Leto LXXIII, žt. 82 Poitatna ptatau v gotortaL •• DU PottgeMkr bu btaUt Preti ■ Cena L 2 Uredništva u> apravai LJubljana Kopitarje*« t. telefon U.U-UU UeseAna naroftnlna II Ur. - Cok raS. Ljubljana 10.650 aa naročnine ln 10.894 ta Inaerate. Izključno u »topatvc «• oglase l> Italije la |sozcmstvai DPI B. A MUano. Bocoplsot a« Tttitua SLOVENEC APRIL - 1945 12 ČETRTEK ca DerWehrmachtbericht im heutigen »Jutro« Na vseiTbojiščih ogorčeni obrambni boji V kotu Donava-Moravo so bili odbiti močni sovražni napadi — Odbiti so bili ponovni prodorni poskusi v sevemozahodni Nemčiji — Ogorčeno narašča obrambna bitka v Porurju Fiihrerjev glavni stan, 11. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Med Dravo in Donavo je bila začasno izgubljena slrnjenost bojišča zopet vzpostavljena. Posadka Dunaja, ki se je zagrizeno borila, je bila po hudi borbi potisnjena nazaj na Donavski prekop. V kotu Donava — Morava so naše čete zaustavilo možne napade. Severno ml Belih Karpatov so silili boljševiki s težiščem pri Holiču in T r e n r i n u proti severu, bili so pa odbiti. Med Malo Tatro in Pomorjan-s k i 111 zalivom pa še trajajo boji jugovzhodno od R a t i b o r j a. Breslavski branilci so odbili močne napade proti južnemu in zahodnemu bojišču trdnjave. Zapahnjeni so bili vdori ob pokopališču St. Bernhardin in zahodno od trga Manfred von Richthofen. V Dantiškem zalivu so naše Čete ubranile sovražniku dostop do Put-ziger Nehrung. V zahodni vislini nižini pa trajajo ie vei dni hudi boji ia kraj Uottsnalde. Sovražnik je pri svojih napadih na samlandsko bojišče iigubil včeraj 20 oklepnikov. V zadnjih 48 urah je bilo v letalskih bitkah nad vzhodnim bojiščem sestreljenih 43 letal. Na N i z o s e m s k eni javljajo o bojih za D oven t ar in M ep pel. V se vernozahodni Nemčiji so naše čete britanske sile, ki so sunile do Quaken-brucka in Bersenbriieka vrgle nazaj ter obdržale svoje položaje proti obnovljenim prebijalnim poskusom. Medtem ko je bil sovražnik med spodnjo W e s e r o in reko Aller po izgubi Številnih oklepnikov odbit, smo izgubili Hannover po ogorčenih pouličnih bojih. Sovražne oklepniške sile so sunile na obeh straneh mesta dalje proti vzhodu. Sovražne oklepniške skupine, ki so napadale 1» črte Hamel — Hildes-h o i m proti vrhodu. se bore ua severo-rabodnih obronkih pogorja H ar z s nagimi silami. V silovitosti pa je narastla obrambna bitka v Porurju in na bojiščnem loku od izliva reke S i e g do dolinske zapore M o h n e. Sovražnik, ki je napadat na ši- rokem bojišču, je potisnil naše čete i« W a n n e - E i c k e 1 a in Gelsonkir-c h o n a na severni rob B o e h n m a in E s a e n a nazaj, kjer ogorčena borba še traja. Odbiti so bili poskusi za prekoračenje reke R u h r pri 81 e e 1 e. Med Siegbnrgom in Olpe kakor tudi dalje proti severovzhodu so se naši oddelki ubranili Amerikancev, ki so napadali z juga in vzhoda. Severno od Thiirinškegagoida je sovražnik pričel zopet s svojimi napadi, pri čemer so se razvili ogorčeni boji zahodno od Erturta. Med Thiirinškim gozdom in reko M a i n silijo močni sovražni oklepniški in pehotni oddelki proti jugovzhodu. Pri Se h w e i n ! u r t ii so vzdržalo naše čete močan pritisk. Tudi vzliodno od W iirzburga in severno od U 11 e n -h e i m a ni dosegel sovražnik večjega napredovanja. C r a i I s h e i m je včeraj v hudih bojih večkrat menjal lastnika, končno pa je ostal v naših rokali. Neko sovražno bojno skupino, ki je prodrla proti severozahodu, smo bočno napadli ter je doživela visoko izgube. Med Neekarjem in Renom jugozahodno od Karlsruhe je prišlo do ogorčenih bojev, ne da bi so bojiščni potek bistveno spremenil. Na bojišču v zahodnih Alpah 90 našo posadke oporišč odbile številne gledniške sanke gaullovskih čet. V Italiji je 8. angleška armada nadaljevala 9 svojimi napadi na široki bojni črti jugozahodno od jezera C o m a c -c h i o. Sovražniku je t močnejšim posegom gradiva uspelo potisniti nekaj kilometrov nasaj našo glavno bojno črto na odseku Lugo — Altonsine. Na Ligurski obali pa so nasprotno obležali vsi sovražni napadi v obrambnem ognju. Srednjenemško področje je bilo podnevi in ponoči napadalni eilj anglo-ameriških bombniških oddelkov. Posebno hudo sta bila prizadeta L e i p i i g in Planen. Tudi v nemški prestolnici so nastale izgube med prebivalstvom in škoda na poslopjih. Sovražnik je po dosedanjih vesteh izgubil 40 večinoma Štiri motornih bombnikov. Zmeda in tretja svetovna vojna Berlin, 11. aprila. Zavezniško vojno politiko lahko označimo že danes za katastrofo sveta. Posledice tega zločina, za katerega sta odgovorna predvsem Churchill in Rooseveit, so opustošujoče ter bodo vrgle narode zemlje v največjo krizo vseh časov, če bi uspelo zavetnikom, da bi v zvezi s Sovjetsko zvezo vsilili svetu svojo diktaturo. Tudi v tem primeru ne bi bili zmagovalci Britanci in Severnoamerikanci — smejoči se tretji bi bila Moskva — temveč premaganci z lastno bumerandsko politiko. Sami priznavajo, da je pričakovali zmedo in celo tretjo svetovno vojno, kar predstavlja dilemo, iz katere bi delale svoje dobičke dobičkarske hijene mednarodnih židovskih visokih financ, če na sovražni strani v naraščajoči meri govore o tretji svetovni vojni, tedaj ni tukaj govor o ceneni politični frazi, temveč o strašni realnosti, do kaitere pa mora priti spričo logičnega razvoja zavezniške vojne politike. Evropa je na tem, da kmalu zaide pod vlado lakote. Lačni narodi pa so v svojem obupu nepreračunljivi in ne bo trajalo predolgo, da bodo vojni zločinci želi to, kar so sejali. Kakor moremo posneti iz različnih časopisnih komentarjev iz Londona, so poliašča britanskih politikov skrb za bodočnost. To je moreči strah pred posledicami zločina barbarskega vodstva zaveznikov onstran Rokavskega preliva. Tako piše »Obser-ver«, da vojaške vesti prav nič ne opravičujejo veselega razpoloženja, Vprašanje je, ali bo zmaga prinesla zagotovljen mir. Zdi se, da bodo na evropskih področjih izginili vsi temelji civilizacije in reda. Posledice takega katastrofalnega razvoja pa se odtegujejo vsakemu preračunavanju. Iz preloma ravnotežja sil lahko nastane nova svetovna kriza. Slična premisljanjfl "prinaša tudi »Times« v zvezi s položajem na Grškem. Ta list se boji zmede. Časopis »News Rcview< postaja zelo jasen, ko piše, da onih Angležev, ki imajo jasen pogled, no more motiti zavezniška agitacija o resnični situaciji, kajti oni vedo, prvič, da je nemška volja za borbo prekrižala laž-njive govorice, ki so prerokovale sko-rajšen zlom Nemčije, in drugič vidijo ogrožen angleški položaj, ki ga je povzročilo sovjetsko prodiranje v Evropo. Potrebno je, da se prepreči, da propade .Velika Britanija kot svetovna sila, čeprav se je politični vpliv Anglije na evet v teku te vojne zelo zmanjšal. Medtem ko vleče klika velefinančni-kov svoje ogromne dobičke iz nove kupčije s krvjo milijonov ljudi, pa se kažo nad severnoameriško civilno industrijo senca krize. Newyorški gospodarski dopisnik časopisa >Times« poroča, da je bilo Eisenhowerjevo pismo Rooseveltu za to severnoameriško industrijo težak »ularec. če Je namreč Eisenhower ugotovil, da potrebuje Se za dolgo mnogo vojakov in vojnega gradiva r.a Evropo, tedaj pomeni to zlom vseh preusmeri l-venih načrtov za vojno proizvodnjo, na Ojačeni protisunki na zahodu katero so že računali za bližnjo bodočnost. Položaj je zelo resen, kajti vsesplošno naziranje severnoameriških gospodarskih krogov ugotavlja, da je zasebna proizvodnja dosegla najnižje točke in da bi bilo zelo nevarno, če bi še bolj padla. Iz tega ee kaže, da deluje Chuchillo-va in Rooseveltova vojna kot bumerang na lastno dežele in da opravlja ogorčen nemški odpor sovražnike Nemčije v »a-gato, iz katere ne morejo pobegniti. To dejstvo obvezuje vse Nemce, da se v teh dneh in tednih najtežjega boja bore še bolj zagrizeno in brez kompromisa. Li6t se bo obrnil, še predno bi pričakovali. Italijansko bojišče Berlin, 11. aprila. Z italijanskega bojišča Javljajo: Mod tem ko so ameriški napadi na ligurekem obalnem odseku postali zopet šibkejši, so Britanci na jadranskem odseku jugozapadno od jezera Co-maccliio ojačili svoj pritisk z izrednim posegom streliva in z neprestanimi letalskimi napadi. Nemci so v bojih, ki so potekali z izgubami za obe strani, prizadejali napadajočim britanskim polkom težke izgube ter jih sunili nazaj. Ker pa dova-žajo Britanci stalno ojačenja- je verjetno, da bo bitka narasla v silovitosti. Turško-sovjetski odnošaji Stoekholm, 11. aprila. Agencija »United Press« poroča, da ni prišlo do ublažitve turško-sovjetskih odnošajev. Turški jx>slanik v Moskvi, ki je odpotoval v Ankaro, je prinesel s seboj golovo sovjetske zahtevo za spremembo pakta s Turčijo. Brez dvoma zahtevajo Sovjeti modifikacijo svoje suveren itete na Orientu, predvsem nadzorstvo Dardanel in po možnosti regulacijo meje na Kavkazu. Poznavalci Orienta računajo z možnostjo, da bi sovjetsko-turška kriza lahko imela vpliv na notranjepolitičen turški položaj in colo na položaj predsednika Inenija. Zdi se, da je Stalin v Jalti poučil svoja zaveznika o sovjetskih namenih v turških zadevah. Diplomatski krogi j>a domnevajo, da je Stalin ministrskega predsednika Churchilla pri njegovem obisku v Moskvi lanskega leta spomnil, da so že v prejšnji svetovni vojni obljubili Rusiji morske ožine. Brez dvoma pa predstavlja Turčija eno najvažnejših figur na veliki politični šahovnici. Berlin, 11. 4. V ponedeljek je bilo težišče sovražnih napadov zopet v severnem delu zahodnega bojišča med reko Ema in Thiirinškim gozdom. Na teh odsekih so Angloamerikanci nekoliko napredovali, medtem ko so na južnem delu zahodnega bojišča med Thiirinškim gozdom in zgornjerensko nižino kljub močnemu pritisku dosegli lc malo uspehov. Med spodnjim Renom in Wcsero, kjer sedaj silijo sovražni odclki v treh klinih proti severu, je moral sovražnik spričo visokih izgub na nizozemskih tleh prekiniti borbo ter je nastopil premor v bitkah. Tudi vzhodno od reke Ems so britanski oddelki spričo odpora nemških bojnih skupin na področju pri Meppenu in na odseku Haso le malo napredovali. Južno od Emmena so nemški protinapadi preprečili odločujoče sovražno napre- dovanje. Britanci so se tukaj vrinili dalje proti vzhodu do Weierine nižine, obstreljevali nemška ■ predmostja s topniškim ognjem ter prekoračili izlivno fiodročje reke Aller, in to z delnimi si-ami, ki so stremele proti vzhodu. Uvedeni pa so protisunki za zapahnitev prehodnih mest. Med spodnjim lekom Weserc in Tu-ringijo se sovražnik trudi, da bi svoje klinu podobne vdore strnil v neprekinjeno bojno črto. Iz področja na obeh straneh Stcinhudcrskcga morja je silil z močnimi oddelki proti Hannovru ter skuša dobiti zvezo s silami, ki so prodrle do Hildcsheima. Ti oddelki so ob Leinl sunili proti jugu, bili pa so odbiti pri Einbccku, čeprav so jim ob južnem robu Sollinga prišle nasproti močne oklepniške sile. V GSttingen vdrla so- Slockholm. Kakor poroča »Stock-holms Tidningen«, bosta v novi finski vladi manjkala Takld in Aura, oba Ten-nerjeva pristaša. Tudi notranji minister Hillilae bo bržkone odstopU, kakor tudi vojni minister Valvo. Mesto obrambnega ministra bo v novi vladi bržkone prevzel civilist. Z veliko verjetnostjo pa domnevajo, olitičnemu oddelku sovjetske armade, je povabil Poljaike na konferenco s Sovjeti. Pimenev je privedel poljske zastopnike k sovjetskemu geno-ralu Ivanovu, ki je Poljakom pri svoji vojaški časti zagotovil osebno varnost ter jim izjavil, da se pogaja s Stalinovim pristankom in da ima opolnomočja generala Žukova. Potem ko so bila pogajanja dovedena do gotovega zaključka, so poljski zastopniki izrazili željo, da bi stopili v stik 7. londonsko begunsko vlado ter podali poročilo o poteku po-gaijanj. Prosili so, da bi. smeli odpotovati z letalom v London. Sovjeti so 20. marca na ta predlog pristali. 27. marca so prišli poljski politiki h generalu Ivanovu. Odslej pa manjka vsaka vest o njih. V Londonu so mnenja, lako pravi poročilo »Goeteborgs Poštena«, da so Sovjeti letalo usmerili namesto v London v Moskvo z namenom, da bi prišlo tamkaj do dogovora s Poljaki in da bi sami sestavili poljsko vlado brez kon-zultiranja Londona in Washingtona. Švedsko poročilo pa izrecno podčrtava, da Sovjeti niso obvestili niti angleške niti ameriške vlade, tako da so dobili moskovski poslaniki nalog, naj preiščejo, kaj se dogaja v poljskem vprašanju in ali Jo možno vključiti pogajanja v Jaltske 6klepe. Tudi »Goeteborgs Posten« ugotavlja ob sklopu svojega poročila, da je zavezniška komisija, ki naj bi rešila poljsko vprašanje, že popolnoma zavožena ob samem pričetku. Amsterdam. 11. aprila. Kakor javlja britanska poročevalska služba, je poljska kmečka stranka v Londonu izjavila v to rek, da jo poljski vodja kmetov Vitoš, k je bil trikrat poljski ministrski predsed nik, izginil iz svojega stanovanja Wierzcoslawitzu na Poljskem. SI. marca so se pri Vitošu pojavili 4 možje ter ga vzeli s seboj. Poljaka kmečka stranka domneva, da m ga skupno s 15 člani bi v šib »trank na Poljskem in vodji poljskega podtalnega gibanja odvedle sovjetsko oblasti k pogovorom. vraina oklepniška skupina, ki jo je vezal odpor posadke, je le malo napredovala, nasprotno pa »o vdrle močnejše sile od Wtrre in iz področja pri Muhl-hausnu do okolice Dudcrstadta. Sovražni pritisk pa je narastel na črti Langen-salza-Friedrichsroda-Suhl. Proti sovražnemu oklepniškemu klinu so se vrgle rezerve in lovski oddelki na vsem področju med Verdcnom in Suhlom. Medtem ko šc trajajo ogorčeni boj: pri Hannovru in Hildcsheimu, so druge bojne skupine v Turingiji preprečile sovražno prodiranje. Rensko vcstfalsko področje je bilo napadeno predvsem med Dortmundom in dolinsko zaporo MZne. v pogorju Rol-haar in ob reki Sieg. Pod visokimi izgubami je dosegel sovražnik krajevne vdore, ki pa to bili zaustavljeni na novih črtah deloma pa zapahnjeni ali odstranjeni v protinapadu. Posebno hude izgube so utrpeli Severnoamerikanci pri Lutgendotrmundu, ob prekopu Rcn-Hcrne, v izvirnem področju reke Rtihr in na odseku ob reki Sieg pri Waldbrdlu in Freudenbergu. V južnem delu zahodnega bojišča pa sc je položaj le malo spremenil. Med Thiirinškim gozdom in Mainovim trikotom pri Wiirzburgu »c jc sovražnik omejil na krajevne napade. Oh spodnjem leku Frankovske Saale so si nemške čete priborile premor v boju spričo visokih izgub, ki so jih zadale sovražniku. Posebno je bil težko prizadet nek letnik častniških gojencev topništvi Združenih držav. Severnovzhodno oJ Wiirzburga pa »c jc razbil nov sovražni sunek ob cesti, ki seka Steigerwald Boji še trajajo. Pri Crailshcimu odrezane sovražne sile so sc zaman skuSale rešili, nemški protinapadi to jih stisnili na ie ožjem prostoru. Na odseku ob reki Jagsl in ob Neckarju na obeh straneh Heil-bronna sc je položaj le nebistveno spremenil. Ob reki Enz so izvedle nemške čete več protinapadov ter vrgle nazaj sovražne sile. Fiihrerjev pribočnik Borgmann padel Berlin, 10. 4. Na zahodu je padel polkovnik generalnega štaba Heinrich Borgmann, odlikovanec s hrastovimi listi k viteškemu križcu Železnega križa. Z njim je odličen poveljnik in izkušen častnik generalnega štaba, ki je kot Fiihrerjev pribočnik deloval dalj časa na posebno odgovornem mestu, padel junaške smrti. V preprosti žalni slovesnosti so te 9. aprila poslovili njegovi tovariši od njega. Generalfeldmaršal Keltel, Fiihrerjev zastopnik, šef vrhovnega poveljstva oborožene sile, je v nagovoru opisal življenjski tek in delovanje tega izredno sposobnega mladega častnika ter položil na mrtvaški oder Fuhrerjev rencc. Polkovnik Borgmann, ki se je rodil 15. avgusta 1912 v AngCTmiindeju (Marki, jc dobil v pohodu proti Franciji kot nadporočnik in vodja nekega prednjega oddelka viteški križec k Železnemu križu. V februarju je bil kot stotnik in vodja nekega polka odlikovan kol 71. vojak nemške vojske s hrastovimi listi k viteškemu križcu Železnega križa. L oktobra 1944 ga je poklical Fiihrer kot pobočnika vojake w.-a*oj vojaški Stab. Pri zločinskem atentatu 20. julija je bij tudi Borgmann ob Fiihrerjev! tlfa-ni težko ranjen. Selo po večmesečnem zdravljenju je Borgmann nastopil svoio službo, dokler ni Fuhrer L aprila 1945 Se ne 33 letnemu polkovniku poveril vodstvo neke divizije. Nad San Franciscom se zbira vihar Stoekholm, 10. aprila. Poročila švedskih časopisov iz Londona in New Yorka potrjujejo nasprotstva v nasprotnem taboru, ki so spričo konfcreuce v San Franciscu na iiovu |. ljajo. »V Angliji se zaskrbljeno sprašujejo«, tako javlja londonski dopisnik >Stockholms Tidningena« ali bodo tri velesile zmožno, da ostanejo edine. V zvezi s poljskim vprašanjem je nastal vihar, ki se zbira nad San Franciscom. Obstajajo celo glasovi, kl pravijo, do je položaj celo tako resen, da se boje izostanka Sovjetov. V Ix>ndouu so polni skrbi, ali jim bo uspelo pred pričetkom konferenco premostiti nasprotje. V nekem newyorškem poročilu Da-gens Nyheterja prihajajo do izraza isto skrbi in pomisleki Združenih držav. Švedski list pravi nadalje, da 00 v severnoameriškem zunanjem ministrstvu preučevali možnost, ali ne bi št> pred pri-čotkom konference v San Franciscu izvedli pogajanja potih povabljenih sil, da bi odstranili velike težkoče. Če do takih pogovorov ne bi prišlo, potem t>odo poskušali odstraniti nasprotja po diplomatski poti. V vsakem primeru, tako z.a-ključujo poročilo Dagens Nyhuterja. pa povzročajo številni konflikti uradnim krogom v VVashinglonu resen glavobol. Ženeva, 10. aprila. Nezaupanje na- Nov Katyn za Poljake Bern, 10. 4. Kako brutalno izvajajo sovjetsko politiko iztrebljanja v deželah, ki so jih zasedli boljševiki, posnemamo iz vedno novih poročil iz različnih virov. Tako javlja sedaj na podlagi informacij poljske begunske vlade v Londonu list »Suissc«, da na Poljskem v zadnjem času pospešeno izvajajo množične aretacije delavcev, kmetov in vojakov. Posebno divja sovjetsko strahovanje proli poljski armadi. V Lubartovu so osnovali koncentracijsko taborišče za bivše člane poljske domovinske armade. V ta tabor so prepeljali celo številne častnike in vojake poljske armade, ki so jo osnovali Sovjeti pod generalom Zymierskim, kjor čakajo na strel v tilnik. 6. februarja 1945 je bilo v tem taborišču 6000 oseb, ki so živele v človeka nevrednih prehranjevalnih in higienskih razmerah. Boljševiki so zasedli sedaj vsa višja častniška mesta v Zymierskijevi armadi do poveljnika bataljona. Pod obdolžitvijo, da so pristaši poljske domovinske armade, so nek večji del Zymierskijeve armade deloma deportirali, deloma ustrelili. Med U3tre-1 j enimi je tuul general uvrling, prvi podpredsednik lublinskega odbora, ki se je upiral množičnemu nastavlianiu sovjet- skih častnikov v njegovo armado. Dalje so Sovjeti aretirali skoraj vse vojake in častnike 27. divizije poljske narodne armade, ki se je udeležila v zadnjem poletju sovjetske ofenzive. Ta divizija je skušala priti na pomoč poljskim upornikom v Varšavi. «» M Podzemeljska borba Madrid, 10. 4. »Ze nekaj dni dobivajo v Londonu in Washingtonu obsežne informacije o nasilstvih in protizakonito-štih, ki jih počenja Moskva aa tekočem traku,« piše Unus v dnevniku »Informa-cionesi. To spoznanje pa prihaja mnogo prepozno. Sicer skušajo v Londonu in Washingtonu razlagati svetu to vojno kot čisto vojaško zadevo, vendar pa ne morejo preprečiti, da podzemeljska vojna med demokracijami in Moskvo zavzema vedno ostrejše oblike. Kremelj odgovarja na angloameriška vprašanja z naraščajočim cinizmom Na eni strani jih pomirja z navidezno prijateljsko gesto odpovedi pogodbe s Japonsko, istočasno pa pobija londonske ljubljence v Sofiji in Varšavi. pram sovjetskim hamenom, ki ie med severnoameriškim ljudstvom vediio obstajalo ter se je šele sprioo propagande ob priliki Jaltske konference nekoliko ublažilo, je zopet zelo motno, kakor poroča severnoameriški poroči valeč čuso-jiisa >News Chronicle« VVhitemahn v daljšem članku. Pomirjajoče Uoosevello-ve in Byrnesove izjave po krimski konferenci ne zadostujejo več, kajti v Zdru-žoniJi državah se pričenjajo jeziti, da jo Sovjetska zveza skušala z navadnim trikom prezentirati konferenci v San Franciscu lublinski odbor kot pravo poljsko zastopstvo. Temu triku pa severnoameriška javnost no bo nasedla. Dejstvo, da bo Stalin odjioslnl v San Francisco popolnoma nejx>membnoga poslanika Gro-inyka, vzbuja zopet nevoljo, ker je razvidno, da Sovjelsku zveza ne bo resno sodelovala v San Franciscu, temveč da bo na vsak način v/trajala, da ostanejo v veljavi jaltski sklepi. Kljub Teheranu in Jalti pa zasleduje sovjetski imperializem še nadalje svoje cilje na vseli področjih in ob vsaki priliki. Značilna v tem oziru je tudi ugotovitev, da zahlefa Stalin v mirovni organizaciji tri glasove, s katerimi hoče nn vsak način diktirati, namesto da bi z ostalimi naiodi razpravljal na isti višini. Ženeva. Severnoameriški zunanji minister Stettinius jc objavil, da je sprejela washingtonska vlada od francoskc vlade noto, v kateri zahteva posameznosti o jaltskih dogovorih. »Jaltska enotnost« v praksi Berlin- 11. aprila. V četrtek prejšnjega lodna Je dospela na stettinski kolodvor skupno z nemškimi begunci Francozinja gospa G., ki je pribežala iz Ham-mersteina nn Pomorjanskem. Svojim rojakom je poročala, da je na deželni cesli med Schneidemiihlom in Arnstadtoni opazovala, kako sla posadki dveh sovjetskih ogledniškili oklepniških voz brez nadaljnjega postrelili 15 do 20 voi-nih ujetnikov. Vojni ujetniki, s katerimi so begunci kolone, s katero je dospela gospa G., šo prej govorili, so bili francoske, angleške, in ameriške liarodnosli. Ti so se izločili pri preložitvi svojega tabora v notranjost Nemčije od svoja kolone, da bi se priključili Sovjetom. Taka je v praksi >jalt»ka enotnost«. Stoekholm. Iz sporočil angleških listov posnemamo, da komunisti ELAS- cvih Iti ns Grškem še vedno posedujejo večje količine oroija, ki ga hočejo uporabiti za nova nasilna dejanja. >ST,OVENEC*, četrtek, 12. aprila 1945 — št. 82 Izkoristite sleherno ped zemlje Zgodnju pomlad je z lepim vromonom marsikoga prehitela v njogovih načrtih ta obdelavo vrtov in zemljo. Kmečko prebivalstvo na deželi stori vse, kar lo more, da bi pripravilo čim več zemlje za obdolavo. Zaveda se, kako važen ho letošnji pridelek za prehrano vse pokrajine. Kljub velikim težavam zaradi pomanjkanja vprožno živi. no, poljedelskega orodja in strojev ter zlasti delovnih moči bodo kmetje vendarle z veliko pridnostjo, medsebojno pomočjo in izposojanjem živine obdelali čim več polja. Seveda pa pridelek ca naši skopi zemlji, ki je tudi zelo izčrpana, ue bo omogočil lako bogatega pridelka, da bi val lahko broz skrbi ln brez sodelovanja le gledali, Vilo Kraigher ujet Iz Gorice smo prejeli poročilo, da je bil pri čistilnih akcijah na Goriškem ujet Vito Kraigher, ki je bil voditelj zloglasnega V()S-a, komunistične policijske in vohunske organizacije. Pred kraikim je bil imenovan za »vrhovnega državnega tožilca« pri komunističnem sodstvu. Pri njem so naSli velike količine dokumenta ričnega gradiva. Šopek na grob Jožetu Staniši Bell zvončki so Se zaspano kimali po prisojnih gor-janskih rebrčh, ko eo pogumni fantje domobranske čete tiho stopali skozi gozd. 8v. Jožefa dan ... Marsikateri go-dovnjak je bil med njimi, vsem pa so se misli povračalo nazaj, ne za dolgo, za tri, štiri leta nn-zaj, ko so vse drugače praznovali god patrona kranjske dežele. Tudi naš mladi fiurlov Jois je zamišljeno koračll po mehkem mahu. Kaj neki is premišljal t Gotovo je bil v duhu v Vinji vasi tsm v podgrajskl fari, kjer so mu pred 17 leti mati v prvo poli uspavanko. Kot pastirček je pretaknil pol Gorjancev, dobil v Soli prve nnute, potem pa Jc prišel tisti črni dan — dve leti bo tega —, ko je moral z domačimi božati v mesto. Nekaj časa je bil skupaj s starejšim bratom Francetom pri domobrancih v Novem meslu In v St. Jerneju. Toda bil je premlad, doma pa tudi ni bilo nikogar za delo in Jože je moral dati slovo vojoškomu ► lanu. Doma in drugje je pridno pomagal. Znal se jo lotiti vaakcga dela. Samo v svojo četo js vedno silil, med Sentjcrnejske levo in mod domačine. Vi. deli smo njegovo srčno hrepenenje In smo ga vzeli medse. Gledal sem ga, kako je z žnračim obrazom nadlogoval naSega krojača, nnj mu vondar že ukroji domobransko uniformo. Kar vesel sem ga bil: bo eden več med poštenimi ln korajžnlmi fanti. 4Joiovi sem gn nagovoril, »priden bodi, ubogljiv, pa moliti no pozabi. Tako boš najvoč koristil domovini in boS res dober domobranec.« Nič ni odgovoril, le nasmehnil so je, kot se je znal samo on, in oči s« ml povedale vse: naš Jožo ni priSel iskat pustolovščin, hotel je postati vzoren borec za Boga in domačijo. Pa je priSlo tisto Jožefovo jutro. Ob pot petih je bil odhod. Mladi fturla j« veselo skakal med nami, saj je Sel prvič v ukeijo ln Se proti domu! Malo prod Težko vodo smo pognali v beg komunistično znaedo Savojski komunizem jo tekel, kar jo mogel; n nn oni strani hriba je postavil bacače ln pričel metati. SSSš-um! Prav za Jožctom se jo razletela mina In mu odtrgala sprednji del lobanje. Ramo zadihal je Se enkrat, potem so je nopotil v nebeško domačijo, godovat k sv. Jožefu. Mnti pa so doma pripravljali prazniSko južlno sa svojega vojaka - godovnjaka ... Kako mirno si ležal tam v krlpti med belimi zvončki In zelenimi oleandri. Prsti so Ti bili tako voljno sklenjeni, kot bi se bali za beli rožni venček. In svetlnjlcs Matere božje Ti je kot srebrna kolajna krasila prsi. Mi smo Te gledali, molili tn Te kropili — in prisegali. Ti veS, Jože, kaj smo prisegali... Jože. naš Jožo, hodi Se naprej vedno z nami in posreduj za nas. Jože, nsš Jože, ne pozabi nasl Tvoji prijatelji. kako se kmečko prebivalstvo trudi, da tudi mestu pridela vse, kar bo za njih potrebno. Ni nam treba possbej poudarjati, da morajo tudi v mostu biti izkoriščeni vst vrtovi do zadnje gredico. Zadnja leta so itak zlasti mali posestniki do zadnjega izkoristili vsako ped zemlje. Kako ae Jim je čez poletje njihov trud bogato obrestoval, ve danes vsakdo, tudi tisti, ki je žalostno stal ob strani, kor ni Imel priložnosti ali možnosti, da bi vzel v zakup njivico ali nekaj gredic. Sedanji meseo je meseo prvih predpriprav za vrtove in grodioe. Zdaj se zučenjajo že prve sadika in povsod vidimo, kako hodijo družine z motikami in lopatami na delo. Kljub temu pa najdemo tudi v mestu ali pa vsaj v mestnem območju iz kakršnih koli razlogov zanemarjeno njive ali vrtove. Naj so vsakdo, ki bi rad pridelal nekaj zelenjuve, če ie ne krompirja, pa nima vrta ali zemlje, pozanima, čo vidi kjo zapuščeno zemljo, čigava je. Gotovo ho na ta način mogoče oteti za obdelavo precejšnjo površino plodno zemlje. Dolžuost slehernega izmed nas jo nam. reč, da zemljo, ki jc sam ne more obde. lati, da v obdelavo drugim. Prav je, če se bo kasneje v poletju napravil poseben pre. glod o neobdelanih zemljiščih: še bolj prav pa bo, če bodo dotični, ki bodo zakrivili, da njibov svet ni hil obdelan, klicani tudi na odgovor. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Sadike paradižnikov in paprike V mostu tn neposredni okolici so skoraj že vse vojne gredloe ln njivioe lepo prekopane, zrahljane in obdelane. Zato je tudi postala sezona za sadike živahnejša. Ljub. ljanski vrtnarji dovažajo na Vodnikov trg dnevno, zlasti ob sredah ln sobotah razno sadike naprodaj, po katerih je veliko povpraševanje. V sredo je bil dokaj živahen promet s sadikami. Vrtnarji bo žo prinesli na trg prve lepe sadike paradižnikov in paprike. Lani je Ljubljana pridelala pri. merno mnogo paradižnikov, za papriko pa se ljudje niso toliko zanimali ter je bil nje pridelek neznaten. Kakor jo opažati, so letos mali obdelovalci močno zanimajo za papriko, zlasti zeleno. Sadiko paradižnikov, kakor tudi paprike so bile po 4 lire komad. Smrtna tramvajska nesreča Na Sraartlnski oesti v bližini Kolinske tovarne s« je v ponedeljek 9. t. m. okoli poldneva primerila smrtna tramvajska ne- DRŽAVNI GLEDALIŠČI Dramsko Rlodališče Četrtek, 12. aprila ob 17.: S Lagerlof- B. Begovlč: GSsta Berllng. Red A. Petek, 13. aprila: Zaprto. Operno gledališče Četrtek, It. aprila ob 17 W. A. Mozart: Ca. robna plščal Red Četrtek. Petek, 13. aprila: Zaprto. Človek je toliko človek, kolikor veruje. (L"Krmite.) * * * Kaj je novega pri naših sosedih? 8 Koroškega (iaiiltlter Je govoril po radiu »Karntner Zeitung« od 6. t. m. poroča obširneje, da jo Gauleiter dr. Uaiuer govoril po oelovikein radiu spričo razvoja v zadnjih tednih. Dr. liainor je v stnlui zvezi s Fiihrerjevlm glavnim stanom, zato je lahko odločno pobil vso govorice, ki so so zadnji čas širile, tako n. pr., da ja G raz žo zaleden in da so prvi boljševiški oklepniki v Mariboru »Kakor koli je stanje rwno, vendar ni obupno ln ho obvladano Zanesite se, moji ljubi Korošci,« jo rekel Oaulciter. »vedno vas bom informiral in po potrebi dajal povelja. Nn umik s Koroškega zaenkrat ni misliti. Sni i Se imam tu ženo ln otroke in bodo v deželi ostali tako dolgo kakor druge žone in otroci. Že celo mesoce pripravljamo obrambo dežele « Oaulolter so jo zahvalil za obrambna deta svojemu namestniku Globočniku in slo niku Fritzu. Ponovno je nastopil zoper govorice, ki jih sovrnžnikl namenoma širijo " vsej državi. Vprašanje možnosti nemSke zmago jo Gauleiter potrdil z jasnim: da. »Morala čet jo dobra. Oklepnifikn pest lahko zdesetka sovražno premoč. Novi lovci že na. stopojo ln lepega dn« bomo zlomili sovražno premoč v zraku Moj«' najvočie upanje., je zaključil govornik, »pn je Fiihrer. Poznam njega in njegovo hrabro srce. Fiihrer fe nikoli ni bil obupan in lo ludi ni v najtežj < urah naroda.« Poziv Gaulelterja za pripravljanje drv V »Kiirntner Zeitung z dno 4 aprila je objavljen Gauleiterjev poziv za nabiranje in pripravljanje drv. Poziv svetuje vsem prebivalcem, ki so morajo sami oskrbovaii z drvml in stanujejo v dosegljivi bližini gozdov. naj so sami lotijo drvar.*enja. Zato jo blln odrejena skunna akcija po občlniih pri kateri nnj aodelujo vse prebivalstvo, vključno s presoljenoi in bomhardiranel, ki so našli zatočišče na Korofkem Kdor ne bo sodeloval. naj tudi no računa, da b.. prejemal do pomladi leta 1946 drva. Kdor sam ni sposoben. dn bl drvarll v gozdu, mora po goni nabirati vsaj drobir, da se bo tako založil s potrebnim drobižem, s katerim bo lahko podkuril ln kuhal Vsi lastniki gozdov mo; rajo seveda dovoliti tako nabiranje. Oblasti po bodo odredile gozdove, v katerih ho treba drvaritl. in tudi organizirale drvarjenje ter odvoz drv. KULTURNI OBZORNIK Nova zbirka izvirnih pravljic Kot zadnja knjiga v Slov?nčevi knjlž. niči jo izšla zbirki pravijio plodovitega Itadlslava Rudana pod naslovom »Nekoč je bilo. z ilustracijami mlade Martenke Muc. kove. Rudan je zbral v knjigi sedem pravljic: Vlllnska mati. Mačeha Sršana, Trt sestre, Usodne želje. Pot do kraljic« Sreče, Žena povodnega moža ln Vesela očala. Pr pisanju teh pravijio ao je naslanjal predvsem na Boženo Nemcovo, toda če puščajo pravljice te čoške babico veselo razpoloženje in sončno radost, se Rudanove pravljice gin Ijojo v svetu groz.s in gnusnih metafor zlobnih duhov, čarovnlo jn živali. V fantaziji teh sprememb jo Rudan Izredno razgiban, ne moremo pa reči, da vedno z okusom, kajti pravi iica, kjor nastopa sprememba hudobna mačeho v krastačasto postavo s kozjimi rogovi in konjskimi kopiti, ne zapušča namreč najboljšega vtisa kljub temu. da je s tem poudarjena do karikature zlobnost ter je etična stran dvigniena z usmiljenjem njene, ga pastorka, ki jo reSl zakletja. In takih gnnnik pretvarjanj je Se mnogo, tako da se otrok skoraj plaSi, čeprnv moramo reči, da so pisano živahno in so vse globoko ali,vi soko vzgojne. Nnjviše b postavil pravljico Pot do kraljice Sreče z res duhovitimi aio- Iz Idrije t Jožef Kobal. V Idriji je v 71 letu starosti umrl rudniški upokojoneo in posestnik Jožef Kobal. Bil je izvrsten glasbenik in je igral vidno vlogo v vsem Idrijskem javnom življenju. Velika noč v požganl cerkvi sv. Barbare. Za volikonočno prnznike so bile službe božjo tudi v požganl cerkvi sv. Barbaro Idrijčani so cerkev, kolikor se je dalo osnažili. Kaj pretresljiv jo bil pogled no množico vernikov, ki jo nn oba praznika napolnila popolnoma porušeno cerkev brez strehe in stropa. Hudo preizkušena Idrija kmalu po Veliki noči In sicer v katero jo sijalo sonce kar od zgoraj. Menda ni bila velika župnijska cerkev Se nikdar tako polna kakor to Veliko noč. jo doživela nočnih urah ponovni teroristični napad. K sreči to pot bombe niso padle na biSe, ampak le nn costo. Knjižni semenj tndi v Idriji z vsakim dnevom pridobiva prijatelje, tako da bo prodaja tablio v Idriji gotovo dosog'a uspeh. Socialna pomoč v Idriji sodaj z uspehom nabira denarne prispevke za prizadete Idrio-čane in bombardirunco, ki so izgubili vse imo!je. Poleg tega posreduje Socialna pomoč nabirke živil in perila. Sedaj poziva dobrosrčne Idrijčano, naj bi prizadetim priskočili na pomoč zlasti s kuhinjsko posodo. Socialno pomoč v Idriji posluje redno vsak dan v Zadružni pisarni od sedmih do pol desetih in od šostnajste do dovetnajste. Smrt upokojenega rudarja. Pri onem izmed strahovalnih napadov je bil nevarno ranjon upokojeni rudar g.Slmon Rupnik. V idrijski bolnišnici mu na žalost niso mogli rešiti življenja. Hnjni je hil zaveden proti-koruunist ter eden najboljših idrijskih pevcev. »Pasljon« znradl ponovnih letalskih napadov zopet preložen Na prvo povelikonoč. no nedeljo napovedani Gregorinov pasi.,on »V času obiskanja« Jo bil zaradi ponovnih napadov zopet preložen. Iz Ljubljano so ze pripeljali vse potrebne kostume. Po ljubljanskih načrtih pa je bila izdelana tudi scene: rlja, ki so jo napravili požrtvovalni knupi somi. rizml o pomenu sreče pri ljudeh, pa tudi Vesela očala, ki je duhovilo sodobno pobarvana pravljica, navdahnjena po razliki človeških temperamontov — pesimističnega ln optimističnega, dasi bo tudi tu otroka plašila vrsta črnih krst v »pesimističnem' gra. du. Usodne želje ima v sebi nekaj groteske, ki bo otroka prijela Tudi Tri sestre jo moč. na pravljiea čeprav starka Krastunja spominja prej na čarovnico, kakor pa na zakleto vilo. V splošnem so pravljice pisano na izrozito pravljični način, vse so kompo-nirone na preprosto shemo doslednega trn nega stopnjevanja, toroj vse no isti tehnič. ni način, z izrodilo domišljijo tor prijemom rntiniranega pisatelja. Priporočljivo bi bilo, da bi v naslodnjem dela. ki je napovedano, segel pisatelj tudi po manj odpornih prav. ljičnih motovih, dasi je tudi tu evet pristen pravljični svot stare romantike: delovnn.ie slabih duhov med dobrimi ln slabimi liiud^ mi; kot dobri duh pa nastopa snmo .enkrat vila In drugič materino beseda iz grobo. Pravljice je lopo ln živahno okrasila z ilustracijami mlada Marlenka Muckova, dn. si njono ime ni navedeno v knjigi. Teko se uveljavlja nova pravljična risarka, ki Je že lopo ilustrirala Fnturjevo pravljico v Slo. venčovem koledarju ter Sneguljčico v založbi Ljudske knjigarne. Te Ilustracije so do. zdai niono največjo delo, pozna so ji še vpliv Marije Vogelnikove, toda vedno bolj dobiva lastno risarsko potezo. td. ireča. Kake t m pred vozečim tramvajskim vozom Je hotel prečkati progo ln cesto 78-letni upokojeni železničar Mihael Prelec, po rodu lz Nakla pri Sežani, stanujoč v Pokopališki ulici SL 82. Kljub močnim spre. vodnikovim signalom je mož korakal čez progo. Voz ga jo podrl pod se ln ga smrtno poškodoval. Razglas Po nastali potrebi se opozarjajo vsi vojni obvezniki, ki Jim je bil nastop vojno službe odložen, da so morajo takoj po preteku odložltvenega roka zglasltl pri svojih enotah (domohranstvu aH organlzaoljl Todt). Z zglasltvijo ne smejo odlašati, češ da jo vložena nova prošnja za nadaljnjo oprostitev. Vojni obveznikt, kt se ne bodo pravočasno zglasili, bodo zaradi ubežništva kaznovani. Delodajalci morajo skrbeti za to, da se bodo pri njih zaposleni vojni obvezniki pravočasno zglasili. Kdor zglosltev sam zavlačuje, bo kot sokrivec vojnega ubežnika kaznovan. Nadalje ae delodajalci opozarjajo tudi na to, da veljajo odložitve le za delo na gotovem službenem mestu ln da ugasnejo, čim delojemalec to službeno mesto zapusti. Zato morajo delodajalci vsako spremembo službenega mesta svojih vojaških obveznikov s povratno močjo od 1. januarja 1945. dalje takoj sporočiti Nabornemu uradu (Vojaški urad. Poljanska cesta št. 2-1). Nemški svetovalec Naborni urad Obvestila Prevoda Delitev jajc Potrošniki mesta Ljubljane dobe vsak po 2 jajci na odrezek št. 6 apr. brez pre-tiskanih črk osnovno živilske nakaznice. Jajca se bodo delila od sobote, 14. do 20. t. m. v sledečih mlekornicoh: Anderlič Zofija, Predjamska 8 (Rožna dolino); Antonič Anica, Dolenjska 48; Cvel-bar Nežko, Sv. Petro c. 8: Goljat Ana, Zob. jek «; Glovan Marija, Cirtl Metodova 87; Gmajnar Anton, Stari trg 2; Horvat Fani, Llngorjovo 6; Hosto Marija, Tavčarjeva 4; Ivonc Marija, Florjanska 10; Kernc Marija, Bleivveisova 88; Klopčar Zalika, Je-gličeva 10; Košak Antonija, Lepodvorsko 25; Kovači« Lucija, Celovška 34; Kranjc Marija. Novi trg 1; Petek Angela, Tržaška 62; RoS Barbara, Cesta 29. oktobra; Ru-pena Rozalijo, Jernejeva 2; Stefancijoza Marija, Gosposvetska 10; Medved Ivanka, Zaloško 45 ln Zakošnlk Štefka, Ilirska. Mlekarnice naj dvignejo jajca IS. t. m. od 7—10. Potrošnike pa opozarjamo, da Je nepotrebno čakanje, ker Je blaga za vse dovolj. Pričakujemo, da rejci kur teh jajc ne bodo dvignili. Cene tekstilnemu blagu Interesenti, ki so vložili pri komisarju za cene Šefa pokrajinske uprave proSn.io za '.»lo. itev cen staremu tekstilnemu blagu, naj dvignejo rošitvo (odločbe) na sedežu Tekstilnega strokovnega odbora, Ljubljana. Sče 7. — Komisar za eene ŠPORT SK Ljubljana. Ker se je vrnil trener I. moštvo, bo danes v četrtek strogo obvezen trening. — Načelnik. Mednarodni boksarski turnir v Ljubljani. Za sobotni in nedeljski nastop boksarjev na Hormesovi prireditvi vlado že sedaj izredno zaniniunjo. Spričo gostovanja Tržačanov, bo tekmovanje dobilo mnogo na ostrosti in pestrosti Odlični Zupan, Eisenrelch, Kolleger, Schneider in Pristov bodo v borbah s Trza-5oni lahko razvili vse svojo sposobnosti in pokozoli znanje, ki jim opravičuje njihove mojstrske naslove. Tekmovanje se prične oba dneva ob 19. uri v Frančiškanski dvorani Predprodaja vatopnic: Servis Biro v Seten. burgovi ulic! 4. Pohitite z nakupom vstop, nic, ker je število vstopnic omejeno ln je zo dobor del vstopnic prodan v naprej. KOLEDAR! Četrtek, ti. malega tiavna: Julij t., papež; Vlslja, devloa in mucenica; Saba Gotski, mučeneo. Lunlua sprememba: Mlaj ob 13 29. Petek, IS. malega travna: Hermenegild, mučeneo; Agatonlka, mučenioa; Karp, škof In mučenec. LEKARNIŠKA SLUŽBA, Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet. Cirll-Motodova cesta 43; mr Trnkoczy ded., Mestni trg št. 4: mr. Ustar, Selem-burgova ulica 7. ZATEMNITEV od 20.» do MS i * QhJo£tJw novica Rene Bazin: Mlin, ki se ne vrti več Pravljica za veliko in male Mlin mojstra Anzelma se Je vrti! tako hitro ln tako dobro podnevi, ponoči In ob vseh č&slh, da so se ljudje čudili In je mlinar bogatel. Zgrajen Jo bil na griču na trdili temeljih; do gotove višine le bil lz zidu, na njem pa je slonelo ogrodje lz lesa... Kakor lep grad, otroci moji! Priden Je bil delavec, ki ga Je pred dolgimi časi postavil tam! Na sredi Jc bil mogočen hlod. lz katerega Je šlo trideset upognjenih brun. ki so ftslla kletko, peruti, streho In mlinske kamne, ki jih nI bilo videti. Posekali so vsa drevesa na ste metrov naokoli In ker Je bilo polje ravno In široko In zelo odprto, se je videl mlin od vsepovsod kakor svetilnik. Že najlažja sapica, ki Je šla čez ravnino, se Je vlovlla vanj. Te Jc bilo za njegove bele peruti dovolj, da" se Je zrnje mlelo, kajtt močnejši veter hI vse seme raztrešči. Burja pa ga Je naravnost ponorela. Zato Je v zimskem času mlinar ustavil peruti in je zadostoval okvir lz kostanjevih deSčlc, da se Je mlinsko kolo vrtelo. Pa še kako! Ko nI mojster Anzelm spal, je stal pri okna In gledal na obložene osle, ki so stopali navzgor k rallnn. Štet Jc kmečke hiše, ki so mil kaj dolgovale ln bil ve« vesel, ko Je žito dozorelo; kajti pridelki drnglli, so todl nJemu prlnaSall gotove dohodlre. »Ena vreča zrnja, dve vreči moke,« Je bilo njegovo geslo In njegova mera. In pridobil al Je toliko, da je v tnalo letth postal najbogatejši človek v vam. Mej tednom je btl | mlinar, od glave do nog ves bel; v nedeljo pa Je btl v praznični obleki, kakor velik gospod. Zdelo se Js, da Je s Krojim areSIm obrazom rekel: »Kako sem vesel življenja!« — »Gospod Anzelm,« so rekli ljudje In ga pozdravljali. — »Eh. priden mož,« je odgovarjal on. Pa mu niso želeli slabega, ker Je bit poštenjak. Ko pa Je tako postajal star, »e mu Je pridružilo nekoliko skopostt. Bogastvo mu jc otrdllo srce ln je vedno huje pritiskal na dolžnike, ki so zanemarjali plačilo. Kazal Je tudi vedno manj vljudnosti do revežev, ki niso Imeti ne konja, no osla, nc mezga, ne voza In »o prinašali v mlin vse svoje žito v revni vreči. Ko Je bila nekega dne ravnina polna rumenih strnlšč In je zapihala sveža sapica v štlrt peruti mlina, da so se čudežno lepo vrtele, sta slonela mlinar In njegova hčt s prekrlianl-ml rokami na robu okna In se pogovarjala n bodočnost), kt bl morala biti, kakor si pač vsakdo želi, še veliko lepša nego jo sednnjost. Dekle Je bilo lepo, bolj gospo, dlena nego mlinarica, In ne da bl bila hudobna, si je privzela navado — po krivdi staršev seveda — da Je Iz višine svojega mlina sodila ljudi, to se pravi: Iz prevelt. ke višine. »Ivanka.« je rekel oče, »dobro gTe z našo stvarjo!« »Toliko bolje za vasi« »Toliko bolje tndi za te, Ivankat V dveh tetlh, če se ne motim, boš Imela prav lepo doto na strani. Mlin prodamo ln Jaz vem, da bodo še prav bogati meščani tekmovali med seboj, da dobe tako bogatega tasta, kot sem Jaz.« In hčerka se Je smehljala. »Prav ssis ime!.: Jc povzel spet >da sem zavrnil one majhne mletve, kt dajo toliko altnottl ket velike, pa ne prinesejo ničesar NI vredno, da M Imel u odJenuJe«, takcle cnnjarje. Naj gredo drugam. Kaj nt res, moja malaf« Mlada mlinarica Je stegnila roko proti neki vdrli poti, ki Je bila že skoraj opuščena In skrita med vrbami. In je tekla ob vznožju griča z mlinom tn spet padala v dolino, kjer Je podobna kači, spremljala potoček ln sc potem Izgubila Izpred oči. Po tej poti so prihajali ob času žetve vozovi polni senn, žita, ovsa In skozi celo leto, snmo v manjšem številu, prebivale! redkih hiš, ki so bile raztresene v vlažnem kraju ravnine. Ivanka Je pokazala s prstom na točko na stari poti tn rekla: »Glejte, ravnokar prihaja vdova Trata-rlca gori. Sinčka Ima s seboj. Kaj neki nosi na rainenlht Vreče z žitom, čo vlillm ' dobro. Res dober odjemalec, ta vdova Tra-tarlca!« In se Jo začelo smejati tako Iz srca, da so se peruti na mttnn. ki so se Io na lahko gibale, začele divjo vrteti. »Faljkarlca! Beračka!« je odgovoril mojster Anzelm. »Boš videla, kako Jo sprejmem!« Ostal Je z laktml, oprtimi na robu okna. In stegnil nekoliko pobeljeno glavo ven; iena jo medtem z velikim trudom stopala navzgor. Upognjena pod težo vreče, kt je bila do trlčetrttne polna, Jo je le s težavo obvladovala. Trikrat Je postala, predno Jc prišla do vrha. Ko Je slednjič odložila vrečo ob vratih milna, se je globoko oddahnila od truda ln zadovoljnostl. »Ah!« Je rekla tn pogledala sinčka, ki Je Imel lepe kodraste lase, »zdaj sva pa na elljn najinega truda, otrok moj!« Potem je dvignila glavo: »ni>jwp dan, mojster Anzelm. vam In vaš! družbi! Zrnja vam prinašam; ga nt veliko, • upam, da je dobro.« (Dalje.) 4 odrske DELAVCE po možnosti izvežbane mizarske obrti, sprejme Uprava Državnih gledališč. Ponudbe na Upravo gledališč, Ulica 3. maja 11-_ POSTREŽNICO, tedensko 1 krat, z oskrbo in plačo, kakor tudi perico, 1 krat na 14 oni, sprejmem takoj. Kocbek Greti, Komenske-ga ulica 26. 1 Službe I I titeto | KUHARICA - srednjih let. samostojna, išče primerno službo pri dobri krščan. družini 2—3 oseb. — Ponudbe pod »Poštena in pridna« št. 2535 upravi. " (Prodamo SPALNICO, šperano -pleskano na orehovo korenino, in kuhinjsko opremo prodam. Mizarstvo »Sava«, Miklošičevo cesta._š 1 Službe I 1 Kupimo 1 1- ■ dobe C NOVA TRGOVINA - LIMONO v čaju in limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. - Stekleničko prinesite s seboj. Dro. Serija Ant. Kane, Ži-ovska ulica 1. _ Krmilno PESO in repo prodam. Kogovšek Marija, Kamnogoriška 26. Dravlje.__ Šiv SUKNJIČ za 12 letnega dečka prodani. Dobro ohranjen. Ogled vsako dopoldne. Fink, Gosposvetska 34-1. _ Kuhinjsko OMARO" -nizko, in železno zložljivo posteljo prodam. Naslov v upravi »SI.« pod št. 2559.__ Moško KOLO dirkal-no, prodam. Naslov » upr. »Slov.«_št. 2537. Bakrena PEC za kopalnico, sistem »prof. Jun kers« naprodaj. Nasl. v upr. »SL« št. 2536. i,cpa SPALNICA v zelo čistem stanju - in kanč naprodaj. Nasl. v upr. »Slov.« St. 2539. Krasna SAMSKA SO BA s kaučem, popolnoma nova, naprodaj -Naslov v upravi »S1.< pod »t. 2540. Dam. in moško KOLO ter 2 fotoaparata zelo ugodno nsprodaj. — »Merkur« - Puharjeva ulica 6. NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupi razne umetnine — in razne boljše predmete. Plača lakoj. Stritarjeva 2. Ljubljani umrli od 30 marca do ii. 1945. Novak Ivan. «'■ let ključavničar. Maša zaduSnlca za pokojnim Kresalom Karlom so bo bralo v petek 13. t. m ob . uri v corkvi sv. Jakoba. Mestna čolnarna v Tivoliju odprta. Star. 3 in njihove ljubljenčke bo gotovo razveselila vest, da je spomladonsko sonce probu dilo iz zimskega spanja tudi mestno čolnarno ob otroškem igrišču v Tivoliju, ki je z današnjim dnem spet na razpolago zohave in gibanja željni m ladini. Kmetovalci In lastniki zemljišč (no na-jeninikill z začetnimi črkami od A do F, ki so se priglasili gospodarskemu uradu zaradi propustnic čoz mostno zaporno mejo, noj propuetnico znova dvignejo 1!. t. m. popoldne od 2. do 5 ure v Beethovnovi ulici 7, pritličje, soba 15. Opozarjamo, da so to prepustnice, ki So nn novo odobrene. — Ce bl bil alarm, bo gospodarski urad delil prepustnice pol ure po dovoljenem kretanju Licitacija zapadlih predmetov v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 15 bo v četrtek, 12 aprila t. 1. ob 15. uri. V aprila _ ... Predovičeva 32; Ogrlnc Len. rojeno Martin-čič, 40 let, uradnica Zvezna ul 21; Tavčar Anastazija, rojona Lubinovo. 49 lot, žena od. vetnika, Breg 8: Maicen Roza, rojena Pro-lesnik, Ul let, vdova knjigovodje. Gosposvetska c 10/111; Cohulj Ivana, rojena Zaletel. 65 let, žena železničarja, Pražakovo 17; Marn Jožefa. 67 let. šivilja. Vidovdanska o. 9: Ve-har Ignac, 66 let, posestnik, mizarski mojster in ljublj. meščan. Gradoška 12; Češnovar Franjn, rojeno Rozman, 75 let. posostui-co. Stori trg 16; AuguStin Frano, 77 lot. fi. nnnčni nadpaznik v pokoju, Japljeva ul. 2; Trtuik Franc, 08 let, žel. knrjoč v pokoju. Zaloška c- 169; Rutar Ivan, 66 let, višji kon. trolor drž. žel v pok, Sv. Petro c. 47: Herman Ciril, 56 lot, čevljarski pomočnik. Cesta v Mestni log. kolonija 14; Pravst Fraiiju, ro. jena Ravnikar, 81 let. zasebnica. Vidovdanska c. 9; Motičlč Jernoj 82 let gozdni delavec. Vidovdanska o. 9; Cankar Rajko, 1 lete, sin zvaničnika drž. žel., HraniluiSka 1; Miholič FrančiSka, rojena Vahtar, 72 let, vdova strojevodje drž. žel.. Gubčeva ul. 11: Ritenc Janez. 71 let, kamnosek, Podutik Treven Rafael. 38 let, mestni uslužbeneo, Jenkova 16: Zupan Alojzija, rojena Zaletel. ....... d. v p.. Zagrebška nI. 11: Vernik. 78 lot, žena stro- i jii. 1 uuivvm 66 let. žena žel."urad. v p.. Zagrebška nI. 11; oj Vernik. 78 let, žena stro. jarja, Japljeva ul. 2: Košlček Jožefa, roj. NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupi jedilne, vinske servise, pribore in razne steklene predmete Plača takoj. — Stritarjeva 2._ STEKLENICE vseh vrst pletenks, iiviljske odpadke • pločevinaste sode, vsaknvrsten papir. razne kovine — rabno in nerabno že. tezo in tehnične predmete stalno kupuje in dobro plača »Metalia«, Gosposvetska cesto 16, tel. 32-88, nasproti De. lavskega doma. Semeč Franja, roj jarja, Japljeva ul. ------- .----- Jančigoj. 63 let. žen* posestnika, Vidovdanska o. 9; Gorene Marija, 23 let. občinska uboga, Vidovdanska c. 9. Seznam najdenih predmetov prijavljenih upravi policije v marcu Ženska srebrna dvokrovna ura /usmko »Cyllndre Remontoir« s 6 rubin, moška za-postna krom-ura znamke »Figaro« na usnjenem jermončku; vsota 36 lir; ženski novi levi čovolj (pantofelj), pleten iz modro slame z usnjenim podplatom; zapeetna krom-ura brez steklo; denarnica iz plove imitacije z vse. bino: 14 raznih malih slik, ena propustnica in delovna karta, obojo glosočo se na ime Tomažič Julljana, Brezovica, ter ena podobica Matere Božje; temno-rjavo usnjena denarnica z vsebino 147 Ur ln nekoliko izrezanih črk; usnjona denarnica z vsebino okrog 90 lir; zapestna ženska dvokrovna ura, srebrna z usnjenim jermenčkom; par ponoSonih volnenih rokavic rjave bsrve; ženski otročji klobuček iz rdečega flloa; majhna platnona denarnica z vsebino 28 lir; trije ključi na podolgovatem obročku, od teh dva z medenimi peresi. Kinematografi KINO MATICA - »Ob zvokih glasbe«. - Pred-stave ob 17 in 19. Tel. 22-41. KINO SLOGA - »Velealarm«. - Ob 17 in 19. KINO UNION - »Korak v stran« - Marianne Hoppe. Kari L. Diehl. Predstave ob 17, 19. KANTE (ročke), pločevinaste, kupuje »Pe tronafla«. A. Hmelak, Ljubljana. Ciril-Mcto dova 35 a. |Zamenjamc| I..UŽN1 KAMEN v zameno za maslo. oves. dobite v drogeriji Iv. Kane, Nebotičnik. Damsko KOLO. novo ali dobro ohranjeno, italijanske znamke — kupim ali zamenjam za damttko štrapacno kolo. Ponudbe na upr. »Sl.c pod »Lahko kolo« št. 2564._ SEMENSKI KROMPIR zamenjam za seno ali steljo. Naslov v upr. »Slov.« št. 2563. Pisalno MIZO, kopalno kad. dinamo svetilko za kolo, trodelno knnč. nioo, moške škornje št. 43 ter ženske čev. Ije, modre, št. 37 zamenjam za kurjo pičo, kurjavo ali živež. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2558. ŠIVALNI STROJ, rab-lje,n, z okroglim čol-ničkoni, kupim ali za menjam za maščobo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2056. DALJNOGLED »Zeiss«. 8X30 . zamenjam ali prodam. Vprašati dop. 13. in 14. aprila. Nasl. v npr. »Slov.« It. 2538. f Obfava g PREKLICU JEM veljav-nnst OT legitimacije M. *W6. Med nebeške krilatce je odšel nai ljubljeni sinček — edinček Janezek Pogreb bo v četrtek. 12. t. m. ob 11 dop. z Žal, kapele sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. aprila 1945. Žalujoči: ERCULJ JANEZ in MILKA, starši. + Kot žrtev letal, napada je v 23. letu starosti izgubil svoje mlado življenje naš srčno ljubljeni nečak in bratranec, gospod Rozman Slavko, stroj, kandidat Pogreb nepozabnega dragega pokojnika bo v četrtek, 12. t. m. ob '/tU dopoldne z Zal, kapele sv. Aniona, n-i pokopališče k Sv. Križu. Družine: Gabrič, Grošelj In Gcrbce. t Za vedno smo izgubili v 53. letu nalo ljubljeno ženo, skrbno mamico, sestro, itd., go KROŠELJ JULKO soprogo trgovca Pogreb blage pokojnice bo v petek, 13. t. m. ob Vi9 dop. z Žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana, dne lt. aprila 1945. žalujoči mož Ivan, sin Ivo in ostalo sorodstvo. t Dotrpola jo v stotem letu starosti naša draga teta, gospa Ivanka Stern hišna posestnica Pogreb bo v pelek, 13. L m. ob 9 dop. z Žal, kapeie sv. Janeza, na pokopališč V Sv. Križu. Ljubi j na, dne II. aprila 1943. Žalujoči družini AHL1N in BOH. + Umrli so nam v 75. letu starosti naša ljubljena mama, stara mama, teta, tašča in svakinja, gospa Marija Golob roj. Sušnik vdova po žel. uslužbencu pokojnice bo v četrtek 12. t. m. Kapela sv. Krištofa, k Sv. Križ*. Pogreb dra ob '/i 9 Ljubljana, Novo mesto, dne 10. aprila 1945. žalujoči otroci: Jakob, France, Ivanka, Minka, Francka, Roza — ter ostalo sorodstvo. Za »Ljndsko tiskarno«! Joit Rramarlč — Izdajatelji Jožko Krošelj - Urednik: Hafner. Janko