121. števHka
Trst, v ponedeljek 2. junija 1902.
Tečaj XXVII
..Sdinoet" Izh t)s •■krst mm daa. ruo« tadtl) t«
f.r stalkiv, ob 4. ori mečet.
Itroiiin »tii: ca celo leto •••••>•• M kron
u pol lete .••••••••IS „
z t četrt leta •••••••• C n
ca ra mesec........ S kmi
>aročnino je plačevati naprej. Ha na-DČbe brez prilofane naročnine se apitit n oalra.	_
Po tobekarnah v Trato ae prodajajo po-aameane Številke po 6 stotnik (3 ■*€.); iste« Tnta pa po 8 stotin k (4 avč.)
Telefon Itr. 870.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edino«t" za Primorsko.
T edlaestl je Ml!
Oflssi
aa taCaaajo po vratah v petita. Za kratno aaročilo s primernim popor.tom Postaaa, osmrtnice in javne sahvalo do* ■aH oglasi Itd. se računajo po pogodbe
VtJ dopisi naj se poAiljajo aredatltva Nofvaakovani dopisi se ne sprejemajo Kokoplsi se ne vračajo.
Raročnino, reklamacije in oglaae spra-jiMi apravalStve. Naročnino in oglase je plačevati loco Trsi.
CrslslllT* Ib tiskarna te nahajata v
atlet Oarintia Stv. 12. Cpravnlitve, ta •prejemanje inseratov v ulici Moliš plcoolo itv. II. naiinir.
!sdajateij in odgovorni urednik Pran Oodnik.
Natisnila dekama keneorcija Iiata „Edinost,, v Trst
Bolesten klic'\
Pod naslovom »Bolesten klic Poljakov« je priobčil te dni »Indipendente« nastopni
članek :
Ako naj je veličina kacega naroda odvisna od zatiranja druzega naroda, potem pa daleč proč s takimi izvestnimi veličinami ! Kajti iste gotovo ne slone na neporušnih podlagah zgodovinskega prava in na etniiki tradiciji, ampak žive ob strašljivi zavesti svoje lastne slabosti in z uporabljanjem brutalne sile in jim je usojeno, da se porušijo.
Tako, prav tako..... Prusija. Ona gleda
grdim očesom, na svoje vztočne pokrajine, obljudene skoro izključno od Poljakov in besni po njih uničenju, zatiranju in ponem-čenju. Narodni boj med vlado prusko in poljskim prebivalstvom traja že mnogo let, ali nikdar se ni zadobil tako tragičnega in nasilnega značaja, kakor v teh zadnjih časih Po aferi dečkov v šoli vrešenski, preganjanih od učiteljev do krvi, ker niso hoteli v nemškem jeziku moliti svojim molitev, imamo sedaj drugo odurno epizodo v tej grozni *>orbi, ki se bije s toli nejednakim orožjem.
Prusija določa četrt milijona za kolonizacijo vztočnih poljskih pokrajin z nemškimi poljedelci. A ta odredba je tako kruta, tako brezobrazna v svoji odurni krivičnosti in odijoznosti, da novine berolinske nimajo niti toliko poguma, da bi govorile o njej, ampak delajo raje kakor da nič ne vedo o njej. V deželnem zboru pruskem, kjer razpravljajo o njej, skušajo vlada in pangermaneki poslanci, da bi z različnimi zaBukavanji in bistrimi zavijanji opravičili dotični zakonski načrt, ki pomenja najgrše kršenje ljudskega prava. Ali Poljaki so uprizorili dostojen in odločen 'protest, ki je ves kakor bolesten klic Poljakov, podrejenih Prusiji, a potem so korporativno zapustili dvorano.
Protesti Poljakov ostanejo brez odmeva, kajti diplomacija evropejska si je prisvojila komodno načelo, da je vsakomur svobodno delati v svoji hiši, kar hoče, ne da bi drugi imeli kaj govoriti vmes.
Na tekmovanju v mednarodni politiki se vsaka država udeležuje v gala-opravi in vsa olepšana, pustivši doma vest in umazano perilo. Vnanjost nam ugaja vedno, najbolj ble-šleea unifjrma ima vedno nadvladje, hinavstvo, najbolj uglajeno in najbolj duhovito, triumfira lahko.
Nikdo torej ne bo motil Prusije v nje nedolžnem sportu proti poljskem. Ona bo nadalje maltretirala svoje Poljake, in tem poslednjim ne bo drage nade, nego: maščevanje zgodovine.
In ta pride brez dvoma. Za sedaj pa je pozitivno dejstvo, da je kolonizacija poljskih krajev z nemškimi poljedelci imela dosedaj vspeh, uprav nasproten temu, Jkar se je hotelo doseči.
Izgnani s svojih tal so se poljski kmetje preselili v mesta, spremenivši se v meščane in posvetivši se trgovini; tako so obogateli in se izvežbali, postavši za prusko vlado nasprotniki, nevarneji nego ubogi in priprosti kmetje.
Skušnja bi bila mogla poučiti vlado v Berolinu o marsičem. Ali zahtevati od te vlade drugačnega postopanja proti Poljakom, bilo bi toliko kakor ne poznati trmoglavosti nemških možganov, a pruskih nad vse. Sploh imajo Nemciže v krvi d uba zatira nja; oni so bili vedno najhuji narod-zatiralec na svetu. Kjer so bili v dotikah z drugimi narodi so zahirali te poslednje; sedaj je vrsta na ubogih Poljakih, da občutijo na svojem hrbtu neizprosne manifestacije barbarskega narodnega fanatizma nemškega.
Sicer pa, vzlic vsej četrti milijardi za nakupovanje tal in vzlic vsem ugodnostim, ki prihajajo Prusom iz lastnosti njihove kakor gospodovalne narodnosti: ni jih zavidati nimalo na narodnem položenju njihovem.
Malo kilometrov vztočno od Berolina začenja teritorij z mešano narodnostjo; a malo malo dalje je že prava Poljska. In tudi med zidovjem prestolnice nemške je polinizem sestavil svoja gnezda ter se pojavlja o raznih prilikah; dokaz temu so progajanja poljskih dijakov na visokih šolah v Berolinu. Prestolnici cesarstva, središču iste Pruske, preti druga narodnost in moglo bi se zgoditi nekega dne, ako bi poljski narod zadobil zopet svojo neodvisnost in svoj sijaj, da jo pogoltne slavizem.
Koliko bolje je vama, nameščenima v uredini svojih zavarovanih narodov ! Pariz in Rim !
PODLISTEK. 12
MELITA.
Povest iz naše dobe.
Opisal Josip Evgen Tomi*; prevedel Kadi.
Prvi del. II.
Ljubica je bila na m reč odgojena v Her-nateiij kamor -^o jo sprejeli kakor siroto po smrti njenega očeta, podpolkovnika Vojvo-liea. Njen oče je bil največi prijatelj sedaj že tudi pokojnega Ivana barona AVinterja, inoža baronice Andrine. Oba sta služila v istem polku, ter se je tako zgodilo, da je kapitan Vojvodie v krvavej bitki pri Ma genti leta 1H59. rešil življenje tedanjemu majorju Winterjn. Na batalijon pešcev, katerim je zapovedoval major \Vmter, so udarili nenadoma francoski zuavi,*) po svojem običaju z veliko ljutestjo in zapodili so prestrašeni avstrijski batalijon v kanal, kateri je za njih hrbtom tekel skozi polje. Major W nter, ki je bil na konju, je skočil žojim vred v vodo in (poskušal preplavati na drugi breg. Ali
Francoski vojaki iz afriških kolonij, Tunis, Tripolis-	Op. prel.
Politični pregled.
V Trstu, 2. junija 1902.
Iz ogerske deledacije V sobotni plenarni seji ogerske delegacije je bii proračun
zuavi so poslali več strelov za njim, od katerih je eden pogodil konja v glavo, da se je zvesto živinče začelo takoj potapljati v vodo, a drugi strel je zadel majorja v desno roko. Major je bil v smrtnej nevarnosti, ker ni znal plavati. V tem globokem kanalu bi bil gotovo utonil, da mu ni priskočil na pomoč kapitan Vojvodic, kateri ga je, posta vi vsi v nevarnost svoje lastno življenje, s težko muko privlekel na drugi breg. Tega plemenitega čina ni mogel baron "NVintsr nikdar pozabiti svojemu drugu. Ona dva sta postala najboljša in najzvestejša prijatelja, prava brata. Ničesar važnega ni stor.l eden brez drugega ; delala sta vedno sporazumno. Tako sta se po dogovoru oženila šele tedaj, ko sta šla v pokoj. Bilo je sicer nekoliko prekasno, ali ona dva sta bila menenjs, da vojak ni več vojak čim se je oženil. Podpolkovnik Voj vodič je le deset let živel v zakonu. Tedaj mu je umrla žena, a on je ostal vdovec z Ljubico. Winterjevi so ju poklicali k sebi in tako so živeli skupaj kakor ena družina. Ljubico so smatrali svojim skupnim detetom. Baron in baronica sta ljubila pametno in lepo devojčico kakor lastno dete, ker lastnih otrok nista imela. Nenadoma pa je podpolkovnik Vojvodić obolel na smrt.
ministerstva za vnanje stvari vsprejet v tretjem čitanju, na kar je ogrska delegacija zapričela razpravo o okupacijskem kreditu. Nekateri delegati so zahtevali, da bi se o upravi okupiranih dežel predlagal sklepni račun.
Delegat Rakovszkyje stavil predlog, da bi v svrho proučevanja razmer v Bosni in Hercegovini odposlali tjakaj posebno komisijo. Državni finančni minister pl. Kallav je odgovorjal, da predlaganje sklepnih računov ni odvisno od skupne vlade. Minister je nadalje izjavil, da bosanska uprava dosedaj ne izkazuje deficita in da ga gotovo tudi v bodoče ne bo izkazovala. Pobijal je trditev, da se v Bosni tira stara kolonijalna politika; administrativna razdelitev dežele da je ostala ista, kakor je bila pred okupacijo, obdržal da se je tudi lep del prejšnjih turških zakonov. Vladina politika da obstoji v počasnem napredovanju ter v prilagodjanju na stare institucije. Vlada si je postavila za cilj iztrebljenje prejšnje korupcije ter izvedenje nepristranskega pravosodstva. — Minister je nadalje izvajal, da Bosna še ni zrela za samoupravo, ker se mora ljudstvo v to še-le vzgojiti. Izseljevanje da se umetno povspe-šuje se ščuvanjem proti Avstriji in da se je vsled tega morala lanskega leta izdati izse-ljevalna naredba, ker da se s pomočjo te najlažje zatre agitacija za izseljevanje in ker bi se vlada sicer pokazala slabotno nasproti prebivalstvu, kar je v Orijentu dvakrat nevarno. Minister je izjavil tudi, da se za Bosno pripravlja načrt avtonomnih okrožnih odborov, ki stopi v veljavo o ugodni priliki.
Državni zbor. — Gospodska zbornica. — (Nadaljevanje sobotnega brzojavnega poročila.)
Sekcijski načelnik dr. Klein se je bavil z vprašanji, katerih Be je dotikal Lammasch; govornik se je zahvalil istemu za mnogo dobrih nasvetov, ki se bodo upoštevali o sestavljanju novega kazenako-zakonskega načrta ter je posebno povdarjal, da bo justična uprava posvečala vso svojo pažnjo izvrševanju kazni pri mladih zločincih. Poglavje »justično ministerstvo«, ostala poglavja proračuna in finančni zakon so bili potem vsprejeti brez nadaljne debate, na kar je bilo na predlog poročevalca vsprejeto tudi tretje čitanje proračuna in finančnega zakona.
Ko so se izvršile neke nadomestne volitve v razne odseke, bila je javna seja za-
Prehladil se je bil na lovu in vnela so se mu pljuča. Ni hosnila ne zdravnikova pomoč, ne njegovega prijatelja; stari, hrabri vojak je podlegel nevarnej bolezni in umrl. Na smrtnej postelji sta baron in baronica ponovila, kar sta mu še za življenja tolikokrat pravila, da vzameta Ljubico za svoje dete, katera bo od sedaj le njih skrb. Podpolkovnik, vedoči, komu zapušča svojo edinico, je mirno zati-snil oči; izjavil je le željo, naj mu dete, ko doraste za to, pošljejo v Hernals, ker je mnogo cenil sistematično vzgojo, posebno pa v zavodu, kjer žive tudi druge deklice, njej enake po rodu in društvenih tradicijah. Izpolnili bo mu to željo, a bodočnost je pokazala, da podpolkovnik ni krivo sodil. Ljubica se je v zavodu krasno razvila telesno in duševno, a kdo zna, je-li bi v hiši njenega očima in matere vse tako vspelo. V tem, ko je bila ona v Hernalsu, je umrl njen očim nagle smrti v Borko vcu, štiri leta po smrti njenega očeta. Ostala jej je sedaj le njena mačeha, baronica Andrina, katera je bila z vso dušo udana Ljubici. Najiskrenejša želja jej je bila ta, da najde deklici dobrega moža, pri katerem bi bila srečna in zadovoljna. Seveda je bilo treba izbirati med boljšimi, ve-likaškimi krogi, a med temi je malo, jako
ključena in so v nasledujoči tajni seji razpravljali o neki imunitetni zadevi.
Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje sobotnega borzojavnega poročila.) V nadaljevanju podrobne debate o zakonskem načrtu glede trgovine na termine, sta bila — po govorih posl. AVeiskirchnerja in Scheinerja, ki sta kazala na škodljivi upliv židovske špekulacije, ter pozivala vlado, naj obrne vso svojo pozornost mnogoštevilnim ogrskim Zidom, ki delajo kupčije na dunajski borzi — vsprejeta ij§ 8. in 9. Zbornica je na to razpravljala o §§ 10. in 12.
Posl. dr. Menger je branil borzna razsodišča proti napadom posl. Steinerja in je menil, da bi morala biti kažnjiva le ona dejanja, ko se je izvršila prodaja z namenom, da bi imeli dobiček od diference.
Posl. dr. Schopfer je polemiziral s predgovoru i kom ter je trdil, da najškod-ljivejši element na žitnem trgu so ravno tisti, ki znajo termi nsko trgovino spajati z efekti v-' nim zalaganjem.
I Ko sta še posl. S t o j a n ter dr. pl. K o z l o \v s k i govorila za odpravo terminske trgovine, bila sta toliko §§ 10. in 11. kakor tudi vsi ostali §§ vsprejeti tako, kakor jih je predlagal odsek. Na to je bii ta zakon vsprejet tudi v tretjem čitanju.
Mej došli mi spisi, ki so se preči tali ob zaključku seje, bil je nujni predlog poslanca Plačeka in tovarišev, v katerem se poživlja vlada, da porabi upravne prebitke za odpravo mitnic ter za zboljšanje plač dijurni-stom; dalje nujni predlog posl. Klofača in tov. za varovanje neodvisnosti sodnikov.
Ob zaključku seje je naprosil poslanec Wolf predsednika, da postavi na dnevni red prihodnje seje poročilo imunitetnega odseka glede izročitve posl. dr. Schalka sodniji. Istočasno je zahteval posl. Schonerer, da pride na dnevni red prihodnje Beje tudi razprava o stari imunitetni zadevi \Volf-Vergani. Med Schonererjem in Wolfom došlo je o tej priliki do ojstre kontroverze in do najhujših osebnih žaljenj. Predsednik je izjavil, da bo upošteval željo obeh vsenemških — gospodov.
O položaju. G. Ministerski predsednik Korber se nahaja v tem hipu v položenju moža, ki je v jutro — odhajaje na pot — preveč zaupal vedremu nebu in ni vzel ničesar seboj, kar bi ga moglo braniti v slučaju, da na vstane slabo vreme. Mož je na poti. Mudi se mu. Zato hiti. Nebo pa se je
malo takih, ki bi gledali zakon z »rednega krščanskega« stališča, kakor je sama želela, da bodi vsaki zakon. Bivša sama srečna v zakonu, je hotela, da niti njenej pohčerjenki ne mine ta sreča.
Premišljujoča o tej bod&čej usodi Ljubi-Činej, se je spomnila nečaka njenega moža, barona Alfreda. Bil je mlad ulanski nadpo-ročnik, priden častnik, lep in odličen. Imetka ni imel, ker njegov oče, ki je imel veče plemsko posestvo na Koroškem, a je radi lahkomiselnosti svoje izgubil vso imovino svojo. Po njegovej smrti ga je moral podpirati njegov stric, da je mogel vsaj približno živeti po svojem stanu. Mladi častnik je občutil težino svojega položaja ter je živel razumno in zmerno. Dokler je živel stric, je le-ta ojstro pazil, da mu nečak ne zabrede kakor pokojni inu oče, a nečak se je čuval, da se v ničem ne zameri svojemu dobrotniku. Po striČevcj smrti je njegova teta prevzela skrb za Alfreda. Bila mu je dobra, ali stroga, a mladi človek se je slepo pokoroval vsemu, kar je ona odredila, kakor da ne bi imel svoje lastne volje. Dobro je vedel, da je v njeni roki vsa njegova bodočnost.
(Pride še.)
stemnilo in prav grdo, neprijetno in grozilno je tam gori na nebesnem svodu. Vsaki hip more začeti padati, in moi je v največi zadregi in skrbi, ker je bil preveč zaupal vedremu nebu in lepemu vremenu.
Tudi \ parlamentu se je bilo začelo nekako vedriti in kazalo je, kakor da hoče nastopiti lepo vreme, ko je začelo sijati na poslance solnee raznih investicij ter načrtov za razne velike gradnje, ki naj bi prinašale blagoslova prebivalstvu. Ali tudi država je bitje, ki more dajati se le potem, če prej d o bi v a. Zato ni možno, da bi žarki solne a milijonov, ki se imajo trositi, kaj dolgo padali na parlament, ne da bi država zahtevala od njega tudi milijonov. G. Korber pa je zaupal vremenu in je mislil, da je solnee državnih milijonov trajno razgnalo oblake na parlamentarnem obnebju. Veselega srca in poln zaupanja se je lotil pogajanj z .ogrsko vlado, v jHilni zavesti, da ima za seboj ves parlament, ki bo funkcijoniral kar brez vsa-cega prigovora. Izlasti še je bilo veselje v vsem vladnem taboru veliko, pravi praznik, ko se je parlament požuril, da stori, česar ni storil že par let, da namreč reši proračun. Iz vseh oficijoznih piščalk so piskali slavo g. Korberju in čestitali državi, češ: slednjič je dobila državnika, kakoršnjega potrebuje! — Nebo se je kar smejalo same sreče in zadovoljstva dols na ves vladni tabor. In gosp. Korber je zaupal tema lepemu vremenu. Tem huje je sedaj njegovo razočaranje. Na nebu se je pojavil stari grdi oblak. G. Korber je namreč čisto pozabil, da so Čeh i privolili v treugo d<T (božji mir) le za proračunsko razpravo.
Sedaj imajo svobodno roko in ob enem niso zamudili ni trenotka, da so lojalno naznanili, da za nadaljnji program delavnosti zbornice se ne čutijo ni malo vezane. Se več: oni eo povedali že naravnost, da predloge o voznih listkih ne pripuste v razpravo,
sam oživljati ohromel organizem države, a ohromel je, če se postavlja sovražno proti isti veČini prebivalstva, katero je do sedaj itak že zanemarjal na neodpusten način.
Italijanska stranka, vnanja politika in duvalizem. Zadarski »Narodni list« izvaja :
»Ako je Dalmacija danes najbolj siromašna in najbolj zapuščena pokrajina v monarhiji, kdo je kriv na tem? Kriva je oa prvem mestu italijanaška stranka, ki ne umeva duha časa, ki ima tnjinski program in dela za tujinske namene, ki se, p'o beneških tradicijah, bori proti narodu, ki se v svojem mračnjaštvu, v svojem nazadnjaštvu, v svoji policijski nravi ni pridružila modernemu in svobodomiselnemu narodnemu gibanju. Ravno tu moramo povdariti, kako so tisti hrvatski poslanci, ki se zavedajo svoje dolžnosti, prisiljeni, zastavljati veči del svoje delavnosti v to, da branijo prava narodnega jezika ter da odbijajo napade italijanaštva in germanizacije.
Vinska klavzula je velika nesreča za pokrajino. No, kdo nosi največo odgovornost z^njo? Vnanja politika, izlasti zveza z Italijo! Mi smo nasprotni tej politiki, a vi ste, italijanska gospoda, najgorečneji privrženci te polit'ke ! S tem. da branite to politiko, delate tudi za vinsko klavzulo ter je vaše le navidezno na-sprotstvo samo nedoslednost, komedija in hipokrizija.
Velika nesreča, velika krivica je, da ni Dalmacija po železniški poti priključena k železniški mreži monarhije. Ako Bog da, pride tudi to, aponaši zaslugi. No, kdo je glavni krivec, da do sedaj ni bilo železnice, da je Dalmacija brez priključka ? D u v a 1 i z e m! Mi smo največi protivniki tega zistema, a vi, italijanska gospoda, ste mu najgorečneji privrženci. S tem, da ste njega privrženci, ste implicite neprijatelji vsaki že-
da hočejo torej — obstruirati. O grda be- j lezniški zvezi. Pred duvalizmom, ko ni bilo seda, grdi oblak. In da Cehi resno miđl<jo s nikake politične zapreke priključku pri Ogu-to grožnjo, pričata oba nujna predloga, ki so j linu ali Karlovcu, so sami vaši poslanci se-
ju stavili v soboto v zbornici. (Glej poročilo na drugem mestu.)
Kako {silno je ta sklep mladočeškega kluba iritiral g. Korberja, o tem nam priča poročilo, ki je prinaša »Politik« o pogovoru, ki ga je imel g. Korber v soboto z načelnikom mladočeškega kluba, drom. Pacakom. Korber. da je bil skrajno razburjen, ves v
deli v državnem zboru, pa kaj so storili za železnice?! Nič — prav nič ! Italijanska stranka je kriva vsem nevoljam v Dalmaciji: narodnim, moralnim in gospodarskim. Ona dela, kakor da je sovražnica te pokrajine. Ona ni politična stranka, ampak sekta, ki dela za tujinstvo in tujo misel. V tem
ekstazi. Grozil da je, da pusti državni zbor jtreb* iftkati jednega glavnih vzrokov vsem
zborovati in ne bo zasedanja deželnih zborov tako dolgo, dokler ne bo vsprejet zakon o
nadlogam, ki mučijo to našo domovino.«
To je enkrat gola, naga resnica, kar
voznih listkih. Mladočehi naj da le obstruirajo PraVi »Narodni list«. Ozirom na vse Slo-kolikor hočejo. Kakovo črto čez vladine načrte pomenja sklep Mladočehov, priča tudi kako se »Neue Freie Presse« — kije
nacm,
glavno glasilo Korberjevo — ubija, da bi omehčala Mladočehe. Udove, sirote, dijurni-ste, vteh, katerim naj bi pomagal rečeni zakon, citira pred Mladočehe. Seveda bi lahko prigovarjali : vsi ti niso reveži in siromaki še le od včeraj. Bili so siromaki tudi tedaj, ko so imeli Nemci leta in leta vso oblast v rokah. Zakaj jim niso pomagali
vane in monarhijo sta krivca na vsej bedi : vnanja politika in duvalizem. Ozirom na nas v Primorju in Dalmaciji pa je poleg tega pravi zločinec — italijanaška stranka! Kar govori zaderski list o delovanju te Btranke na škodo Dalmaciji, velja, mutadis mutandis, v polni meri izlasti za našo Istro in naš Trst!
Mir v Južni Afriki. Dolge krvave vojne v južni Afriki je torej slednjič vendar res konec. Kakor poročajo namreč najnovejše
tedaj ? Kje je bilo tedaj usmiljenje »Neue brzojavke iz Londona, je v južni Afriki že Freie Presse« ? Zakaj je to usmiljenje do podpisan sklep miru. Kitcheuer brzojavlja, siromakov tako intenzivno se le sedaj ? Ali | da 80 zapisnik, na katerem so pogoj: za pre-
ne dobiva vsakdo tega u ti s, daje postalo tako intenzivno zato, ker ima rešiti — gospoda Korberja ? !
Pa pustimo to ! Obstrukcijski sklep Mladočehov mora iti vendar-le do živega, kajti korporalski ton g. Korberja do gosp. Pacaka je vendar-le izzvenel v prošnjo, naj mu Mladočehi sporoče svoje želje, ki jih spajajo z zakonskim načrtom o voznih listkih. Parlamentarna komisija je bila g. Kor-
dajo 1 Ju rov, podpisali dne 30. maja t. I, vsi burski delegati ter guverner Milner in Kit-chener. V Londonu se vse pribivaUtvo neo-pisno raduje na tem dogodku.
Tržaške vesti.
vile »Darinka«, bile so zavese na vseh oknih te zgradbe spušr-ene nizko doli ; nobenega znaka ni bilo videti v proslavo prelepega
f Natalija Trndnova. Ko se je včeraj predpoludne ob vihrajočih zastavah in ve-selih zvokih glazbe v Barkovljah premikala herju nemudoma na uslugo in se je predsta- procesija sv. Rešnjega Telesa mimo krasne
vila poslednjemu v soboto ob 1fsD. uri popo-ludne. In nič niso tajili; povedali so naravnost, da oni niso principijelni • nasprotniki rečenega zakona, ampak da se upirajo iz' praznika, bilo je vse kakor izumrlo, drugih razlogov takojšnji razpravi o njem. j V dvoicu je vladala globoka žalost: G. Korber je odgovoril, da se odloči do po-j med tem, ko so na ulici zveneli pesmi in nedeljka (do danes). Mej tem je posegla glazbe akordi in so nedolžna deteta vzrado-vmes parlamentarna komisija kluba čeških ščenih lic trosila raznobojno cvetje, je pa v velikašev, da bi omogočila kompromis med j vili »Darinka« ležala v zadnjih vzdihljejih Korberjem in Cehi.	glavarica odlične družine, odlična žena —
Nad gosp. Korberjem se pač maščuje gospa Natalija Trudnova. zmota, ko se je bil udal fiksni ideji, da le	Po dolgem in težkem trpljenju je bil
brez Nemcev* se ne da vladati v Avstriji in včeraj opoludne izvojevan hudi boj : gospa da treba torej zadovoljevati njih — pa bodi Trudnova je morala položiti tribut, kate* za vsako ceno — in vse bo dobro. Sedaj pa remu se ne izogne nikdo, ki ga je rodila se mora zopet in zopet uverjati, da tudi brez človeška mati.
Cehov — in preko teh brez Slovanov sploh | Ob mrtvaškem odru te žene pa ne ža-— se ne more vladati v Avstriji! Uverjati ljuje samo narodna rodbina Truden-Bogdano-se mora, da zadovoljena objestnost Nemcev viceva, ampak žaljujejo tudi razne narodne še nikakor ni tisti življenja eliksir, ki more ustanove, katerim je bila pokojnica zvesta
podpornica, a žaljuje sosebno še ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodija, kateri je bila nekaj časa tudi predsednica.
f Kako ne bi vspričo dejstva, da v Trstu mnogokatera mati, ki je hči našega naroda, vzgaja narodne izdajice, blagoslovljali spomina žene, ki je ravnokar zatisnila svoje oči za vedno, inje, da-si rodom Italijanka, po želji svojega soproga vzgojila sinove — narodne značaje ? !
Tej žalosti se pridružujemo tudi mi iskreno in i« duše ter bodi rečena rodbina uveijena, da so tržaški Slovenci v tej težki uri na nje strani z vsem sočutjem svojim.
Pokojna gospa Trudnova je dosegla starost 66 let.
Pogreb bo jutri, v torek ob 9. uri pred p. od dvorca Darinka v Barkovljah naravnost na pokopališče pri sv. Ani.
Promoeija. Gospod Marijan C u k a r, c. kr. finančni koncipist v Trstu, je bil dne 15. maja t. L na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem prava.
Iz naše mestne zbornice. V soglasju z nami so bili tudi laški listi sporočili, da sta le navzoča slovenska svetovalca glasovala proti predlogu, da se odstopivšemu I. podpredsedniku M. Luzzattu na slovesen način izreče zahvala na zaslugah, ki si jih je isti baje pridobil za občino. Sedaj pa javljajo isti listi, da je tudi svet. Gairinger (ki je itak nekakov enfant terrible za gospodo v veČini) tudi glasoval proti rečenemu predlogu. V tem zmi8lu moramo torej popolniti tudi ni svojo vest.
M te ŠoJe ! Zadnjič smo vpraševali, kam naj zahajajo učenci, ki so dovršili slovenske ljudske šole po tržaški okolici in pri Sv. Jakobu in prišli smo do žalostnega za-; ključka, da jim ne preostaje druzega, nego — krave pasti, ker ne znajo nemški in ne zadosti laški. Ker pa, žalibog, nimamo toliko živine in ne toliko pašnikov, da bi mogli vsi naši otroci tu »nadaljevati svoje študije« — in ker so možje, katerim je izročena v roke naša usoda, kakor tudi usoda naših otrok še precej prebrisane glavice, spoznali so tudi oni po dolgih in dolgih študijah to nedostatnost in so — na skrivnem in zunaj mesta — odprli prav po tihem malo sobico, kateri so dali ime: »K. k. Vorbereitungsachule«. No, po nekoliko letih se je ta šola ujuna-Čila, da je srečno »privandrala« iz okolice v mesto.
Kaj pa je prav za prav ta priprav-ljalnica ?
Ona ima namen, da pripravlja otroke za srednje šole nemške, to je: da jim zabija v gla to »blaženo« nemščino. In še le ko prejme na tej šuli spričevalo, da zna »dajč« 1— deležen sme biti naukov srednjih šol.
(Ali tu moramo povdariti nekaj, da ne bo nesporazumijenja. V principu smo nasprotni takim pripravljalnicam, ker je njihova potreba ! le zla posledica dejstva, da se za nas Slo-j vence ne vrše ustavni zakoni ter ne izvaja ! princip, da ni smeti nikogar siliti v šole s i poučnim jezikom, ki ni materin jezik; ali dokler bo politično narodna — povdarjamo : politieno-narodna!! struja na naši naučni upravi taka, Kakor je bila dosedaj vedno in kakor je tudi danes in v posebno veliki meri, dotlej ne moremo odklanjati pripravIjalnic, marveč moramo izrecno pripoznavati koristnost takih šol! In kolikor smo obveščeni mi, s o poklicani šolski činitelji jako zadovoljni z v s p e h i na naši pripravljalnici v ulici Chiozza ter z duhom, ki vlada v tej šoli. Dokler torej ne prisilimo naučne uprave, da spremeni svojo direktivo oziroma na potrebe Slovencev v Trstu na polju srednjega šolstva, ostanejo pripravljalnice zlo, ki je — potrebno in koriatno. Op. ured.)
A takih pripravljalnic bi gotovo ne bilo treba, ako bi imeli slovenske srednje šole. Slovenskemu učencu bi zadoščal slovenski jezik.
Ves denar za pripravljalnico bi bil torej prihranjen.
A še nekaj druzega važnega je na tem. Nadarjeni nemški in laški učenec moreta iz četrtega razreda ljudskih šol vstopiti v prvi razred srednjih šol. Slovenski učenec pa mora izgubiti še eno in premnogokrat tudi dve leti, da se pripravi za prvi razred z učenjem nemščine. Je li to enakopravnost, da mora slovenski otrok rabiti za učenje eno, oziroma dve leti več, nego nemški in laški ?!
Kje je zakon na svetu, ki veleva, da morajo slovenski roditelji za otroka eno in tudi dve leti več troši ti, nego nemški ali laški ? In ima-li slovenski oče kako odškodnino za
to, da mu je moral sin eno, ako ne dve leti, več študirati ? ! Morda mu odbijejo to na davkih ? Morda dovole Binu, da sme eno leto manje služiti v vojakih nego Nemec ali pa Lah ?! Morda ima radi tega prednost v drž. službi pred Nemci in Lahi ?
Da, da, na plačevanju davkov smo enakopravni in sicer v toliko, da smemo plače-vatr iste, kakor drugi, sicer pa nas pode, ako smo bili tako drzni, da smo, vršo to svojo pravico, hoteli govoriti slovenski ; v vojakih smo enakopravni v toliko, da so tudi naši slovenski junaki povsod izpostavljeni največim nevarnostim ; a kar se tiče prednosti v državni službi, evo dokaza: Laški podanik je prosil kasneje za c. k. službo, nego avstrijski Slovenec z več študijami in boljšimi spričevali — a Lah je bil prej imenovan ! !
Sramota! Sramota! Prejeli smo in objavljamo:
V	soboto dne 31. maja zvečer je priredil »Club corale Triestino« koncert v gledališču »Armonia«.
V	ocenjevanje petja se nočemo spuščati, ker nas to ne briga dalje ; vendar si ne moremo kaj, da ne bi konstatovali na splošno, da je bilo petje pod vsako kritiko (Iz graje sta izvzeta dva solista, operna pevca, ki sta sodelovala) in da bi si nobeno naše pevsko društvo v okolici ne upalo nastopiti s takim petjem, kamo-li v mestu !
Ker nas pa — kakor rečeno — to ne briga dalje, se ne spuščamo v nadaljno opisovanje tega »koncerta« in se rajše ustavimo pri nekaterih osebah, ki so ta večer sodelovale v rečenem »corro«. Sram nas je, da moramo pisati o tem, ali, rano treba žgati, ako je nevarna, čeprav vemo, da boli.
Na odru je pela goBpica Ana Žagar, nekdanja Kolašica in sedanja odbornica — »Tržaške slovenske mladine«!!!
Na odru je pel dalje, bivši pevec v zboru »Bratovščine sv. Cirila in Metodija« Ražem.
Na odru sta pela brata Alberti bivša pev«ta imenovane bratovščine in »Kola«!!
Na odru Brno se žalostjo gledali več bivših pevk in pevcev »Slovanskega pevskega društva« !!! To je sramota — črna sramota !
Ali da se umejemo! Mi nismo načelno proti temu in ne bi videli nikakega greha v tem, ako bi ob drugačnih razmerah in ob posebnih prilikah tudi naši ljudje sodelovali na prireditvah drugorodcev. Saj bi bilo tako nastopanje le znak, da so nastopile take razmere med obema narodnostima, kakoršnjih si moramo le želeti v vsestranskem interesu. — Ali dokler so razmere take, kakoršnje so, dckler Italijani vztrajajo pri negiranju celo našega prava do ekzistence na tej zemlji, dotlej ostanejo taki nastopi, kakoršnega je v soboto zagrešila »slovenska« mladina — neodpusten naroden greh ! To pa tem bolj, ker so si Členi tiste »mladine* postavili kakor nekakov princip, da ne sodelujejo v nobenem drugem narodnem društvu.
Mi imamo v mestu samo 4, reci štiri pevske zbore, ki vsi pojejo lepše in boljše od »cora« ali v teh je menda ta pomanjkljivost, da naša društva ne dajejo pevcem in pevkam zelenih znakov, kakor coro, kar menda »mladini« grozno imponira!!!
Najhuja sramota *pa je to, da so se dotičniki sramovali nastopiti pred dra^orodci se svojim poštenim slovenskim imenom. Gospoda Ražina smo na pr. na vsporedn čitali za Rasen I ja.
Tu ni več pardona! Kdor ni z nami, je proti nam! Ta diktat izhaja iz razmer, katerih ne moremo spremeniti in katere mora vpoštevati, kdor je slovenske matere sin ali hči. Zato izjavljamo, da dotičn ke ne štejemo več med svoje in jih prepuščamo vseh, ka-koršnji so, taboru nasprotnikov.
Sokrivi pa so tudi dotični stariši, da dopuščajo svojim otrokom — da si znajo vsi naš jezik — da pomagajo onim, ki nas preganjajo in zatirajo povsodi, kjer le morejo!
Sramota pa zadevlje tudi aaše nasprotnike, ki sicer kriče v enomer, da je tu vse laško, a potrebujejo vendar naše krvi, kadar hočejo kaj prirediti.
Praznik sv. Rešnjega telesa so slavili
včeraj v Škenju in Barkovljah. V poslednjem kraju na izredno slovesen, impozanten način. Udeležba je bila ogromna, vreme krasno. V procesiji je krasno peval ves mešani zbor društva »Adrija« z družtve.no zastavo na čelu. Procesijo je vodil g. kanonik; F ego ob azistenciji treh gg. duhovnikov. Za nebom bo stopali g. dež. poslanee in barkovljaoski
veljaki z g. Svetkom Martelaneem na čelu. Diven je bil pogled na dolgo vrsto malih deklic, katerih dobra polovica je bila v dra-žestni narodni noši z veliko peco na glavi. Barkovlje so bile lepo odičine : zastave so plapolale ob vseh koncih in krajih. Izlasti je bil uku?no odičen narodni dom z trobojni cami in draperijami.
Dalje je bil stan g. Ivana Martelanca krasno odičen svilenimi trobojnicami. Ves arrangement je bil najukusneji. — V svoji mali luki pa so Barkovljani priredili letos prelepo presenečenje, nekaj novega : na jar-bolih vpeh ladij so plapolale velike troboj-nice, ua je imela vsa ta floti l a neko posebno slov€-no lice. (Čujemo pa, da ni pal v omotico no'oen nervoznih signorov, čeprav so morali ves dan gledati take barve na morju, ki je haje — njihovo!) Priznati pa moramo tudi, da so se nekateri židovski lastniki vil prav taktno vedli in so lepo vpoštevali verski čut domačinov. Tem čudneje je bilo postopanje mogotca Cesare. No, o tem nekoliko jutri.
Po procesiji je bil velik sestanek v »Narodnem domu«, kjer je pevala »Adrija« in je svirala vojaška godba. Vsi prostori so bili natlačeni do zadnjega kotička. Veliko navdušenje je zavladalo, ko so kulisnimi pripomočki pričarali na oder optično prevaro : valovenje naše Adrije, a zbor je mogočno peval Hajdrihovo »Morje Adrijansko«. <)bčinstvo je bilo zbrano do blizu ene ure. — Iz mesta je bilo tudi mnogo italijanskega občinstva, ki pa se je vseskozi korektno vedlo.
Zaključek plesnih raj in veselica plesnega odseka trarovskih pomočnikov. V nedeljo dne 25. min. meseca se je izvršil v »Slovanski čitalnici« zaključek plesnih vaj in ob enem mala domača zabava. Veselica se je začtla ob 6. in pol uri popoludne in sicer z godbo (klavir in gosli). Društveni di-letantje so nastopili z igrama : »Ravna pot najbolja pot« in »Strup«, prva eno- druga dvodejanka. Prva je vzbujala mnogo smeha med mnogoštevilnimi navzočimi. Druga je bolj resna. Mej igrama je predsednik »Tržaškega trgovskega izobraževalnega društva«, gospod P les ni čar, predaval o slcnu (humoristično).
Po dovršenem vsporedu so naši vrli trgovski pomočniki zapeli par zborov ; in to dobro, ako pomislimo, da so ti pevci večinoma samouki.
Po polurnem odmoru je začel zaključni ples, ki je trajal do polunoči.
Slavnost v .Skednju in pri sv. Jakoba. Poreč li o včerajšnjih slavnostih pri sv. Jakobu in v Skednju smo morali odložit", ker smo bili v zadregi s prostorom. Izlasti o jubilejni slavnosti v Skednju moramo pov-darjati že tu, da ni bila le sijajna, ampak naravnost ganljiva.
Težko ranjenje v bolnišnici. 30 letni težak Ivan Ćač iz Kopra in .'»»»-letni natakar Josip BresiČ iz Postojne sta se včeraj v mestni bolnišn:ci, kjer eta se že več časa zdravila, nekaj sprla, na kar je Ćač s žepnim nožem Bresiča večkrat jako nevarno zabodel. Na upitje Bresičevo, ki se je zgrudil na tla, pritekli so takoj bolniški postrež-V*eki, ki so odnesli ranjenca takoj v ambulanco, kjer so mu zdravniki obvezali rano. <'ača so potem z dovoljenjem zdravnikov odpeljali v zapore.
Draibe premičnin. V torek dne 3. j ud. ob 10. un predpoiudne se bodo vsiet i naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za o> vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin :
Opčina 214, hišna oprava; ulica Ac<juedotto 23, likeri ; ulica Giulia 33, h'šna oprava ; ulica Carradori 1, hišna oprava; ulica Raf-tineria 'J, kovaško orodje; Prehod (passo) S. Giovanni št. 4, pisarniški predmeti.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplem r ob 7. uri zjutraj 17°.S ob 2 ur- popoludu-21.0— C.9 — Tlekcmer ob,7. uri zjutraj 764.5 — Danes plima ob —.— predp. in o> 10 24 pop.; oseka ot- 7 30 predpoiudne in ot 5 51* popoiudn«.
Društvene vesti.
V poče>čenje spomina pok. gospe Natalije Trudeu je dar o v al go-tpod Ivan Mankoč 25 K za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija in 25 K za »Narodni dom«. Istim povodom je daroval gospod Knavs 25 Iv za gori navedeno podružnico. — Gospe d dr. Gregorin 10 K za žensko po Iružnieo in 10 K za »Narodni dom« ; rodbina dr. Rvbareva 10 K za žensko podružnico.
Na Tčerajšnjem jabiiejnem koncertu v Skednju nabralo se je za tržaško žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija 11-57 K ter za dijaško podporno društvp v Pazinu 11 57 K. Za vsako teh društev nabralo se je še 5 laških cen tešimo v. Denar se nahaja v našem uredništvu.
Izlet v Rihemberg. Ker se po mestu trosijo razne govorice o tem izletu, izjavlja podpisani, da se bo izlet vršil, kakor že naznanjeno, to je : dne 15. t. m.
Kedor se želi udeležiti tega izleta in bi rad imel kako pojasnilo, naj se obrne do društvenega blagajnika, g. F. Kravosa, ki posluje v »Delavskem podpornem društvu« vsaki večer od 6. ure naprej.
Čas priglašanja je do nedelje dne 8. t. m. in s:cer do poludne.
ODBOR pevskega društva »Kolo«.
Vesti iz ostale Primorske.
X Družba sv. Cirila In Metodija za Istro bo imela v ponedeljek dne 12. junija svojo IX. redno glavno skupščino po nastopnem vsporedu : ob 10. uri predpoiudne svečana sv. maša v kapelanski cerkvi v Opatiji, ob 12. uri banket v Grand-hotelu, ob 3. uri popoludne glavna skupščina družbe ; in zvečer zavaba, ki jo priredi pevsko in tam-buraško društvo »I<ovor«. Vstopnina na zabavo 2 K. Cisti dohodek je namenjen družbi na korist, zbog česar se preplačila hvaležno vsprejemajo. Kdor se žel' udeležiti banketa, je naprošen, da javi to najdalje do 11. t. m. gospodu Viktorju Caru En inu v Opatiji.
Vesti iz Kranjske.
* Iz Predjame pri Postojni nam pišejo dne 30. m. m. : Že zopet Vam moram javiti o strahu in grozi, ki smo jo morali prestati. Sinoči, ko so vaščani že uživali nočni počitek, začuli smo kar naenkrat plat zvona. Naš skrbni in pazni občinski čuvaj Miha Trkman je zapazil ogenj in je hitro pozvonil, da pozove ljudi na pomoč. Glasnim klicanjem: »Ogenj, ogenj!« je budil ljudi. — Oj strašen prizor: ob vznožju predjamskega gradu sti goreli posestvi Ivana Premerla in Blaža Miškota. Bilo je vse v plamenu. Ćlo-veku je trgalo srce, ko je mi »ral gledati, kako so ljudje, na pol nagi, nosili svoje otro-čiče iz stanovanj*. Drugi so zopet živino gonili iz hlevov, ali pa vlačdi svoje premičnine. Velika sreča v nesreči je bila Še ta, da je bilo mirno vreme in so mogli požar lokalizi« rati na omenjeni posestvi. Žalostno, preža-lostno pa je zopet, da moram tudi v tem slučaju beležiti zločinstvo, da je bil namreč ogenj zaneten. Neki lopov se je vtihotapil ter je zapalil slamnato streho. Želeti bi le bilo, da pride lopov čim prej oblastim v roke. — Škoda znaša kak:h 3500 K. Posestnika sta bila zavarovana skupno za 1500 K.
Gospodarstvo.
Občni zbor Lloyda. Dne 29 o>aja t.
1. ob 5. uri popoludne se je vršil 81. občni zbor tega velikega parobrodnega društva, ki je za naše mesto velike važnosti.
Občnemu zboru je predsedoval komend. Ernst Becher kakor predsednik društva, vlado pa je zastopal predsednik pomorske oblasti, g. Ebner pl. Ebenthal.
Predsednik je otvoril občni zbor, kon-htatujć, da je isti sklepčen, ker je predlo-žendi 9115 delnic ter da je po pooblaščencih zastopanih nadaljnih 8935 s 1787 glasovi ter je povabil gg. Bartole in Jakoba Rimini, da blagovolita biti skrutinatorja za volitve, : ter da podpišeta tudi zapisnik o občnem zboru.
Predsednik je predstavil občnemu zboru vladnega zastopnika g. pl. Ebnerja ter javil, da je vsled odstopa bar. Rinaldinija vlada imenovala vladnega svetnika, gosp. Jurija Minasa, voditelja javnih skladišč, udom upravnega sveta, katerega je tudi predstavil občnemu zboru.
Predsednik je povabil potem g. dvornega svetnika viteza Peichla, da prečita poročilo za upravno leto 1901, ki se je glasilo tako-le :
PreČastiti gospodje !
Rizni faktorji so v tekočem letu neugodno u plivali na pomorsko izvozno obrt, vsled česar so se tudi povpraševanja in ponudbe za izvoz blaga občutno zmanjšale.
Cmevno je, da bi zamogel ta upliv neugodno delovati na proepeh društva; toda vsled vztrajnega delovanja naše draibe smo
se vendar reiili teh posledic in je konečni vspeh le malo manji od predminolega leta.
Po jadranskem morju se je prevoz potnikov nekoliko zvišal, mej tem pa prevoz blaga sa malo znižal. Pred nekoliko leti sklenjeni kartel z drugimi parobrod ni mi društvi se ni ponovil ob zapadu in to radi različnih diferenc, ki so nastale mej nekaterimi interesenti.
Na vzhodnih Črtah in v črnem morju smo imeli težji položaj vsled abnormalnih sanitarnih razmer in so bili naši parniki izlasti na Turškem podvržeai vsakokrat kontu-maciji.
Indo-kitajsko podjetje kaže letos razveseljiv napredek; izvažal se je v one kraje po največ sladkor, a tudi za nazaj smo bili vedno zagotovljeni z velikimi naročili, vsled česar se je materijalno stanje društva nasproti stanju v letu 1900 znatno povišalo.
Poskus s perzijskem zalivom se letos ni posrečil toda s pomočjo vlade nameravamo prirediti za naprej še maroikakšen poskus.
Z Brazilijo je društvo še precej napredovalo ; vozilo se je tja moko a nazaj kavo.
Z južno Afriko nismo mogli započeti v pretečenem letu sklenjene nove poskuse, to pa vsled vojne, ki se vrši v bližnjih pokrajinah.
Vsled večih prevažanj na Indo-kitajsko, so se tudi upravni stroški izdatno zvišali. Nabava oglja vsled visokih cen provzroča težave sklepnemu računu a moralo se je tudi nekaterim kategorijam uslužbencev plačo povišati.
V	pretečenem letu se je pripetilo pri našej agenciji v Carigradu neko poneverjenje, toda kei je bilo vse premoženje defravdanta prisojeno društvu, se je škoda vsled tega zdatno znižala.
Ker so bili parniki »Nadvojvoda Ferd. Maksimilijan«, — »Minerva«, »P yche« in »Menphi« vže stari in niso zadostovali zadružnim interesom, so se prodali, a poskrbelo se je za nadomestilo.
V	mesecu septembru je bil izročen v promet ter odposlan na vztok največi naš trgovinski parnik »Austria«, ki je bil napravljen v našem arzenalu. V arzenalu se nahajajo nadalje v delu sledeči parobrodi : »Tirol«, »Bukovina« in »Galicija« a načrti za nadaljne brodove »Dalmscija«, »Gorica« eo tudi že gotovi. V delo pride tudi čim prej nov brod »Azija«.
Ker nam naša ladijedelnica ne zadošča, bili smo primortni napraviti pri slavnoznani tvrdki Wigham-Richardson et C. Ld dva nova parnika »Salzburgc in »Persia«, ki bosta v 7 odnosno 8 mesecih gotova.
Kupili smo pred nekoliko časa na Angleškem velik parnik »Nippon« z 8100 to-nelatami.
Na račun tretjih oseb je bilo v naši ladjedelnici popravljenih 30 parnikov. Zavarovalni zaklad je znašal 31. dec. 1900.
K 3,325.270 32
zavarovalni prebitek parnikov
K 306.936**4
razni troški in
odškodnine . 60.170 53 - 3G7.107 37
195, 211, 105, 294, 152. 115, 58, 251. Posojilo 1882 gold. 5000, 201, 152, 47, 109, 268, 54, 141, 151, 250, 238. Posojilo 1884 gld. 500O, 50, 221, 240. 17, 258, 137, 189, 16, 212. Posojilo 1887 gold. 10.000, 267, 145, 209, 176, 62, 80, 233.
Brzojavna poročila.
Francozka komora.
PARIZ l. (B) Komora se je sešla v prvo sejo novega zasedanja ter je izvolila Leona Burgeois provizoričnim predsednikom.
Nagla smrt škofa.
BUDIMPEŠTA 1. (B) Grško - katoliškega škofa v Velikem Varadinu, Pavela, je zadela kap in je isti kmalu na to umrl. Stranki.
BADOJOZ 2. (B) Štrajkujoči železniški uslužbenci so napadli včeraj orožništvo, ker je isto zaprlo tri njihove to7ariše. Prišlo je do občega spopada v katerem so tudi streljali. Dva kmeta in jeden orožnik so bili ranjeni. — Orožništvo je konečno zaprlo 36 oseb.
BARCELONA 2. (H) Večina delavcev v elektrarni, ki preskrblja mesto z lučjo,"je stopila v štrajk.
Mir v južni Afriki.
LONDON 2. (B.) Jutranji listi razpravljajo o sklepu miru ter izrekajo hvalo toliko Burom, kolikor angležkim vojakom. Standard imenuje Bure najhrabrejšega sovražnik^, ki so ga imele kedaj proti pebi britske in kolonijalne čete. »Morning Post« označa kakor srečen pripetljaj, da bo kralj kronan v času, ko je država, katero vlada, močneja nego kedaj.
»Daily Nf \va« pravijo, da je sedaj vršiti večjo nalogo, nego je vojna, donesti namreč slogo in blaginjo v razdejano deželo ter dokazati Burom, da se zoa Anglija tudi v miru odlikovati, kakor v vojni. »Daily Telegraph« pravi, da je bila nevarnost, v katero je zašla Anglija in jo premagala, smrtna.
LONDON 2. (B ) Ko je dospela ve-t. da je sklenjen mir, se je valila neštevilna množ:ca po ulicah, prepevajoča patrijotične pesmi ves večer. V vseh zvonikih so zvonili. Navdušenje je splošno.
XXXXKXXXXXXXXXXX
X	*
X	MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI K
JJ	2 tanjšala Jamstvo« X
y	naznanja slovenskemu občinstvu, da
Jg	je prevzela
g	po dir. zalop noft S
X	iz odlikovanih in svetovnoznanlh to- X
K	vam v Solkanu in Gorici X
*	Antona Ćernigoj-a *
X	katera se nahaja X
X	▼ Trstu, Via Piazsa vecohin
X	(Bo**rio) U. 1.
X	(■■ desni strani cerkve »t. Petra}.
več:
nova doklada ostanek z 31. dec. 1901
K 2,958.612 95
„ 356.853-— „ 3,315.465-95
Čisti dobiček v upravem letu K 1,038.153 08
kateri te razdeli kot dividenda
za vFako delnico K 42	„ 1,008 000 —
ostanek	K 30.153 08
se prenese na novi račun.
V razpravi o tem poročilu vprašal je-deluičar Baum z Dunaja, ako so se poleg carigrajskega prigodila že druga poneverje-nja ter je priporočal, da se ponovi pogodba z vlado.
Predsednik je z ozirom na priporočilo, naj se obuovi pogodba z vlado obljubil, da so v tem oziru storilo vse mogoče. Odvračal je očitanje, da bi bila uprava kriva stavk ter je zatrjeval, daje krivdo na stavkah iskati vs«i drugje. Glede obdolžitev o drugih velikih poneverjenjih, je zatrdil, da mu čast ne dopušča, odgovarjati na take obdolžitve. (Pohvala).
Na to seje potrdilo poročilo in račun. Vit. Dimmer je bil se 1815 glasovi zopet voljen v upravni svet. V nadzorništvo pa so bili zopet voljeni vit. Artelli, kom. Fano, Karal Guttmann in vitez Raf. Luzzatto ; namestniki kom. Burgstaller BidiscLini in grof Sordina.
Nadalje se je amortiziralo sledeče vrste poMjil: Posojilo 1881 gold. 5000, 24, 23, i
Koakvrraoft iMBOgofia, ker J« blago Is prve roke.
S
X*ft*KXK*KKKKKKKK
elikanska rastava pohištva in { tapecarij. Izvenredno ugodne { U U U cene. K K K i
VILJEM DALLA TORBE *
v Trst«, tri Gitvanni 5. (Palača Diana.) ♦ Hoje pohištvo doneaesrečo. ■ ■ •

&Š8 3)
g Msaniler Levi Hiizig
Ig Prvo In največja tovarna pohiltra ■g	tnI vrst.
ti -TRST"
TOVARNA: j	ZALOOE:
Via Tsea, j Plazza Rssarf« št 2 vogal	f (šolsko poslopja)
Via LMtaMa | In Via Mbcr«« it 21 Telefon it. 670.
->«OH-
Velik tsbof tapecarij, zrcal In >Hk. I*-vvfaje aaro£b« tadi po posebnih načrtih.
Cm« bru konknrtm
ILUITE0TA1J CIlll USTOU II FIAII9 Predmeti postav f o se na pat obroci ali Železnico franteo.
3»
m &

Naznanilo in zahvala.
Podpisana potrtim srcem javlja prijateljem i i znancem, da je vsevečai izvolil poklicati k| selii našega nepozabnega sina rzToma brata J,
Cirila
Ob enem izreknrro iskrero zahvalo vsem onim, ki so nam ob ti tužni priliki izjavili svoje sožalje, onim, ki so poklonil; cvetlic na oder blagemu pokojn»ku? kakor tudi onim. ki so spremili pokojnika k večnemu počitku.
V rdela, dne 30. maja 1902.
Rodbina Godina.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižji^ cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za beeedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnib obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
Natalija Truden
je včeraj preminola ob 11 % uri predpoludne po dolgem trpljenju in previdjena se sv. zakramenti za umirajoče.
Podpisani, strti po globoki žalosti svoji, javljajo tudi v imenu druži h sorrdrrkov to nenadoraestno izgubo vsem prijateljem in znancem.
Pogreb zemskih ostankov oboževane pokojnice se bo vrš 1 jutri, v torek, ob 9. uri predpoludne, in sicer pojde sprevod od lastne vile v Barkovljah naravnost na pokopališče pri sv. Ani.
Barkovlje, dne 1. junija 11)02.
■lhael Truden, soprog. Anton, Dr. Mihael, Darinka por Bogdan ović, otroci. Xiei, Unči, sinahi.	Anton Bogdanović, zet.
Hatalija Truden, Matilda Truden, Aleksander Truden in Bogdan Bogdanović, unuki.
Prosi se, naj se opuste sožaljni obiski in naj se opusti dopošlijanje cvetja in vencev.
Ta objava služi kakor direktno obveščenje.
ZAVOD ZIMOLO, Corso 41.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sode i h in budilkah.
Perhauc Jakob
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Kepreporljiie mrežice.
_ _ ^ v Trstu, Piazza Negozianti št. 1. w I iCfc mJm priporoča slavnemu občinstu s?oje nepregorljive mreiice frettine) „Meteor" in vsf druge priprave za plinovo luč rAner."
Kavarne.
Antnn >nrli priporoča svoji kavam P4II1UII VUI II »Commercio« in»Tedesco^
ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi Časniki.
Jak. Perhauc
Ulica Stadion št 20, pe kama in sladčičarna
svet kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna
Trsrovlna z i zgotovljen i m i oblekami.
Qlloi*ini Ponte del!a Fabbra stv. 2, vogal Oalcirini ul. Torrente. Podružnica Piazza Pozzo deli Mare >t. 1. Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke priporoča posebno sa binkoštne praznike in birmo; obleke za moške od gld. *JJ>0 do za dečke od gid. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do suknene hlače od glo. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. H ' do 16- Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc 9, od platna ali satena v raznih barvah 1 od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po naj- i nižjih cerah. Hlače od moleškina (zlodjela koža) za I delavce, »zgotovljene v lastni predilnici na roko v i Korminu oJ gld. 1.30 do 2.
Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1 20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane.
Jogat izbor
divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se nahaja v dobroznani
W zalogi pohištva
Rafael Italia
Trst - oL Malcanton it 1. - Trst.
XMXXXXXXXXXXXMXXXXMUXXXXXXXXXXXX
paglianovo mazilo (sirup)
o o o oe oo ee
o o o oo oo oo
Velikanski izbor pohištva
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev, tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železniž. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju.
Anton Breščak
ulica št. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki :zberi pohištvo vseb slogov za vsak Btan od najboljšega izdelka. V zalogi ima : podobe na platno in šij>e, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke.
U
Prodaja vina „Ai Maestri
v ulici Valdirivo št 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina : refošk črn po novč., bela rebnla iz Brd po 28 novČ. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje.
Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena! vdobi 100 gld. nagrade.
Albert Brosch
Trst. — Via S. Aiitonio 5 — Trst.
—=* KoMar in izdelovalec kap *—
Odlikovan na razstavi v Trstu 1882.
Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe.
Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju.
Spoštovane sMe »dinje!
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-jMCetodijevo
cikorijo.
Gostilna „Al Transwaal".
prej »Antico Gobbo«) Via dello Scoglio.
(nasproti Drejevi pivovarni) Podpisani priporoča I. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, kraški teran, Opolo, prosekar, nadalje Dreherjevo pivo, Plzensko in Spaten v botiljkah.
Domača kuhinja redno pripravljena. Krogljišče. Svojim rojakom se toplo priporoča
Fran Benčič, krčmar.
za osveženje in čiščenje krvi
prof. ESrnesta, Pagfliano
nećak pokojnega profesorja Hieronima Pagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1S94 in na higije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami.
Dvor višjega sodišča t Lucca je izdal razsodbo po
koji ima tvrdka Hieronima Prgli.no izključno pravico postopati proti vsakomur, ki bi razpečaval ponarejanja, ter je ob jednem prisodil tvrdki vse sodne trrške in odvetniške troške pro\smčt-ne do leta 1*97.
Naš sirup je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. uaš stric prof. Hierooim Pagliano'ter hranimo njegove iz\iroe recepte, 9 kojimi se je dokazala resnica. Vfi ti dokumenti ki so pisani z njegovo lastno roko, so bili predloženi pristojnemu sodišču.
Poživljamo vsakogar, da prekliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovib špekulantov. Zgoraj označene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih nnšo varstveno znamko. Tvrdka nima druž c. af Napolj 4, Calata S. Marco.
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
XX30000000000b00000000CXX
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najbolise in trp? žao pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano. kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne mielke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem ča?u in v polno zadovoljnost naročltelja.
Cene brez konkurence
Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim !
V najem se odda Jakob Kosmerlj
J	T P C T __
Svetovni Čudež.
400 komadov
za sama 2 gld. 10 novč.
1 krasna pozlač. ura s 3 letnim jamstvom ter pozlačeno verižk-o ; 1 najboljša novčarka iz tisaja; 1 krasen prstan za gospode z imit. biserom; 1 uajrtn. žepni nož; 1 kravatna -pila z imit. biserom; 1 garnit-
•	louble-gumbov za manset«' in srajce; 5 krasnil' komadov za zabavo, ki provzročajo veliko smeSnost; i par pisalnih lončkov iz niklja: 25 krasnih predmetov za korespondenco: 1 eleg. pariška bro>a za
•	lame; 1 par gumbov se sim. briljantov (jak j pre-varljivii iu i« 40«) raznih predmetov, ki so doma zelo potrebni z uro vred. ki je pama toliko v-edna, pošilja po povzetju za samo 2 gld. 10 novč. nekoliko časa
Dunajska velika flljalka. . -.._ = .-
Aleks. Jungerwith,
K rakovo stv. 432. mm ugaja diur uuj.
O B U VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, žensko in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno vsakovrstno obuvalo ter sprejema naročbe na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
hi-ša z dvemi stanovanji in vrtom v Roianu. Natančneje se poizve v našem uredništvu.
Srečkanje
NEPREKLICNO
19. junija 1902.
Loterija
igralcev
-■TRSTi*
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Uarlno..
ar TRGOVINA -m*
jestvin in kolonijalne?* Masa,, delikate^ In konserv. Izbor raznih vin in likerjev, imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženbkerau liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem oajudanejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljuuje.
(glumačev)
i slavili iohitet do 50000		
1 T> 2>	»	5000
1 2> 3>	3>	3000
2 glavna dobitka	7>	2000
5 iobitioT	»	1000
10 ->	2-	500
20 :>	»	200
60 ^	S	100
100 ^		50
300		20
3500 ^	3	10
. Srečke po 1 krono
priporočajo : Josip Bolaffio, Mandl &. Co., Ign. Neumann. Mercurio Triestino. Henrik Schiffmann. Josip Zoldan.
Vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev s 10% odbitkom v gotovem denarju.
juho In Fraz"
krčma
v ulici Geppa štv, 14. 7očl vina prve vrste:
Bela vipavska . - . liter po 36 kr.. Crna istrska . - . - „ jf 36 Istrski refošk . . . . „ „ 48 ,, Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah.
Družinam se pošilja na dom od 10 litrOV naprej: Ipavoko belo liter po 28 kr. Črno istersko liter po 28 kr.
Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip Furlan, lastnik.