P IM - " (Posamezna številka Ž vkiaijev.) - |f TIrtu, W tor«fc 14» malnlka 1MI i izhaja viah dan atfutraj, (odi »»daljah is praznikih. - fcrednlatvo: , Ulica »v. Franttfka Aaiškega A. 20, L nadstr. — Dopisi naj nt pošiljaj« ftredniftvu. — Neirankirana pisma af ne prejemajo« rok o piti se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. — lastnik konzorcij lista f VCdinocti". — Tisk tiskam* .Edinosti', vpisane zadrug« a omejenim poroštvom, t Trtt«. alica sv. Fmnčilka Aaiikcga Jt. 30. — Telefon uredništva in upravi m. 11-57. — Naročnina znala: Za relo leto K 31-20, pol leta K 15-60. tA mesec« K 7 80, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6-201 pol leta K 3-601 EDINOST ' Utnlk XUII. * Posamezne številke po 8 vin., z*»tarelc 10 vin. Ogian se rac-jaajo na miiiut v široko si i ena kolone. Cene: oglasi trgovcev In obrtnikov mtx po 10 osmrtnice, zahvale, poslauics, vabite, oglasi denarnih zavodov JO vin Obrtnikov pO i I levodov mrn r>0 4 oglasi v teksta Bsta do pe* vr=t K 20.— ; vanka nadaljna vr.ie pogodbe pričeli tozadevno z Romunijo vsa potrebna pogajanja. Romunija se dalje zavezuje, da bo v vsakem oziru podpirala z vsemi močmi blcgovni promet z lastnimi prevoznimi sredstvi. O vseh sporih odloča razsodišče s sedežem v Bukareštu. Cene so v lejih za 100 kg določene sledeče: pšenica in rž 38 lejev, ječmen 29. oves 29, koruza 29, leča 31, bob 47, grah 42, pesa 65, lan 75, semena solnčnic 55 lejev. Tretji del se tiče plovbene pogodbe in stfpulira popolnoma enako ravnanje z nemškimi in avstro-ogrsklmi ladjami pri plovbi po Donavi Vlade pogodbenikov bodo, kakor do6eda), skrbele tudi v bodoče za to, da bodo v pristaniščih na razpolago potrebna skladišča za blago. Pogodba stopi v veljavo po limeni ratifikacije. Drugo pismo cesarja Karla. ROTTERDAM. 11. (Kor.) Pariški korespondent »Manchester Guardiana« poroča: Drugo pismo cesarja Karla je dozdevno važnejše od prvega. Ce->ar Karel izjavlja v drugem rismu prepričanje, da zamore pripraviti Nemčijo k sklenitvi miru pod pogojem, da nliirancl omeje svoje teritorijalne zahteve na Alzacijo in Lotaringijo. Zasedena ozemlja naj se seveda takoj izpraznijo in vzpostavi neodvisnost in suvereniteta Belgije. Cesar Kare! pravi v pismu, da s! je že zagotovil privoljenje Bolgarske. Cesar prosi obenem, da naj varuje zasebni značaj pisma. Francoska vlada je sicer izjavila s častno besedo, da ne izda pisma. Predsednik Poincare je predlagal tekom pogajanj, da naj Avstrija v zameno s Šlezijo odstopi Italiji Trst in Trento. Toda cesar Karel je odgovoril, da Obstojajo proti temu zelo važni pomisleki, da je namreč Trenta v rokah monarhije, dočim Francozi niso zasedli Šlezije. Ribot je na vorašanja, predložena mu od zunanjega odseka odgovoril, da je imel izbirati med odklonitvijo predloga monarhije in prelomom z Italijo. Ribot fe priznal, da je Uoyd George šele po dolgem obotavljanju privolil v odklanjajoči odgovor Sonnlna. Lloyd George je torej dozdevno večkrat naglašal važnost avstrijskih predlogov in zagovarjal željo, naj se ne zamudi tako lepa priložnost za sklenitev miru. Poincare je nasprotno načelno odklanjal vsaka mirovna pogajanja in naglašal, da se zamore kon čati vojna le s popolno vojaško zmago entente. Korespondent >Manchestcr Guardiana« poroča dalje, da so bili preteklo poletje zopet stavljeni predlogi in sicer Briandti. Dopisnik preklicuje prejšnje poročilo, da je poklical Ribot glede pisem cesarja Karla k posvetovanju vse aliirar.ee. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 12. majnika. — Na gorski fronti živahno obojestransko topovsko delovanje. Naše . patrulje so vdrle v neko sovražno postojanko na Col del Ros-su, pobile posadko z bajoneti in bombami in uplenile eno strojnico. V ozemlju Solarola so razpršile neki sovražni oddelek in mu prizadejale več izgub. Na raznih točkah ozemlja Asolona so bili sovražni oddelki, ki so napredovali na Mcnte ACan-tellu, severno Bretonica in na pobočjih Spitzberga proti našim postojankam, odbiti. Običajno obojestransko topovsko streljanje v Val Arsl, v dolini j Brente in ob Piavl. Sestrelili smo več sovražnih letal. _ DOGODKI NA MORJU. . BEROLIN, 13. (Kor.) Neki podvodnik Je potopil v vzhodnem Rokavskem prelivu 3 parnike, skupno 15.000 ton. Lepi uspehi podvodnika, ki se je zopet vrnil v Zeebriigge, dokazujejo bolje kakor bese de, da se sovražnik jako moti, ako misli, da se mu je posrečilo blokiranje naših flandrskih oporišč. Po novih poročilih so potopili naši podvodniki skupno 18.000 ton. PODLISTEK. Pustolovfevi zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. Kakor hitro je sluga zapustil sobo, je Marcijal i fcapehnll vrata in spustil težko zagrinjalo, da bi i se zunaj ne slišal pogovor. Nato pa je s prekri-I žaniml rokami in namršenimi obrvmi stopil pred | svoja prijatelja. Trabucos mu je pomolil roko, ki I pa je Marcijal ni prijel. Udaril je z nogo ob tla in [ dejal: * — Na vse vrage, vidva sta gotovo zblaznela. V Zblaznela? — Je ponovil Trabucos. — Zakaj? ; — Zakaj? Ker sta morala popolnoma Izgubiti i glavo, da prihajata semkaj. v . - • j — Ne razumem---- Marcijal je skomizgnil z rameni. -— Ne, — Je dejal Trabucos; — ponavljam, da ;te ne razumem----Govoriti morava s teboj, in ' ker veva, kje stanuješ, sva prišla k tebi. V tem pač ne vidim nič blaznega, in si ne morem misliti, zakaj naju sprejemaš tako neprijazno. Gospodarska pogodba z Romunijo. DUNAJ, 13. (Kor.) Danes so bili objavljeni posebni dogovori glede gospodarskih vprašanj z Romunijo. Ti obstoje iz 3 delov. Prvi se tiče med Avstro-Ogrsko in Nemčijo na eni in Romunijo na drugi strani sklenjenega petrolejskega dogovora. Drugi del vsebuje gospodarski dogovor, glasom katerega mora Romunija prodati Nemčiji in Av-stro-Ogrski prebitke dežele L 1918 in 19 na žitu vseh vrst, vštevšl oljnata semena, krmila, sočivje, perutnino, živino in meso in volno. Krušno žito se zamore dobavljati do 6 odstotkov tudi v obliki zmletin. Cene določi mešana komisija. Za nadalj- — Ali mu nista mogla poiskati kje drugje,____ na primer v gostilnici v poštni ulici ali v onem drugem mojem stanovanju, za katero vendar vesta? — Ne, kar ti imam povedati, so ne da odlašati, in vedeti pa tudi nisva mogla, kedaj se ti bo zlju-biio priti tjakaj. — Pa bi mi bila pisala par vrstic. — Zakaj naj pisariva, če se stvar lahko opravi ustmeno? Sedaj sva pač tu, in to se ne da izpre-meniti. Ne kaži torej tega jeznega obraza, ki ti nikakor ne pristoja, in bodi zopet prijazen. Daj nama tobaka, da nabaševa pipe, ali pa smotke, če ti je to ljubše. Sedi semkaj, ne grizi nohtov, in pogovorimo se prijateljski. — AH ne moremo odgoditi tega pogovora? — Nemogoče! — je dejal hitro Trabucos; — pogovoriti se moramo sedaj. Po glasu, s katerim so bile izgovorjene te besede, je spoznal Marcijal, da se mora tokrat vdati. Povesil je glavo in se vsedel. Trabucos je pazil nanj kakor mačka na miš pod šapo, in Dik Che-ster se je skrivaj posmejaval. — Torej kaj je? — je vprašal končno gospod de Preaulx. — Govorita! Samouprava ozemlja ob ustju Donave. BUKAREST, 12. (Kor.) Uradni list objavlja kraljev odlok, glasom katerega dobi ozemlja ob ustju Donave posebno upravo s sedežem v Sulin?, seveda s pridržkom, da privolite v to pozneje tudi obe zbornici. Nemški piea v Sevastopoiu. KIJEV, 12. (Kor.) V Sevastopoiu so dobili Nemci 6 milijonov pudov premoga^ ki bodo omogočili plovbo v Črnem morju. Nemci hočejo dvigniti potopljeni dreadnought »Imperatrica Marija«. V se-vastopolskem pristanišču se nahajajo parnlkl >Ro-stlslav«, »Sinop«, »Alraazc, »Potemkin«, »Prut«, »Medšldjeh«, mnogo križark In manjših ladij h» 20 večjih prevoznih parnikov. Carica-vdova In več velikih knezov v nemških rokah. BEROLIN, 13. (Kor.) Carica vdova in veliki knezi Nikolaj Nikolajevič, Peter Nikolajevlč In Aleksander Mihajlovič so prišli južno Jalte na Krimu v nemške roke B^i so zastraženi dosedaj od 25 mornarjev In odrezani popolnoma od zunanjega sveta. - * 1 Amnestija v Rusiji. MOSKVA, 12. (Kor.) Na podlagi splošne amnestije z dne 1. majnika je bilo izpuščenih veliko število v zaporih nahajajočih se političnih in kriminalnih zločincev. V Petrogradu so bili izpuščeni vsi prejšnji ministri režima Romanovcev in Kercn-skega, razven onih, ki so bili obsojeni radi veleizdaje in goljufije. Vojaška iineuovania. DUNAJ, 13. (Kor.) Voini minister baron Stoter Stelner je bil imenovan za generalnega polkovnika, podadmiral vitez Keil za admirala, novi načelnik vojaške pisarne, polk baron Zeldier za ge nera'. majorja. t ProL baron Chiarl. DUNAJ, 13. (Kor.) Sef laringološke klinike na Dunaju, dvor. svet prof. Otokar baron Chiari, je včeraj dopoldne na svojem posestvu v Buchbergu umrl za mrivoudom. Angleški letalski napad na Kotor. DUNAJ, 13. (Kor.) Dne 11. majnika popoldne je šest angleških letal napadlo kotorsko vojno pristanišče. Povzročene niso bile nobene izgube in tudi nikaka stvarna škoda. Eno letalo je bilo sestreljeno. Letalca sta bila ujeta. - Hrup brez vzroka. Poljski poslanec dr. pl. Loevensteln je v zadnji seji Poljskega kluba prišel s predlogom, da naj bi se sestavil namesto sedanje uradniške vlade, nekak kabinet zaupnikov velikih strank. In ta na tak način nekako parlamentarizirana vlada naj bi izločila iz svojega programa vsa narodno-poHcična vprašanja, ki sedaj tako zelo razburjajo vso avstrijsko javnost In avstrijske narode sploh, odgodila njih reševanje na čas po vojni in se bavila samo s takolmenovanlmi državnimi potrebami. Ta načrt, s katerim «a je obširno - bavila vsa naša javnost, nI našsl frtsftgev niti v Poljskem klabu samem, ki ga le za dal»ni pretres Izročil svoji parlamentarni komlsHl. tem več prahu po je — Mislim, — ie odgovoril Trabucos, ne da bi se menil za njegovo vprašanje, — da sva" te pravkar prosila za tobak ali smotke. Ce dodaš še par kozarčkov kakega dobrega likerja, bi nama zelo ustregel. — Tu ne bosta kadila. — je odgovoril Marcijal osorno. - — In zakaj vendar ne? — Ker tu ae sedita v beznici, kakor očividno mislita, temveč v hiši markija de Basseterre. — To je res, toda piti se pa vendar sme. — Ce sta želu, vama lahko potrežem z vodo. — No, z gostoljubnostjo napram svoHm prijateljem sc pač res ne ugonobiš! Pa na| bo, saj nisva prišla semkaj kadit in pit in, naravnost povedano, tudi ne zato* da bi te vprašala, kako se počutiš? Prišla sva semkaj..... — Končuo vendar 1 — Je pripo:nniI MarcijaL Trabucos se je udobno raztegnil na stoln, si pogladil rdeče brke in začel nekako tako, kot bi govoril o dnevnih novicah ali politiki: — Ne poznava se šele od danes, dragi prijatelj, in Če te~ ne zapušča spomin, se boš spominjal da sva v manj srečnih časih imela skupno kupčijo z žepnimi robci in urami, Id so bile pravzaprav last dvignil, med Nemci. Nemški nacijonalci so se s silnim hrupom dvignili proti njemu, češ, kako jc sploh mogoče,, da se sedaj, ko fe vendar vse storjeno za času primerno preureditev Avstrije po njihovih načelih, prihaja s predlogom, ki ne zahteva nič več in nič mnnj. kot da naj padejo njihove pridobitve, ki Jim jih prinese novi kurz Seidlerjeve vlade. Najogabnejšo pesem med vsemi pa je zapela »Neue Freie Prossec, ki je z velikcrsklm ogorče njem povpraševala, kako Je sploh m-žno, da bi se zahtevalo od nemških poslancev, od zastopnikov nemškega ljudstva, da bi sedeli poleg kakega Stanjka aH dr Korošca v istem skupnem ministrstvu. Glede nemških krščanskih socijalcev se je izpočetka poudarjalo, da so precej naklonjeni Loewensteinovemu predlogu, in spravljala se je ta misel prav posebno v zvezo z dejstvom, da je cesar pred kratkim sprejel v daljši privatni avdi-ie:-ci voditelja nemških krščanskih socijalcev posl Finka. Namigavalo se je, da »e cesar sim zelo naklonjen Loevensteinovemu predlogu in da je v imenovani avdijenci tudi btlo govora jo stvari. V zadnjem času pa prihajajo iz vseh nemških taborov vesti, da so vsi Nemci proti Loevensteinovemu predlogu in da torej ni nikakega upanja ve* da bi se ta predlog mogel uresničiti. Ko so se torej nemški nacijonalci tako zopet enkrat primerno naogorčili proti slovanski prevzetnosti, pač ne bi bilo napačno, če bi se pre-udcrilo, kaj je pravzaprav dejanskega na vsej stvari Slovanski politiki in slovansko časopisje Je res tudi razpravljalo o Loewensteinovem predlogu, toda na način, iz katerega bi bili mogli Nemci že takoj prvi pripoznatl, da je res njihov hrup popolnoma nesposoben, da Jim prav nič ni treba ogorčenosti in protestiranja. V Poljskem klubu samem so pokopaH predlog za nedogledne čase v parlamentarno komisijo, ker so spoznali, da sedanji čas nikakor ni pripraven za take poizkuse. Ce stvar ni bila godna pred letom dni, če ni mogel privabiti k vladi avstrijskih narodov Clam-Martinic, Če se istotako ni enak poizkus posrečil njegovemu nasledniku Seidlerju tedaj, ko njegove nevednosti še niso pobudile v avstrijskih narodih tohko najupravičenejšega odpora, kakor so ga sedaj: kako naj bi se dosegla tudi le začasna sprava v sedanjem času. ko je vlada zopet zavihtela nemŠko-nacijonalni bič nad vsemi nenemskiml narodi Avstrije! Nemci protestirajo, češ, kako naj bi se vsedli za isto vladno mizo z veleizdajalskimi Cehi in Jugoslovani! Tu pač vprašujemo: kedaj so pa rekli Cehi in kedaj so rekli Jugoslovani, da sprejemajo, da osvajajo Loewensteinov predlog, da hočejo odložiti svoje narodnopolitične zahteve na čas po vojni, da se hočejo baviti samo z državnimi potrebami h! sesti z Wo!fom »n drugim! takimi nera-škoradikalnimi in nemškonacijonalnimi odličnjaki za skupno vladno mizo? Kedaj so pa Cehi in Jugoslovani izjavili, da bi opustili svojo deklara-cijsko politiko, da bi se odrekli svojemu opozicijskemu stališču, In morda zaradi lepih oči gospoda dr. Loeurensteina ali celo gospoda dr. vit. Sei-dlerja vstopili v vlado, ki ne bi imela druge naloge, nego skrbeti za vojne potrebščine in mimogrede — kolikor bi pač mogla — morda tudi Še za ljudsko prehrano? Nikdar in nikoli ni bilo niti duha niti sluha o kaki taki izjavi niti v češkem niti v našem Časopisju, niti le n! bilo niti oddaleč čuti iz ust kakega češkega aH jugoslovanskega politika. Cemu potem toliko hrupa v nemškem časopisju, čemu toliko razburjenja med nemškimi politiki? O kakem razburjenju v nemškem narodu pa Itak ne more biti niti govora! Naša deklaracijska politika ima tako krasno začrtano svojo pot, da Je vsak korak v stran popol noma izključen; In ravno Loewensteinov predlog pomenja tako velikanski ovinek, da bi morda ni kdar ne prlvedel več naše politike na pravo pot ako bi krenila po nJem, tako velikanski ovinek, da bi skoraj sumili, da ga ni zamislit PoIjak-SIo-van, ki vkljub vsemu vendar, Če ne več vsaj sim patizira z našimi stremljenji, ne da bi jih podpiral. temveč kdo drug, kateremu je na tem, da bi se na kak način zaustavilo naše deklaracijsko gi banje, če ne za vedno, pa vsaj za nekaj časa Naša ravna pot pa ne vodi do ministrskih stolcev Seidlerjeve dunajske vlade. Vsekakor se torej nemški nacijonalci lahko potolažijo, da Jih ne zadene tako izlepa nesreča, da bi sedeli s Cehi in Jugoslovani za isto vladno mizo, In hrup. ki so ga uprizarjali te dni, Je čisto podoben žvižganju Človeka, ki si na ta način preganja strah na samem, če naj ne gremo še dalje in rečemo naravnost, da je bil navadno nemško-nacijonalno komedijanstvo. Razne politična vesti. Princ Konrad Hchonlohe, — tako piše »Arbeiter Zeitungc odstopi od službe prvega najvišjega dvornega mojstra cesarjevega; na njegovo mesto prihaja ogrski grof Hutiyady de Kettelv. Službi drugih ljudi. Menda še nisi pozabil vsega tega. Marcijal je pokimal in Trabucos je nadaljeval: — Od tega časa sva bila iskrena in odkritosrčna prijatelja; bil sem tvoj Pilad, dragi moj Fabuleux. kajti imenoval si se Fabuleux, ali pa si se vsaj dal tako imenovati, in tedaj še nisem poznal tvojega blestečega imena Marciiala de Preauls, s katerim se diČeš sedaj. Nekoliko pozneje sva po svojem poštenem demokratskem nagonu postala vneta sankilota; govorila sva lepe govore v klubih in sva si pridobila slavo, da sva toliko in tolikokrat rešila domovino. Tedaj si ti nenadoma izginil, in raznesla se je vest, da ti je veliki državni nož brezplačno odrezal brado. Nisem se čudil temu, a obžaloval sera le, kakor gotovo se imenujem Trabucos, in potočil sem za teboj nekoliko solza. Misli si pa moje veselje in začudenje, ko sem te pred nekoliko meseci nekega jutra zagledal pri »Belem kodru«. Utripanje mojega srca, ko si me pritisnil na svoje, ti je pač povedalo, kaj sem čutil. Pripovedoval si mi, da si bil na potovanju, si mi dal svoj naslov pod svojim poštenim imenom Fabuleuxa in si mi odprl svojo mošnjo, kar jc razodevalo, da imaš dobro srce. Posegel, sem brez pomisleka vanjo, kajti po najini prete- nrvega najvišjega dvornega mojstra ure torej, kakor se je zgodilo sedaj, tudi nefe politični pomen; ker Je sedaj minister zunanjih stvari Madžar, pomenja imenovanje madžarskega grofa brez dvoma izdatno povečanje madžarskega vpliva. Zgodila pa se je tudi še druga izprememba: generalnega pobočnika in načelnika cesarjeve vojaške pisarne barona Martererja je zamenil baron Zeidler-Danblebsky pl. Stirneek. Imenovanje princa Hohenlohcja se Je svoj čas pozdravljalo zelo toplo, kajti v vsem svojem javnem delovanju, kot okrajni glavar, kot namestnik, ko tministrski predsednik, se je princ Hohenlohe dal voditi po demokratskih, ljudstvu prijaznih nazorih; kljub svojemu rojstvu in o pojasnil se je obrniti na isti naslov, pri čemer je tudi Ireba navesti krdelo, pododdelek, kraj ali številko vojne pošte. Svojci na bojišču se nahajajočih vojaških oseb avstrijskega državljanstva morejo le-te opozoriti na ta razglas. Nujna prošnja. Prizadeti prosijo nujno gospoda namestnika, da blagohotno zaukaže, da se državnim učiteljem takoj izplača majniška doklada še pred binkoštnimi prazniki, da si bodo v prostih dneh s to podporo mugli preskrbeti živi!. Skoro vse druge uradniške kategorije so že prejele to doklado; učitelje nekaterih državnih zavodov se pa menda tudi to pot zopet hoče oškodovati z zavlačevanjem, kakor se je to zgodilo že enkrat, ko se je doklada namesto novembra meseca 1. 1917. nakazala šele januarja 1918. To ni pedagoglčno. Na slovenski gimnaziji v Trstu so se učitelji za nektere predmete tekom šolskega leta že trikrat menjali. Ker se otroci le težko navadijo novih učiteljev, zelo trpi pouk; uspehi pa so tako slabi, da pravijo učenci, da jih bo polovica padla. Narodni praznik 30. majnika. Kakor že kratko naznanjeno, se je ustanovil odbor za prireditev velike ljudske vesclice pri Sv. Ivanu na obletnico jugoslovanske deklaracije, ki pade letos na četrtek, praznik Sv. Rešniega telesa. Cisti dobiček naj bi bil namenjen svrhi, ki najbolj služi v sedanjih razmerah naši boljši bodočnosti: za učečo se mladino, za naš prepotrebni Dijaški dom. Odbor se obrača v prvi vrsti do naših narodnih gospa in go-spodičen, ki .niso še nikdar odrekle svoje dragocene pomoči pri prireditvih v rodoljubn?. namene in ki bodo kot navdušene Jugoslovanke gotovo želele, s svojim sodelovanjem prispevati h čim sijajnejšemu uspehu tako pomembne prireditve kakor bi imela biti ona na dan 30. majnika. Odbor se torej obrača s iskreno prošnjo do vseh narodnih gospa in gospodičen, da se blagovolijo sestati v Čitalnici v Narodnem domu jutri, v sredo, popoldne ob 5 in pol radi pomenka o potrebnih pripravah. Odbor. »Lavoratorjevo« slepomišenje. Socijalnodemo-kratski »Lavoratore«, ki je v zadnjem času padel tako nizko, da razun brzojavk korespondenčnega urada in tupatam kake, na socijalnodemokratski mlin vodo napeljavajoče vestice v aprovizacijskih stvareh, ni najti v njem drugega kot na najogab-nejši nekdanji piccolovski način razšopirjenih, rekli si skoraj, s krvjo pisanih dnevnih dogodkov, še vedno ni našel časa, da bi zavzel stališče napram nemški pomorski šoli v Trstu, ki grozi z odvzet-kom edinega boljšega zaslužka domačemu primorskemu prebivalstvu. Odgovoril seveda ni niti z dejstvu; samo italijansko-inteniaciionaliiemu >La-voratorur je vse to le — »contro gli jugoslavi«! Saj imamo tudi mi Jugoslovani tri pomorske Šole: v Bakru, Dubrovniku in Kotoru, ter na Četrti, v Lošinju hrvatske paralelke, in tudi nam ne odvzamejo Nemci s svojo nemško navtiko v Trstu našega zavoda; toda mi vemo prav dobro, česar noče vedeti menda vendar še italijanski »Lavoratore ulica n«Mf*l»| za barvanje blaga se dobivale v iui-rlbltfSlI rodilnici Cillia ui Poste 6. D 17 D^flMltfl »»toi®«* i« 3 oeeb iiče služkinjo za AilliUIHU hišna dela in krpanje perila. X»*lov pove Ins. odd. Edinost! 2172 Prodom dve hUkieL vro~Inpje j^ pripravno tudi za mlin. mlekarsko obrt in rejo perutnine. Cona K 45 000. Natančna pojasnila daje Terezija Eanz. Prc ek. J148 Ročni mlini a tam. tfevi&rtilL kateri meljejo vsako trnje na najfinejše moko, dobavlja samo čeftke trrdka Jiri Finke Praga 11-1957. - Irance« rcifld popust • NADOMESTILO MILA za pranje perila, izborno pt neče in prekaša vse doslej v prome'u se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. J. 5 kg K 12.—, 1 savoj a 10 kg K 23.— Preprodajalci doba popust pri narotbt celega zaboja 50 kg. Bdo mineralno milo za fid^enje rok in finejiega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. — Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dideč. 1 aavoj 32 ko*r.v K 18—. — Toaletne milo s fi:isn vonjem, rox:i Hirve, 1 zavoj 24 veL koeov K 18. . Ttaz^odilja po povzetju. Pri veijoia naročila n ig poSlje pol r vica meska naprej. N^manj »e mor*.' narotiri en zavoj v^aJto vrste* Izvozno podjetje M. Junker v Zagrebu it SS Petrfnjska ulica 3, lih, telefon 23-27. TRT- Vb Stadion 10 - mt OM od zvečer naprej ^^ Vstopnina 8 z Proda im 8—10 q tnali nove a v sodih otl 40 kg naprej. Velika izbere likerjev v steklenicah, šampanjec ^Charle Blanche", asti spumanti. refošk ter muškat desert. I. Parčina & C.o — Trst ulica Donizett! §tev. t. r ZOBOZDRAVNIK V Dr. J. Cerm&k Karle ffolu priporoča svojo trgovino likerjev, prlsi-r.ega brinjevca, malinovca i. t. d. U ica Stadion 29. 2161 L r H v Trstu, ulica Poste vecchfo 12 vogal nllce del le Poste. Izdiranje zobov brez bolečin. — Plombiranje. UM čTpii ZOBUE — Kdor je enkrat rsll mojo barvo za obleko ttSuternatloRal«, ta sc prepričal, da je edino ta barva pristna in zajamčeno dobra. Vsak se lahko osebno prepriča, kako jo vsi dosedanji naročniki hvalijo. Vsak zavojček Ima navodilo. 100 zavojčkov stane 50 kron; 500 zavojčkov po 45 kron za 100 zav.; 1000 zavojčkov po 40 kron za 100 zav. Prosto poštnine. — Zahtevajte cenik drugih predmetov. Se priporoča RUDOLF COT1 C, VRHNIKA. « vsaki vežar ob 9\ 0» a iL^št, lit J Vstopnina K 1* Nakupovalnica svile J. Engel i c.o, lu H Alsersirasse 46 (trgovina klobukov) kupuj« po najvi« ih cenah raztrgane svilnate bi uze, cvi uda kr 1 , svilnato peri'e. volnene, sal:nene e* bombaževe odrr/ke. — Po posebnih cenah, surovo svilo in umetne svilnate niti v v«eh b r-vak ter svilnate od eake. Pošilja franko. Nftjviaji /ne^ek se o lpošlje točuo }*> podtnohrauilni biagujni PROSIMO SLOVENSKIH. HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN POLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠLJEJO NAJ SE V . - NARODNI DOM V TRSTU • • SK»OKI1 unlfl iDMo hitro stenice. Vzoree, steklenica . . K \/eeja stekleniea ... K 12. SrizgaLniea.......K 2, gpti? Dobiva se povsod Glavno pošiljaino mesto lekarna k „Nadi ' 9fZu^ Hoffnung" v Budimpešti Ogrsko KONJAK Za oslabele vsled starosti, ?a slabosti r želodcu in pr ti izg ibi ele^ne moći Je stare vifio-koniak že več stoletij dnan kot priznano kreMiSt c sr&dsfvo, ki oživlja duh in telo, Pošiija 4 polliter^kj steklenice franko za K 88.—. Vino belo in rdeći bur-gundecod 56 1 naprej dokler jc Se kfcj zaloge po K 6.80 liter. BENEDIKT HEPTL, veleposestnik, grad Golit Dri Konjicah, Msmtn G. Plno v Trsta m je preselila na Orso It IS v M vio sleta rok« C Zerccw1i7 A Plgtfo. Velika fzbera srebrnih In zlatih urf uhanov, prstanov, verižic Itd. Ceoe zmerne. Cene zmerne. a l JADRANSKA BANK&! Trsi Oifl Cnssd di Rlsparma Ste«. 5 (Lastno poslej?) Kapital In razama K 23,500.000.— Ftlljalke: Dunaj Tegethoistrasse 7—yf Dubrovnik, Kotor Ljubljana, Metković Opatija, Split. SIbenih, Zadar. V»o3a na knjižica 3 1a % Vloga na knjHLca od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn. davek plačije banka od svoje-a OLrestovanje vlog ne tekočem in žiro-ra unu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice n vsa tu-in inozemska tržišča. Kupuje in pro aja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, pro m« se itd. Daje predujme na vrednostne papirje in olago ležeče v javnih skladiščili. — Safe Deposits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija Žrebanja srečk itd. brezp ačno Sta.oni kredit, rembours krediti — Borzna n ročila,--inkaso.---Menjalnica.--Eskompt menic Telefoni: 1463^ 1793 in 2666. Brzojavi. JADRANSKA === Uradna ura: od 9 do 1 popoldna - »"i if' .