolezni, ampak kot posledico pomladnega vala okužbe. sZnano je namreč, da je inkubacijska doba bolezni pri jazbecih daljša kakor pri drugih živalih in zato tudi celoten potek bolezni, ki s.e skoraj gotovo konča s smrtjo, traja nekoliko dlje, kakor pri drugih vrstah živali. To je v tem trenutku najbolj verjetna možnost. Pomladi so namreč tudi na Goriškem tako kakor drugod v deželi, poskrbeli za namestitev posebnih vab s cepivom za lisice. Ta ukrep, ki ga bodo ponovili čez kakšen teden, naj bi skoraj v celoti ustavil širjenje bolezni med lisicami, ki so glavne prenašalke. V Gabrjah bodo danes oživili stari običaj ob martinovanju Ob 14. uri srečanje na vaškem trgu okrog kmečkega voza Pred nami je Martinov teden, po starem ljudskem izročilu pomemben mejnik v koledarju. Do Martina so vsi pridelki pod streho, začenja se zimsko ' mirovanje", čeprav na kmetih nikoli ne zmanjka dela. Martina, tega svetnika, ki ga Cerkev predstavlja kot vojščaka, bodo v teh dneh počastili z raznimi prireditvami verskega in družabnega značaja. Največ prireditev bo ob koncu tedna, saj je Martin v koledarju zabeležen v soboto, 11. t. m. Ponekod bodo Martina počastili že danes. Tako v Gabrjah, kjer bo popoldne na trgu pred sedežem društva tradicionalna družabnost. Ob 14. uri se bodo ob starem kmečkem vozu, okra- Tripani potrjen za predsednika Goriške hranilnice Deželni odbor je na petkovi seji razpravljal tudi o imenovanjih v javne ustanove. Tako je za predsednika Goriške hranilnice v naslednjem petletnem mandatu potrdil Antonia Tripani-ja. Tripani je na čelu Goriške hranilnice od leta 1984. Letak gibanja proti nasilju Predstavniki Gibanja proti nasilju iz Perugie in Gorice so tudi tokrat ob Dnevu oboroženih sil, poskrbeli za letake, na katerih v ironični luči opozarjajo na različne aspekte "vojaške obrambe" domovine in kakšne so bile posledice takega početja. Na belo-pla-vem letaku so zabeležili dve Italiji: prva praznuje in poveličuje 4. november ter denarno podpira vojaški stroj (ta stane 25 tisoč milijard letno); druga podpira politiko nenasilja, nasprptuje stroškom za vojaški aparat in se zavzema za razorožitev, tudi enostransko. Zborovanje CNA o finančni politiki - Združenje CNA prireja danes ob 10. uri v dvorani L. Fogar, na Verdijevem korzu 4, deželno zborovanje o linam čnem zakonu za leto 1990 in o posledicah, ki bi jih predvideni ukrepi imeli za drobno gospodarstvo. Združena ekipa MEBLO-IMSA v novi sezoni z domačimi silami V goriškem Kulturnem domu so v petek zvečer predstavili odbojkarsko člansko združeno ekipo Meblo Imsa, ki nastopa v tretjeligaškem prvenstvu, ter mladinsko ekipo Tecnoprogress, ki bo sodelovala v deželni konkurenci. O samih tekmovalnih programih ter o pomenu združevanja moči na tem področju so uvodoma spregovorili Ivan Plesničar, Aleksander Corva in Marjan Bevčar, ki so komaj sklenjeno sezono ocenili za najbolj uspešno, odkar je prišlo do sodelovanja med društvoma Val in Naš prapor. Vedeti je namreč treba, da so člani obdržali status tretjeligaša, v mladinskih vrstah pa so dosegli deželni naslov (under 14) in štiri pokrajinske na- slove (under 14, 15, 18 in superminiod-bojka). Druga novost, ki zadgva člansko postavo, pa je njena sestava. V tej sezoni bodo namreč nastopili le z domačim igralskim in trenerskim kadrom. Na petkovi predstavitvi pa je prišel na dan tudi problem, ki delno omejuje delovanje združenih ekip. Zaradi neuporabnosti štandreške telovadnice imajo velike težave s treningi in samimi prvenstvenimi tekmami. Čeprav so se o tem že pred meseci pogovorili na občini, kjer so jim obljubili takojšnji poseg za ureditev telovadnice, je stanje v bistvu ostalo nespremenjeno in štandreški športni objekt je še vedno zaprt. Ob koncu, po predstavitvi trenerjev in igralcev obeh združenih ekip, so pozdravili deželni predsednik odbojkarske federacije Iacolino, pokrajinski predsednik iste federacije Janucci, predsednik TO ZSŠDI Rupel, tajnik PO SKGZ Komel, predsednik štandreške konzulte Ressi ter predstavniki sponzorjev Zajec, Mikluš in Bednarik. Na sliki trenutek s predstavitve v Kulturnem domu. (foto Pavšič) SLOVENSKA SKUPNOST in KROŽEK ZA SOCIALNA IN POLITIČNA VPRAŠANJA A. GREGORČIČ vabita v petek, 10. novembra, ob 20. uri na Večer o položaju v Sloveniji in Jugoslaviji po sprejetju nove slovenske ustave Govoril bo podpredsednik RK SZDL VIKTOR ŽAKELJ. Večer bo v konferenčni dvorani Formentinijevega gradu v Števerjanu. b o u t i q u e DONHA Aliče TRZIC Drevored S. Marco 24 - Tel. (0481) 44509 Žrtev je 53-letni Walter Laurenti iz Škocjana Smrtna nesreča pri Zagraju Včeraj okrog 17.45 se je na glavni cesti med Zagrajem in Foljanom pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 53-letni VValter Laurenti iz Škocjana, Ul. Vespucci 5. Mož je sedel za volanom svojega avtomobila opel kadett in se je vozil proti domu, ko ga je najverjetneje obšla slabost in je izgubil nadzorstvo nad vozilom. Avtomobil je naprej oplazil nasprotno vozeči avto, nato ga je odbilo na drugo stran, kjer je obstal v ravnovesju nad jarkom. Reševalci so zato poklicali na pomoč tudi goriške gasilce. Na kraj nesreče so prihiteli še karabinjerji iz Gradišča in osebje goriške splošne bolnišnice, toda Laurentiju ni bilo več pomoči, ker je bil že mrtev. Truplo so nato prepeljali v goriško splošno bolnišnico. Tu so dežurni zdravniki ugotovili, da je mož najverjetneje umrl zaradi srčne kapi. Laurenti namreč ni v nesreči dobil nobenega zloma ali notranjih poškodb. Vzroki smrti bodo znani šele po obdukciji. Dinamiko nesreče preiskujejo karabinjerji iz Gradišča. DEŽURNA LEKARNA V GORICI AlVOrso bianco (Tavasani) — Korzo Italia 10 — tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 1 (Comunale) Ul. Terenziana 26 — tel. 482787. PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Venelo 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 šenem s pridelki iz njiv in vrtov, zbra li krajani in pevci. Po blagoslovu se bodo zadržali v prijetnem pogovor ob kozarcu domačega. V Sovodnjah in Štandrežu, pa še tie drugje, bodo podobna srečanja Prl hodnjo nedeljo. Arhivski posnetek - martinovanj v Gabrjah razna obvestila KD Oton Župančič priredi 11. nove!^. bra martinovanje v domu Andreja Bud la v Štandrežu. Pojasnila in prijave P Marti Zorn v Klancu, tel. 21407. ■ KD KRAS Dol-Poljane vabi na mam novanje, ki bo v gostilni na Kekcu Dolu 11. novembra ob 20. uri. Prijave n posredno v gostilni ali pri Aldu Crosel ju tel. 78327. , SPD GORICA priredi 12. t. m. pop0* dne v Ajdovščini vsakoletno družabno ob Martinu. Prijave v trgovini Bavcon 9. novembra. , i KD Jadro v Ronkah bo priredilo tec klekljanja. Pojasnila in prijave po tele nu 776123. prispevki V sklad za postavitev spornem deportirancem v nemških taboriš daruje Natjuška Mauri 50 tisoč lir. čestitke g5 Nona POLDA praznuje danes let. Še na mnoga leta v zdravju kličejo Milojka, Beti in Robi ter strična Darinka. kino Gorica ia CORSO 15.15-22.00 »Black rain« (Pl0gy sporca). VERDI 15.00-22.00 »Batman«. <( VITTORIA 15.30-22.00 »Alibi seducen Tržič EXCELSIOR 14.45-22.00 Tultima crociata«. »Indiana Jones TEATRO COMUNALE -GLEDALIŠČE 16.00-22.00 »Storia gazzi e ragazze«. Nova Gorica . tisoča - Nova Gorica 16.00 in . ’ etia“-ger v akciji«. Ob 20. uri »Vonj 9 SVOBODA - Šempeter 18.00 >PfeS1 Ob 20. uri »Pohotna Marylin«-DESKLE 17.30-19.30 »Rambo IH«- pogrebi Jutri v Gorici ob 9.30 Renato r iz kapele cerkve sv. Justa n vi' pokopališče, ob 13.15 Rerni<) ^ev lin icnlnčno tnnl Tl 1 SUlCS V sel iz kapele cerkve no pokopališče, ob sintin iz splošne bolnišnice v in na pokopališče v Šlovrencu ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije Mikulus vd. Gravner se iz srca zahvaljujemo vsem. ^ gre nami žalovali; posebna zahv tja g. župniku, darovalcem -c0 p vsem, ki so našo drago poK J spremili na zadnji poti. gvOJ^ Gorica, Oslavje, 5. rtovernbr se zahvaljujemo 9^g ra, temu zboru, pj-A^ Prisrčno ku, cerkvenemu m"*-', V7pj-»-. .„ zboru Paglavec, sekciji Gor*ž*,j predsedniku in članom s.uStvova in vsem, ki so z namLoTA. ob izgubi dragega MIRK ruret*^ Druži*13 J Podgora, 5. novembra j V knjižnici D. Feigel niso samo knjige Kmalu bogat servis dodatnih uslug Od konca prejšnje sezone deluje v obnovljenih prostorih Za nami je obdobje lepega vremena Včeraj otoplitev in padavine V prihodnjih dneh burja in mraz Nad vremenom se doslej,zares ne moremo pritoževati. Jesen je bila suha in velikih težav in nevšečnosti, razen nekaj meglenih dni, doslej ni bilo. Po napovedih vremenoslovcev, se je obdobje ustaljenega vremena prenehalo. Jesen, čeprav zaenkrat razmeroma topla, prehaja v zimo. Ta ni več daleč, čeprav v hribih še ni snega — tisto nekaj malega pred mesecem dni je pa skopnelo. Da smo že proti koncu jeseni priča navsezadnje tudi Martin. V koledarju je zabeležen prihodnjo soboto. V starih časih je pomenil mejnik za delo na polju. Do tega dne je bilo treba opraviti vsa dela in, kar je tudi pomembno, poravnati dolgove in najemnino za zemljo. Danes, z drugačnim načinom življenja, smo smisel za taka opravila povsem izgubili. Včerajšnja otoplitev je tudi na Goriškem prinesla izrazite padavine. Dež in predvsem nestalno vreme napovedujejo še nekaj dni, nakar naj bi se pojavila burja. Tista ta prava, ki z neba prežene oblake, čeprav je drugače sila nadležna. Letošnjo jesen še ni zapihala zaprav. Niti okrog trgatve, ko so pojavi takoimenova-na "Bendimška burja". Slane na Goriškem, v tej sezoni še ni bilo. Ni pa več daleč do nje, ugotavljajo tisti, ki se na vreme razumejo in ki predvsem verjamejo dolgoletnim izkušnjam. V prvem ali drugem tednu po vahtih je še zmeraj prišla. Na sliki (foto Čubej) jesenski motiv v ljudskem vrtu. Ugoden odziv na pobudo Kinema Jutri pregled japonskega filma Skoraj v celoti zasedena velika dvorana goriškega Kulturnega doma je spodbuden znak za novo sezono Kino-ateljeja. Sezona se je pričela v četrtek zvečer s francoskim filmom režiserja Bruna Nuyttena Camille Claudel. Seme, ki ga je skupina slovenskih filmskih navdušencev usadila pred nekaj leti, se je razvilo in rojeva svoje sadove,. Ob tem velja zabeležiti ugotovitev, da je Kinoatelje tudi tokrat zadel v črno in svojemu zvestemu občinstvu ponudil bogat izbor naj novejših filmskih stvaritev, predvsem tistih, ki so jih predstavili na festivalih v Cannesu, Berlinu in Benetkah. Z razliko od prejšnje sezone, ki je obsegala jesenski in pomladanski ciklus, so letos pri Kinoateljeju sklenili, da pripravijo zaokrožen niz petindvajsetih tedenskih projekcij. To izbiro, kot je na četrtkovi predstavitvi omenil tudi Aleš Doktorič, so narekovale same želje gledalcev, ki si prvenstveno želijo čimveč kakovostnih filmov. Kot smo že povedali, je letošnja sezona Gorica kinema izredno zanimiva in ponuja vrsto zanimivih evropskih stvaritev, seveda s posebno pozornostjo italijanskim avtorjem. Prihodnji teden, 9. novembra, bo na vrsti Lecontejev Gospod Hire (Franci- ja 1989). Glavni vlogi sta zaupani Sandrini Bonnaire in Michelu Blancu. Delo je bilo letos predstavljeno na festivalu v Cannesu. V tem mesecu si bomo lahko ogledali še dela Hočem domov (Francija 1989) režiserja Alaina Resnaisa, Rosalie gre nakupovat (ZRN 1989) Percyja Adiona in Kratki film o ljubezni (Poljska 1989) Krzistofa Kies-lovskega. Kinoatelje je soorganizator Pregleda japonskega filma, ki ga bodo od 6. do 8. novembra v Kulturnem domu pripravili Tržaška univerza, v sodelovanju s fakulteto za diplomatske vede v Gorici, Japonskim kulturnim centrom in Univerzitetnim kinematografskim krožkom in pod pokroviteljstvom ministrstva za turizem in prireditve. Vstopnine ne bo. Ciklus japonskega filma se bo začel jutri, zjutraj, ob 10.30, ko bo na vrsti predstava za šole. Ob 18; uri bo na* sporedu delo Potem pa režiserja Yos-hmitaua Morite, zvečer (ob 20.30) pa si bomo lahko ogledali Nakagawovo stvaritev Zgodba o strahovih. Torkov spored je naslednji: ob 10.30 projekcija za šole, ob 18.uri Biti moški ni lahko - nemogoča ljubezen (režija Yoji Yamada); ob 20.30: Suličar Gonza (M. Shinoda). V sredo pa se bo ciklus' japonskega filma sklenil takole. Ob 10.30: projekcija za šole; ob 18.00: Zakaj pa ne? (S. Imamura); ob 20.30: Devetnajstletnikov načrt (M. Vanagimac-hi). Na sliki (foto Pavšič) trenutek pred začetkom letošnje sezone Kinoate-ljeja. ,.Od konca lanske sezone deluje ^.ludska knjižnica Damir Feigel v Go-ci v večjih, primernejših in na novo , Premij enih prostorih v Križni ulici, J*1°r se je že pred leti vselila. Po t kaj mesecih premora, predvsem za-v u1 Postnih počitnic, smo se napotili * knjižhico in se pogovorili s knjižnico Luizo Gergolet, da bi kaj več 0 ®deli o delovanju tega pomembne-kultumega središča. Kakšne so novosti knjižnice v prijavi s prejšnjim obdobjem? ajprej moram povedati, da je Fe-lov°^a knjižnica pred obnovitvijo de-Unvi °bčašno, oziroma brez rednega han! T° pa zato, ker ni bilo v njej kra?e^ene sta*ne delovne moči. Več-na 1 So se morali obiskovalci obrniti cjr„.'Jrad Zveze slovenskih kulturnih Ure' V' Sedai 50 stvari, s tega vidika Uo saj 80 prostori knjižnice stal-Detu Prt;i 'n sicer °d ponedeljka do Urn med 10' in 12. ter med 13. in 17. 0cj ' razen ob četrtkih, ko je knjižnica Prta le v popoldanskih urah. k0 b tem pa bi rekla, da smo v času, Vp„s»o urejevali prostore, prejeli še novih knjig. Cu p9).Vse je na razpolago obiskoval-#yei9love knjižnice? In,/' Prvi vrsti seveda knjige, tako ita-- ■ ske kakor slovenske. T »n™!™!« pot ''jttttti, slovarji. Odvisno pač lao eb tri želja. Ob tem pa je na razpo-irfj, Vrsta revij, ki izhajajo v Sloveniji triki 'meistvu ter številni časopisi, ted-tudjln Petnaj stdnevniki. Razpolagamo tlun; Z ltalijanskimi časopisi in števil-Uo gi.Pnklikacijami, ki izhajajo občas-V 1 ob določenih priložnostih.« ižv6rP°9°voru z Luizo Gergolet smo H d e!\ Indi, da si knjižnica prizade-diva a,°i dobila čimveč knjižnega gra-PodrnK b* obiskovalcem lahko nudila slovar, ,n Pregled vsega, kar izdajajo renske založniške hiše. knjigo v Pomemben dejavnik Ljudske članir1Cf ^amir Feigel, ki je istočasno v Trstu Orodne in študijske knjižnice Za neic'Zadeva »javno delovanje«. Gre atere nove pobude, ki jih bodo KD JEZERO - DOBERDOB VESELO MARTINOVANJE Kruo folhl, •enal band šrreQ°onQ| SnUP'nQ GeruP° kuoP°" srern? 1 Puhentrukov 0v Qnu druge makakade munsb3 11 novembrQ u ke' uresničili v prihodnjih mesecih.V prvi vrsti gre omeniti skrb za najmlajše, osnovnošolske otroke. S tem v zvezi bo knjižnica, skupaj z Zvezo slovenskih kulturnih društev, pripravila več otroških uric, med katerimi se bodo naši malčki srečali z mladinskimi pesniki in pisatelji ter neposredno spoznali, kako nastaja slikanica, otroška pesmarica, knjiga ali pa strip. Ob tem pa imajo na sporedu še predstavitev knjig in publikacij, ki so vezane na goriški prostor. Mednje sodita tudi predstavitev revije Goriški letnik ter zbirke Jadranskega koledarja. Tudi Feiglu, po katerem nosi ime knjižnica, bodo posvetili posebno pozornost. S tem v zvezi pripravljajo večer, na katerem bodo odkrili tudi doprsni kip, ki ga izdeluje ljubljanski kipar Batič in ki ga bodo postavili ob vhodu v knjižnico. Poseben načrt Feiglove knjižnice pa zadeva ureditev mediateke, to je prostora opremljenega z monitorji in seveda s filmskimi kasetami. To središče bi v bistvu obogatilo in izpopolnilo delo Kinoateljeja, ki že razpolaga z več sto kasetami, ki pričajo o različnih dogodkih, tudi s krajevno tematiko. Ureditev take mediateke bi bila izrednega pomena, saj bi kot prva v mestu nudila vrsto uslug na tovrstnem področju. Tretji segment v delovanju Feiglove knjižnice pa zadeva etnografski odsek, ki je v bistvu nastal v okviru ZSKD, danes pa je vključen v delokrog knjižnice. Tudi v tem odseku se je nabralo že veliko materiala in to po zaslugi Zdenka Vogriča, ki se je temu zahtevnemu delu posvetil pred leti in zanj pokazal smisel in veselje, (pr) Na sliki (foto Pavšič) pogled na izposojevalni prostor Feiglove knjižnice. Glasbena matineja danes v avditoriju Kvintet trobil - Ouintetto Rossini -Ottoni di Pesaro, bo danes ob 11. uri koncertiral v deželnem avditoriju v Gorici, na glasbeni matineji, ki jo pripravlja društvo R. Lipizer. Koncert je okviru abonmajske sezone. 10. novembra ob 20.30 bo v avditoriju koncert pianista P. B. Skoda. KULTURNI DOM vabi na predstavitev GOTICA knjige »VENETI - NAŠI DALJNI PREDNIKI« ki bo v četrtek, 9. novembra 1989, ob 18. uri. Na predstavitvi bodo sodelovali avtorji knjige Matej Bor, Ivan Tomažič in Jožko Šavli. ATT S C) 1 PRESTimi/0 ■ Do trideset milijonov lir, ki i'h boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časoirnem roku do štirih let ■ V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s SAI a (0481) 387333 NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo 33 3 Banca Agricola Kmečka banka fes Gorica P _L red nekaj leti bi bili najbrž odgovori formalno uglajeni, a veliko manj občuteni. Ponavljali bi dokaj obrabljeno fomulo o prijateljskih dobrososedskih odnosih, a v besedah ne bi bilo občutiti nobene topline, nobenega iskrenega prijateljstva. Danes je, kot kaže, nekoliko drugače. Furlanija-Julijska krajina pa tudi Trst - navzlic konservativnosti Liste za Trst, ki se staplja, v raznih političnih krogih, se pa zato tudi nekoliko razvodenjuje - s simpatijo gleda na sosednjo Slovenijo, predvsem pa z veliko pozornostjo sledi procesu pospešene demokratizacije, obenem pa se tudi vprašuje, kakšna bo usoda Slovenije v okviru Jugoslavije. Priložnostni obiskovalec teh sprememb sicer ne bi dojel, saj od zunaj ni nobenih znakov, da bi se zlasti Trst zavedal svoje nove baricentrične vloge, ki je po eni strani posledica počasnega in tudi oviranega, vendar pa vztrajnega procesa evropske integracije, po drugi pa burnega dogajanja na Vzhodu. Pod to zunanjo lupino nezanimanja in značilno tržaškega »viva la, e po bon« pa se, kot kaže, nekaj premika in spreminja. »Nove vloge mesta,« pravi pozoren opazovalec tržaškega dogajanja, »se zavedajo predvsem nekateri gospodarstveniki in politiki, v splošno zavest pa še ni prodrla. V dolgem obdobju stagnacije, ki se je začela ob koncu sedemdesetih let, je kolesje precej zarjavelo in sedaj je treba vse zglobe namazati, da ne bodo škripali. V tem je mesto počasno - vsekakor bolj počasno od razvoja dogodkov - in ne dojema vseh možnosti in perspektiv, ki jih lahko nudi tudi bližnja prihodnost. Zdi se mi pa, da bo vsaj na ravni spoznavnega, na ravni zavesti razkorak kmalu presežen. Morda celo prej, kot bi kdo mislil. Seveda pa ni mogoče misliti, da bi mesto lahko naredilo tak korak samo, brez zunanje pomoči.« Stimulacija za večjo pozornost dogajanju na Vzhodu, predvsem pa za dogajanje v Jugoslaviji in na Madžarskem je prišla v glavnem od zunaj. Ob velikih naslovih, ki so jih italijanski časopisi posvetili v zadnjem letu Jugoslaviji, ob njihovem poročanju se je tudi Trst začel postopno zavedati, da tok velikih sprememb ni zajel samo daljne Rusije, pač pa so se najbolj korenite reforme začele prav pred njegovim pragom, takoj čez mejov Sloveniji in, za ped dlje, na Madžarskem. K prodiranju te zavesti, ki je na ravni dežele Furlanij e-Julij ske krajine veliko bolj prisotna, je prispeval tudi deželni sedež RAI. »V svojem poročanju,« pravi vodja uredništva Fulvio Molinari, »se trudimo, da bi presegli okvire provincialnosti in dali našemu dnevniku odprt vsedeželni značaj. Vse to pa nas sili k širjenju obzorij, k tolmačenju dežele kot odprte stvarnosti, ki ni zamejena z mejami. Povezanost širšega prostora je v dejstvih, v stvareh, še prej kot v politiki. Zato se trudimo, da bi obveščali ljudi o vsem, kar se pomembnega dogaja v deželi in tudi preko meje, saj gre za dogodke, ki -hočeš ali nočeš - zadevajo nas vse.« l^^ako pa odmevajo dogodki, »ki zadevajo nas vse«? Predsednik Inštituta Gramsci za Furlanijo-Julijsko krajino Giuseppe Petronio ne skriva svojega zadovoljstva nad propesom odpiranja: »Na kratko bi svoje stališče lahko prikazal s prirejenim rekom "komunizem je umrl, naj živi komunizem". Z umiranjem starega boljševiškega komunizma se začenja nova doba, obdobje " resnega" komunizma, ki je dinamičen in v stalnem razvoju. Dodal bi tudi, da je današnje dogajanje dokaz, da je v prejšnjih letih prevladova- Odmevi na burno dogajanje pri sosedih rri v vi • Tržaški pogled na slovensko pomlad Vojmir Tavčar Predsednik CK ZKS Milan Kučan, ena od duš slovenske pomladi Kaže, da se v Trstu, kljub razširjenemu konservativizmu, nekaj premika v odnosu do Slovenije in da v bolj naprednih političnih in gospodarskih krogih s precejšnjo simpatijo spremljajo proces demokratizacije in osvobajanja od navlak realnega socializma la skleroza. Mislim, da socialistično gibanje dokazuje svojo življenjskost v iskanju novih možnosti. In to iskanje bo perspektivno ob kritiki lastnih napak in devicij, a ob istočasni ostri kritiki vseh napak in deviacij kapitalizma. Odpoved temu, kar je bil doslej realni komunizem, ne sme pomeniti tudi odpoved kritiki kapitalizma in zahodnega sistema.« Stališča Slovenije in njena prizadevanja pa pri sosedih niso dovolj poznana. »Pametno bi bilo,« meni novinar Sergij Kocjančič, ki kot posebni poročevalec TG3 sledi dogajanju v Vzhodni Evropi, »da bi slovenski politični krogi napeli sile in v še večji meri pokrbeli za obveščanje sosednjih dežel. V sodobnem svetu je uspešnost precej odvisna tudi od "imagea".« ' cena procesa demokratizacije v Sloveniji je v splošnem pozitivna, obenem pa je v vseh tistih, ki spremljajo dogajanja preko meje, zaznati tudi precej zaskrbljenosti, ker je dogajanje v Jugoslaviji in na Balkanu sploh težko predvidljivo in ker bolj nasplošno je za Vzhod značilno obdobje velike negotovosti in nestabilnosti. »V socialističnih državah,« trdi Kocjančič, »politični vlaki peljejo v isto smer. Hitrost teh vlakov pa je zelo različna, kar povzroča včasih hude zastoje. In tudi v Jugoslaviji taki konvoji vozijo z zelo različno hitrostjo, kar je bilo sicer opazno že za časa Tita.« »Ocena doga- janja v Sloveniji,« pripominja deželni odbornik Gianfranco Carbone, »je nedvomno pozitivna zaradi duha reform in zaradi izrazitega procesa demokratizacije. Ob tem procesu demokratizacije pa bodo prišla v slovenskem in zlasti jugoslovanskem okviru še izraziteje na dan ekonomska protislovja, ki so odraz obstoječe gospodarske krize. Politični problem, ki si ga morajo postaviti zahodne države je, kako podpreti ta proces demokratizacije.« Italija se tega dobro zaveda, pripominjajo nekateri gospodarski in politični opazovalci, da mora podpreti Jugoslavijo v njenih prizadevanjih za premostitev gospodarske krize, kot dokazuje po eni strani takoimenovana "jadranska pobuda" in po drugi tudi štiristranska konferenca (Italija, Avstrija, Jugoslavija, Madžarska), včasih pa je res vprašanje, kako pomagati Jugoslaviji. Zakon o tujih vlaganjih je pripravljen, manjkajo pa na primer ostali zakoni, ki bi dali tujim, zlasti italijanskim gospodarstvenikom jasnejši okvir. Na finančnem področju obstaja možnost donosnih investicij, medtem ko je v industrijskem sektorju veliko večja nejasnost, ker nihče ne ve, do kolikšne mere je nihajoča gospodarska politika načela celoten proizvodni stroj. Glede gospodarstva pa ti opazovalci niso zelo pesimisti: po njihovem mnenju je največja zavora za tuje naložbe predvsem nejasen in negotov politični položaj. Poleg tega, pripominjajo s precejšnjo preseneče-nostjo, Jugoslavija ni doslej izkoristila nekaterih ponujenih možnosti, kot je na primer sporazum Goria-Mikulič, ki bi lahko v večji meri povezal italijansko in jugoslovansko gospodarstvo. In ob gospodarski krizi, kakršno preživlja Jugoslavija, bi bila taka povezava najbrž koristna. Težavni odnosi med jugoslovanskimi republikami pa so najbrž onemogočili izkoriščanje sporazuma Goria-Mikulič in navezavo tesnejših stikov z Italijo, kar lahko povzroča določene težave tudi nekaterim področjem kot je Furlanija-Julij-ska krajina, ki so vezana na to sodelovanje. l^^ot sredozemska država in kot članica EGS je Italija, poudarjajo v Furlaniji-Julijski krajini, zainteresirana za pomoč Jugoslaviji, kot dokazuje tudi nedavno srečanje med Andreottijem in Markovičem v Bujah in kot dokazujejo posegi italije v Evropski skupnosti. Kaj pa lahko prispeva Fur-lanija-Julijska krajina? »Osebno se zavzemam,« pravi deželni odbornik Gianfranco Carbone, »da bi oblikovali hipotezo gospodarskega sodelovanja med Furlanijo-Julijsko krajino in SR Slovenijo, ki bi jo lahko finansirali s sredstvi, ki jih ima zunanje ministrstvo na razpolago s skladom za kooperacijo in razvoj. Zakaj bi ta sredstva trošili na primer v Peruju? zavedam se, da je tudi pomoč latinsko-ameriš-kim državam potrebna, še bolj nujno pa se mi zdi, da se del teh sredstev potroši na območju, s katerim smo p°" vezani neposredno. Ta zamisel je v skladu z italijansko politiko in z jadransko iniciativo, o kateri govori zu-nanji minister De Michelis. Uresnicp-jemo jo pa v okviru skupnosti Alpe Jadran, kar je v naši pristojnosti.« P * 1 vropski poslanec Giorgio R°s setti s svojega strasburškega zornega kota opazarja na drug vidik. »V prej' šnjih dneh,« pravi, »se je sestala konU' sija evropskega parlamenta za stike z Jugoslavijo, ki ji predseduje grški p°' slanec Avgerinos, njen podpredsednik pa je italijanski socialist Laroni. Na osnovi mojega poročila je komisi]8 sklenila, da bo v najkrajšem času pr°' sila za srečanje z jugoslovanskim veleposlanikom v Bruslju, da se bo zavzela za pogostejše stike med evropskim parlamentom in jugoslovansko skupščino in da bo pozorno sledila problemu človeških pravic in še zlasti procesu proti Azemu Vllasiju. Ob tem P8 smo na vrsti neformalnih sestanke poudarili, da problem sodelovanja z Vzhodno Evropo ne sme zasenčiti odnosov med EGS in Jugoslavijo, in smo razmišljali o misijah v Ljubljano, Zagreb in Beograd, ki naj bi konkretno podprle možnosti sodelovanja, ki 5 bile dogovorjene na srečanju v Bujah.« Rossetti pa opozarja tudi na drug dejstvo. Jugoslavija meji na držav^ (izjeme so Albanija, Bolgarija in R°' munija), ki so članice Evropske skupnosti ali pa se tej skupnosti približujejo, kot Avstrija in Madžarska. V svetu, v katerem se vse hitro spreminja in katerem je pod vprašajem ravnovesj Jalte, je po njegovi oceni treba tud globoko razmisliti o pojmu in pomen ^ neuvrščenosti. Evropska opčija po njegovem mnenju danes ne pomeni ye opredelitev za enega od blokov, pač J lahko odraz ambicije, da se prispeva širšemu procesu integracije. Iz besed tržaških sogovornikov J jasno razvidno razmišljanje o tern. kako bi po eni strani lahko podprl proces demokratizacije v Sloveniji, se^ veda brez vsakršnega vmešavanja notranje slovenske in jugoslovansk razmere, po drugi kako bi prispevali ohranjevanju jugoslovanske držav ■ Dilema je tem bolj žgoča, ker bo P oceni nekaterih tržaških krogov g°s^ podarska kriza zelo ostra predvsem južnih republikah, ker se bo nadalj^ valo soočanje med reformisti in ce tralisti (čeprav prevladuje vtis, da ce tralistične sile ne bodo prevlada r ker bi na ravni upravno-političneg sistema Slovenija in Hrvatska lan. šli svojo pot. Kako bodo lahko r®Puge like še komunicirale med seboj, ce razlike poglabljajo? Kam lahko Prl de proces razlikovanja? O športno prispodobo bi lahko r li, da tržaški in deželni krogi navij za Slovenijo in Hrvatsko, čeprav ) nekatera stališča še niso povsem J8^ »Kot opazovalci zelo pozorno a. procesu liberalizacije in demokra cije,« pravi Fulvio Molinari, »tudi ■ radi stikov, ki jih imamo s sosednja območji. Iz srečanj s kolegi in 5 P ^ stavniki Slovenije pa sem imel vti ■ je uvajanje političnega pluralizma . kaj zmedeno. Kongresni doku®«J. ZKS se mi zdi s tega vidika ričen, saj je v njem veliko protisl ga. Kljub tem nejasnostim pa sm^anje zainteresirani za slovensko is ^0. pluralističnega sistema, ki naj bo lucija socializma in ne mehansko f a vajanje italijanskega večstranka ,j. Slovenija je s tega vidika pravi F tični laboratorij. In upam, da D eS-venskim raziskovalcem uspelo P ,, v ti v prakso tako v slovenski kot ^e. jugoslovanski stvarnosti meha ki jih sedaj teoretično obdelujejo- OKH*®1'* Bogata ponudba za božič in novo leto tudi v Miinchnu Na Bavarskem pričakujejo smučarje Na pobudo Kramer Expressa V Kvarnem ladja Iris Na Bavarskem so že pripravi] e-ni na letošnjo zimsko sezono. Lani So tudi pri njih imeli malo ali sPloh nič snega in so turistični operaterji v teh krajih, tako kot tisti na južni strani Alp, utrpeli Precej škode. Letos kar 90 krajev na Bavarskem, vsi so v Alpah, ponuja zimskoturistične pakete. Ponudbe so za vse žepe, ponekod (n. Pr. v Thurmsbangu že od 169,50 mark za enotedensko oskrbo) tudi nizke. V teh krajih imajo ve-uko toplic v katerih se bodo gosli® lahko odpočili. Običajno je v lužni Bavarski veliko snega. Tu so svetovno znani turistični kraji, med temi tudi taki, v katerih so že večkrat priredili zimske olimpij-ske igre in številna svetovna ter evropska prvenstva. V vseh teh krajih je veliko hotelov raznih kaloriji, gostinske usluge kmetje tlijo tudi v zimskem času. Smukca so vzorno urejena, dostop do njih je možen po številnih cestah. “drobnejše informacije o zim-pkem turizmu na Bavarskem nudi remdenverkerhrsverband Ostba-r®rn, Landshuter Strasse 13, D-400 Regensburg. Na Nemškem se že pripravljajo udi na božične in novoletne praz-jke. Božični prazniki so pri pri Uh največji praznik v letu. V . .ro vseh mestih še danes priredi0 sejme igrač. Najbolj znan to-sini sejem je v Niirnbergu, kjer J® osredotočena nemška industrija -prač, ki jih prodaja v ves svet. Udi Nurnberg je na Bavarskem. N Miinchnu so pripravili božič-11 Paket za bivanje v tem mestu v kasu od 1. do 24. decembra. V paru so vključeni prenočevanje v hotelu (seveda so upoštevane razne kategorije), karta za uporabo javnih prevoznih sredstev, vstopna karta v muzeje, vstopna karta v zoološki vrt, možnost poceni nakupov na munchenskem božičnem sejmu. Kdor bo v tem času bival v bavarskem glavnem mestu bo v že omenjenem paketu imel tudi možnost uporabe tamkajšnjih športnih naprav ter možnost obiska nekaterih najbolj znanih miin-chenskih pivnic ter drugih javnih lokalov. Turistični paket so v Miinchnu pripravili tudi za čas od 26. decembra do 6. januarja 1990. V bavarskem mestu Passau, ki je na meji z Avstrijo in nedaleč od Češkoslovaške, turistom, ki bodo pri njih preživeli Silvestrovo, ponujajo praznovanje na ladji, ki bo plula po Donavi ter obisk v enem tamkajšnjih gradov. Božične in novoletne programe imajo tudi drugod. V Stuttgartu, glavnem mestu Baden-Wiirtten-berga bodo ob letošnjih praznikih postavili neapeljske jaslice. Na glavnih trgih bodo imeli sejme igrač in vrsto koncertov. V Freiburgu in v vseh krajih tako imenovanega Črnega lesa (Schwarzwald) so že pred časom uvedli posebne pakete (plačaš dva, na počitnicah si tri tedne), istočasno pa blokirali cene. Te so enake kot pred letom dni, takšne bodo ostale do konca leta 1991. V Zvezni republiki Nemčiji je inflacija zares minimalna. V alpskih krajih Zvezne republike Nemčije zimske počitnice preživijo predvsem domači ljudje. Znano zimsko športno središče Oberstdorf K njim sicer pridejo tudi smučarji čija v zimskem času zanimiva tudi iz ZDA ter Velike Britanije, pa še drugače, saj poleg smučanja in iz katere druge dežele, kjer nima- ogleda božičnih sejmov nudi še jo na voljo veliko snega, oziroma marsikaj zanimivega. Tu obujajo kjer je ponudba slabša od tiste, ki starodavne ljudske praznike, ki jo nudijo Nemci. Sicer pa je Nem- jih je vse polno vse tja do pusta. Opatijska turistična agencija Kvar-ner-Express, ki ima veliko poslovalnic v vseh krajih na Kvarnem in tudi drugje v Istri, Dalmaciji in drugih krajih, je vzela v najem švedsko potniško ladjo Iris. Na ladji, ki je dolga 41 metrov, je prostora za 360 potnikov. V poletnih mesecih jo bodo uporabljali predsvem za potovanja v Benetke in druge kraje vzdolž Dalmacije, da bi tako ugodili željam in potrebam turistov, ki tačas letujejo v krajih v Kvarnem. Pozimi pa bodo prirejali turistična križarjenja. Več denarja za izkopanine v Solinu V neposredni bližini Splita, v katerem je znamenita Dioklecijanova palača, so tudi razvaline Solina, nekdanjega rimskega mesta. Že v preteklosti so na tem mestu arheologi iskali stare rimske palače. Na ogled tega kar so uredili vabijo tudi turiste. Premalo pa je tam urejenega, da bi bil kraj zanimiv za tujce, ki v poletnih mesecih drvijo tam mimo, da bi prišli v obmorske kraje Dalmacije. Arheologi v Splitu si že več let prizadevajo, da bi kopali dalje, da bi izkopali še marsikaj zanimivega. Načrti so že zdavnaj pripravljeni, dobra volja je tudi, manjka pa denar. Potrebovali bi ga veliko, 2,2 milijona nemških mark (zaradi nezadržne inflacije predračunov v dinarjih sploh ne delajo več). Zdi se, da bodo odgovorni v hrvaški republiki in tudi v Splitu sedaj dali na razpolago denar, saj bo leta 1994 v Splitu svetovni kongres za starokrščansko arheologijo. Splitčani pa bi gostom iz vseh držav sveta takrat radi pokazali nekaj več od tega s čemer se ponašajo danes. Prepričani so tudi, da bo bolje urejen in bogatejši arheološki center bolj kot danes zanimal turiste. Turistični sejem so že predstavili V Milanu spet BIT h(vwanski turistični sejem BIT (pri-s0 N6 leto bo od 21. do 25. februarja) B nekaj dnevi predstavili v s6jm9U’ BIT je predstavil predsednik Ptpri Lrancesco Colucci, ki je tudi Cev pdfdk Zveze italijanskih trgov-jejj,' Prihodnje leto bodo milanski se-turiz P°svel;ili predvsem poslovnemu tiilj „ Ppsebni oddelek bodo name-l\Ja .tnicarri za upokojence. ska , Sejmu bo sodelovala tudi Evrop-ob {".“misija za turizem. V Milanu bo evrn 1 Priložnosti priredila seminar ob Pskem letu turizma. V Glasgowu veliko kulture leta 1990 n°VoG,l?S?ow-u Bodo jeseni 1990 odprli 9 edališko hišo v kateri bo pro- stora za 2.500 gledalcev. Ob tej priložnosti bodo v tem mestu Velike Britanije, katerega zgodovina je tesno povezana z ladjedelništvom, priredili vrsto kvalitetnih in izjemnih kulturnih predstav. Z njimi nameravajo privabiti v mesto, ki ga turisti ne obiščejo, veliko ljudi iz vseh krajev sveta. V Glasgowu trdijo, da bo od prihodnje jeseni mesto postalo eno evrop-ksih kulturnih prestolnic, in da ne bo ničesar zavidalo Atenam, Firencam, Amsterdamu, Berlinu in Parizu. S prireditvami bodo pričeli 8. oktobra. V sezoni bodo tam priredili kar 40 svetovnih baletnih, gledaliških in koncertnih premier. Na njih bodo sodelovali svetovni mojstri odrske umetnosti ter dvanajst svetovno znanih orkestrov. Posebno pozornost bodo posvetili prireditvam, ki bodo prikazale zgodovino mesta. V stavbi železniške postaje bodo priredili razstave z zgodovinsko tematiko. V mestu igralnice tudi drugačne atrakcije V Las Vegasu zabaviščni park Nad 700 milijonov dolarjev bo ameriški finančnik Kirk Kerkorian investiral v izgradnjo velikega zabavišča v Las Vegasu. V njem bodo tudi hoteli s kapaciteto 4.000 liežišč. Novi zabaviščni park naj bi imel naslov MGM Grand. Kerkorian je namreč lastnik družbe MGM Grand, ki se je ločila od bolj znane filmske in televizijske družbe MGM — United Artist Communications. Kalifornijski miljarder je sicer filmsko družbo za 1,5 milijard dolarjev pred kratkim prodal avstralski družbi Quintex. V Las Vegasu, mestu ki je doslej bilo znano le zaradi tamkajšnjih igralnic in kot tako privabljalo veliko gostov, bo odslej tudi prostor za družinski turizem ob koncu tedna. Uredili bodo tudi prostore za kongresne prireditve. Brez dvoma se bo še bolj povečal prihod tistih, ki bodo šli v igralnice. Ob vsaki taki pobudi pa prihaja tudi do nekaterih težav. Družba Walt Disney, ki ima svoj veliki zabaviščni park v Orlandu na Floridi, je že najavila, da bo oporekala uporabi naziva MGM, kajti leta 1985 je prav ta družba s Kerkorianom podpisala pogodbo za eksluzivno uporabo naziva MGM. Ameriški turisti v vile in gradove Med ameriškimi in japonskimi turisti, ki pridejo na obisk v Evropo, jih je polno takih, ki si žele videti nekaj zares zanimivega in zanje izrednega. Zaradi tega je tour operater American Express, vodilni na tem področju v ZDA in prisoten s svojimi poslovalnicami v vsem svetu, pripravil pakete obiskov v nekaterih turistično sicer odmaknjenih krajih, v katerih pa imajo znamenite manj znane spomenike. Te posebne skupine turistov bodo obiskale nekatere najbolj znane vile v Venetu, lepe gradove in marsikaj temu podobnega. V ta namen so si pridobili naklonjenost nekaterih zasebnih lastnikov vil in gradov. V akcijo se je vključilo tudi italijansko ministrstvo za kulturne dobrine, ki želi, da bi se na tak način ovrednotilo spoznavanje italijanskih kulturnih spomenikov. V prvi fazi izvajanja te pobude pridejo v poštev nekateri spomeniki v krajih v Venetu in v Toskani. Kasneje bodo skušali vključiti v ta seznam kraje v drugih italijanskih deželah. Pravijo, da je pobuda v ZDA naletela na izredno ugoden odmev, saj tam nimajo takih zgodovinskih stavb. Tudi za Silvestrovo tujcem odprti gradovi na Angleškem nih Večkrat riHirm co Praviio. da iima vse lptn nnlnn rms- stavbp*?il\ večkrat vidimo mogočne sikdai dov v Veliki Britaniji. Mar-?°loitiri n6?1?' da lastniki teh gradov, čakov ekdanjih vsemogočnih graš-davki' 7° “Oteženi z najrazličnejšimi svoj araar j1 te9a so se odločili, da °9ledati j “bpreju tujcu, ki si ga želi žaslužijo n pn tem seveda tudi nekaj vodi skrinj, dlan graščakove družine “anah in, tl)nst°v po nekaterih so-skodeii 1™ ob koncu obiska ponudi ?° 9ra«čakiaja' -V dm9ih primerih pa Mtel. xafi svojo palačo spremenili v h]er je aj,.5 bo lahko prespal v sobi, Večerja l1*0 zgodovinskih spominov, fez din Dfl lVe,č,s,to let stari sobani, Ve*ike® L« °t aBk° šel na izlet po 9a ta obič®nnStyu, grofa ali princa, ki i P°doW u skrbno neguje. umskih turistvdlv,0b koncu leta' V l l0 novoletnp Crih agencijah ponudb- v Hever nPa^ete v starih grado-m t0n,obUske vM- 6 VKentu' 75 minut ? ? soba stan 12 Londona, sin- jine sobi 96 funtov, cena dvopos-sevna. °oe pa 1.59 w_____, ■ sobe tel 10 iil __________ ^ Zgradil §e Jl®d!deo ,°d glavne stavbe avbo pripravno za kongre- k6Veda všt^V52 funt'ov' V “eni ^ V- 10 v sobnn bogata jutranja malica, or služabnikprir?esei° stari in častitlji-?radu je nori domiselni lastnik tega se. Pravijo, da jima vse leto polno gostov. Tudi v Leeds Castle, 50 kilometrov stran od Londona, se bodo turisti lahko odpočili v novoletnih dneh. V gostišču v gradu jim bodo servirali srednjeveške jedi, v trgovini s spominki pa si bodo gostje lahko nabavili razne souvenire. Škotska je sicer bolj oddaljena, Londončani pa vseeno gredo v to deželo. V Duns Castle, nedaleč od Edinbour-gha, ki so ga turistom odprli šele pred kratkim, imajo samo 12 sob. Za 100 funtov gost lahko prespi, se zjutraj okrepča z malico, zvečer pa dobi še večerjo. Skoraj bi pozabili: čaj dobi zastonj, toliko kolikor si ga zaželi. Ta ponudba bo najbrž privabila več Škotov, ki so znani, da so zelo varčni. Sedanji zimski čas najbrž ni najbolj primeren zato, da bi mi obiskali Anglijo, VVales in Škotsko, saj bi z avtom morali vozi po deželi, kjer precej dežuje in kjer je tudi megla zelo pogosta, gradovi pa so mrzli, kajti kurjenje v njih je drago. Na pomlad ali poleti pa bi se tak izlet najbrž izplačal. Tudi zaradi tega, da bi ugotovili kako so nekoč bivali kralji, princi in graščaki, o katerih smo tolikokrat brali v raznih povestih. Hever castle v Kentu Povsod v Sredozemlju letos manj turistov V sredozemskih deželah bo letošnja turistična bera slabša od tistih v prejšnjih letih. Pomanjkanje snega v letošnji zimi je zelo prizadela turistične kraje v Alpah, od francoskih do švicarskih, avstrijski, nemških, italijanskih in jugoslovanskih. Onesnaženje morja, alge v prvi vrsti, so hudo prizadele turistične kraje ob morju, še zlasti tiste v severnem Jadranu. Politična nestabilnost v nekaterih državah je spet dodala svoje, saj turistu ni do tega, da bi odhajal počitnikovat v države, o katerih je govora, da v njih delujejo atentatorji, separatisti, itd. Vrh vsega je treba tudi vedeti, da so velike finančne družbe segle na področje turizma s tem, da so odkupile veliko delnic najpomembnejših turističnih družb. Te so v turistične naprave investirale veliko denarja. Kupile so letala. V toplih deželah so zgradile velike hotele. Zaradi tega je čisto razumljivo, da tak tour operater turista vabi, da potuje s svojim letalom in da preživi počitnice v takem hotelu, kjer je seveda zanj zaslužek večji. Nekateri tour operaterji so težave držav v Sredozemlju spretno izkoristili in turiste že preusmerili drugam. Zaradi manjšega števila turistov je eden največjih evropskih tour operaterjev, angleški Thompson, sklenil, da pošlje v prihodnjem letu 1990 en milijon manj turistov v sredozemske države. Nemški tour operator TUI International, ki vsako leto pošlje v tujino nad en milijon nemških turistov, je že povedal, da v prihodnjem delu ne bodo delali večje reklame za države v Sredozemlju. Nemci že nekaj časa kažejo manj zanimanja za te kraje. Podoben položaj je tudi v Italiji, ki je sredozemska država. Samo eden od velikih italijanskih tour operaterjev ni letos imel izgub v pošiljanju italijanskih turistov v druge države v Sredozemlju. Vsi drugi so letov imeli manjše število potovanj v tujino, pa čeprav greod Italijani čedalje bolj na tuje. V Italiji bodo v bodoče skušali poenostaviti ponudbo potovanj v tujino. Doslej je namreč vsak trgovec zahteval poseben dodatek za vsako takšno potovanje. Dodatek je bil različen od agencije do agencije, pa čeprav je šlo za isto potovanje. Dodatek, znan kot »tassa d'iscrizione«, bodo italijanski tour operaterji najbrž odpravili. Danes v italijanskem košarkarskem prvenstvu A-2 lige Osrednja tekma kola je v Trstu V današnjem kolu italijanskega košarkarskega prvenstva A-2 lige bo osrednja tekma v Trstu, kjer bo domači Stefanel igral proti Glaxu, iz Verone, ki ga vodi slavni trener Buc-ci. Glaxo je bil pred prvenstvom eden glavnih favoritov za prestop v višjo ligo, Buccijevo moštvo pa je doslej igralo s spremeljivo srečo in ima na lestvici enako število točk kot Tanje-vičev Stefanel, tako da na današnjem srečanju v Trstu favorita ni. Pred današnjo izredno pomembno tekmo v Sassariju proti ekipi Popola-re, ki ima dve točki kot goriško moštvo, je pri San Benedettu prišlo do novosti. Štirintridesetletni Ben Poqu-ette, 205 cm visoko krilo, je namreč novi tujec goriškega moštva. Čeprav so v teh dneh že krožile vesti o morebitni zamenjavi Johnsona ali-Var-gasa, je vodstvo goriškega prvoligaša včeraj zjutraj uradno sporočilo, da je za letošnjo sezono najelo Bena Pogu-etta. To pa je vse. Pri košarkarskem klubu namreč niso povedali, koga bo Poguette zamenjal. To bodo sporočili komaj v ponedeljek, tako da bo imel trener Bosini še čas za premislek in izreči dokončno besedo. Včeraj so v Turinu že odigrali anti-cipirano srečanje tega kola. Domači Ipifin je premagal Kleenex iz Pistoie s 103:86 (52:42). DANAŠNJI SPORED (17.30): Stefanel - Glaxo; B. Popolare - San Benedetto; Alno - Garessio; Annabella - Jollyco-lombani; Fantoni - Teorematour; Fi-lodoro - Hitachi; Marr - Braga. DANAŠNJI SPORED A-l LIGE: Be-netton - Neutroroberts; Enimont -Arimo; Irge - Phonola; Knorr - Philips; Paini - Cantine Riunite,- Pana-pesca - Messaggero; Scavolini - Viola; Vismara - Ranger. 1. jugoslovanska liga Ljubljančani zlahka SMELT OLIMPIJA - ZORKA 108:89 (56:41) SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Tomovič, Šiško 4, Zdovc 6, Bačar 2, Virant 2, Hauptman 21, Vilfan 45, Čurčič 5, Kotnik 23, Djurišič. LJUBLJANA — Ljubljančani so brez vsakršnih težav odpravili novinca v ligi, moštvo Zorke. Daleč najboljši na igrišču je bil Vilfan, ki je dal kar 45 točk. OSTALI IZIDI 5. KOLA: C. zvezda - IMT 110:84; Bosna - Gibona 81:86; Zadar - Vojvodina 113:89; Novi Zagreb - Partizan 55:59; danes: Sloboda Dita - Jugoplastika. Ob zadnji dirki v F1 Poleni ni konca ADELAIDE (Avstralija) — Časovna razlika nam žal tudi tokrat dela težave, kot pač vsakokrat, ko poročamo o dogajanju na drugi strani poloble. Ko to pišemo, se namreč zadnja dirka sezone (ki pa 0 prvaku ne odloča več) še ni začela, ko pa bo bralec vzel časopis v roke, bo že končana. Vsekakor povejmo, da je najboljši čas na zadnjih poskusnih vožnjah dosegel Senna, ki mu hude polemike zadnjih dni niso porušile ravnotežja, ali pa so ga morda še bolj motivirale. Iz njegovih izjav pa bi se dalo sklepati, da sta dokaj verjetni obe možnosti. Senna je namreč postal zelo veren, iz svoje vere pa črpa moč, a obenem nekakšno predanost v usodo, češ da je nekdo drug tam zgoraj, ki vleče niti vsega dogajanja. Ob Senni bo startal ta čas njegov največji nasprotnik, Francoz Prost. V drugi vrsti bosta presenetljivi Martini (minardi ford) in Nannini (benetton ford), v tretji pa Boutsen in Patrese (oba williams renault). Polom so doživeli pri Ferrariju. Mansell je bil sedmi, a Berger še slabši, šele štirinajsti. Kakšen prepad je med njim in Senno, zgovorno pričata dosežena časa: Senna je vozil v 1’16"665, Berger v 1'19"238. Kljub temu pa je bil zlasti Mansell bolj optimist kot dan prej in je omenil Madžarsko, kjer je imel prav take težave, a je zatem zmagal. Konec sezone pa seveda še naprej poteka v znamenju polemik in obtožb zaradi izključitve Senne. Včeraj se je spet oglasil predsednik mednarodne zveze avtomobilskega športa Balestre, ki je ostro polemiziral s Senno in Ronom Den-nisom: »V Adelaidu bo mednarodna avtomobilska zveza (FIA) slavila svetovnega prvaka, Alaina Prosta, in nobena oblast, ne politična ne sodna, nam tega ne bo mogla preprečiti, ker je svetovno prvenstvo naša last.« Šahovsko ekipno SP LUZERN — V 7. kolu svetovnega šahovskega ekipnega prvenstva je Jugoslavija remizirala 2:2 s Kubo. Lestvica je naslednja. Sovjetska zveza 22,5; Jugoslavija in Anglija 16, ZDA 15 (1); Madžarska 14,5; Kuba 13,5; Švica 12 (1); Nizozemska 10; Kitajska 9,5 (1); Afrika 9 (1). Maratona v New Yorku NEW YORK — Udeležence našnje-ga maratonskega teka v New Yorku so verjetno najbolj razveselili meteorologi, ki za danes napovedujejo skoraj idealne vremenske razmere. Tradicionalnega maratonskega teka se bo udeležilo okrog 26 tisoč tekmovalcev iz 60 držav. V italijanskem zastopstvu bo kar 741 moških in 113 žensk, med njimi pa bodo tudi Bordin, Poli, Betti- 01 in Foglieva. V ženski odbojkarski C-l ligi Bor Elpro odlično pričel Bor Elpro - Ghemar 3:0 (15:0, 15:11, 15:4) BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, Fo-raus, Stopper, Vidali, Sancin, Vitez, Fučka, Grbec, Ažman. TRAJANJE NIZOV: 10', 27', 17'; GLEDALCEV: 70; SODNIKA: Coroz-zatto (PN) in Shariat (TS). Padovski Ghemar, ki je v zadnjih petih sezonah dosegel prav toliko napredovanj, je sinoči v prvem kolu ženske odbojkarske C-l lige na svoji koži spoznal, da je nastopanje v državni ligi nekaj povsem drugačnega, saj te nasprotnik dobesedno ne pusti do sape, če se mu ne upiraš. In tako so Borove odbojkarice v slabih desetih minutah osvojile uvodni niz, ne da bi prestrašenim nasprotnicam prepustile niti točke. Plave bi si v tem delu tekme zaslužile oceno deset, če ne bi zgrešile kar sedem servisov, saj v ostalih elementih igre niso naredile niti ene napake, kar se redkodaj dogaja tudi v višjih ligah. V drugem nizu, ki je bil najbolj izenačen, so nasprotnice nekoliko reagirale, predvsem pa so popustile domače odbojkarice, ki sicer niso nikoli da- jale vtisa, da izgubljajo nadzorstvo nad dogajanjem na igrišču. Bor Elpro je vodil vse do izida 7:4, ko je nastopila kriza in Ghemar je povedel z 8:7, nato je bilo izenačeno do izida 12:11 za naše, ko je na igrišče stopila Vera Stopper, ki je dala odločilen doprinos k uspehu svoje šesterke. V tretjem nizu je bila premoč gostiteljic spet dokaj očitna, čeprav se jim je pri vodstvu z 8:4 zataknilo, k sreči pa tega objektivno šibkejše nasprotnice niso znale izkoristiti sebi v prid. V tem srečanju je bilo za plave predvsem važno prebiti led in to jim je odlično uspelo. Borovke so odlično sprejemale nasprotnikov udarec in z Maverjevo in Vidalijevo presenetljivo dobro blokirale. Grešile so veliko servisov, a mnogo je bilo tudi asov. Sprejem servisa je bil dober, vendar pa jim je pri tem nalogo olajšal Ghemar s slabimi servisi. Pavzi, ki so si ju plave privoščile v drugem in tretjem nizu, bi se jim lahko proti močnejšim ekipam hudo maščevali, toda splošen vtis o Borovem krstnem nastopu je vsekakor več kot dober in opravičuje pričakovanja Borovega tabora po visoki končni uvrstitvi. (ak) V košarkarskem prvenstvu D lige Borovci praznih rok TECNOLUCE- BOR RADENSKA BOR 95:83 (48:39) DR RADENS KA: Kovačič 2, Korošec 8 (2:2), Paulina 8, Pieri 34 (4:4), Persi 5 (1:2), Arena 8 (0:1), Blasina 10 (3:4), Smotlak 8, Kocman, Pertot. Sinočnji mestni derbi košarkarske D lige se je končal z zmago domačinov, ki so mani grešili od naših košarkarjev. Vsekakor je bila igra živahna, pa tudi polna napak. Do sredine polčasa je bila igra dokaj izenačena (13:13, 19:15 in nato 27:27). V tem delu se je zlasti izkazal Pieri, ki je dal kar 16 točk. Domačini pa so strnili vrste in povedli na 43:35. V drugem polčasu so naši že izgubljali za 15 točk (48:63), ko so s consko obrambo 1-3-1 zaostanek delno nadoknadili na 9 točk, več pa, žal, niso zmogli, tudi zato ker jim je proti koncu zmanjkalo moči. Naj omenimo, da so borovci to consko obrambo vadili le dvakrat, kaže pa, da bo to še kako nevarno orožje Borovega moštva. Od posameznikov naj omenimo do- ber nastop Pierija, ki je dosegel kar 43 točk, in Blasine, ki se je izkazal s protinapadi. (U. A.) V okviru Jadranove trofeje Danes v Repnu Igre pod košema V repenski telovadnici' bo danes prvi krog treh tekem Jadranove trofeje v mimbasketu Igre pod košema, na kateri nastopa šest ekip, in sicer Bor, Breg, Kontovel, Polet A in B, Sokol. Turnir je za letnike 1981 in mlajše ter tudi za začetnike letnika 1980. To je že druga izvedba tega Jadranovega turnirja, ki je lani zelo dobro uspel, saj so bile vse tekme dokaj zanimive in navdušenje najmlajših je bilo zelo veliko. Sicer pa je na tej prireditvi predvsem pomembno to, da se najmlajše »skozi igro« navduši za košarko. V moški C-2 ligi Naši nizajo točke MEBLO IMSA - VIVIL VILLA VICENTINA 3:1 (15:11, 10:15, 16:14, 15:11) MEBLO: Rajko in Diego Petejan, Feri, Koršič, Businelli, Vogrič, Tomšič, Superga. GLEDALCEV: 160 V polni telovadnici Kulturnega doma so domači pospravili prvi prvenstveni par točk. Obe postavi uvrščata mlade igralce, tako da smo prisostovali zelo dinamični in borbeni igri, ki je trajala več kot dve uri. Trener in igralec Petejan je stopil na igrišče le v polovici tretjega seta, tako da je pripomogel h končni zmagi svoje ekipe. Pravi "macht winner" pa je bil pa Aleš Feri, ki je v teku štirih setov dosegel 7 točk in kar 23 menjav. Sedmi igralec pa je bilo občinstvo, ki Je zaneseno navijalo za našo postavo. (Zip) OLVMPIA GORICA - PRATA PORDENONE 3:0 (15:10, 15:10, 15:9) OLVMPIA: Vogrič, A., S. in J. Trpin, I. Cotič, Dornik, Sfiligoj, Černič, Koffl-janc, Špacapan, Bensa. Pred domačim občinstvom je goriška 01ympia spet zmagala s čistim rezultatom. Nasprotniki iz Prate so prišli v Gorico s trdnim namenom, da drago predajo kožo in so se temu primerno tudi vseskozi upirali. 01ympijci pa so pokazali za razred boljšo odbojko, uspešneje so lovili, zlasti boljši pa so bili ob mreži. Nekoliko slabše kot_ ponavadi je bilo v bloku, medtem ko je bil sprejem še kar zadovoljiv. (M. Š.) PAV REMANZACCO - BOR CUNJA AVTOPREVOZ 3:2 (15:7, 9:15, 13:15, 15:9, 15:11) BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Giacca, Aiello, Marega, Stančič, Starc, Metom Pernarčič. Na svojem prvem prvenstvenem gostovanju je Bor Cunja Avtoprevoz nerodno izgubil. V prvem setu je plave presenetila hitra igra gostiteljev, tako da niso uspeli pravočasno dobiti ustrezne taktične rešitve in set se je končal v koris nasprotnikov. Ko pa so naši pričeli ostreje servirati in nevtralizirati nasprotnikove napade, se je igra zasukala. Žal so si borovci v četrtem setu ob vodstvu z 9* privoščili precej napak, tako da jih je nasprotnik dohitel in tudi prehitel, v petem nizu pa borovci zaradi prevelike napetosti in nekaterih prenagljenih sodnikovih odločitev žal niso zmogli učinkovito ogroziti nasprotnika in so tako končno zmago pustili v Remanzaccu. (Igor) Ženska C-2 liga: vse tri naše ekipe uspešne PRATA - SLOGA KOIMPEK 0:3 (9:15, 7:15, 5:15) SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Fabrizi, Grgič, Kosmina, Lupine, Marucelm Milkovič, Mijot, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar. Sloga Koimpex je na sinočnjem gostovanju odlično opravila svojo nalog0, Prata namreč ni tako slaba ekipa, kot bi dali misliti delni izidi setov. Podobn0 kot lani jo odlikuje močan servis (zlasti ena igralka servira s skokom in veliko' krat niza točke svoji ekipi kar sama) njena napadalna vrsta pa igra v glavnem hitro in z mnogimi kombinacijami. Pri Slogi Koimpex je tokrat Žbogarjeva igr®1, na krilu, v centru pa Katja Milkovič, in ta taktična sprememba se je izkazala k° izredno učinkovita. Sprejem, ki je v prejšnji tekmi včasih nihal, je bil tokra natančen, tako da so naše igralke takoj nevtralizirale servis domačink, odlič® blok pa jim je onemogočil napadanje. Sloga Koimpex je nasploh igrala zel umirjeno in enostavno, kar je spravilo na kolena Prato. (INKA) PAV NATISONIA - SOKOL INDULES 0:3 (8:15, 13:15, 2=15) SOKOL: Ušaj, Vidali, Pertot, Brumat, C. in L. Masten, Vižentin, Kralj, Škrk-Sokol Indules je v drugi prvenstveni tekmi premagal ekipo'PAV Natisom • V prvih dveh setih so Nabrežinke igrale pod svojimi zmožnostmi, predvsem zaradi mrzlega ambienta in se igralke niso dobro ogrele. Telovadnica namreč n bila segreta ne pred in niti med tekmo. Sokolovke so pa bile v ključnih trenl£' kih dovolj zbrane in osvojile oba uvodna seta. To predvsem velja za drugi set, K so že izgubljale z 11:13, nato pa z dobrimi servisi so nadoknadile in osvojile m • V tretjem setu so odbojkarice Sokola Indules igrale dobro od začetka do k°nc : tako da je trajal set le 12 minut. Omeniti velja tudi nabrežinske navijače, ki tu na tekmah izven domače telovadnice sledijo ekipi in z navijanjem moram podprejo sokolovke. (VIP) CELINIA - AGOREST 1:3 (15:12, 13:15, 12:15, 2:l5) AGOREST: Zavadlav, Vižintin, Roner, Luvisutti, Pelerin, Černič, Maraš Florenin, Braini, Pavšič, Scozziero. e Čeprav je bilo očitno, da združena ekipa Agoresta ni še dobro uigrana, vendar iz Maniaga odnesla dragoceni točki. Po prvem setu, ki so ga izgubil6; se naša dekleta zbrala, primerno reagirala in rezultat izenačila. Naslednji set J bil zelo borben in tudi živčen, veliko je bilo napak na obeh straneh, vendar premoč naših ob mreži pripomogla, da so set le osvojile in tako pridobile ^ samozavesti in koncentraciji. V 4. in obenem zadnjem nizu pa je bila prem Agoresta očitna. (R. I.) Ženska D liga: Brežanke kažejo napredek BREG AGRAR - VIRTUS 2:3 (12:15, 15:7, 4:15, 15:5, l3-^) BREG AGRAR: Debenjak, Elena in Tatjana Žerjal, Pertot, Canziani, Ga ro, Komar, Giorgi. ntjar Derbi drugega kola prvenstva D lige se je zaključil v prid Virtusa, ve v sta si bili ekipi skozi.vso tekmo precej enakovredni in sta se izmenjav j vodstvu. Pri Brežankah je opazna boljša uigranost med mlajšimi in izkušene) ^ igralkami, saj je rezultat tekme v primerjavi s prejšnjo očitno ugodnejši i y predvsem v drugem in četrtem setu, ko je bilo izpeljanih več zanimivih ^ Kapetanka Debenjakova je tudi tokrat dobro spodbujala in vodila igro Bre z Tie break je bil napet ih zelo negotov, žal pa trud Brežank, ki so se vseskm- v veliko mero požrtvovalnosti borile, tokrat ni bil poplačan. Ekipa pa iz dn dan napreduje in zato tudi rezultati ne bodo mogli izostati. (Giorgi) KONTOVEL - PROMOVOLLEY 0:3 (4:15, 10:l5'fabO, KONTOVEL: Legiša, Garbini, Janežič, Drasič, Jogan, Štoka, Cone Škerk, Repinc, Križmančič, Regent, Grilanc. jggše Čeprav so Kontovelke igrale dokaj dobro, so gostje zasluženo zmagale, so bile sicer učinkovite v napadu, nekoliko pa so šepale v obrambi. zelo Od posameznic naj omenimo dobro igro kapetana Legiše, ki je bila učinkovita v napadu in tudi s servisom. (M. Janežič) nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s L strani • Jadran (20:27), v 12. min. za 10 (24:34), v 16. min. kar za 15 točk (26:41) in verjetno je bilo že tedaj tekme konec. V tem prvem polčasu so jadranovci igrali zares slabo. Poprečni so bili v obrambi, saj so prejeli kar 48 točk, inv napadu so zgrešili sami nekaj »enostavnih polaganj žoge v koš«, kar jih je nato tudi zelo drago stalo. Nadoknaditi 15 točk proti takemu nasprotniku, ki je imel večjo število enakovrednih ■ menjav, ni lahko. V drugem polčasu so se jadranovci v 27. min. prilbižali na same štiri točke (55:59), prav tedaj pa si je Valter Sosič prislužil peto osebno napako in za naše je kazalo, da je vse že tedaj izgubljeno. Jadranovci pa so značajno reagirali: Čuk je nadaljeval z uspešno serijo metov (na koncu je bil skupno s Crestanijem s 26 točkami tudi najboljši strelec tekme), Pregare je pogumneje prodiral proti košu, Rauber in Daneu sta se dobro borila pod košema, Oberdan se je po uspešnem metu za tri točke točke opogumil in Battini je dal svoj doprinos v napadu. Skratka, z Jadranovo igro v drugem polčasu ne moremo biti razočarani. Da bi lahko naši sinoči osvojili prepotrebni točki, pa bi morali uspešno igrati skozi vso tekmo. V soboto čaka naše košarkarje še ena težka preizkušnja, gostovanje v San Lazzaro di Savena. To je nasprotnik, s katerim je Jadran v minuli sezoni izgubil v končnici prvenstva z 1:2. Letos pa sta obe ekipi na spodnjem domu lestvice. (B. Lakovič) JADRAN - DU.CA. VICENZA 84:96 (41:48) JADRAN: Sosič 3 (1:3), Pregare 16 (3:4), Daneu 17 (1:3), Čuk 26 (12:12), Rauber 10 (4:4), Oberdan 5, Battini 7, Pertot, Lesica, Stanisa. DU.CA. VICENZA: Recchia 7 (1:2), Sartori 8, G. Barbiero 9, Carollo, Di Monte 16 (3:4), Zuppel, Ferraboschi 5 (1:4), M. Barbiero 24 (1:1), Crestani 26 (12:14), Chiarello 1 (1:2). SODNIKA: Bianchi (Salerno) in Di Francia (Pozzuoli). Jadran 21:26; Vi-cenza 19:27. ON: Jadran 28; Vicenza 26. PON: Sosič (27), Čuk (35), Oberdan (39). TRI TOČKE: Battini 1, Oberdan 1, Pregare 1; G. Barbiero 3, Di Monte 2, M. Barbiero 1. GLEDALCEV: 600. Kras trebi tudi zavleče v pričakovanju ugodne priložnosti zazanesljiv napad. Sinočnji rezultat 5:4 v korist Krasa skriva dokaj slaba srečanja in jeclro dvoboja je bilo samo v emotivnosti. Branka Batinič ni na primer nikoli pritisnila na plin. Večkrat je morala celo vabiti nasprotnice k napadu, da je lahko pokazala svoje vrhunske obrambne poteze. Če so se nasprotnice ob dolgih napadih nekoliko opogumile, je sama napadla in večinoma tudi zelo uspešno. Poljakinja Stel-mach ji ni nudila nobenega resnega odpora. Oblačiti se je začelo ob stanju 2:3 za gostje, ko je Alenka Obad zelo nerodno izgubila. V obeh setih je z neverjetno lahkoto prodirala vsakič, ko je napadla, ni pa našla poguma, da bi izvedla svoj načrt do konca. V drugem setu je na primer vodila z 19:12, ob popolni otrplosti pa je naposled izgubila. Po zelo hitrem intermezzu Batiničeve proti Stelmachovi, za katero je bilo 12 točk v drugem setu odločno preveč, je bila za mizo ponovno Obadova. Na njeno srečo je bila Mattevijeva pod še hujšim psihološkim pritiskom in rezultata 21:11 in 21:17 sta bila veliko presenečenje. Sicer sta bili obe igralki trdi od straha. * Tekmo je zapečatila Tanja Ravbar. Izgubila je prvi set, vendar je bilo jasno, da se je igralka trudila, da bi ohranila mirno kri in mislila na razvoj vsake akcije. Z zanesljivim 21:17 je izenačila, tretji set pa je bil prava igra živcev. Krasovka je v končnici povedla že na 18:15, nevarnost pa ji je pretila prav do kraja in 21. točka je prišla kot veliko olajšanje. Žal je tudi na sinočnjem srečanju bil obisk gledalcev majhen, kar seveda ne zadovoljuje vodstva Krasa. Resnici na ljubo je srečanje s klasičnim izidom 5:4 izredno dolgo in le z težavo lahko polarizira zanimanje občinstva skozi celo svoje trajanje. Uzakonitev igranja na dveh mizah bi korenito skrajšalo trajanje tekme in morda privabilo več ljudi na tribune. (Bruno Križman) Kras - Auer Ora Platter 5:4 Ravbar - Mattivi 0:2 (12:21, 24:26), Batinič - Pernstich 2:0 (21:12, 21:9), Obad - Stelmach 0:2 (15:21, 9:21), Batinič - Mattivi 2:0 (21:6, 21:8), Ravbar -Stelmach 0:2 (7:21, 10:21), Obad - Pernstich 0:2 (19:21, 19:21), Batinič - Stelmach 2:0 (21:17, 21:12), Obad - Mattivi 2:0 (21:11, 21:17), Ravbar - Pernstich 2:1 (17:21, 21:17, 21:19). kratke vesti 3 Tenis v Parizu: finale Becker-Edberg ^c. PARIZ zahodni Nemec ker in Šved Stefan Edberg sta anske9a mednarodnega teniškega dvo prvenstva v Parizu. , yxmeri Becker je v polfinalu premaga Račana Johna McEnroea s 7:6, 3:®'meričan tem ko je Edberg odpravil tv Kricksteina s 6:4, 4:6, 6:2. .‘SSSSE®* tekltj REGGIO CALABRIA V/^veZ6 -o pokala evropske odbojkar5 ^ (15-Nausicaa iz Reggio Calabrie RapiO 13:15, 9:15, 15:5, 15:10) premaga ® bil0 0 Bukarešte. Celotno srečanje J pet: Y- dobri tehnični ravni, P°seb"ta se ek'P katerem sta 3:0 Catania - Battipaglia k0ja MILAN V anticipiran' mA<-&. italijanske odbojkarske Al ujLnti Ba je bil prvi set v stalno menjavali v vodstvu. emenb paglia s 3:0 V A2 ligi — Gividi Milano - Cedisa^--eggjo idi: lldlljailbiie wuuujxv^—- _icel ale Catania premagal i em‘lia uber Bologna - TranscooP . 3;0. 3:1, Tomei Livorno - Bron V italijanski nogometni A ligi Milan - Juventus Derbi kola tokrat v Milanu j,,^as‘čni dvoboj med Milanom in D ®ntus°m na San Siru je daleč naj-fa ®®.mbnejša tekma 11. kola v itali-st ■. nogometni A ligi. Ob strani mu mJi kvečjemu še spopad v Genovi y Sampdorio in Romo. zm 6 pride tokrat v poštev le D"®ga'. kajti vsak drug izid bi nemara v da se morajo Sacchijevi varo- m ,C1 tudi letos zadovoljiti samo z anmf^.drdm slovesom. Kaže, da no-ja)®etaši Reala v sredo le niso bili Van ”krvoločni«, saj bosta Baresi in basten kljub udarcem na svojem Sovi * Pri Juventusu pa bo manjkal tiari 1 Aleinkov. V zvezni črti ga bo Da i°mestil Fortunato, v vlogi libera PaI°,° sPet igral Tricella. ina ainese spet čaka pomembna tek-čan'Za ebstanek. Tokrat bodo Videm-tren - 19,raii v Cremoni, kjer je še lani ziar5 nPh°v zdajšnji »mister« Maz-r0rj r®^a bo igrati bolje kot proti Ve-Pv‘_ srcer zna biti poraz neizbežen, kipa ]e popolna. pQt aradona je včeraj redno treniral, era ko ga je v petek »bolel hrbet«. Se ima za užaljenega in ni gotovo, da bo danes igral z Leccejem. Baje čaka, da se mu Ferlaino opraviči za dogodke s pokalne tekme proti VVettingenu. DANAŠNJI SPORED: Bari - Genoa; Cesena - Ascoli; Cremonese - Udinese; Fiorentina - Bologna; Verona - Inter; Lazio - Atalanta; Milan - Juventus; Napoli - Lecce; Sampdoria - Roma. Triestina za točko Triestini v Pescari gotovo ne bo lahko, čeprav ima nasprotnik na lestvici samo točko več in je že zamenjal trenerja. Dejstvo pa je, da je Pescara doma v petih tekmah dosegel kar štiri zmage in igral neodločeno s Padovo. Gostitelji bodo nastopili brez močnih Pagana in Camploneja, pri Triestini pa bo manjkal Papais, ki je »duša« eki- . pe. Trener Lombardo bi se vsekakor na tem gostovanju zadovoljil s točko. DANAŠNJI SPORED: Ancona -Piša; Barletta - Como; Brescia - Fog-gia; Cosenza - Reggina; Messina - Li- cata; Monza - Catanzaro; Padova -Reggiana; Parma - Avellino; Pescara -Triestina; Torino - Cagliari. Pro Gorizia v gosteh Pro Gorizia bo skušala na gostovanju v Montebelluni. doseči zmago. Trener Trevisan (kaže, da ne bo igral) namerava okrepiti napadalno vrsto, a še ni določil, kdo bo igral poleg Sartora. Kandidata sta Juculano in Del Zotto. Olimpija z Veležem V 13. kolu 1. jugoslovanske nogometne zvezne lige bo Olimpija (ob 16.30) gostila mostarski Velež, ki v tej sezoni ne igra take vloge kot v prejšnjih. Pred sobotno tekmo (spet doma) s Crveno zvezdo računajo Ljubljančani na zmago. DANAŠNJI SPORED: Osijek - Hajduk; Dinamo - Sarajevo; Sloboda - Ri-jeka; Željezničar - Partizan; Crvena zvezda - Rad; Spartak - Budučnost; Vardar - Radnički; Vojvodina - Borac; Olimpija - Velež. Še trije tedni do proslave 120-letnice Sokola Zamejska telesna kultura ena najstarejših v Evropi Le še trije tedni nas ločijo od proslave 120-letnice slovenskega športa v zamejstvu, ki bo potekala, kot smo že poročali, v Kulturnem domu 24. novembra. Organizacijski odbor ima v teh dneh polne roke dela, saj je treba opraviti še vrsto nalog. Proslava sama bo imela širši značaj, saj so njeni pobudniki sklenili povabiti vrsto osebnosti iz javnega življenja, da bi dali poudarek njenemu pomenu. Označevali jo bodo tudi lepaki, tako da bodo z njo seznanjeni tudi širši krogi prebivalstva. Proslava samo bo imela v bistvu tri dele. V njenem okviru bo nastopil Tržaški oktet, nastopili bodo s krajšimi točkami športniki treh društev, na sporedu pa bodo nato še govori, pozdravi in izročitev prapora. Eden izmed glavnih pomenov prireditve pa bo tudi v tem, da bo poudarila kontinuiteto naše telesne kulture na tem ozemlju v zadnjih sto in več letih. Slovenska zamejska telesna kultura se lahko torej ponaša z letnico, ki jo uvršča ne le med naj starejše telesnokulturne organizacije v Sloveniji in Italiji, ampak celo v Evropi. Znotraj naše skupnosti pa je naš šport s svojo zgodnjo organiziranostjo tudi dejavnost, ki je v taki obliki nastala prej, kot pa večina političnih, družbenih, gospodarskih, kulturnih in drugih ustanov, s katerimi se ponašamo danes. Ustanovitev Sokola v Trstu pred dvanajstimi desetletji je zato vsekakor dogodek, na katerega moramo biti upravičeno ponosni. -boj- J7 organizaciji balinarske komisije ZSŠDI Danes zamejsko prvenstvo gtj.aaes bo na štirih pokritih stezah pri stv 2- zamejsko balinarsko prven-y ° Za dvojice, ki ga tudi tokrat organi-ko vedno bolj angažirana balinarska tn;« *5a Pri Združenju slovenskih špor-mh društev v Italiji. Zasf Upno 1,0 merilo moči 32 postav v So mpstvu devetih zamejskih društev, ki prvSe udeležila prejšnjega zamejskega štjr?n®tva. Vsako društvo bo zastopano s dvojicami, Polet in štandreški prj5 Pa s po dvema. Tekmovanje se bo ker ° Ze ot) 8' ur* ziutraj, m sicer zato, 2am°r9anizator razpolaga le s štirimi ste-radil' saj je bila Pristaniška ustanova za-dve llnančnih težav prisiljena podreti Stari S-tezi' namesto katerih je v teku ko majhne telovadnice za gimnasti-orn aradi vseh omenjenih nevšečnosti je jala *Zator določil, da bodo srečanja tra-Priš]Ur° ‘n detrt. v zvezi s tem pa bodo ]a a v Poštev nova mednarodna pravijo nagrade so letos izredno vabljive, uvrščena dvojica bo prejela za na- grado petgramski kolajni, drugi finalist pa se bo lahko ponašal s tremi grami in pol težkima kolajnama. Tretje in četrtou-vrščenemu paru pa bo namenjeno skupno šest gramov zlata. Vpisnina za dvojico znaša 13.000 lir. Če bo vse potekalo po načrtih, bi se morali četrtfinalni boji pričeti okoli 16.30, finale pa okoli 19. ure. Vsaka napoved o favoritih je izredno tvegana, saj se najmanj deset dvojic lahko vpiše v seznam zmagovalcev, pa tudi ostali so sposobni, če naletijo na srečen dan, prebiti se do naj višje stopničke. Vseeno pa lahko navedemo nekaj dvojic, ki jim je vsaj na papirju treba nameniti največ pozornosti. To so v prvi vrsti balinarji Sokola in Kraškega doma s postavami: Pertot - Mihelič, Stanisa - Peric, M. Škabar - Šuc in Succi - G. Škabar. Med outsiderje pa spadajo zamejski prvaki zgoniškega Krasa z Doljakom in Miličem na čelu. Skratka, obeta se ogorčen boj in prepričani smo, da nam bo tekmovanje pripravilo tudi marsikatero presenečenje. (Z. S.) Naš športnik - višja oblika sodelovanja w V soboto v Borovem športnem centru Šahovski turnir Športne šole pr V letošnji sezoni Športne šole Trst so naši osnovnošolci opravili že dva nastopa. V 0t9arv k teclruh sta bila namreč že na sporedu jadralno tekmovanje na »optimistih« (v “tzaciji TPK Sirena) in pa prvi izlet (pripravilo in vodilo ga je SPD Trst). Potei. ®0b°to pa bo začetek tretje tradicionalne vsakoletne prireditve, šahovski turnir. HovbJj 1)0 s podobno formulo kot v prejšnjih letih in sicer v treh dneh (11. in 25. “tura ter 2. decembra). lat)ko Umovanje bo v Borovem športnem centru, začelo pa se bo ob 15. uri. Nastopijo Prinp ,Vst učenci in učenke osnovnih šol iz Trsta in Milj, vsak udeleženec pa mora stl s seboj šahovnico, (boj) Bliža se zaključek leta in normalno je, da skušamo potegniti neke vrste bilance tudi, če je tako delo včasih nevhvaležno, a istočasno zelo odgovorno. Če je bilanca ali pregled vezan na nagrajevanja ali sestavljanja lestvice najboljših, je stanje še mnoao slabše. Naziv »Naš športnik« se je pri nas uveljavil leta 1984, ko smo prvič pristopili k specifičnemu načinu nagrajevanja športnikov. Takrat smo pričeli z nagrajevanjem najboljših telesno-kulturnih akterjev iz celotne Primorske ne glede na njeno porazdelitev v dve državi. Način izbora so določili organizatorji iz svojega področja samostojno, a vendar je bilo vodilo, da smo sosedje in da moramo le dobiti neko skupno povezavo, nekaj kar nas bo združevalo tudi v bodoče. Prireditev sama je bila vedno popestrena s kulturnim porogramom in tako se je krog organizatorjev razširil. Na naši strani sodelujejo poleg ZSŠDI še Primorski dnevnik, tednik Novi Matajur ter Radio Trst, na jugoslovanski strani Primorske novice, radio Koper in televizija Koper-Capodistria. Do danes smo imeli izmenoma ta srečanja v Trstu, Tolminu, Gorici, Izoli in lani v Zgoniku. Letos se bomo selili v Slovenijo. Pozitivno je dejstvo, da ta prireditev zahteva tudi določeno višjo obliko sodelovanja. Predvsem pride v poštev skupna neposredna radijska oddaja, sicer ni več nič posebnega, a je vendar znak določenih novih trenutkov ob meji. Ravno tako izide tik pred prireditvijo skupna priloga Primorskega dnevnika in Primorskih novic. V zadnjem obdobju je prireditev popestrila tudi razstava časopisnih strani, kjer so bili zabeleženi važnejši športni dogodki. Morda bo nekdo rekel: kaj je to vse? Da, strnjeno smo prikazali kako poteka prireditev, a vendar je še nekaj bistvenega in izredno važnega. Prepričan sem, da smo le na teh prireditvah imeli priložnost srečati športnike sosednje Primorske, ki so se uveljavili. Tako smo spoznali naše sosede olimpijce ali zmagovalce v velikih mednarodnih tekmovanjih, ravno tako smo lahko posredovali našim sosedom imena športnikov, ki so se uveljavili na tej strani meje. Ta prireditev je po svoje dokazala, da je pretok informacij tudi na tem področju le preskromen in da bi morali storiti kaj več, da bi spoznali in upoštevali realnost, v kateri eni in drugi delujemo. Vem, da je tako sodelovanje vezano na mnogo tehničnih težav; ne gre le za pretok informacij - in to pravočasno - ampak za možnonosti, ki jih lahko nudijo sredstva javnega obvšča-nja. Razširjeno poročanje pomeni tudi povečanje stroškov, a je to v sedanjih časih za sorazmerno majhna občila skoraj nespremeljivo - sklicujem se na zaključke posveta, ki je bilo pred nedavnim v Sloveniji o možnosti obstoja krajevnih časopisov. In prav zaradi teh objektivnih težav menim, da moramo vsaj enkrat letno vsaj strnjeno in shematično prikazati, kaj smo storili ali dosegli na področju telesne kulture, da podčrtamo uspehe naših tekmovalcev, ki so vložili mnogo truda in dela za dosego uspeha. Radijski hiši sodelujeta že vrsto let. Tako sodelovanje je vezano na razne mednarodne predpise, a formalne težave se dajo premostiti, če obstoja obojestranska volja in želja. In tudi to sodelovanje oplemeniti naše delo. To je priznanje za vse naše športne delavce in ne le za nagrajence. Seveda ni rečeno, da moramo vedno ohraniti enako obliko prireditve. Jo moramo popestriti in jo vskladiti z dogodki - tudi iz naše preteklosti. Pri tem sem se spomnil na zamisel, ki so jo imeli kolegi iz Gorice. Večer je bil nekje v> duhu spomina na izumitelja Rusjana] ki je tragično preminil, ko je preizkušal svoje nove letalo. Lani v Izoli so nam prikazali domačini del kulturnega življenja obeh narodnosti v tem delu Istre, ter pobude na šolah. Zanimivi so bili tudi pogledi starih športnih delavcev in tekmovalcev, ki so na tak način obujali spomine na svoja mladostna leta. Lahko storimo še kaj več? Prepričan sem, da je to možno, le nekoliko se moramo zamisliti. Nihče ne misli, da bi to morala postati megalomska prireditev; ne, to mora ostati srečanje med prijatelji, mora biti predvsem dan, ko se poklonimo tistim, ki so uspeli, ker so delali, ker so vlagali svoj trud. Priznanje občinstva med uspešnim tekmovanjem je vedno zagotovljeno, a žal le pre-mnogokrat pozabljamo na uspehe naših tekmovalcev. Zaradi tega moramo nadaljevati s tako pobudo, jo moramo zabeležiti v arhivih časopisov. Spomini mnogokrat zbledijo, a tiskana beseda ostane na razpolago tudi bodočim rodovom. Prepričan sem, da bo tudi letos dvorana polna ljubiteljev telesne kulture kot sem prepričan, da bomo tudi letos izbrali nazaslužnejše. ODO KALAN AJDINA rjju a' da se v občinskem rikrea->» ' Vadba °dv*ia predsmučarska telo- °b torkih in četrtkih ob ' naknadno javljen. ?sŠDrVALNI T£ČAJ V LIPICI čaj v T .obvešča, da je plavalni te-^bijeii lci še do nadaljnjega pre- vabUaL°GA in SK DEVIN Vahie ,,Da tradicionalno martino-Itpon „nedelj°' 12- t. m. Ob 13. uri i9. Urina Vremščico ali Nanos, ob :-0Oq ], vJrcerja- Predvidena cena ia 6283* ,?.a informacije tel. na št. tirUtlo Škk t0r StoPar ali 200236 - o&EVfN tatici' P°teka v šolski telo- v °vadha ^ev*nu predsmušarska 5®ak pn a ,za osnovošolske otroke 2°. ponedeljek in petek od 19. do n0 telovadba za odrasle l^Ure. deljek in petek od 20. do sitiuf.?0Y?mbra dalje bo po teža6 otroki8^* tečaj za osnovnošolci" Ure n,e ,Vsako sredo od 18. do bi. Plastični progi v Nabreka PlSOVAn! * ?li na t1,6 Pri odbornikih klu-št" 200236 ali 200912. ifiSŽKf1 ODSEK SPOT j. se b0 J* telovadba in rekrea-Ptf*??ta ji,ii e*a v telovadnici šole 4>ra i> v Drevoredu XX. šeklu ,clje n°vembra ob 20. uri. In-te1, 24248Vpisovanja Pavel Fac- DANES NEDELJA, 5. NOVEMBRA 1989 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Gorici, na Rojcah: Juventina -San Canzian 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici: Zarja - Santa Maria La Longa; 14,30 na Proseku: Primorje -Aguileia; 14.30 v Križu: Vesna - Terzo 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Gorici, igrišče v Štražicah: Az-zurra - Mladost; 14.30 v Sovodnjah: So-vodnje - Audax; 14.30 v Trebčah: Primorec - Junior Aurisina; 14.30 v Dolini: Breg - SanfAndrea; 14.30 na Padričah: Gaja - Opicina; 14.30 v Nabrežini: Her-mada - Kras NARAŠČAJNIKI 8.30 na Proseku: Primorje - Fortitudo; 10.30 v Tržiču, Ul. Boito: Romana - Juventina; 10.45 v Dolini: Breg - Zaule Ra-buiese NAJMLAJŠI 8.45 v Trstu, pri Sv. Ivanu: San Gio-vanni - Primorje; 10.30 na Proseku, Dom Ervatti: Portuale - Zarja Adriaimpex ZAČETNIKI 9.30 v Ločniku: Lucinico - Sovodnje; 10.30 v Doberdobu: Mladost - Ronchi; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Al-tura; 11.30 v Trstu, pri Sv. Alojziju: Mon-tebello - Primorje; 13.15 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Breg KOŠARKA DEŽELNI MLADINCI 9.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - San Benedetto; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona - Servolana IGRE POD KOŠEMA Telovadnica v Repnu: 9.00: Polet A -Kontovel; 10.00: Polet B - Sokol; 11.00: Bor - Breg. ODOJ3JKA UNDER 18 ŽENSKE 11.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Bor Friulexport JUTRI PONEDELJEK, 6. NOVEMBRA 1989 KOŠARKA DRŽAVNI MLADINCI 18.00 v Benetkah: Hitachi - Bor Radenska POJUTRIŠNJEM TOREK, 7. NOVEMBRA 1989 19.30 Oderzo KOŠARKA DRŽAVNI MLADINCI v Nabrežini: Jadran Farco Spet pester spored na Radiu Opčine Današnji spored Radia Opčine Od nedelje do nedelje, ki se bo pričel ob 15. uri, bo dokaj pester. Na sporedu bo neposreden prenos nogometnih tekem 2. amaterske lige s Proseka, kjer igra Primorje proti Ter-zu, in iz Bazovice, kjer se domača Zarja meri moči z moštvom Sante Marie (poročala bosta Bruno Rupel in Andrej Baldassin). Iz Doma pristaniščnih delavcev se bo javljal Zdravko Skupek, ki bo poročal o zamejskem prvenstvu dvojic. V našem večeru bodo še sledili prispevki Triestesport z novim tednikom Reporter po vsej deželi. Pred mikoro-fonom pa bo odgovorni urednik Triestesport; Jadran - Vicenza ali stari znanci; Bor Radenska spet poskuša (pripravlja Umberto Acerbi); o tekmah SZ Sloga poroča Pavel Morpurgo; novosti odbojkarske ekipe Bor Elpro; Andrej Baldassin bo še dal prispevek o namiznoteniškem srečanju ženske A lige v Zgoniku. Jutri ob 18. uri bo na sporedu Tedenski športni komentar, v katerem bo predvsem govor o smučarjih ŠD Mladina, ki so se dan prej vrnili s treninga v Avstriji. PODJETJE Centro della porta Ul. della Tesa 48 — TRST — Tel. (040) 393972 ZASTEKLITVE IZ LESA ALUMINIJA-PVC BLINDIRANA VRATA POLŽASTE STOPNICE + dostava in montaža + na sedežu velika razstava modelov Castiglioni obutve korzo u. saba 2 - tel. /64007 trst korzo del popolo 9 - tel. 72590 tržič JESENSKE IN ZIMSKE NOVOSTI Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ' ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG nedelja, 5. novembra 1989 Huda ustavna kriza zaradi prisotnosti sirske »okupacijske vojske« General Aun razpustil libanonski parlament V Dolini Bekaa volijo novega predsednika BEJRUT — Včeraj je bilo končno jasno, zakaj je dan prej predsednik libanonske krščanske vlade general Michel Aun nepričakovano izjavil, da ne bo bojkotiral in ogrožal zasedanja parlamenta, na katerem bi morali potrditi sporazum iz Taifa in izvoliti novega predsednika republike -maronitski general je namreč kratkomalo razpustil parlament. Sklep je sprejel po večurnem posvetovanju z najvidnejšimi krščanskimi politiki. Posveta se je udeležilo 20 ljudi, med njimi tudi vodja liberalne stranke Dany Šamun in krščanski poslanec Pierre Dakaš. Na njem so obenem sklenili, da bodo prihodnje politične volitve 7. januarja. Predsednik islamske vlade sunit Selim Hos je Aunov sklep ocenil kot nezakonit in protiustaven. Vršilec dolžnosti predsednika parlamenta šiit Husein al Husein je odpotoval v Pariz, kjer skuša prepričati krščanske poslance, naj se udeležijo zasedanja parlamenta. Že včeraj je kakih 20 muslimanskih poslancev v oklopnih avtomobilih in v spremstvu sirskih vojakov zapustilo zahodni Bejrut. Libanonski parlament namreč zaseda na malem vojaškem letališču Kalajat v Doli- ni Bekaa, ki jo nadzorujejo sirske vojaške enote. Sinoči je na tem letališču pristalo letalo s krščanskimi poslanci, ki so se pred državljansko vojno zatekli v Pariz. Njihovo število ni znano. Krščanske milicije so namreč že poskrbele, da so z vrsto atentatov na imetje prosirskih krščanskih poslancev opozorile ostale poslance, da je sedanje zasedanje parlamenta v senci sirskih tankov veleizdaja. Večina vzhodnobejrutskega prebivalstva je s splošno stavko in z množičnimi manifestacijami podprla sklep generala Auna. Sporazum, ki so ga s posredovanjem Arabske lige dosegli v savd-skem Taifu, je za generala Auna nesprejemljiv, ker ne predvideva takojšnjega umika »sirskih okupacijskih enot«. Ustavni položaj v Libanonu se je torej ponovno zapletel. Nedvomno je Aunov sklep protiustaven, koliko pa je ustavno zasedanje nekega parlamenta pred cevmi tankov neke okupacijske vojske, lahko razložijo samo v Damasku, kjer na njihovih zemljevidih sploh ni meja Libanona in Izraela, ker je vse to območje »Velika Sirija«. Libanonski krščanski premier general Michel Aun (AP) Mlada Švicarja med spanjem zgorela v vlaku MILAN — Potovanje v Italij0 dveh mladih Švicarjev se je tragičn0 končalo. Michael Riesen in Marc® Marky sta nameravala odpotovati v Ztirich s prvim jutranjim vlakom zato sta se odločila, da bosta prenočila v nekem vagonu, ki je stal na mrtvem tiru milanske železniške p°' staje. Okrog štirih zjutraj pa so železničarji opazili, da se iz vagona močno kadi, še preden so ugotovili; kaj se dogaja, pa so vagon zajel^ ognjeni zublji. Gasilci in železnih' ji so ogenj kmalu pogasili, žal pa s v priklopljenem vagonu našli trupla dveh mladeničev. Fanta sta verjetn zelo trdno spala in se nista zavedali kaj se dogaja. Umrla sta zaradi zadušitve. Mlada turista nista imel* pri sebi nobene prtljage in sam Michael Riesen je imel osebne dokumente. Ime druge žrtve so preiskO' valci razbrali na mesečni karti šv,V carskih javnih prevozov. V vagoni na mrtvih tirih prenočuje velik ^ brezdomcev in so zato podobne ne zgode dokaj pogoste. Pri Rimu vlak s tira Krajevni vlak, ki povezuje Cassino z Rimom se je včeraj iztiril zaradi manjšega zemeljskega usada. Noben potnik se ni poškodoval, pač pa so morali vsi kar peš po tirih do prve postaje (Telefoto AP) Parlamentarne volitve v Grčiji Negotovost glede novih koalicij ATENE — V Grčiji so letos že drugič politične volitve. 6,3 milijona Grkov bo danes izvolilo 300 parlamentarcev, ki bodo morali sestaviti novi parlament. Zadnje politične volitve so bile 18. junija in tedaj so v Grčiji izglasovali neobičajno vladno koalicijo, ki so jo sestavljali komunisti in konservativci. Ne socialisti (Pasok) ne konservativci (Nova demokracija) niso namreč zbrali zadostnega števila glasov, poleg tega pa so desnica in komunisti usmerili volilno kampanjo proti Papandreu in nekaterim njegovim ministrom. Obtožbe so šle tako daleč, da so se ministri znašli pred parlamentarnim sodiščem, Papandreu sam pa je izstopil s političnega prizorišča. Opazovalci menijo, da se tudi tokrat grška politična slika ne bo bistveno spremenila, pričakovati pa je tudi omejeno volilno udeležbo. Komunisti so že napovedali, da ne bodo več pristali na koalicijo s konservativci, slednji pa pri tej nenavadni obliki vlade vztrajajo; menijo namreč, da lahko samo taka vlada dokončno odpravi naraščajočo politično korupcijo. Iz ozadja pa Papandreu spodbuja vlado, v kateri bi sedeli socialisti in komunisti, saj obstaja možnost, da bi si nabrali dobrih 55 odstotkov glasov. Ne glede na rezultat, pa bodo morali grški volilci spet na volišča marca prihodnje leto, ko bodo volili tudi predsednika republike. Lider konservativcev Konstantin Mitsotakis na zaklju^. nem volilnem shodu (Telefoto A V petek izginil ameriški tanker LOS ANGELES — Od hudega petkovega neurja v tajskem zalivu pogrešajo ameriško petrolejsko ladjo Sea Crest, na kateri je bilo 97 članov posadke. Vest je včeraj posredoval losangeleš-ki lastnik ladje, družba Unocal Corporation. Med 97 člani posadke je tudi neki italijanski državljan, drugače pa večji del posadke sestavljajo Tajci, ki jih je kar 67. Glasnik družbe Unocal je povedal, da so imeli zadnji radijski stik z ladjo v petek ob 13.30, ko je bila ladja od Bangkoka oddaljena približno 270 milj. Na pomoč ameriški ladji so poslali nekaj letal in ladij ameriške družbe in tajske vojske. Poleg Sea Gresta na tem področju pogrešajo še dve ladji. Gre za eno vietnamsko in eno tajsko ladjo, o katerih ne vedo ničesar že od četrtka. Kot piše včerajšnji tajski dnevnik The Nation, naj bi bilo na obeh ladjah več-deset oseb. Za ameriško obmejno policijo so komunisti kot kužni bolniki PALERMO — Minister vlade v senci, prof. Cancrjni, je bil v središču neprijetnega mednarodnega nesporazuma. Prejšnji teden'je odpotoval v ZDA in od tod v Kanado, ko pa se je hotel ponovno vrniti v New York, mu je ameriška obmejna policija prepovedala vstop. Cancrini meni, da je prepovedi botrovalo zgolj njegova politična pripadnost. Minister vlade v senci je ta dogodek obširno opisal v palermskem dnevniku L Ora. V članku med drugim pojasnjuje, da je odpotoval v New York na povabilo skupine raziskovalcev in ne kot turist. Na meji med ZDA in Kanado pa so mu obmejni funkcionarji pojasnili, da morajo določene kategorije potnikov spoštovati stroga pravila. Ta pravila določajo, da tako rekoč vsakdo lahko pride v ZDA, omenjene kategorije pa se ne smejo več vrniti, ko enkrat prestopijo mejo. Katere pa so te posebne kategorije? Ljudje, ki bolehajo za tuberkulozo in aidsom ter sifilitiki in... komunisti. Očitno je obmejni funcionar poenostavil pojme o kužnih boleznih, političnem prevratništvu in navadno politiko. Odlok o minimalnem številu glasov TRENTO — Že na prihodnjih deželnih volitvah na Južnem Tirolskem-Tri-dentinskem bodo mesta v novem deželnem svetu najbrž dobile samo tiste stranke, ki bodo dosegle približno 2,85 odstotka glasov, kar pomeni, da bi moralo zanje glasovati približno 8.800 volilcev. Tak zakonski odlok je sprejel tamkajšnji deželni odbor, predlog zanj pa je izdelal socialistični odbornik Francesco Romano. Na ta način naj bi zmanjšali stroške za volitve in istočasno močno omejili pretirano število najrazličnejših volilnih list. Zakonski odlok^o najnižji stopnji doseženih glasov mora še skozi razpravo v deželnem svetu. Če bi se ponovili rezultati z zadnjih jesenskih volitev na področju Trenta, bi iz deželnega sveta izpadli liberalci, socialni demokrati, proletarska demokracija in neofašisti. ZDA in Avstralija podpisali pakt o vojaškem sodelovanju ZDA in Avstralija sta v Sydneyju podpisali sporazum, ki za naslednji .^a' let ureja vojaško sodelovanje med obema državama na področju 0j i** Sporazum sta podpisala ameriški obrambni minister Dick Cheney 1 Dju ' njegov avstralski kolega Kirn Beazley (desno). Na dvodnevnem *r ob®_ avstralski pomorski bazi Watson sta sodelovala tudi zunanja mims držav. Na pogovorih je ameriška stran zavrnila avstralski predlog ^g,0 A^1 learizirani coni na Pacifiku IMPORT- EXPORT MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV S. r. L 34132 TRST - Ul. Ghega 3 - Tel. (040) 62088/64310/64677 Tlx 460442 DILATS - Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322