TRST, petek 25. januarja 1957
Leto XIII . Št. 22 (3557)
PRIMORSKI DNE/MIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL..	MONTECCH1	št.	6,	II.	nad.	—	TELEFON	93-898	IN	84-631	—	Poštni	predal	559	—	UPRAVA:	IJL.	SV.	FRANČIŠKA	št.	26	—	Tel.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.- FLRJ. Izvod 10, meseč o	•
St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico HI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 6.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna za“ZDa	1	•
višine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB -1 - Z - 375 * izdata založništvo tržaškega tiska u.
Vlada ZDA zavrača sovjetske obtožbe glede ameriških atomskih posadk okrog SZ
«ZDA bodo le modernizirale svoje oborožene sile», se izgovarjajo v Washing-tonu - Komentarji Londona in Tokia - SZ se strinja z resolucijo enajstih v OZN
NEW YORK, 24. — Sovjetska zrveza se je pridružila danes drugim enajstim državam, med katerimi tri zahodne velesile, pri predložitvi skupne resolucije, ki Predlaga, naj se izročijo razorožitvenemu odboru in Pododboru OZN vsi predlogi o razorožitvi, ki so bili Postavljeni v zadnjih letih, skupno z zadnjimi ame-nskimi in sovjetskimi predlogi.
Resolucija predlaga zlasti, naj se vsi predlogi o razorožitvi izročijo razorožitvenemu odboru, ne da bi. 0 hjih glasovali med seda-hjim zasedanjem glavne Skupščine OZN.
Resolucija poziva razoro-žitveni odbor OZN, naj v kratkem ponovno skliče ®v°j pododbor za nadaljevanje razgovorov. Pododbor,
^ ga sestavljajo predstavniki Velike Britanije, France ZDA, SZ in Kanade, se bo verjetno sestal mar-Ca v Londonu.
Resolucijo so podpisale slepce čržave: Avstralija. Bra-žUija, Kanada. Salvador, c rancija, Indija. Japonska, Jugoslavija. Norveška, SZ, velika Britanija in ZDA. redvideva se, da bo resolu-'18 jutri soglasno sprejeta političnem odboru.
V Washingtonu pa je pred-vnik ameriškega državne-P departmaja na tiskovni onferenci zavrnil sovjetske Ptozbe, da hočejo ZDA spre-- eniti sovjetske obmejne dr-®ve v oporišča, s katerih naj izvedle atomske napade ap bovj etiko zvezo, predstavnik je izjavil, da sk *V Washingtonu t0 sovjet-0 reakcijo pričakovali in Povzročila nobenega prese-refonj.a>>- Dodal je, da je ta v ?cl)a enaka tistim, ki so u«*	kii zvezi nastale ob
^tanovitvi NATO ter ob raz--jSnjtvi te organizacije na » “1°: Turčijo in Zahodno Predstavnik je še nas3 da ie Moskva na enak v„ reagirala po sklenitvi ml °stalih vojaških dogovo-i ki so jih podpisale ZDA. tovn 111 predstavnik ugo-Za da *uc' Sovjetska zve--l sama modernizira svoje .or o žen e siie. «tako kakor
stal« naPraviti ZDA m o-a*e države«, n-j ,vezn‘štva, katerim pri-aj? ZDA, je dodal pred-imajo edini namen L™viti kolektivno obram-p0', ^°yjetska zveza to ve in biv,	groženj sovjetske
Pagande ne bodo razbili
orožja, da izboljšajo vojaško in civilno obrambo proti a-tomsfcim napadom.
teh
zavezništev.»
Vl tajnik japonske vlade sv a ,P.a je v zvezi s sovjet-m0 ,^avo izjavil:	«Gre sa-
str«--?- P0Sikus, da bi nas pre-te1*-.. oP0rišča, ki jih ZDA ni__ oljajo na Japonskem,
atomska oporišča.«
.Ko sr Lee a
Og-; so predstavnika Foreign tira ®a._yprašali. naj komen-
izjavi?°Vjfrtsko lziav°' Pa ie v r, . “Vtis imam, ča sem Ern*-?teklosti slišal podobne h* ap)e' Toda zaman boste
Rritanco°v°bne 8roznje iz ust nskih državnikov.« nji otom je v. britanski spod-Mac ,,rnic!‘ Predsednik vlade obj. mdlan sporočil, da bo Sana ■ minister Duncan iast ^ 'me* skoraj vso ob-refon-5a Pripravi in iz _ mo oboroženih pil, ki nje 2,moS°ei vladi varčeva-ProV.i sklep je v zvezi s i°žilfUnom' W Ka bo preč-nevcn jnančni minister Thor-Vokir« Sedanji izdatki za Šterni r-našajo 2625 milijard b. rhngov. v prvi fazi naj šte-i; ranili 300 milijonov
PiUdrufiu- K .tamu nai bi se poinov . zvlžanje ameriške Ujpn *)• ki znaša sedaj 50 mi-videva Šterlingov letno, pred-Hist- se- da bo finančni mi-račun 0dl°žii pTedložitev pro-je „ a do konca aprila, to bo „ , P° veliki noči. ko Tedaj ^ment sPet zaeedal. zi 2 u ^ud* položaj v zveden C? avami petroleja bolj
Pom
kakor sedaj. zvezi
2 vsem tem se pri-
nič^nja, da je možnost ures-Prec« * Pr‘brankov odvisna v razp„Jsn'li meri od uspeha can «°rov, ki jih bo Dun-biiu i	'mel v Wafhing-
šal 'kamor potuje jutri. Sku-o koordinirati ameriške Pro oktanske oborožitvene di L	■ 2 njim potuje tu-
tuta Pravnik angleškega inšti-oroži	atomsko in vodikovo
Se jJ® 'ViHiam Penny. Baje tem j	. v ZDA pogajala o
liki n '..ZDA dobavile Ve-s'relw '^niji usmerjevalne iz-obranfv in da b' se angleška nem a, okrepila ob občut-v0jSk znižanju i7Hot.lmv 7a
izdatkov za
«ki,
enii
Angleška vlada je že Pr oiz.V a‘, da bo nadaljevala Zatp 0(inio vodikovih bomb-mnenj£° na Pristojnem mestu da i-S; da je edini način, Voisir' znižajo proračun za Usm«--' °Pustiti izdelovanje
R rjevalnih izstrelkov. ljaj0 ie znano, priprav-stvom ueposrednim vod-Ve Re!myja eksplozijo pr-be v Sleške vodikove bom-rj-.Prk.iu na Pacifiku.
V>nu ®SK Pa. sta v Wa
la in
poldne pri kraju Um Gapaf 1 ski odbor konference je do neko vozilo jugoslovanskega sedaj dobil 125 referatov iz odreda naletelo na protitan- 30 držav od skupnega števila kovsko mino. Pri eksploziji 1221 prijavljenih referatov.
Resolucija OZN o Kašmiru
NEW YORK, 24. — Varnostni svet OZN je danes odobril resolucijo, ki zahteva ohranitev statusa puo v Kašmiru, medtem ko Varnostni svet nadaljuje proučevanje spora med Indijo in Pakistanom zaradi tega ozemlja. Resolucija je bila odobrena z desetimi glasovi. Sovjetski predstavnik se je vzdržal. Resolucijo so predložile Avstralija, Kolumbija, Kuba, Velika Britanija in ZDA.
Resolucija poudarja tudi, da se mora usoda Kašmira odločiti s plebiscitom, ki naj se organizira v okrilju OZN, ter pravi, da odločitev o priključitvi Kašmira k Indiji nasprotuje načelu takega plebiscita.
Indijski predstavnik Krišna Menon je med razpravo poudarjal, da je priključitev Kašmira k Indiji, ki je bila sklenjena 26. oktobra 1947, dokončna, Dodal je, da je sklep o organiziranju plebiscita v Kašmiru zgubil svojo veljavo, ker prvi pogoj, to je u-mik tujih	čet, ni bil izpol-
njen. Zanikal je trditve, da kašmirski muslimani želijo združitev z islamskim Pakistanom.
Spor med Indijo in Pakistanom zaradi Kašmira traja že več ko devet let. Jeseni 1947 so nekatera muslimanska plemena zasedla dolino Srinagar, da bi preprečila priključitev tega področja Indiji. .Spor med indijskimi in pakistanskimi četami se je končal 6. januarja 1949 s sporazumom o prenehanju sovražnosti :n od tedaj so na tem področju opazovalci	OZN in patrulje,
ki stalno krožijo ob demarka-ci'ski črti.	plebiscit, ki sta ga
Indija in	Pakistan odobrila ..	.	__
kot pogoj	za prenehanje so- j ti poročniku se je zagnal ne-
vražnosti. se ni mogel nikoli ki pes in eden od njegovih izvesti. Dolina Sringar je pod
sta bila lanjena dva jugoslovanska oficirja: inženirski poročnik Nebojša Orlovič je hudo ranjen, inženirski podporočnik Randjel Andjelkovič pa je laže ranjen. Poročnik Orlovič je bil takoj operiran v bolnišnici Združenih narodov in njegovo življenje ni v nevarnosti.
Nesreča se je zgodila na terenu, ki ga je dan prej, 22. januarja, patrulja jugoslovanskega odreda očistila min. Petčlanska komisija oficirjev jugoslovanskega odreda in opazovalec Združenih narodov švedski major Riden, je ugotovila, da je bila mina postavljena ponoči med 22. in 23. januarjem. Komisija je to u-gotovila na podlagi sledov, ki so jih zapustile na pesku tri osebe, od katerih je bila ena bosa, drugi dve pa v copatah in ki so prišle od vzhoda proti zahodu. Mina je bila postavljena sredi soteske, ki se ni mogla obiti, točno na sledu vozila, ki je dan prej očistilo mine, katere so postavile izraelske čete. Vso to kaže, da so osebe, ki so postavile mine, vedele za minsko polje in da so mino postavile po odhodu patrulje, ki je očistila teren.
Boveljstvo jugoslovanskega odreda je o dogodku obvestilo poveljnika Združenih narodov generala Burnsa.
Jugoslovainski odred je. kakor je znano, imel do sedaj pri izvrševanju nalog Združenih narodov velike težave, ker je moral napredovati skozi minirana področja. Poveljstvo izraelskih čet je z miniranjem terena in uničevanjem cest o-težkočalo jugoslovanskemu odredu izvrševanje naloge. Takšno ravnanje izraelskega po-peljstva pa je olajšalo tudi izvajanje diverzantske akcije proti jugoslovanskemu odredu.
Predstavnik OZN je sporočil, da je bil včeraj ubit en danski vojak, pripadnik mednarodnih sil, zaradi neprevidnega ravnanja s strelnim o-rožjem. Nesreča se je dogodila v taborišču El Tisa kakih 160 kilometrov južno od Port Saida ob Sueškem prekopu.
Preteklo moč je bil po nesreči ubit tudi švedski poročnik Bernt Svennincsson. Pro-
Glavna tema referatov in diskusije bo «energija kot či-nitelj razvoja nezadostno razvitih držav«.
Poleg tega bodo udeleženci konference razpravljali o raznih oblikah mednarodnega sodelovanja pri izgradnji e-nergetskih naprav v nerazvitih državah in o vlogi Združenih narodov ter njihovh specializiranih agencij pri povečanju energije kot činite-lja za vsestranski razvoj gospodarsko nerazvitih držav. Po končani konferenci bodo udeleženci obiskali največje energetske in industrijske o-bjekte v Jugoslaviji.
 1»--------
DUNAJ, 24. — V diplomatskih krogih javljajo, da je Sovjetska zveza pristala na repatriacijo 30-000 Poljakov, ki so jih do sedaj zadrževali v Sovjetski zvezi.
Čuenlaj in Zukov v Novem Delhiju
Konec marca bo orišel v Indijo na uraden obisk predsednik vlade Cyrankiewicz
NOVI DELHI, 24. — Čuen- jaških paktov, ki jih omenja
laj, ki je prišel danes zjutraj iz Kabula v Afganistanu v Novi Delhi, se je popoldne tri ure razgovarjal z Nehrujem. Poleg tolmača je bil pri razgovoru navzoč samo kitajski ministrski podpredsednik maršal Ho Lumg.
To je že tretjič, ko Cuenlaj priha;a v indijsko prestolnico, l^er se je še prej razgovarjal z Nehrujem. Jutri zjutraj bo odpotoval z letalom v Nepal, kjer bo ostal na u-radnem obisku štiri dni. 29. januarja bo prišel v Kalkuto in bo tam ostal do 31. januarja. Istega dne bo odpotoval z letalom na uraden obisk v Colombo na Cejlonu.
Pri njegovem drugem obisku v Novem Delhiju je Nehru poročal Cuenlaju o svojih razgovorih z Eisenhowerjem. V poučenih krogih so mnenja, da je čuenlaj danes poročal Nehruju o svojih razgovorih v Moskvi, Varšavi, Budimpešti in Kabulu
kitajsko-sovjetska izjava, odgovoril, da je Kitajska že večkrat zahtevala ukinitev teh paktov. To pot je Sovjetska zveza podprla njeno zahtevo. Glede svojega potovanja po vzhodnoevropskih državah je Čuenlaj izjavil, da je to prispevalo k okrepitvi in izboljšanju odnosov med Sovjetsko zvezo in temi državami.
V Novi Delhi je prišel danes tudi sovjetski obrambni minister maršal Žukov. Zastopal bo Sovjetsko zvezo pri proslavi obletnice ustanovitve indijske republike, ki bo 26. januarja. Ob prihodu je Žukov izjavil, da bo zadovoljen, če bo njegov obisk «še dalje okrepil prijateljske odnose in medsebojno razumevanje med narodi Indije in SZ«.
Danes so v Varšavi sporočili, da bo poljski ministrski predsednik Josef Cyrankie-wicz odšel konec marca na tritedenski uraden obisk v Indijo. O tem obisku sta se
Ob prihodu v Novi Delhi je včeraj sporazumela Cyrankie-Čuenlaj na vprašanje v zve- wicz in indijski poslanik v zi z zahtevo po ukinitvi vo- 1 Moskvi m Pragi Menon.
Naser obišče Peking
Izraelski parlament sprejel Ben Gurionove zahteve o nadzorstvu Gaze, jamstvih za Akabski zaliv in demilitarizaciji Sinaja • Ostra reakcija v egiptovskem tisku
KAIRO, 24. — Egiptovski predsednik Naser bo prihodnje poletje odšel na obisk v Peking. To je Naser sporočil v razgovoru z dopisnikom agencije «Nova Kitajska« v Kairu.
V svojih izjavah je Naser obsodil namen nekaterih zahodnih držav, da zahtevajo od OZN internacionalizacijo področja Gaze in Akabskega zaliva. «Iz-vedba takega ukrepa, je izjavil Naser, bi povzročila samo nove nerede na Srednjem vzhodu.« Poudaril je zatem, da Egipt sprejema mednarodno sodelovanje, da se zajamči delovanje Sueškega prekopa, nasprotuje pa mednarodnemu nadzorstvu, ki bi odgovarjalo «ko-lektivnemu kolonializmu«.
Zatem je Naser poudaril rezultate zadnje konference arabskih držav v Kairu in je dodal, da je s tem napravljen konec prizadevanju zahodnih sil. da bi Jordanijo potegnile v svoje območje.
Obsodil je tudi britanske napade na Jemen kot represalijo na vstop Jemena v skupino arabskih držav, ki nasprotujejo bagdadskemu paktu.
Naser ni hotel komentirati Eisenhowerjevega načrta in je dejal, da pričakuje nadaljnje informacije iz ameriških virov. Sporočil pa je, da Egipt pripravlja petletni načrt, ki bo pripravljen čez pet me-
indijsko okupacijo, medtem ko muslimanska Pakistanu naklonjena vlada nadzoruje kos ozemlja.
Včeraj so bile v vsej Indiji demonstracije proti Pakistanu zaradi Kašmira. Na raznih zborovanjih so sprejeli resolucije, ki pozivajo OZN, naj sprejme odločne ukrepe. Povečini so demonstracije in manifestacije potekale mirno.
Podtaknjene mine pri Um Gapafu ranile dva vojaka JLA
KAIRO, 24. — Po informacijah ;z poveljstva jugoslovanskega odreda je včeraj do-
tovarišev je hotel s samokresom ustreliti proti živali, a je po nesreči zadel poročnika. Nesreča fe je dogodila v El Arišu. 150 kilometrov vzhod-;no od Port Saida.
Mednarodna Konferenca o energiji v
BEOGRAD. 24. — Nad tisoč znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Evrope in izven-evropskih držav se bo udeležilo svetovne konference za energijo, ki bo od 5. do 11 junija v Beogradu. Konferenci bodo prisostvovali tudi zastopniki specializiranih agencij Združenih narodov in med njimi tudi tajnik gospodarske komisije OZN za Evropo Gunnar Myrdal. Organizacij-
tlllimilllHIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIItnilltllMIIIIIIIIIIIIIIIIMHMIIIIHIIIIIIIItllllllllllllllllllllirilllll
Aretacije na Madžarskem
Tokrat je na vrsti novinar Gabor Folly in njegova skupina in 16 oseb iz Dunakeszi
BUDIMPEŠTA, 24. — Kot poroča novinarska agencija MTI se aretacije »protirevolucionarnih elementov« nadaljujejo. Tokrat je bila aretirana skupina, ki jo je vodil novinar Gabor Folly, in ki se je udeležila oktobrske vstaje ter nato ((nadaljevala protirevolucionarno delovanje«, skupini je bil tudi neki San-dor Vasvari, ki je bil na dan vstaje v zaporu in nato osvobojen. Agencija Tass poroča, da je bil Folly obsojen leta 1946 na deset let zapora, ker se je udeležil zarote proti tedanji vladi, in da bodo vsi aretirani čimprej postavljeni pred sodišče.
Med skupino 16 protirevo-lucionarjev iz Dunakeszija pri Budimpešti, ki so jo aretirali, je po poročilih radia tudi neki Vilmos Kolbauer. ki se je udeležil uboja polk. Sandora Sziklaja in Geza Be rendija, ki je bil član oborožene skupine. Pri enem izmed aretiranih oseb so našli
P" M,™;,'" ,v	popoll	.e	».m
Začnjl da bodo ZDA začele Posknp fyesece pomladi vrsto šim ai?'b eksplozij z manj-^*vadi	orožjem v
!fcusi Zadnji atomski po-I955, -^.Nevadi so bili leta Sov h .n *^as novih ponku-ftiisij-0 Jav'.jen pozneje. Ko-t>rav,; Za atomsko energijo “Pro«r« zvez' s to napovedjo:
»Jitif. ™ teh poskusov ima ki So doseči nove izkušnje,
'h svoK za °brambo ZDA to dna “nega sveta « Poro&i-M m-,?1?' bodo nadaljeva-u*evanje učinka tega
keszija. Radio poudarja, da so vsi aretirani iz te skupine navadni zločinci, ki so pobegnili med vstajo iz zaporov.
Minister za premogovnike je danes izjavil, da so propadli vsi načrti protirevolu-cionarjev, ki so hoteli paralizirati proizvodnjo premoga. Sedaj dela 80.000 rudarjev in proizvodnja znaša 50.000 ton dnevno.
Radio Budimpešta je tudi sporočil, da je avstrijska Via da končno vendarle pristala
na izdajanje vizumov za ma-džarsae begunce, ki prihajajo iz zahodnih držav v domovino. Pri tem pa vlada postavlja dva pogoja: 1. povratek mora biti prostovoljen in 2. beguncev v domovini ne vodo smel. preganjati. Posebna avstrijsko-madžarska komisija ;e bila ustanovljena za koordinacijo repatriacije.
AFP poroča iz Beograda da so na Madžarskem zginila štirje britanski dijaki. Neki funkcionar madžarske obveščevalne službe v Budimpešti je izjavil, da so štirje mladinci skoro gotovo na Madžarskem in da bodo podrobnosti objavljene šele jutfi.
Iz Camberre (Avstralija pa poročajo, da je avstralska vlada pristala, da sprejme še pet tisoč madžarskih beguncev. To pomeni, da bo Avstralija vsega skupaj epreje la 10 tisoč beguncev, ki so pobegnili iz Madžarske v zadnjih treh mesecih. Prvih tri tisoč beguncev je že na poti.
Mikojan aprila v Avstriji
DUNAJ. 24. — Funkcionarji avstrijske vlade eo danes sporočili, ca bo sovjetski ministrski podpredsednik Mikojan obiskal Avstrijo aprila leto«-. Mikojan bi bil moral na vabilo avstrijske vlade obiskati Avs-trijo lanskega novembra, a je bil njegov obisk odložen.
IIIHIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIHIIIIIIMIIItllllllllllllllHIOlllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllMIIIIIIIIIIIINItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliaillll
PSD! zavlačuje	socialis
KD ponuja republikancem obrambno ministrstvo? - Taviani pa naj bi nadomestil Piccionija v OZN - PSI in skupno tržišče
(Od našega dopisnika)
RIM, 24, — Cilj socialistične združitve se je menda spet precej oddaljil. Govorilo se je namreč, da bo kongres PSDI takoj za kongresom PSI, medtem pa je sedaj že rečeno, da bo konec maja ali v začetku junija. Mnogi so. pa sploh prepričani, da bo šele v jeseni. Do tedaj naj bi namreč socialdemokrati vztrajali v vladi in	bi	se	le	po-
lagoma oddaljevali. Odločili pa bi se šele v jeseni, ko bi se začelo govoriti o volitvah v 1958. Jasno pa je, da se proces socialistične združitve ne more premakniti naprej, če ne b0 prej kongresa PSDI. Tudi ne more biti za ta proces ugodno, če sta dve socialistični stranki	v	dveh	na-
sprotnih taborih.
Medtem ko se glede imenovanja ministra za državne udeležbe še kar govori o tem, da bo začasno prevzel sam Segni ta resor,	pa	se	je	pojavila tudi vest, da	je	repub-
likancem- ponujeno mesto o-brambnega ministrstva namesto ministrstva za državne udeležbe. Taviani pa bi prevzel mesto vodje italijanske delegacije v OZN. Piccionija, ki je tudi predsednik demo-kristjanske parlamentarne skupine, namreč to mesto preveč obremenjuje. (Mogoče pa bi mu bilo tudi ljubše biti bliže sina Piera, glavnega obtoženca na procesu Montesi v Benetkah).
Danes so zasedale razne parlamentarne skupine. Socialdemokrati so na svojem zasedanju odobrili poročilo vodstva o skupnem	evropskem
tržišču in evratomu. Nato so sklenili, aa bodo o spreminje-valnih piedlogih k zakonu o agrarnih pogodbah sklepali po ((razjasnitvi# (ki naj pride s socialističnega	kongresa).
Nadalje je skupina sklenila, da bo pospešila	volitve za
predstavnike v skupščini Evropske jeklarske in premogovne skupnosti. Tudi socialisti so se ukvarjali s skupnim evropskim tiziščem	ter imeno-
vali komisijo, ki naj zbere ves študijski material o tem vprašanju. Pospešili bodo tudi diskusijo o zakonu za povišanje pokojnin.
Komunistični poslanci pa so razpravljali o gibanju na podeželju za ohranitev »upravičenega vzroka« v agrarnih pogodbah. Parlamentarcem vseh skupin prihajajo vedno številnejše resolucije kmečkih sindikalnih in političnih organizacij vseh struj. Debata o agrarnih pogodbah pa mora privesti tudi do obširnega pretresa ter do učinkovite akcije glede na vse kmečke zahteve Obsodili so tudi obstrukcijo poslancev večine.
Vodstvo KPI je sklicano za 30. ' januar. Poročala bosta Longo in Spano, ki se bosta te dni vrnila iz Moskve, kjer sta imela razgovore s sovjetskimi voditelji in verjetno tudi s politiki drugih vzhodnih držav, ki so se nekateri tudi nahajali te dni v sovjetski prestolnici.
V poslanski zbornici so danes razpravljali o agrarnih pogodbah. Socialist Fora je dejal, da je ohranitev 1 ((upravičenega vzroka« potrebna, če naj kmečke množice zakon sprejmejo. Proti ((upravičenemu vzroku« sta govorila Bre-ganze (KD) in Riccardo Fer rari (PLI), za pa Li Causi (KPI). V senatu pa se je nadaljevala debata o zakonskem načrtu o gradbenih zemljiščih.
Parlamentarni odbor, ki je pooblaščen izdajati dovoljenja za sodni postopek proti poslancem, je dal dovoljenje da se sodno postopa proti Bardiniju, Cavalottiju, Li Causiju in Calassu, ki pripadajo vsi KPI. Ni pa izdal dovoljenja za postopek pro ti Amatu in Pozzu (mešana
skupina) ter Napolitanu (Komunistična partija Italije).
A. P.
 ((» *
V Bruslju sestanek o skupnem tržišču
BRUSELJ, 24. — Jutri se bodo sestali v Bruslju zunanji ministri šestih držav, da pripravijo končno besedilo pogodb o skupnem tržišču in euratomiu. Italijo bo zastopal zunanjii mnii-ter Martino, ki je prišel, nocoj v Bruselj.
V Londonu je predstavnik angleškega finančnega m.m-strs-tva izjavil, da je Velika Britanija zadovoljna z izidom glasovanja v francoski skupščini o skupnem tržišču.
 «»-------
Kitajski parlamentarci
v
BEOGRAD, 24. — Kitajska parlamentarna delegacija, ki je danes zjutraj prišla v Zagreb, je obiskala tovarno e-lektrotehničnih naprav «I/de Končar« m nekatere kulturne ustanove. Delegacija bo ostala v Zagrebu tri dni. Iz Zagreba pa bo odpotovala v Ljubljano.
 «»-------
Kongres nemških liberalcev
BONN, 24. — Danes se je v Berlinu začel letni kongres liberalne stranke. Za predsednika je bil izvoljen bivši predsednik dežele Baden VVuerttenberg Reinhold Ma-ier. Od 228 delegatov je zanj glasovalo 223.
Podpredsednik stranke poslanec Mepde je izjavil, da se liberalna stranka ni nikoli razcepila. Pripomnil je, da odstop 17 liberalnih poslancev, med katerimi so štirje ministri, ki so ustanovili ((ljudsko liberalno stranko«, predstavlja samo ((intermez-zo». Zanikal je dalje, da je liberalna stranka sovražnica sindikatov.
Kar se tiče zunanje politike, je Mende izjavil, da je potrebno pogajati se z Moskvo, zato da se bo vedelo, «kakšno ceno Moskva zahteva, da zapusti vzhodno področje, to je za združitev. Cena je lahko visoka, toda ne more doseči cene svobode«.
Ollenhauer o vojaški službi
BONN, 24.	—	Predsednik
socialdemokratske stranke Ollenhauer je danes izjavil, da bo vlada, ki ji bo predsedovala socialdemokratska stranka, odpovedala zakon o obvezni vojaški službi. Dodal je; ((Dokler ne bodo obveznosti, ki jih je prevzela zvezna republika, spremenjene ali zamenjane z novim sistemom varnosti, bo socialdemokratska vlada skušala izpolniti obveznosti s prostovoljnimi oboroženimi silami«.
Ollenhauer je dalje izjavil, da je njegov prvi namen likvidirati krščansko demokratsko nadvalo v Budestagu in nadomestiti Adenauerjevo vlado z vlado, ki naj ji predsedujejo socialni demokrati. Ollenhauer je tudi izjavil, da je Adenauerjeva po-
litika v celoti doživela neuspeh, posebno pa še zunanja politika.
zahteve jasno dokazujejo sporazum med sionizmom in kolonializmom. Ben Gurionove besede so očmev zadnjega govora Selwyna Lloyda. Naše stališče ostane nespremenjeno. Stalno bomo branili naše dostojanstvo, našo celovitost, našo varnost i-n neodvisnost.«
Predsednik široke vlade Sabri Asali je danes izjavil, da Sirija in ostale arabske države razpravljajo o skupnih arabskih ukrepih proti Izraelu, bodisi v okviru OZN kakor izven te organizacije. V političnih krogih v Damasku izjavljajo, da je zavlačevanje izraelekega umika »povečalo napetost na tem področju, ki bi utegnila imeti nepredvidene posledice«
List «Rayulaem» obtožuje danes ZDA, da spodbujajo Izrael, naj ee postavlja proti Združenim narodom.
Moskovski radio je danes poudaril v zvezi z Ben Gu-rio-novimi izjavami, da te ne morejo pomeniti drugega, nego sabotažno dejanje proti sklepom OZN o brezpogojnem umiku vseh izraelskih čet z egiptovskega ozemlja.
»Ben Gurion, je poudaril komentator radia odklanja u-mik z egiptovskega ozemlja, ki ga ima še okupiranega, z izgovorom, da ni dobil zadostnih jamstev. Toda s tem izgovorom si hoče Izrael priključiti del egiptovskega o-zemlja.«
«Z grobo kršitvijo sklepov OZN spravlja izraelska vlada v nevarnost mir na Srednjem vzhodu. Izraelske čete morajo čimprej oditi. Ohranitev miru na tem področju terja to rešitev.«
Francija odobrila načrt predora pod Mont Biancom
PARIZ, 24.	— Francoska
narodna skupščina je s 544 glasovi proti 32 odobrila načrt zakona o zgraditvi predora pod Mont Biancom.
Prvi je na seji govoril poslanec Anthonioz, ki je bil poročevalec komisije za komunikacijska sredstva in turizem. Poudaril je številne koristi tega načrta. Obrazložil je, da bo na podlagi načrta predor dolg 11.900 metrov. širok pa 8,15 metrg^ Stroški bodo znašali nekaj nad 9 milijard francoskih frankov. Francoski prispevek bo znašal 5 milijard in 750 milijonov.
 «»-------
Protest laburistov proti Speidlu
LONDON, 24. — Bivši britanski obrambni minister Shin-well je danes popoldne predložil spodnji zbornici protestno resolucijo proti imenovanju nemškega nacističnega generala Speidla za poveljnika kopenskih sil NATO v Srednji Evropi. Resolucijo je že podpisalo drugih deset laburističnih poslancev.
Kakor znano, je bonnska vlada sinoči uradno javila, da je za omenjeno mesto določila generala Speidla, svet NATO pa je sporočil, da je to imenovanje sprejel.
secev. Za njegovo izvedbo se bo Egipt obrnil na tuje strokovnjake, zlasti indijske, francoske in zahodnonemške.
Medtem se je v New Yor-ku zunanji minister Favzi razgovarjal z glavnim tajnikom Hammarskjoeldom v zvezi z izraelskim zavlačevanjem u-mika iz Egipta. Hammar-skjoeld se je pozneje razgovarjal tudi s kanadskim zunanjim rpinistrom ter z ameriškim, britanskim in izraelskim delegatom.
Hammarskjoeld pripravlja svoje poročilo, ki ga mora predložiti v petek 1. februarja glavni skupščini. Posamezni delegati so ga pozvali, naj si še dalje prizadeva, da doseže umik vseh čet z egiptovskega ozemlja, da bi lahko podal skupščini pozitivno poročilo.
Toda kakor javljajo iz Jeruzalema, je izraelski parla ment preteklo noč odobril s 54 glasovi proti 17 resolucijo o zunanji politiki, ki poudarja izraelske zahteve, kakor jih je obrazložil Ben Gurion.
Resolucija pravi: 1. Izrael namerava obdržati upravno nadzorstvo nad področjem Gaze.
2. Izraelske čete ne bodo izpraznile obalnega pasu ob Akabskem zalivu, če ne bodo dana jamsfva o svobodni plovbi po tem zalivu. 3. Izrael zahteva demilitarizacijo Sinajskega polotoka. 4. Izrael zahteva od OZN. naj pripravi načrt za trajno in dokončno rešitev vprašanja palestinskih beguncev, vštevši beguncev s področja Gaze. 5. Izrael vztra-ja,_ naj se ne sprejme nobena rešitev o Sueškem prekopu, ne da bi se zajamčila svobodna plovba za Izrael.
Egiptovski tisk danes ostro komentira Ben Gurionov govor v izraelskem parlamentu.
»Kljub vsem njegovim spletkam, piše »Al Gumhurja«, bo Izrael prisiljen pripraviti culo za odhod.« List dodaja, da je treba začeti sankcije brez odlašanja, če ne bo evakuacije.
V nekem drugem plonku piše isti list: «Pred zgodovino so ZDA odgovorne za nevarnost, ki sedaj preti Srednjemu vzhodu. Brez ameriške	_	_________
podpore bi se Izrael zadušil. Mac Millan odgovoril:" »Sedaj
Mac Millan o sestanku z Eisenhowerjem
LONDON, 24. — Več britanskih opozicijskih poslancev je čanes v spodnji zbornici zahtevalo sklicanje konference ministrskih predsednikov Commonwealtha, kateri naj bi sledili razgovori med Mac Mil lanom in Eisen-howerjem.
Mac Millan je odgovoril, da ni lahko zbrati ministrske predsednike Common-wealtha izven že prej določenih razdobij. Kar se tiče sestanka z Eisenhowerjem, je
S kakšnim namenom se Izrael postavlja proti sklepom OZN? Ali želi obnovitev sovražnosti? V tem primeru bi mi bili pripravljeni prijeti za orožje proti Izraelcem v povračilni vojni. Naše oborožene sile so sposobne pregnati Izraelce za njihovo mejo. Izrael ne bo smel na noben način imeti koristi od svojega napada«
«A1 Abram« pa piše; «Ce nam OZN ne bi priznala pravičnosti in ne bi prisilila Izraela, da se ukloni mednarodnim odločitvam, nam ne bi mogla nikoli očitati naše morebitne uporabe sile. OZN mora brzč ati brezumne izraelske zahteve.«
Tut' «E1 Akbbar« pravi, da je «pasivnost QZN nevarna, ker dopušča Izraelcem, da netijo požar v smodinišnici«.
((Izraelsko napadalni ton, piše «A1 Chaab«, je v naših očeh nadaljevanje skupnega napada. Prenehanje sovražnosti, umik sovražnih čet iz Port) Saida nista pomenila konec napada proti Egiptu. Imperializem še dalje podoi-ra Izrael. Zadnje izraelske
ne morem o tem podati nobene izjave.«
Laburistični poslanec Ai^ thur Lewisk je nato pozval Mac Millana. naj obsodi pro-tiameriško resolucijo večjega števila konservativcev. »Ugotovil sem, je dejal poslanec, da so nekateri podpisniki te resolucije sedaj člani vlade. Naj umaknejo resolucijo ali naj odstopijo.«
Konservativni poslanec Rea-der je bil nasprotnega mnenja in dejal, da ne bi smeli dati vtisa, da se «ze)o mudi iti v Washington». ((Številni Angleži, je dejal, bi želeli, da bi predsednik Eisenhower prišel v London ca sestanek z Mac Millanom«.
BEOGRAD, 24. — Danes se je v Beogradu začelo zasedanje jugoslovansko - francoske mešane trgovinske komisije, ki je bila ustanovljena s sporazumom 27. julija 1955. Zastopniki obeh držav bodo proučili stanje blagovne izmenja-»ve in ukrepe za izboljšanje izmenjave.
•iiiilillllillilllllillillilllilllliiillltitlliiitlliiillitlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifliiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiMitilillllii
BENETKE, 24. — Danes je bil četrti dan procesa Montesi. Potem ko so bili v preteklih dneh zaslišani ((uglednejši« obtoženci iz ((visokih« krogov, so danes odgovarjali obtoženci manjšega «kalibra», ki jih obtožnica ne krivi direktne udeležbe pri smrti Wilme Montesi, Ti obtoženci sicer lahko povedo marsikaj, mnogi med njimi tudi gotovo marsikaj vedo, vendar že ne pripadajo več tisti gnilobni kasti, katere člani so bili Pic-cioni, Montagna in Polito. Ne glede na smrt Wilme Montesi, za katero še pač nimamo pravice trditi, da jo je povzročil ta ali oni obtoženec, je že sama preiskava brez sedanje sodne razprave odkrila toliko nečednosti, da nazadnje materialna krivda pri smrti Wilme Montesi ter s tem v zvezi obsodba ali oprostitev že ni več važna. Pripadati sredini, v kateri se giblje kak Montagna — ki je drugače prijavil za davke sicer kar čedno vsoto 54 milijonov letnega dohodka — pomeni pravzaprav že toliko, kot biti zaznamovan in obsojen, kljub «ugledu» in »spoštovanju«, ki mu ga taka sredina izkazuje.
Danes bi morala biti najprej zaslišana Mercedes Bor-gatti, pa je sporočila, da ji zdravje n« dopušča, da bi se premaknila iz Rima. Kakšna je njena krivda? Junija 1954 je revija »Attualiti« objavil# pod naslovom ((Videla sem umreti Wilmo Montesi« pripoved neke Oziride Ganzaroli. Ta Ganzaroli pripoveduje, da je bila s svojim prijateljem P.R. v grmovju na obrežju Tor Vaiamca. ko je privozil neki avto t®r se v bližini ustavil. Izstopila sta dva moška, ki sta nosila neko žensko truplo in ga odnesla k morju. Tam sta truplo odložila ter se vrnila k avtomobilu, kjer sta ju čakala še neki drug moški in neka ženska; vsi skupaj so se potem
Proces proti ministrovemu sinu, kvestorju in «markizu»
Se dva odsotna obtoženca Tudi pazniki «nič ne vedo»
Ko je izginila Wilma Montesi sta videla prihod samo enega avtomobila, medtem ko obtožnica trdi, da sta prišla dva in v enem da je bil ministrov sin Gianpiero z Wilmo
ddpeljali. Ganzaroli in njen motorju. Ko je potegnila de-
neiintnli •< niofo linol o	nnn	in	'_______ il	1__________I
prijatelj si nista upala približati se truplu, temveč sta preplašena odšla. Vse )e pozneje Ganzaroli baje povedala svoji prijateljici Mercedes Borgatti. Ta pa ne le, da ni potrdila vse te zgodbe, temveč je celo izjavila, da je bila Ganzaroli zgolj zavistna zaradi vsot, ki so jih zaslužile Bisaccia in druge s svojimi «odkritji» o dogodkih v Capocotti, pa je sklenila, da hoče tudi sama kaj zaslužiti. Tudi prijatelj Ganza-rolijeve Piero Rinaldi je zanikal njeno zgodbo. Pozneje je sicer Ganzaroli vse preklicala in se s tem rešila obtožbe, kar Pa ne velja za Bor-gattijevo.
Potem je bil na vrsti Pa-squale Venuti, ki je tudi odsoten. Ta je v preiskavi povedal, da se je nekega večera proti koncu avgusta ali pa v začetku septembra 1952 zaletel z motorjem v avto, s katerim so se vozili dva moška in dve dekleti. Ena od teh naj bi bila Wilma Montesi, druga pa neka Marija, s katero je imel on pozneje intimne odnose. Po njego.vih besedah je Montesi stopila z avtomobila in mu dala 13000 lir za nastalo škodo na
nar iz torbice, so ji baje padle iz nje razni listki, neka fotografija, na kateri sta bili dve ženski in neki listek z imenom Wilme. Pripovedovanje Venutija pa se je zdelo že preiskovalnemu sodniku o-čitno lažnivo in tako je tudi Venuti prišel v skupino obtožencev zaradi lažnega pričevanja.
Sledi zasliševanje Venan-zia Di Feliceja, ki je bil paznik na pristavi Capocotta do 2. oktobra 1953. Ta zanika vse, zaradi česar je obtožen krivega pričevanja. Zanika predvsem, da bi bila njegova žena šla gledat truplo Wil-me Montesi in da bi zaradi tega bila tako pretresena — ko je namreč spoznala dekle, ki jo je dan prej, 10. aprila, videla blizu svoje hiše — da bi ji bile potrebne injekcije za pomirjenje in da bi za nekaj časa zapustila Capocot-to. Pač pa je njegova žena trpela od živčne izčrpanosti zaradi preobilega dela, ki ga je morala opravljati, ko je bil on zaradi rane na želodcu v bolnici in še med njegovim okrevanjem. In če je tudi šla za kaj časa k svoji družini, ni bilo to nič izred-
nega. Tudi ni res. da bi on izjavil med nekim lovom v drugi polovici aprila 1953 i-gralcu Guidu Čelanu, da ne verjame, da bi bila Montesi utonila. Res pa je, da ga je v tem Montagna poklical, izključeno pa je, da bi mu bil rekel, naj s Čelanom kar preneha govoriti.
Osrednja točka zasliševanja Di Feliceja pa zadeva verzijo o prihodu hesenskega princa v Capocotto. Di Felice trdi. da je to bilo 10. aprila in ne 9„ kot je navedeno v sodnih spisih. Tega dne je bil okrog 17. ure s paznikoma Anasta-siom Lillijem in Terzom Guerrinijem ter dvema karabinjerjema na nekem mestu v Capocotti, ko je privozil, mimo neki velik avto. V njem je bil neki plavolasi mladenič in lepa temna mladenka. «To je hesenski princ«, je dejal Lilli. Avto se m u-stavil, temveč je vozil na obrežje in kmalu izginil. Od Ziliata Trifellija, cestnega delavca, je potem Di Felice izvedel, da se je avto ustavil bn-u mesta, kjer je delal in da je v truplu Montesijeve spoznal dekle, ki je bila na avtomobilu.
Potem so čitalj zapisnike iz
preiskave, pri čemer je Di Fe-licejev odvetnik Morra ponovno poudaril, da je bil Di Felice podvržen utrudljivim zasliševanjem, vmes pa so mu še večkrat grozili z zaporom, ker je vztrajal pri verziji, ki jo je podal tudi danes. V Regina Coeli je bil popolnoma izoliran.
Kot poslednji je bil danes na vrsti 3 erzo Guerrini, tudi paznik v Capocotti. On se ne spominja, če je bilo 9. ali 10. aprila, ko je popoldne privozil v Capocotto avto, v katerem je bil mladenič — za katerega je potem zvedel, da je heso-iski princ — z neko mladenko. Avto je zginil proti obrežju. Po izpovedi žene Ter-za Guerrimja je čez nekaj ur avto spet odšel z istima osebama. Ničesar ne more povedati o Montesijevi in o Pic-cioniju, ki ga v Capocotti nikoli ni videl. Zanika tudi, da bi Montagna prihajal v Capocotto posioči; le pred lovom na sloke je včasih prišel zjutraj med 4. in 5. uro.
Di Felice in Guerrini ter ostali pazniki so namreč obtoženi v glavnem, ker naj hi po mnenju preiskovalnega sodnika Sepeja izjavili, da so videli na dan izginotja pokojna Wilme Montesi priti na Capocotto en sam avto (hesenskega princa) namesto dveh. V drugem naj bi namreč bil ministrov sin Piccioni s pokojno Wilmo.
Jutri bo zaslišana žena Guer-rinija. Talmira Ottaviani. Ce bo prišel, bo zaslišan tudi Venuti. nakar bo zasedanje verjetno odioženo na sredo 30. januarja. ko bodo zaslišani svojci Wiime Montesi.
Polita danes ni bilo. Baje se ni dobro počutil, pa je kar lepo ostal doma. Seveda, za starega gospoda in se bivšega rimskega kvestorja povrhu res ni prijetno ždeti ure in ure na trdih klopeh in poslušati stvari, ki človeku končno ne morejo biti prijetne.
Vrem« danes: Oblačno vreme z
delnim,i razjasnitvami, temperatura brez bistvenih sprememb.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,5, najnižja 3, 2, zračni tlak 1005,« raste, vlaga 50 odst., temperatura morja 8,2.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 25. januarja
tavlcvo sfpr., lVpimn’
Sonce vzide ob 7.35 in z a ion e ob 17.0J Dol/>na dneva 9.25. Luna vzide ob 3.10 in zaton« ob 12.32. Jutri, SOBOTA, 26. januarja Polikarp, Vsevlad
Vodstvo tržaške PSD! se strinja s slovenskimi šolniki
Zakonska ureditev slovenskih šol naj bo enakopravna z italijansko
Prof. Schiffrer: cZakonski osnutek je sestavljen tako, kot da bi hoteli preprečiti asimilacijo Italijanov po Slovencih - To je absurd in lahko privede zakon na protiustavno pot»
Na prošnjo sindikata slovenskih šolnikov v Trstu je bil včeraj popoldne na sedežu tržaške	federacije	PSDI
sestanek med petimi člani tega sindikata in tajnikom federacije socialdemokratov. Sestanka sita se udeležila tudi član tajništva PSDI Gior-gio Cesare in profesor Schiffrer.
Slovenski šolniki so se želeli seznaniti z zakonskim o-snutkom o	ureditvi slovenskih šol na	Tržaškem	in na
Goriškem, ki ga je sprejela italijanska vlada 28. decembra lani. Vodstvo tržaške federacije PSDI je dobilo prepis omenjenega zakonskega osnutka od ministra za javno vzgojo Rossija, ki je tudi prvak italijanske socialdemokratske stranke.
V začetku sestanka je tajnik tržaške	federacije	PSDI
prof. Lonza izjavil, da ne more izročiti slovenskim šolnikom prepisa zakonskega o-snutka, ker ni bil še predložen v obravnavo poslanski zbornici. Zato, je čejal prof. Lonza, bom p recital zakonski osnutek in tako bomo lahko slišali vaše mnenje o posameznih členih zakona
Po prečitanju osnutka, ki vsebuje 10 členov, s kateri; mi naj bi končno uredili vprašanje slovenskih šol na Tržaškem in na Goriškem, se je razvila živahna razprava. Predvsem sta važna prvi in drugi člen tega osnutka zakona. ki sta že takoj po njuni objavi v izvlečku povzročila med tržaškimi in gori-škimi Slovenci silno nezadovoljstvo, kar nam dokazuje-
iiiiiimiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiii
Spletke proti prosti coni
Vprašanje proste cone za tržaško področje je spet na dnevnem redu. Kot je gnan,?) je bila v tržaškem občinskem svetu izvoljena posebna ko-misija z nalogo, da prouči ustanovitev proste cone in da sestavi ustrezne predloge, ki naj bi jih občinski svet poslal v Rim. Delovanje te komisije je bilo do sedaj zelo živahno in so prišli tudi ie do konkretnih sklepov. Da bi ne izzvali v mestu kakšnih nasprotnih polemik po nekaterih ožjih krogih, ki nasprotujejo ustanovitvi proste cone, so člani komisije sklenili, da ne bodo objavljali v tisku svojega delovanja, dokler ne bodo predlogi predloženi na javni seji občinskega sveta.
Tako je komisija za prosto cono podrobno proučila vse listine o bivši zadrski prosti coni. Nato je bil sestavljen in sprejel prvi člen osnutka za ustanovitev proste ( one, ki se glasi takole:	«Tržaško
področje se postavi izven ca-rinske meje italijanske ir-žave#. Vsi člani komisije, ra-zen fašističnega predstavnika, so sprejeli ta člen. Jasno je, da nekomu ni bilo všeč takšno stališče večine izvoljenih predstavnikov, saj so v tej komisiji zastopane vse politične stranke in organizacije, ki imajo svoje svetovalce v občinskem svetu. Zato je pred nekaj dnevi «11 Piccolo«, ki je do sedaj vedno nasprotoval ustanovitvi proste cone na tržaškem področju, objavil obširno poročilo o delovanju te komisije, To je izzvalo med člani komisije silno ogorčenje.
Včeraj pa smo čitali v i-stem listu članek, v katerem je rečeno, da so se vsa go spodarska združenja v mestu sporazumela, da zavrnejo zahtevo po ustanovitvi integralne proste cone. «11 Bic-colo» sporoča, da so ta združenja sklenila sestaviti svoj načrt samo za nekatere carinske olajšave- V tem načrtu zahtevajo med drugim^ naj vlada sprejme ukrepe za naše mesto, ki so podobni u-krepom za Jug, da se omogočijo olajšave davka na poslovni promet (IGE) m da se zmanjšajo dajatve za socialno zavarovanje uslužbencev. Poleg tega predlagajo znižanje železniških tarif za prevoz blaga skozi tržaško pristanišče in carinske olajšave za nekatere predmete. Nadalje predlagajo znižanje pristaniških pristojbin, povečanje tržaške trgovinske mornarice in še nekatere druge ukrepe na industrijskem področju.
Kot vidimo torej, so se sile, ki nasprotujejo ustanovitvi proste cone, okrepile z nekaterimi združenji, ki predstavljajo v glavnem samo kategorije	delodajalcev. Sicer
pa smo prepričam, da se tudi velik del članov združenja malih in srednjih podjetij strinja z ustanovitvijo integralne proste cone, čeprav je vodstvo	njihovih združenj
sprejelo	nasprotno Stališče
Kar pa je najvažnejše pri tem, je dejstvo, da je predlog teh gospodarskih združi bil objavljen prav sedaj, ko ie večina predstavnikov prebivalstva v občinskem svetu sprejela načelo ustanovitve proste cone. To pomeni da hočejo sovražniki proste cone izsiliti v tem vprašanju rešitev, ki je nasprotna ogromni večini prebivalstva. Zato je nujno, da se občinski svet prav v tem vprašanju čimprej izjavi m sprejme sklep za ustanovitev integralne proste cone, ki naj ga nato predloži vladi.
jo tudi številne pritožbe vseh šole na Goriškem in jih spre-slovepslcih kulturnih in poli-
menili v navadne tečaje, ki bi bili neke vrste vzporednice italijanskih šol. S tem bi tudi popolnoma odpravili ver slovenski šolski aparat na Goriškem.
Profesor Schiffrer je ponovno povzel besedo in dejal, da bi ustanovitev slovenskih tečajev namesto samostojnih slovenskih šol na Goriškem imela nasprotni učinek za občo italijansko politiko. Ker se v zakonskem osnutku, je dejal prof. Schiffrer, omenja, naj se šole na Tržaškem uredijo na osnovi londonskega memoranduma, šole na Goriškem pa na osnovi italijanske ustave, bi sledilo, da bi go riški Slovenci uživali na osnovi republikanske ustave manj pravic kot tržaški Slovenci, za katere se vlada sklicuje na londonski memorandum, ki je ramo sporazum med dvema državama. To bi pomenilo, da je ustava manj liberaLna in manj demokratična kot akt, ki je bil podpisan pod vplivom in pritiskom tuje države.
Po obravnavi o prvih dveh najvažnejših členih omenjenega zakonskega osnutka, so predstavniki tržaške PSDI izjavili, da se strinjajo s pripombami predstavnikov si®-
tičnih ustanov in strank kot tudi slovenskih občin na Tržaškem. O teh pritožbah smo v našem listu že obširno pisali. Kot smo že poročali, določa omenjeni zakonski osnutek v prvem členu, da se vprašanje slovenskih šol na Tržaškem uredi v glavnem tako, da se priznajo sedanje slovenske šole, za Gorico pa, kjer ravno tako obstajajo slovenske šole, določa ustanovitev slovenskih tečajev, ki bodo vzporednice italijanskih šol. Drugi člen zakona pa določa za Gorico, da morajo slovenski starši vložiti prošnjo za vpis v slovensko šolo.
Poleg tega pa določa, da lahko šolski skrbnik imenuje posebno komisijo, ki naj ugotovi, da je materin jezik vpisanega otroka res slovenski.
O teh dveh členih se je na sestanku razvila živahna razprava. Predsednik sindikata slovenskih šolnikov Gerdol je pripomnil, da je minister Rossi, ko je bil lani v Trstu, obljubil, da bod o njihove predloge glede ureditve slovenskega šolstva v Italiji proučili. Sedaj pa smo se znašli pred takšnim zakonskim načrtom, ki, čeprav ga ne poznamo podrobno, se skoraj v ničemer ne razlikuje od prejšnjih predlogov za rešitev našega šolskega vprašanja in vidimo, da niso upoštevali niti enega našega predloga. Hkrati pa nas niso nikoli vprašali za svet. Poleg tega pa je predsednik sindikata Gerdol dejal, da mu je ravnatelj za šolsko vzgojo vladnega komisariata prof. Fadda zagotovil, da novi zakonski osnutek ne bo določal ustanovitve posebne komisije za ugotovitev materinega jezika pri vpisu otrok v slovensko šolo. Hkrati je učitelj Gerdol obsodil tudi zahtevo, da morajo slovenski starši vložiti prošnjo za vpis svojih otrok v šolo.
Dejal je, da Slovenci tako na Tržaškem kot na Genskem zahtevajo, da se vprašanje slovenskih šol v Italiji sploh uredi na enak način, kot so urejene italijanske šole.
Prof. Schiffrer je takoj izjavil, da je treba črtati iz osnutka določbo glede prošnje za vpis v slovenske šole.
Poudaril je, da se mu zdi, da je bil zakonski osnutek sestavljen tako, kot da bi hoteli preprečiti asimilacijo I-talijanov po Slovencih. Po njegovem mnenju in tudi po mnenju ostalih dveh prvakov tržaške federacije PSDI. je to absurd. S tem zakonom, je poudaril prof. Schiffrer, lahko zaicemo na protiustavno pot.
Slovenski šolniki so ponovno poudarili svoje zahteve in dejali, da je treba Slovencem na šolskem področju tako v Trstu kot v Gorici zagotoviti enake pravice kot jih uživajo Italijani, saj so Slovenci, ki tu živijo, italijanski državljani in morajo uživati enake pravice, ker i-majo tudi enake dolžnosti.
Zato je trebg urediti tako, da bo način vpisa otrok v slovenske šole enak načinu vpila otrok v italijanske šole. Nato je učitelj Gerdol ponovno poudaril, da bi s tem zakonskim osnutkom uničili sedanje obstoječe slovenske
MliiliiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiimiitiiiiiiitmiiiiMMiiiiimifiiiiiiifiiiillliiiimiiiiiiiiiiitiMitliiiilii
Intervencija svetovalke Gruber-Bencove
Kdaj bo občina potrebe in zabteve Opencev
Vprašanje povezave z mestom, čistoče, stanovanjske krize, odstranitve ruševin in vojne škode
da so oni za najbolj demokratično rešitev in ureditev vprašanja slovenskega šolstva na Tržaškem in na Goriškem. Clan vodstva PSDI Giorgio Cesare je poudaril, da se bodo tako oni. kot tudi njihovi poni a n ci v parlamentu, odločno zavzeli za ureditev tega vprašanja na najbolj demokratičen način. Izraz.1 je mnenje, da bodo samo na tak način lahko zahtevali, da se tuci vprašanje italijanskega šolstva v bivši coni B reši na podoben način.
Nato so slovenski šolniki prečitali predloge, ki so jih pripravili, da jih pošljejo vladi in ministru za javno vzgojo Rossiju v Rim. Prepis teh predlogov bodo izročili tudi tajništvu tržaške federacije PSDI. Tajnik socialdemokratov prof. Lonza je zagotovil slovenskim šolnikom, da bodo njihovi predlogi izročeni v roke ministra Rossija :n da bo v najkrajšem času odpotoval v Rim. Kjer sc bo sestal tudi z ministrom Rc ssi-jem in pri njem posredoval za pravično ureditev slivenskega šolstva na Tržaškem in na Goriškem.
O slovenskih šolah v Beneški Sloveniji se. na sestanku ni razpravljalo, češ da zakonski osnutek zadeva samo go-riško in tržaško pokrajino.
fa poročila občintkega higienskega urada
Tudi v preteklem mnogo več smrti kot rojstev
Splošno zdravstveno stanje tržaškega prebivalstva je bilo zadovoljivo - Zdravniški pregledi šolske mladine
Higienski urad tržaške občine sporoča, da se je v mesecu decembru rodilo v tržaški občini 205 otrok, medtem ko je bilo smrtnih primerov 328, mrtvorojena otroka pa sta bila dva.
V bolniških ambulantah so v decembru opravili 7852 pregledov, izvršili 312 obiskov na domu in poslali 44 oseb v bolnišnico. Medicinske sestre so v preteklem mesecu opravile 3382 injekcij in obiskale na domu 519 bolnikov ter izvršile 752 poizvedb in kontrol. Predporočni posvetovalni urad je sprejel 2 osebi, 2 pa sta te pretekli mesec ponovno oglasili na tem uraču. Kakor vedno je bilo zelo živahno delovanje oddelka za sladkorno bolezen, ki je sprejel 725 bolnikov, opravil 2001 injekcijo insulina ter 1337 pregledov krvi in urina.
Drugi oddelek, ki se ukvarja s higieno stanovanj, je v preteklem mesecu opravil 368 pregledov in ugotovil v 271 primerih razne nedostatke. Od teh je bilo 47 primerov protizakonite zasedbe stanovanj, v 8 primerih so bila stanovanja slabo vzdrževana, v 27 so bili slabi dimniki, v 1 primeru je primanjkovala voca, v. 45 primerih so bile strehe v rlabem stanju in pokvarjene, v 107 primerih je bila nezadostna kanalizacija, v 3 primerih pa so dobili pa-rasite in umazanijo. Obiskali
dikata slovenskih šolnikov in
iiiHiniMiiiiiiiiiiiiitmiltiiiiniiiiiimiiimminniiiiiiimiiiiiiiiitiiiiliiHiiiliiMiiiiiiiiiiiliitiinniMiitotiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinnttlumiiimiiiiiiiiiin
S sinočnje seje tržaškega pokrajinskega sveta
Ustanovljena pokrajinska komisija za proučevanje gospodarskih vprašanj
Svetovalec Juraga o prosti coni - Izvoljeni člani v po. krajinski odbor za socialno skrbstvo in dobrodelnost
Osrednje vprašanje, o katerem je sinoči razpravljal tržaški pokrajinski svet, je bilo vprašanje integralne proste cone, odnosno ustanovitev posebne komisije, ki bo razpravljala o vseh tržaških gospodarskih vprašanjih in med njimi na prvem mestu o prosti coni. Ustanovitev take komisije je predlagal predsednik pokrajinskega sveta prof. Gregoretti, ki je dejal, da so mu razni predstavniki in med nj'imi tudi predstavniki okoliških občin predlagali, da ne bi razprave omejili samo na eno ozko vprašanje, temveč da se mora pokrajinski svet ukvarjati z vsemi splošnimi tržaškimi gospodarskimi vprašanji. V nadaljevanju je predsednik izrazil prepričanje, da ne bo ostal prispevek pokrajinskega sveta osamljen, temveč da bo mogoče združiti napore vseh zainteresiranih ustanov za to, da bodo skupne tržaške zahteve uresničene.
Med razpravo o tem vprašanju je svetovalec Juraga (KPJ prečital obsežnejši elai borat, v katerem je obrazložil stališče KP do proste cone in orisal vse ugodnosti, ki bi jih imelo tržaško gospodarstvo od njene ustanovitve. Prosta cona bi namreč ne-
Opčine »o se v zadnjih desetletjih zelo razvile m jih lahko štejemo v tržašiko predmestje. Tržašlka občina pa se čo sedaj ni kdo ve kaj zanimala za nujne potrebe Opčin, zaradi tega je bil popolnoma umesten in koristen poteg neodvisne občinske svetovalke Gruber-Bencove, ki je te dni predložila občinskemu svetu in odboru vrsto vprašanj, ki se tičejo OjJČin.
Dosedanje prometne zveze z meetom so nezadostne. Vožnja s tramvajem je predolga, ob večjem dotoku potnikov pa ni niti dovolj vozov, čeprav ob talcih prilikah dodajo nekaj avtobusov. Potrebno je vsekakor izboljšati prometne zveze z mestom in Opčinami, saj je vedno večji promet. Predvsem bi morali vzpostaviti rečno avtobusno progo s primernimi in modernimi avtobusi; ponovno bi morali izdajati povratne karte in znižati tarifo. Ob izrednih prilikah, kakor na primer gledaliških predelavah in športnih prireditvah, pa bi morali ojačiti progo.
Mimogrede naj omenimo, da se je promet med Opčinami in Trstom povečal tudi zaradi obmejnega prometa na podlagi videmskega sporazuma.
Ceste in poti po Opčinah so marsikje zapuščene in v slabem stanju. V okviru Se-laca bi jih lahko popravili, pontavili klopi in olepšali naselje, da bi bilo bolj prijetno, Prav tako bi morali izboljšati javno razsvetljavo.
Ker so Opčine postale izletniški kraj, bi morali urediti parke in postaviti javen
telefon z medkrajevno zvezo. Prav tako bi morali postaviti ambulanto Rdečega križa ter nekaj javnih stranišč.
Nujno potrebno je urediti na Opčinah vprašanje pobiranja in odvažanja smeti. Prav gotovo škoduje Opčinam dejstvo, da iz Trsta vozijo črneti v jame pri Fernetičih in Trebčah; pa tudi na Opčinah ni prav urejeno to vprašanje in se zaradi tega pritožujejo delavci, ki so pri tem zaposleni.
Značilno je, da v vseh povojnih letih tržaška občina ni sezidala na Opčinah nobene ljucske hiše, ki bi bila spričo stanovanjske krize zelo potrebna.
Kdor obišče Opčine, takoj opazi ruševine, ki kazijo zunanje lice naselja že več kot deset let. Kakor je znano, so bile Opčine med vojno bombardirane. Medtem ko so v mestu im v drugih vaseh kolikor toliko obnovili porušene hiše, so na Opčinah ostale razvaline. Porušene in poškodovane hiše je treba obnoviti in vojnim oškodovancem čimprej poplačati vojno škodo.
VTekakor bi bilo treba glede na nove razmere im potrebe, pripraviti za Opčine nov regulacijski načrt.
To so na kratko omenjena glavna vprašanja Opčin, za katera je občinski odbor obljubil, da jih bo proučil in napravil, kar bo mogoče. O-penci pričakujejo, da ne bo ostalo vse. kakor do sedaj, le pri obljubah im proučevanju, ampak da bo tržaška občina končno začela skrbeti tudi za Opčine.
dvomno omogočila, da bi Trst ponovno postal pomembno trgovinsko središče, kar bi povečalo pristaniški promet, prispevalo k okrepitvi pomorstva in ne bi na noben način škodilo že obstoječim dejavnostim. Poleg tega bi ustanovitev proste cone privedla do povečanja življenjske ravni vseh prebivalcev, kar bi koristilo pokrajini, občinam in industrijskim podjetjem.
Svetovalec Juraga je nato v imenu svoje skupine pristal na predlog predsednika pokrajinskega sveta, vendar je podčrtal, da je treba pred; vsem proučiti prav vprašanje proste cone in da komisija ne bi smela zavlačevati z delom.
Po krajši diskusiji je pokrajinski svet soglasno izvolil sledeče člane komisije, ki se bo ukvarjala s proučitvijo gospodarskih vprašanj ozemlja- Eulambio, Delise, Dega-noj Persoglia, Corberi (vs; KDV Juraga, Tominez. Siško-vič (vsi KP); Pittoni (PSDI); Bazzaro (PRI); De Vecchi (MSI) in Antonini (monarhist).
V začetku seje je svetovalec Tominez (KP) vprašal odgovornega odbornika, zakaj še niso prejeli sicer stalno zaposleni, vendar ne v sta-ležu uslužbenci pokrajine, zaostankov v zvezi z izravnavo plač, kot tudi glede nekaterih drugih prejemkov. Svetovalec Siškovič pa je vprašal, kako to, da ne prejema osebje pokrajine po zakonu predvidenih prejemkov za nadurno delo in delo ob praznikih. Zanimiv je bil tudi predlog svetovalca Tomm-za, ki je dejal, da je dobila pokrajina okrog 40 prošenj svojih uslužbencev za eno razpoložljivo stanovanje in bi bilo pametno misliti na to da bi tudi za številne uslužbence, ki žive v bednih stanovanjskih razmerah (okrog 50) lahko sezidali primerno stanovanjsko hišo- Na ta vprašanja, kot tudi na vprašanje svetovalke De Vecchi (MSI) o šoli «Da Vinci«, bo odbornik odgovoril na prihodnji seji pokrajinskega sveta.
Pokrajinski svet je nato izvolil imenovanje treh stalnih članov (Eulambio, Luchesi in Zucca) in dveh namestnikov (Tombesi in Pescatori) v pd-krajinski odbor za socialno skrbstvo in dobrodelnost. Nato je svet izvolil svetovalca Degana za stalnega predstavnika v pokrajinski komisiji za INADEL in Bazzara za namestnika. Poleg tega je pokrajinski svet tudi soglasno odobril tri sklepe za nabavo 100 ton premoga, jajc, mesa in drugih živil za umobolnico in druge ustanove.
Pokrajinski svet se bo ponovno sestal v ponedeljek, ko bo razpravljal o ustanovitvi posebne komisije, ki bo proučevala ustanovitev deželne avtonomne uprave.
 «»-------
0
Nezgode na delu
Do huae nesreče na delu je prišlo včeraj zjutraj v Miljah, in šifer v Ul. Tiepolo, kjer sta bila dva delavca Selveg zaposlena pri urejevanju nove cestne razsvetljave. Eden od teh, in sicer Josip Sauer iz Ul. Commerciale, je stal na vrhu 2 metre visoke lestve,
so 37 trgovin, 55 javnih lokalov ter 381 raznih industrijskih prostorov. Komisariat za higieno je napravil 6577 pregledov ter ugotovil v 783 primerih razne nepravilnosti, zaradi česar je sledilo 33 glob ter 322 prijav. V. 1 primeru so naložili globo zaradi mleka, v 5 primerih pa zaradi kruha. Na različnih trgih, v trgovinah ter na glavnem zelenjadnem trgu so stražniki tega oddelka zaplenili med drugim 19 kg rakov, 19 kg cvežih rib, 64 kg sira in skute, 17.290 kg svežega sadja, 9884 kg povrtnine, Profilakitičrai urač je v decembru ugotovil 55 primerov
IZ PIRANA
Piranski ribič ujci 500 kg težko ribo
Pred nekaj dnevi je ribič Ante Črnica. zaposlen pri
podjetju «Ribič» v Piranu, ujel ribo, ki le poredko naletijo nanjo v Jadranskem morju. S svojim 13-letnim sinom je odrinil s čolnom iz piranske luke. Nedaleč od o-bale je zagledal črno plavut, ki je molela iz morja. Najprej je mislil, da je morski pes, kasneje pa je ugotovil, da gre za drugo žival. Izstrelil je prvo harpuno, nato še drugo in tretjo in riba ju je potegnila s čolnom vred kakih 50 metrov č aleč. Poklicala rta na pomoč nekega mornarja, nato pa so prišli še štirje delavoi iz ladjedelnice. Po daljšem naporu so zasadili v žival kavelj ter jo končno potegnili z vrvjo na suho. Torej pravi boj, podoben (seveda v miniaturi) tistemu, ki je opisan v lepi noveli ((Starec in morje«.
Na suhem so ugotovili, da
davice (v novembru 41), 271 so ujeli ribo, ki se imenuje
primerov šklatinke (43 v novembru), 3 primere paratifu-sa, 61 primerov ošpic, 97 primerov noric, 1 primer polio-mielitisa ter 1 primer traho-ma.
Ambulanta za spolne bolezni je sprejela 987 oseb, od katerih je bilo 36 novih in od teh je bilo 9 spolno bolnih. Opravili “o 460 injekcij in 19 manjših operacij.
V preteklem mesecu so razkužili 144 zasebnih stanovanj v mestu, 70 v predmestju in 9 v okolioi, 121 učilnic, 3 javne urade, 2 taksija, 258 beguncev ter 5571 osebnih predmetov in postelj. Ujeli eo 419 živih podgan, zastrupili pa 6261.
Sols»i zdravniki so v decembru pregledali v osnovnih šolah 106 učilnic ter 2196 u-čencev. Na srednjih šolah so pregledali 50 učilnic ter 1307 dijakov; v višjih srednjih šolah so pregledali 24 učilnic ter 566 dijakov. y otroških vrtcih no pregledali 73 učilnic ter 434 otrok. Skupno so pregledali 262 učilnic ter 4556 učencev in dijakov. Odstranili so iz šol zaradi nalezljivih bolezni 110 učencev; ponovno pa so pregledali 1116 učencev in dijakov, 122 pa so jiih predlagali za sprejem v kolonije. Na okulističnem oddelku so pregledali 78 o-trok in jih odstranili iz šole zaradi očesnih bolezni 12. Na n e v rop s i ho p ec a go šk i p o s v e to -valnici so pregledali 87 otrok, zobotehnično ambulanto pa je obiskalo nič manj kot 2096 malih pacientov.
V decembru so veterinarji zasledili nalezljivo bolezen prašičjo , kugo. Veterinarji tržaške občine so v klavnici pri Sv. Soboti pregledali 4475 glav zaklane goveje živine, 9027 kg piščancev ter 20.378 zajcev. V klavnici pri Sv. Soboti so zaklali 1018 glav živine, na Opčinah 352, zasebniki pa 520.
Na ribjem trgu na veliko so pregledali 173.026 kg rib, 83.567 kg mehkužcev, 268.355 kg rakov. Zaplenili pa so 432 kg rib.
Psi in mačke so v preteklem mesecu ogrizli 33 oseb.
Veterinarji so poleg tega izvršili 15 pregledov v raznih trgovinah ter v 55 hlevih.
Dnevna poraba vode je v decembru znašala 81.966 kub. metrov.
Poročilo pravi, da je bilo v preteklem mesecu splošno zdravstveno stanje v tržaški občini zadovoljivo.
mudoma prišel na kraj nesreče, so nesrečneža odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi globoke rane, verjetnih kostnih poškodb in možganskega pretresa sprejeli na I. kirurškem oddelku. Ker je njegovo stanje zelo resno, so "j, zdravniki pridržali prognozo.
Med delom pri popravljanju svojega avta v neki delavnici v Sesljanu, se je ponesrečil tudi 27-letni Viktor Komar iz Sesljana 30, ki je pozabil stisniti zavore. Tako se je motor med popravilom vžgal in s tem pognal vozilo naprej. To pa je Komarja presenetilo, zarad: česar se ni mogel piavočasno umakniti.
Avto ga je tako stisnil ob zid in mu zlomil levo nogo. Komar se je po nezgodi zate; kel v bolnišnico, kjer je tudi ostal na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 60 dneh.
31-letni Artur Stefe iz Križa št. 65, ki je bil zaposlen v vojašnici Beleno na račun Se-lada, je namesto po cevi udaril s kladivom po svojem prstu in se s tem ranil. K sre; či rana ni nevarna, kajti zdravniki v bolnišnici so ga po nudeni pomoči odslovili in mu priporočili nekaj dni počitka.
 .............tllllllllII„„i„.,Hiiiiiiiiiiiii»i»i»"""‘ .
Izpred tržaškega prizivnega sodišča
II. gledališki ples bo 9. februarja 1957
bučanj veliki (orthagoriscus mola) iz družine molidae. Je jajčaste oblike in sploščena kot morski list. Riba je dolga 2-45 m. široka 3.10 m in tehta okrog 500 kg.
Če ne bo komplikacij bodo okrevali«
Zaradi nerodnin padcev se je moralo včeraj zateči v bolnišnico več oseb, od katerih so dve pridržali celo s pridržano prognozo.
Najhuje je za 82-letnega u-pokojenea Antona Eberta iz Rojana, ki je predvčerajšnjim nerodno padel in se pošteno potolkel. Zanj so si zdravniki pridržali prognozo, kar so napravili tudi za 82-letno Ido Prato iz Ul. Com-merciale, ki si je med padcem v stanovanju včeraj okoli poldne zlomila podlahtnico leve roke in verjetno tudi ramo. Zensko so sprejeli na ortopeduKem oddelku. *
Na istem oddelku so morali sprejeti tudi 79-letno Marijo Visintin vd. Devide iz zavoda v Ul. pascoli 31, ki je v jutranjih urati med hojo po hodniku zdrsnila in nerodno padla. Ker so ji zdravniki ugotovili verjetni zlom stegnenice leve noge, so mnenja, da bo ženska okrevala, razen seveda, če ne bodo nastopile komplikacije, v 60 ali 90 dneh.
Z milejšo prognozo so včeraj popoldne sprejeli na prvem kir. oddelku še 51-letno Marijo Kačič por. Sculin iz Ul. Commerciale, ki je padla že 20. t.m., a se je šele včeraj zaradi hudiih bolečin zatekla po zdravniško pomoč.
Med igranjem košarke v športni palači je 16-letni dijak Sergio Tenenze včeraj nerodno padel in ker si je zelo verjetno zlomil gleženj leve noge, bo moral ostati kakih 20 ali celo 30 dni na ortopedskem oddelku.
Uhajajoči plin bi ju kmalu zastrupil
Malo je manjkalo, da se ni 16-letna Virginia Pahor iz Ul. Panorama včeraj zastrupila z gorilnim plinom. Dekle je bilo namreč zatopljeno v delo pri neki modistki v Ul. Mazzini, ko ji je nenadoma postalo slabo. Takoj so ugotovili, da je treba vzroke iskati v plinu, ki je uhajal iz majhnega štedilnika z odprto pipo.
Pahorjevo so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so jo iz previdnosti pridržali s prognozo okrevanja v nekaj dneh na opazovalnem oddelku.
Sestanek izvršne komisije nove Delavske zbornice
V ponedeljek 28- t. _ m. ob 18. uri se sestane izvršila komisiji nove Delavske zbornice CGIL, ki bo razpravljala o sindikalni akciji za zvišanje mezd in plač, za izboljšanje tržaškega gospodarstva ter za nemoteno uživanje svoboščin delavcev v podjetjih-
 «»--------
17 KOPRA
Ubit tihotapec ki se je uprl miličniku
V noči med sredo in četrtkom je neki miličnik v bližini Kopra opazil, kako se je neki moški nenadoma obrnil v nasprotno smer, kar se mu je zdelo sumljivo. Miličnik pa ga je dohitel in zahteval od njega, naj se mu legitimira. Moški po je namesto dokumentov potegnil iz žepa dolg nož, se zagnal proti miličniku in zamahnil proti njemu. Miličniku je uspelo, da se je zamahu skoraj docela izognil, tako da mu je nož strgal usnjeni plašč in miličnika samo laže ranil v_ ramo. Nato 'sta se začela moški in milič-nik ruvati. Ker pa je nasilnež še naprej zamahoval z nožem, je bil miličnik, da bi se ubranil, prisiljen uporabiti strelno orožje. Pri tem je z enim samim strelom smrtno ranil moškega. Kasneje so ugotovili, da gre za Emila Čendaka, italijanskega državljana iz Trsta, rojenega v Buzetu pred 50 leti. Preiskava je tudi ugotovila, da je Čendak pogosto nezakonito šel čez mejo ter da je bil tudi večkrat obsojen zaradi kraje živine in drugih prestopkov. Tudi tokrat je prišel v Jugoslavijo nezakonito. Čendak je tihotapil med Trstom in bivšo cono B zlasti z živino, ki jo je tam nezakonito kupoval in jo prodajal v Trstu. Zdi se, da je vodil čez
. mejo pro.i plačilu tudi jugo-medtem ko je drugi stal na i slovanske državljaine. Njegovo
' truplo so po ogledu prenesli v mrtvašnico. V teku je preiskava, da se odkrijejo morebitni Cendakovi sokrivci pri tihotapstvu.
pločniku. Nepričakovano pa je. Sauer izgubil ravnotežje in padel na tla, kjer je negibno obležal.
Z rešilnim avtom, ki je ne-
Prizivno sodišče potrdilo razsodbo videmskega sodišča
Prva razprava po razširitvi jurisdikcije tržaškega prizivnega sodišča - Uspešen priziv v drugi razpravi
Zakon o razširitvi jurisdikcije tržaškega prizivnega sodišča je že stopil v veljavo in icdaj so začeli v naših sodnih dvoranah razpravljati o prizivih vloženih proti obsodbam, ki so jih izrekla sodišča Pordenona, Gorice, Vidma itd.
Včeraj je prišel na vrsto priziv, ki ga je vložil 35-letni Giobatta Pasoo'i iz Ul. S. Mi-chele v Vidmu, ki je bil 29. avgusta letos obtožen in tuci obsojen pred videmskim eo-diščem zaradi tatvine motornega kolesa na l Jeto in _ 4 mesece zapora ter na plačilo 12.000 lir globe.
Pascolija, ki ni novinec v podobnih prekrških, so aretirali dan po tatvini, in sicer 24. marca lani, vendar je mož skuša) zatajiti tatvino vozila last 28-letnega Lina Battistut-tija iz patiana di Prato. Kasneje je celo izjavil, da mu je motorno kiolo dal neki možakar. ki ga je »poznal v zaporu in ko je končno uvidel, da mU nihče ne verjame in da je dovolj čokazov proti njemu, je vendarle priznal, da je bila obtožba upravičena.
Tata je identificiral neki agent mestne straže, ki je stal pred kinom Odeon v Vidmu, ko se je Pascoli usedel na motorno kolo. Tega je namreč Battistutti pustil na prostoru za parkiranje in stopil v kino. Ob povratku pa motorja ni bilo več, vendar so policijski organi zvedeli za ime tatu in ga naslednjega dne aretirali.
Pascoli prav gotovo ni pričakoval tako hude obs ičbe in po njej je imel še malo u-panja. da mu jo bo 'rz.asko prizivno sodišče znižalo, kar
pa se kljub naporu njegovega odvetnika ni zgodilo.
Sodišče je namreč potrdilo prvotno razsodbo videmskega sodišča in tako Paecoliju ne preostane drugega kot da mirno počaka še pol leta, ko bo konec njegove kazni.
Preds, Zerbom, lož. Colot-ti, zap. Maggi, obramba odv Panizzo iz Vičma.
Biti oproščen, pa čeprav le zaradi pomanjkanja dokazov po obsodbi na leto dni zapc-ar in na 12.000 lir globe je precejšnja zmaga, katero pa Edilio Strohmayer iz Ulice D’Alviano ni niti najmanj pričakoval. Morda je bil prepričan na znižanje kazni, a včeraj ga je tržaško prizivno sodišče oprostilo obtožbe tatvine pisalnega stroja in odredilo njegovo izpustitev na svobodo.
Strohmayer je moral v zapor zaradi prijave, ki jo je vložil njegov brat. Ponoči 11. 8. lani je namreč neznan tat odnetel iz pisarne podjet ja za prodajanje gradbenega materiala last Miroslava Mar-siča 120.000 lir vreden pisalni stroj. Med preiskavo so policijski organi ugotovili, da je tat vdrl v pisarno skozi iitramščmo okno in prav zaradi tega načina tatvine je sum padel na Luiglja Stroh-mayerja, ki je obtožbo zanikal in izjavil, da je tatvino izvršil njegov brat Edilio.
Kljub temu, da je mladenič že med prvo razpravo septembra lani odločno zanikal krivdo, ga je sodišče spoznalo za krivega in ga ostro obsodilo. Seveda je vložil priziv in ker ni bilo dokazov za njegovo krivdo, je sodišče mladeniča sedaj oprostilo.
SNG
za Tržaško ozemlje
V soboto 26. t.m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdel-
ska cesta 7
JOHN PATRICK
«VROČA KRI»
komedija v petih slikah
Prodaja vstopnic v petek in v soboto v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
V nedeljo 27. t. m. ob 16.30 uri v Prosvetnem domu na Opčinah
JOHN PATRICK
«VROČA KRI»
—c—
V dvoranah zakurjeno.
V nedeljo, 27. t. m. ob
17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«
KONCERT
ZBOROVSKIH PESMI, ki jih bo izvajal
UČITELJSKI PEVSKI ZBOR «EMIL ADAMIČ'»
Dirigent; prof. Jože Gregorc
SPORED
E. Adamič: V SNEGU E. Adamič: KRESOVALE TRI DEVOJKE E. Adamič:	VRAGOVA
NEVESTA R. Gobec; VIDI BABA MUHO J. Brnobič: NA POLJANI
J. Gotovac; JADOVAN-KA ZA TELETOM A. Lajovic: LAN M. Lipovšek: OREH K. Pahor: OCENAS HLAPCA JERNEJA R. Simoniti: JESENSKA A. Lajovic: NAPITNICA S. Mokranjac: VII. RU-KOVET V. Žganec: MURA. MURA, GLOBOKA SIVO-DA TI V. žganec: ALAJ. VOLIM U KOLU IGRATI E. Adamič: NOCOJ SF.
MI JE SANJALO K. Pahor: PA SE SLIS' M. Hubad: N'MAV CEZ IZARO O. Dev: STRASNO GRMI IN SE BLISKA
Vstopnice so v prodaji v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20.
DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV
priredi v soboto 26. t. m. ob 20. uri v Ul. Roma štev. 15-11.
predavanje
Predaval bo Drago Pahor " temi: ((Zelenci in še kaj«.
Vabljeni!
( GLEDALIŠČA )
GLEDALIŠČE VERDI
V soboto ob 20.30 premiera Hosseimijeve opere »Vojna« (prvič v Trstu), Vioesijeve opere «NoCna Intervencija« (novost) in Hespighijevega baleta «La bot-tega lantastlca«.
({]) _
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. Januarja so se v Trstu rodili 4 otroci, porok je bilo 7 umrlo pa je 9 oseb.
POROČILI SO SE: šofer Mi. rando Benci in gospodinja An. tonia Miiossa, uradnik Silvio Ne. spolo in gospodinja Diomsia Giordano, mehanik Francesco Olivadoti in gospodinja Maria Coslovich, šofer Giorgio Costan-tini in gospodinja Maria Luisa Frezza, delavec Mario Dorini in gospodinja Elda Arteritano, električar Bruno Ortolani in uradnica Mireila Benedetti, uradnik Alceo Luchesi In gospodinja Jolanda Duiz
UMRLI KO: 70-letna Ana Fon por. Hribernik, 53-letni Giacomo Vidah, Luciana Maraspin stara 3 mesece, 8l-letna Maria Forza vd. Germani 70-letna Anna Bo-netta por. Moše, 82-letn! Giuseppe Gallina, 74-letna Maria Puil-kert por. vviegele, 72-letna Gio-vanna Hlad por. Cian, 74-letni Andrea Del Sabato.
—- u»-----
nočna služba lekahn
Davanzo, Ul. Bernini 4: Gtustl. Strada del Friull 7 (Greta): Mil-lo. Ul Buonarrotl 11: Mlzzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri. Ul. Dante 7.
Hude posledice prometne nesreče
Do hujše nesreče je prišlo včeraj dopoldne v Car duccijevi ulici, kjer je 34-letni mesar Manlio Demarchi iz Ul. Vigneti vozil v svojo vespo vštric tramvaja proge št. 9, katerega je vozil 50-letni Antonio Sturnega iz Ul. Roncheto. Naenkrat pa je mladenič Iz nepojasnjenih razlogov zgubil oblast nad vozilom in trčil v prikolico tramvaja, pri čemer je odletel na tla. Ker je z glavo u-daril ob trdi tlak, je negibno obležal. dokler niso prišli ponj z rešilnim avtom in gn odpeljali v bolnišnico,
Tu so mu zdravniki ugotovili hude poškodbe na hrbtenici in glavi, zaradi česar so ga poslali na prvi kir. oddelek in si pridržali prognozo.
( RADIO J
PETEK, 25. januarja 1957 TRSI POSTAJA A
11.30 Lahki orkestri; 12.00 Predavanje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Pacchiori; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Stric: Serenada » godalni orkester; 18.30 Z začarane police; 18.40 Moški vokalni kvmtei iz Trsta; 19.00 Orkester Rcger Hoger; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Gilibe:« Russell in orkester Musette; 20.30 Zbor Slovenske filharmonije; 20.50 Dvorak: dva Slovanska plesa; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Znane skladbe stavnih mojstrov; 21.45 Leharjev« operete; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti; 22.15 Franck: Simfonija v d-molu; 23.09 Slovenske ritmične popevke.
TRST I.
11.30 Nove popevke; 12.10 Orkester Gian Ste tiar i; 21.00 Simfonični koncert radijskega orkestra v Turinu,
KOPER Poročila v	slovenščini:	6.00,
7.00. 7.15. 13.30, 14.15, 15.00. 19.09. 22.00
Poročila v	italijanščini: 6.3"
12 30. 19 45 23.00	,	.
5.00-6.15 Spored iz Ljubljane.
6.15 Jutranja	glasba; 7.00 -7.»
Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasb« za dobro jutro, vmes ob 7.30 Ju: tranji koledar; 8.00-12.00 Spore« iz Ljubljane:	13.45 Priljubljene
partizanske; 14.00 Tisoč in f" takt... (pisan spored orkestralne in solistične glasbe); 14.30 Beležke radijskega reporterja; 14.W Od melodije do melodije; 15.1® Zabavna glasba; 15.25 V en če« slovenskih narodnih; 15.40-16.9® Spored iz Ljubljane; 16.00 RitmJ in popevke; 16.45 Plesne pesnu,
17.15 Uroš Krek: Simfonieta; 174' Štiri planinske pesmi; 18.00-19.3® Spored iz Ljubljane; 19.30 Pesnu iz filma ((Rodila se je zvezda«;
20.00 Zunamje-politični pregled; 20.00-23.00 Spored iz Ljubljane,
23.10 Julas Massenet:	«Manon», I. in II. dej.
SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00.	6.00.	7.09,
13.00	15 00	17.00	19.00. 22.00.
5.00 Pester glasbeni spor«®,
8.00 Slovenske in dalmatinske pesmi poje Ljubljanski komorm zbor; 8.50 Dopoldanski konceh; 9.45 Za šolarje — Matej Rod« Peter Pan; 10.16 Popevke u ritmi; 11.00 Za dom in žene-
11.10 Dopoldanski operni sporedi
12.00 Vaški kvintet in Zadovolr ni Kranjci vam igrajo in P°)®’ 12.40 L. vam Beethoven: Sonata op. 13 v c-molu «Patetična»; 13J* Od melodije do melodije; 149® Za šolarje — Franjo Vouk: Ij’: sica je prav zvita zver; 143? Želeli ste — poslušajte!: 154® Utrinki iz literature — Albert® Moravia: Poročilo luninega P®" ročevaica o Zemlji- 16.00 Pop®1' danski simfonični koncert; 17.*" Športniki, po-zorl; 17.30 Zabave* in plesna glasba na tekočem triku; 18.00 Ljudje med seboj: 18,1® Slovenske narodne poje voikam Kvintet «Anton Neffat«; 184® Igra ansambel Edigar Seind®-
20.00 Tedenski zunanje-politic1' pregled; 20.15 Beethoven: Godini Kvartet v cis-molu op. M! (igra godalni kvartet Barvil1'-20.55 Lepe melodije; 22.15 ISr: plesni orkester radia Ljubija1” p. v. Bojana Adamiča;
TELEVIZIJA	M
17.30 Spored za otroke- 18™ Naša žena; 20.45 Vesti; 21.00 Vy rio Niccodemi: «Sovražnioa», lfr v 3 dej.
KINO
0
Excetsior. 16.00: «BulU in Linemascope. Eastmancolo-r. 8* Bramdo, J. Simmons, F. Sit'®' tra In V. Blain.
Fenice. 15.30:	«Cetvorica	re>5'
cijskuh pilotov« («1 4 del Sg
to tonante«) z Girottijem,
Ci-
fariellom, Checchijem in J*' spe. Vistavlšion - Terhnicol®'-Naztonale. 15.30: «Tot6, pepplb0” e !a malafemmina«. Filodrammatico. 16.00: «Libanojj; ska graščakinja«, G. M. c nale, J. C. Pascal, J. Greco-Supercinema. 16.00: »PasionaU®, z dvema velikima umetnikom Pedrom Armendarizem in M* rijo Felix. Nepozabna ljt{®£ zenska zgodba žene v m-ek51" kanski revoluciji.
Arcobaleno. 16.00:	«Bratje
mecl« (((Fratel-H rivali«), '' Egan, D. Paget, CinemascoR Astra Rojan. 16.00:	((Babilon^;
kurtlzanka«. Ferrar.iacolor -Rhondo Fleming in Rihard®1 Montalbanom.	.
Capitol. 15.30:	Robert Wa*m‘
(novi James Dean) v preprjtj llivem in slikovitem fi1®!, ((Mladeniči brez prihodno?' («Giovani senza domani«). °r povedano mladoletnim. .,»i» Cristallo. 1600: «Dvom v duL, («11 dubbio delTanlma«), tro, Cinemascope, Eastrnan®V, lor, Anne Baxter in Steve ® rest.
Grattacielo. 16.00: «Gospa tffij rov« («La signora om-ici®1' Alec Giunness.	,
Alabarda. 15.30:	«Zeleznič®L!
Pietro Germi, Luisa Delta č” ce, Edoardo Nevola.	..j
Ariston. 16.00: «Moja prijatelj' Irm,a«. Zadnji dan. .	...
Armonia, 15.00: «Dediščina 111,1 ? nega človeka«. Teehnicolor ; Y. de Uario. Sledi humorist'®,, spored s sodelovanjem M. M* oetlijeve.
Aurora. 16 00: »Četvorka litini«. Bin« Crosbv. M. GaU!?,, D. 0'Connor in J. Marie. f . bavni Vlstavision Technicd.Tr! Garibaldi. 16.00: «Bitka pri E®. River« z G. Montgomery. ■" tha Hyer. Technlcolor. -,„rt Ideale. 16.00:	«Zmagovalri
Ralston,a«, Technlcolor, C. bert.
Impero. 16.00: «st,ra-h pred '*j beznijo« («Paura d’amare»), v Simmons, J. P. Aumont. DU. matični film v Cinemasc®'^ Fox.	...
Italia. 16.00: »Veter Iz daljnih« žel«, Cinemasrope - Terhn'®e lor. zgodba, ki je nihče bo pozabil z Glenn For" Ernestom Borgnln« itd.
S Marco. 16.00: ((Puščica V v' hu«. lechnicolor.	m
Kino ob morju. 1600: »Džtrijfii na ringu« s TonyJem Curti*‘r, in Ernestom Borgninom. C0* jeva nagrada.
Moderno, 16.00: «7 žena za p ga moža«, R Harrlson. j, Savona. 16.00: »Zavojevalec«^, Wayne. Cinemascope, Tec~ color.
Viale. 16.00: «Lo sca,prlciatel'en Romantičen In sentiment*^, film o zadnjem festivalu ” pevk v Bariju.	g!
Vitt. Veneto. 15.30: «CloveK, t, Je preveč vedel« J. Ste^V D. Day. Režija: A HttcbC®h, Virtavision 'Technlcolor ’ mount.	-g-
Belvedere. 15 30: »Mostovi ULn Rija z G. Kelly m W. H®'”,/«, Marconi. 16.00:	«Cas počitdV
V De Sica, G. Halli, A. L y Massimo. 16.00:	«Gunpoint»,
vanture. Cinemascope. jc Novo cine. 16.00: »Krasna denost« («Ma«nlfica oss^ktf ne#). Film, ki ga ne ®iii nikili pozabili z J. VV.vm1*''
R. Hudsonom.
Odeon. 16.00: »Ognjeni opol«*
G. Cooper, Grace Kel!y. Radio. 16.00:	»Druga l>uDeZc'j.
Technlcolor. R, Hudson t® Wyman.
25. januarja 1957
FURLANSKA SOCIALISTIČNA FEDERACIJA za deželno avtonomijo z Gorico in Trstom
19. in 20. t. m. se je Vid-mu vršil XI. kongres furlanske socialistične federacije, ki se ga je udeležilo 120 delegatov. Glavni odbor stranke je zastopal tov. Dario Va-lori. Poročilo je podal tajnik federacije tov Luigi Franconi. Po obširni diskusiji je kongres sprejel naslednjo sklepčno resolucijo:
«XI. kongres furlanske socialistične federacije je po obširni diskusiji odobril tajniško poročilo in dosedanjo Politično linijo federacije med obema kongresoma.
Pregled pokrajinskega in nacionalnega političnega, gospodarskega in socialnega položaja je odkril odgovornosti Krščanske demokracije in tistih političnih gibanj, ki z njo delijo vladno odgovornost, Pri stalnem podpiranju monopolističnih koristi, kar je i-m®lo za posledico krepitev teh poslednjih in zapostavljanje ustavnih načel, ki izražajo osnovne potrebe in težnje delovnih in proizvajalnih sil italijanskega naroda. _ Spričo takega položaja se PSI nahaja pred resno odgovornostjo, da nakaže neko novo politiko za italijansko demokratično gibanje in da se tako vključi na odločujoč način v novi položaj.
Obstoječa politična, gospodarska in socialna struktura Italije nalaga delavskemu razredu nalogo, da pospeši demokratično obnovo družbe in države, obnovo, ki so jo vodilni sloji vedno zatajili in izdali.
Zaradi tega je treba delovni program in borbo, ki jo PSI postavlja pred svoje pristaše in deželo smatrati za naraven napor pri obnovi in Prilagoditvi stvarnim potrebam ljudstva, in v kolikor Jo le treba smatrati za veljavno orodje perspektive in metode za dosego širše socialistične in demokratične fronte. Samo cilj, ki naj ostvari tako politiko socialne in demokratične obnove dežele more Predstavljati zgodovinsko > Pravičilo za socialistično zdru-“ifev, ki jo je treba vključi-*| v širši okvir politike socialistične enotnosti, ki naj temelji na konkretnih vpraša-
•lllllllllllliliilllllltllllllllllllllllllllllll
muzej
.Obiskovalci švicarskega Zue-. °na si lahko ogledajo v bitni mestnega živalskega vrta , Posebnem poslopju zares re-ek prizor. Na precejšnji po-rsini v veliki dvorani so amreč izdelali miniaturni re-61 nekaterih najlepših švi-rep Planin. Da pa bi bil *' .* kar najbolj sodoben, je ™1 vdelana tudi miniatur-» železnica, ki obratuje med mi planinami. Predvsem gre železnico na Jungfrau.
"Hmii,
njih, in ki jo mora stranka uveljaviti4 v zvezi z razredno politiko In s politiko razširitve razredne enotnosti.
Socialistično združitev je treba žato smatrati le za o-rodje neke politike in ne kot cilj, prav gotovo pa ne kot čudežno formulo, ki naj v bistvu spremeni italijanski položaj. Za dosego tega cilja so potrebni ponovni napori vsega italijanskega delavskega razreda, v službo katerega je treba postaviti združitev vseh socialističnih sil v večjo in močnejšo socialistično stranko.
Mimo politične usmeritve, ki se je odražala v ljudski fronti, mora italijanski delavski razred poiskati danes ne-le neki taktični popravek svoje dosedanje politike, ampak neko novo perspektivo za demokratično rešitev borbe za oblast.
Razredna solidarnost se mora izražati v iskanju stičnih političnih točk v odnošajih s KPI, tudi brez pisanih dogovorov, v enotnosti CGIL in drugih bistvenih množičnih organizmov. PSI bo moral razvijati lastno politiko v okviru dosledne in vzajemne svobode mnenja in kritike, vedno v okviru delavskega gibanja.
Politika socialistične enotnosti v perspektivi demokratične alternative ne odpravlja politike stikov s katoličani, ampak ohranja svojo polno veljavnost s tem, da jo od sporazumov v vrhovih prenesemo na stalno akcijo v osnovnih organizacijah, ki naj teži k ostvaritvi enotnosti tudi s katoliškimi delavci za rešitev konkretnih gospodarskih problemov italijanskega delavskega razreda.
V sedanjem mednarodnem položaju veže furlanske socialiste borba za mir, in politika pomirjenja s konkretnimi pobudami za premagovanje vojaških blokov in zvestoba nevtralnostnemu načelu.
Zavedajoč se, da obstajajo razni položaji, ki postavljajo delavskim razredom različnih držav različne naloge, ki gredo od borb za neodvisnost kolonialnih dežel do razrednih borb v kapitalističnih deželah, od borbe in naporov za izgradnjo popolnoma socialistične družbe tam. kjer je bil kapitalizem premagan; zavedajoč se hkrati, da načelo internacionalizma ne sovpada povsem točno s politiko katere koli vlade, furlanski socialisti poudarjajo ponovno svojo solidarnost z delavci vsega sveta v borbi za svobodo in socializem v najrazličnejših gospodarskih in političnih okoliščinah, in pozivajo stranko, da naveže stike s političnimi gibanji, ki so izraz te borbe, od laburistične stranke do nemške socialdemokracije, od zveze ju-
goslovanskih komunistov do delavskih strank po vsem svetu.
Spričo novega položaja in novih nalog, ki stoje pred stranko, se postavlja zahteva, da stranka prispeva v vedno večji meri za dosego novih pobud množične akcije, kajti ponovno uveljavljanje sindikalne avtonomije in avtonomije ostalih organizmov zahteva, da se množična obveznost stranke postavlja na nov način, pri čemer je treba razumeti to obveznost kot naraven izraz strankine dejavnosti.
Kongres poudarja zahtevo, da se nadaljuje s politično akcijo za ustanovitev dežele Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom, kakor Je predvideno v 116. členu ustave, in v ta namen obvezuje nove vodilne organe federacije, da predlože ostalim zainteresiranim federacijam čimprejšnjo ustanovitev komisije za pripravo ustreznega načrta statuta, ki naj se predloži parlamentu.
Kongres poudarja potrebo, da strankina dejavnost v pokrajini zadobi doslednejšo in samostojnejšo pobudo, da bi
s pomočjo vseh demokratičnih sil bili kos težkim gospodarskim vprašanjem furlanskega ljudstva.
Ko izraža vsem delavcem i.,kren in bratski pozdrav, kongres popdarja svojo odločenost, da podpre vse sedanje in bodoče borbe, ki jih delavci vodijo proti industrijskemu monopolu in proti veleposestnikom, za obrambo dela, svobode in demokracije)).
Nato je kongres izvolil Lui-gija Franconija in Riccarda D’Atena za zastopnika federacije na bližnjem kongresu stranke v Benetkah. S tajnimi volitvami so nato izvolili pokrajinski glavni odbor, ki ga sestavljajo:	Giobatta
Angeli, Pietro Contardo, Al-fredo Ceron, Riccardo D’Ate-na, Arcello D’Orlando, Luigi Franconi, Giansilverio Giaco-metti, Guerrino Cabino, Leopolde Gottardis, Gastone Jer-vasutti, Franco Lepre, Vittorio Marangone, Lino Mattioni, Alberto Magrini, Francesco Mor-billo, Mario Mauro, Enzo Moro, Olinto Pellegrini, Sergio Paron, Giulio Piccini, Azzo Rossi, Luigi Rugo. Fermo So-lari, Elio Zuliani, Umberto Zanfagnini.
G
Gornja vinjeta nam pove nazorno kako stoji zadeva s »staro pravdo« v italijanskem poljedelstvu. Ze vso povojno dobo se namreč vleče ta pravda italijanskih kolonov, spolovinarjev, najemnikov, ki zahtevajo stalni upravičeni razlog za odpoved zemljiških najemninskih pogodb, da bi se ognili samovolji nenasitne veleposestniške gospode. Veleposestniki, ki jih podpirajo liberalci in desno krilo demo-krščanske stranke, se tema upirajo, ker bi hoteli z grožnjo takojšnje odpovedi držati kmeta za vrat in ga tako prisiliti na najneugodnejše delovne pogoje
V
«U stavni» spor v Španiji in špansko zlato v Moskvi
Po vesteh, ki prihajajo iz Španije se, vsaj v tem poslednjem tednu, zdi, da gre za nekaj več, kot so tiste redno ponavljajoče se krize, na katere smo bili do sedaj navajeni. Pred nami so to pot simptomi razpadanja, ki zadevajo tako državo na vrhu, hkrati pa tudi spodaj. Zlasti se je protifalangistični duh in razpoloženje razširilo med učečo se mladino. Pred nedavnim smo imeli protifalangistič ne demonstracije študentovske mladine v Madridu, zaradi podobnih demonstracij in neredov v Barceloni, pa je moral Franco poslati tja celo vojaške oddelke.
Simptomi razpadanja pa so sedaj zajeli tudi Franca samega. Nastal je konflikt, ki ga tuji dopisniki opisujejo kot iiustavni# konflikt. Tajnik falange, Jose Luis Arrese je podal ostavko, ki so ji sledile ostavke vseh članov nacionalnega sveta falange. Vzrok teh ostavk in konflikta naj bi bil v dejstvu, da Franco — ko je predložil nekatere
iiiiuiiniiiuuiiiiHiuuuiuinuuiuuuiunuiuumiiuuiuuiuiiiiuiuiuuuuuiuiiniuiuuuuiiuiiiuiiiiimiuiiuuiuiiuuiuuuuuu  ...■•"■nuiuuuuiuiuiuiiiuiiiuiuuuuuuiuiiiuuuinui
OB SODELOVANJU RAZLIČNIH ZNANSTVENIH PANOG
Ameriški strokovnjaki izdelali model povsem varnega avtomobila
«Avtomobilska doba» je ZDA stala več človeških žrtev kot vse vojne od leta 1812 pa do danes - Kdo pa bo skrbel za kolesarje in pešce?
Motorizacija se v svetu naglo širi, še z večjo naglico pa se množijo prometni incidenti, ki so z njimi povezani. Glavni vzroki za te incidente pa se pripisujejo trem elementom; cesti,, vozilu in vozaču. Nihče pa še ni doslej dokončno dokazal, kateremu izmed gornjih elementov je treba pripisati največjo važnost, oziroma največjo krivdo za prometne incidente, oziroma za njihove žrtve. In v kolikor se to dokončno ne ugotovi, bodo vsi poizkusi, kako se rešiti tega zla, le polovičarski in neučinkoviti. Da se pa temu vprašanju posveča velika pozornost, nam bo dokazalo to, kar bomo v tem članku prikazali.
Italija ima okoli 4 milijone
avtomobilov in ustrezno število drugih motornih vozil. Na italijanskih cestah imamo vsak dan povprečno deset mrtvih in vsakih 15 minut lažji ali težji incident. Točnih podatkov sicer še ni, ven dar se računa, da med žrtvami velika večina odpade na pešce in kolesarje, ki jih motorna vozila poderejo, manjši del pa na ljudi, ki se v avtomobilih vozijo. V nekoliko boljšem položaju so pešci in kolesarji v Zahodni Nemčiji. V Združenih državah pa je razmerje povsem obratno: ena četrtina žrtev prometnih nesreč odpade na pešce na skrajno redke kolesarje, tri četrtine pa na ljudi, ki se vozijo v avtomobilih. Iz tega lahko sklepamo, da je vpra-
'Tlllllllllllllllllllll, II llllllllipill^llllllllllllllgllllllllllllllllllllllllllllllll III llllllllllllili II lllllllllllllllll UH IIIIII ||| III lllllllllllll || lllllllllllllllll lili IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
V OKOLICI BERGAMA SO LJUDJE PRIČAKOVALI MARSOVCE
Kako tolmačijo znanstveniki sij ki smo ga opazovali v ponedeljek
jutri in pojutrišnjem ®m znanstveniki, ki se u-varjajo z zvezdosovstvom, spovedujejo hud mraz, ki ®J bi predstavljal višek le-°snje zime. Morda to niti e bo veljalo za nas, ker je ase ožje področje vsaj do-®'ej v letošnji zimi uživalo yek®k privilegij, saj je ostalo Primeri s hudim mrazom, ,1 1® aajel na primer Sloveni-J0- Avstrijo in Severno in Prednjo Italijo kot nekaka °Pla oaza. Ta napoved pa je Prišla v zvezi z analizo sever-sija, ki ga je marsikdo Občudoval tudi v Trstu v no-či
kom.
med ponedeljkom in tor-a- Vsak tak pojav vzbudi •J?* Povprečnem človeku za-s'manje, pri znastvenikih, ki * s to panogo vede ukvarja-: ■ Pa pravo pravcato vnemo b* zakaj ne, poseben užitek.
0 izjavah prof. Guglielma 'Shinija, direktorja ast.ro-°mske opazovalnice Arcetri Pri Florenci, omogočajo sever-1 sii močni izbruhi na Son p**i do katerih pride po na-''4d' vsakih 11 let v tako ime °Vanem »sončnem ciklusu e-®lstih let«. Letošnje in pri-
hod
hun
nle leto predstavljata vr-Pec motenj na Soncu v se-®miem ciklusu in zato še ni eno, da bi ne moglo priti , Prihodnjih dneh ali pri-nje leto do ponovnih se-erPih sijev tudi pri nas, pa eprav je to malo verjetno .jmostveniki so že v prete-'h mesecih opazili na Son-u velike motnje. Posebno so * 1 opazni madeži in velikan-e erupcije vodika in drugih P'Parskih snovi, ki so bile mpogo bolj pogoste kot se to ? Pavadi dogaja. Radio-tele-°P v opazovalnici Arcetri 4 I® v preteklih mesecih sk registriral tudi radij-’ valove s Sonca, ki pa ni-a ° P'kake zveze z n H A imi 4 i*kimi valovi. V dneh ed Pojavom zadnjega sever-CR® sija pa so se že orne-madeži in izbruhi moč-
nieni
no povečali in iz teh izbruhov so se pognali v vsemirje pravi velikanski roji drobcenih telesc, katerih del se je usmeril proti Zemlji. Ko je Zemlja del teh telesc s svojo privlačno silo pritegnila, so ti na višini kakih 60 do 100 km od Zemlje prišli v stik z zemeljsko atmosfero. In v tem trenutku je prišlo do pojava, ki mu pravimo severni sij. Ko se namreč ta drobcena telesca srečajo z zemeljsko atmosfero, jo elektrificirajo in povzročijo svetlobna izžarevanja, ki jih imenujemo severni sij.
Severni sij je bolj pogost na severnem tečaju in severnih področjih nasploh, vendar pa se včasih pogosteje včasih redkeje opaža tudi v naših krajih in v drugih krajih naše zemljepisne širine. Zgodovina nam pravi, da so podobne sije zabeležili, v Severni Italiji že leta 1870 in 1872. Jasno, da jih je bilo mnogo tudi prej, toda znanost jim tedaj ni mogla posvečati posebne pozornosti. V naši ožji dobi pa so posebno močne severne sije zabeležili leta 1939, leta 1946 in 1948.
Za severne sije pa velja še nerazčiščen zakon, da se ponekod izraziteje in pogosteje pokažejo kot drugod, pa čeprav ne gre pri tem za neko večjo razliko v zemljepisni širini. Kot smo že rekli, je največ severnih sijev opaziti v področjih proti severnemu tečaju. Toda v Kanadi na pr. lahko opažajo severni sij tudi po dvestokrat in več na leto, dočim ga vidijo v New Vorku po 15-krat na leto, pri nas pa le vsakih nekaj let.
Znanstveniki, ki nam razlagajo pojav severnega sija, pravijo, da je to edini pojav, pri katerem proučevanju lahko sodeluje lahko vsak človek, ker je pri njem važno to, da se zabeleži začetek pojava, njegov konec, položaj, širina in intenzivnost. Vse kaj
drugega pa je ta pojav v luči znanstvene analize. Kot pravi prof. Guglielmo Righini iz opazovalnice v Arcetri, morejo astronomi danes s sodobnimi fotografskimi kamerami posneti najrazličnejše faze tega- pojava in ga proučiti v najrazličnejših podrobnostih. Posebno jim služi v ta namen spektroskop, s pomočjo katerega analizirajo svetlobo. Na osnovi te analize lahko zatrjujejo, da gre za atome povečini dušika in kisika, ki jih že v začetku omenjeni roji drobnih telesc, ki so prišla s Sonca, motijo in jih s tem naelektrijo. Pri tem se pojavi močna svetloba, ki je produkt procesa, kakršen se razvija v splošno znanih fluoren-scenčnih žarnicah (neonske luči), ki so v zadnjih letih še posebno v rabi. Zanimivo je pri tem še to, da se v tem procesu vedno ustvarjajo tri barve in sicer zelena, rdeča in rumena, torej barve, ki smo jih pri zadnjem siju v začetku tedna tudi lahko izrazito opažali.
O tem pojavu je dal posebno izjavo tudi direktor astronomskega observatorija v Breri pri Milanu prof. Žagar, nadalje strokovnjak z astronomskega observatorija »Raffaele Bendandi« v Faen-zi In številni drugi znanstveniki.
Za zaključek pa bomo navedli še sledečo zanimivost; Ljudsko sporočilo, ki datira v mračnem srednjem veku ali verjetno že prej, govori ob takih prirodnih pojavih, da so to predznaki za vojno in druge zemeljske katastrofe. Zato ni bilo redko te dni slišati tudi kako tako vest. Zdi se pa, da so v nekaterih vaseh v okolici Bergama hudo pod vplivom sodobnega alar* mističnega čtiva. Ko se je namreč pojav severnega sija pokazal v vsej svoji veličini, se je med ljudmi teh vasi razširila vest, da prihaja na
Zemljo kar cela vojska marsovcev in po pisanju milanskega »Corriere della Sera« so nekateri prebivalci teh vasi v vsej naglici stlačili kar so mogli v kovčke in jih pripravili za beg.
šanje avtomobilizma v ZDA mnogo bolj pereče kot v Evropi. Sicer pa nam bodo naslednji podatki to še najbol’ drastično prikazali. Po podatkih državnega zavoda za javno varnost so imeli v ZDA preteklo leto pri cestnih prometnih incidentih 40.000 mrtvih, 100.000 trajnih invalidov in milijon ponesrečencev, ki so se izmazali v šestih tednih ali šestih mesecih. Samo na božični dan lani je pri avtomobilskih nesrečah izgubilo življenje kar 705 oseb. Ce te podatke posplošimo, vidimo da imajo na ameriških cestah vsakih 15 minut po enega mrtvega in vsakih 30 sekund po enega ponesrečenca. Ameriška medicinska zveza pa je izdala dokument, v katerem se zatrjuje, da so v ZDA «v dobi avtomobila« imela za 150.000 več mrtvih kot pa v vseh vojnah od leta 1812 do danes, to se pravi, več kot v številnih manjših vojnah, več kot v času državljanske vojne in v času obeh svetovnih vojn s korejsko vojno skupaj.
Iz tega sledi, da predstavlja avtomobilizem za ZDA pravo katastrofo, pravi pokol in zato se je križarska vojna proti avtomobilskim incidentom spremenila v pravo patriotično kampanjo za bodočnost vse dežele. Ta kampanja pa se ne omejuje le na običajne pozive k previdnosti, na številne plakate ob avtomobilskih cestah, na prometno policijo in podobno, am-
Benetke so te dni spet središče pozornosti: Imajo tu namreč proces zaradi umora Wnme Montcii. Zaradi procesa je prišlo v Benetke nad sta domačih in tujih dop,šipkov, izredno veliko število znanih odvetnikov ter skupina obtožencev. Na sliki glavni obtoženec Piero Piccioni v družbi odvetnika Delitaie
pak se je te zadeve lotila tudi znanost. Številni kirurgi, nevrologi, psihologi in drugi medicinski strokovnjaki so ob podpori najrazličnejših drugih znanstvenih in strokovnih u-stanov dali psihofiziološkemu laboratoriju aeronavtičnega zavoda pri vseučilišču Cornell na razpolago izredno točne podatke o svoji anketi, ki so jo izvedli o tem vprašanju. Ta dokument naj bi služil inženirjem, ki se ukvarjajo z izdelovanjem avtomobilskih karoserij in avtomobilov ne snloh, da bi izdelali tak av tomobil, ki bi bil sposoben zaščititi človeško življenje ob avtomobilskem incidentu. Ko inženirjem uspe izdelati prvi model, je stvar avtomobilskih industrialcev, da to vozil'" začno izdelovati v serijah za splošno rabo. Tak je bil pred log.
In konstruktorjem je ta načrt že uspel. Gre za avtomobil, v katerem se tako šofer, kot potnik lahko brez skrbi vozi tudi z vso naglico, ker mu tudi v primeru incidenta, ne preti tolikšna nevarnost.
Vsa zadeva najtežjih avtomobilskih nesreč ne temelji namreč le na trčenju, ampak na tem, kako reagira organizem ob naglem zaviranju, o-ziroma ob nenadni ustavitvi vozila. Znano je namreč, da ima telo v vozilu brzino vozila. Ko pa se vozilo iz kakršnega koli razloga nenadoma ustavi, se ta sunek močno odraža na samem človekovem organizmu. Dokazano je, da človeški organizem na to različno reagira. Mlajši človek prenese tudi največje spremembe z lahkoto, starejši človek pa že teže. Vse to pa nima v tem primeru posebne teže. Mnogo hujše so posledice močnega trčenja zaradi tega, ker pri tem na primer šofer trešči ob volan in si po navadi zdrobi prsni koš. Pot' nik ob njem po navadi ob sunku trešči v steklo in se težko rani. Potnike, ki sedijo zadaj, pa sunek vrže iz avtomobila skozi vrata, ki se ob sunku sama odpro.
Konstruktorji novega vozila so pri svojem delu vzeli v poštev vse te elemente. Predvsem so odstranili volan in vse druge notranje predmete, ki bi lahko bili nevarni. . Posamezne elemente so izdelali iz plastičnih snovi, ki sunek ublažijo. Šofer u pravlja vozilo po hidravličnem sistemu in sicer z dvema vzvodoma na principu bata. Predvsem sedi v novem vozilu šofer bolj na sredini vozila, na svoji desni strani ima vzvod za obračanje na desno na levi pa za obračanje na levo. Ze prej smo rekli, da je ves avtomobil obložen s plastičnimi snovmi, ki sunek ublažijo. Toda največja novost glede tega, je da sedijo potniki, razen šoferja, obrnjeni drug proti drugemu na dveh vrstah sedežev, ki pa so razporejeni tako, da niso postavljeni drug proti drugemu, tako da tudi ob sunku potnika ne treščita drug v drugega. Poleg tega so sedeži globlji in izdelani tako, da potnikova glava ni nezaščitena kot doslej, zaradi česar ob incidentih pride do naglega
sunka nazaj in nato naprej.
kar pogosto povzroča močne možganske motnje, ki jih o-značujejo s splošnim imenom traumatične nevroze. Poleg tega je potnik v novem vozilu privezan na svoj sedež kot pilot v letalu. Vrata pa so napravljena po načelu, ki je že v rabi na primer na naših trolejbusih in se ne morejo odpreti, če jih ne odpre vozač.
To bi bile na kratko značilnosti novega vozila, ki naj ZDA reši desettisoče življenj. Toda to velja le za ZDA, za katere smo rekli, da odpade tri četrtine žrtev rpometnih cestnih nesreč na vozače, oziroma ljudi, ki so v avtomobilih. Kakšno sredstvo pa bodo odkrili za tiste, ki so prav tako žrtve avtomobilskih incidentov, ki pa niso «v avtomobilu«, ampak so le pešci ali pa kolesarji?
«temeljne» zakone, ki naj bi zagotovili prevlado falange nad španskim parlamentom «Cortes» — ne bi podprl v zadostni meri te zakone in naj bi imel namen izvesti spremembe v vladi, iz katere naj bi Izločili najbolj nepopustljive falangiste.
Toda pri vsem tem ni težko razumeti, da konflikt izvira od drugje. Govoriti o u-stavnih konfliktih v državi, kakršna je falangistična, ni nič drugega kot ironija. V primeri s frankističnim režimom so bile fašistične diktature vsaj po zunanjosti države z redno ustavo. Pomislimo samo na okoliščino, da se ustanovni zakon drži.vnega poglavarja glasi; «Skladno s predlogom «Cortes» in z izvirnim izrazom naroda, določam: 1. člen; Španija, kot politična enota, je katoliška socialna in predstavniška država, ki se skladno s tradicijo proglaša za kraljestvo; 2. Položaj poglavarja države pripada Caudillu Španije, itd. itd., donu Franciscu Francu Bahamondeu...« in nosi podpis Francisca Franca, ki tako določa, da je Španija katoliška država, ki se proglaša za kraljestvo, katerega poglarvar je on sam. Kar zadeva španski parlament «Cortes». je le-te-ga ustanovil on sam, z zakonom 7. julija 1942, ki ga je sam podpisal, in v katerem je rečeno, da »poglavarju države pripada najvišja oblast, da narekuje juridične norme splošnega značaja...«. O tako imenovanem predstavniškem značaju španske države ni ne duha ne sluha. V španskem parlamentu so našle prostor le nekatere kategorije španskih mogotcev in državnih funkcionarjev, ki jih je v parlament imenoval Franco sam.
Pri sedanjem tako imenovanem «ustavnem» konfliktu ne gre v bistvu za neko borbo med dvema neobstoječima političnima organizmoma, ampak za konflikt med falangi-sti in monarhisti, ki ga Franco izkorišča tako, da zdaj tem, zdaj onim obljublja nasledstvo državnega poglavarja: ali zapustiti bodočemu kralju neki bodoči «Veliki svet«, ki bi (ga držal na vajetih, ali zapustiti stranki neko monarhistično oblast, ki bi jo ona vodila.
Obsežnost sedanje krize pa nam dokazuje, da se trenutek odločitve približuje, če ne zaradi drugega, ker se Franco stara, in je zato vedno teže držati v oblasti obe sili. ki se potegujeta za nasledstvo. Zdi se, da se je Francova Španija pogreznila v ono dobo poslednjih let Ferdinanda VIII., ko se je odkrito pripravljala državljanska vojna za nasledstvo na prestolu. Hkrati se širijo vesti n vedno večjih nasprotovanjih med raznimi rodovi vojske,
z letalstvom, ki naj bi živelo v nekem na pol avtarhič-nem režimu, z vojsko, ki zapušča «Caudilla», kateremu naj bi ostala zvesta le mornarica. Vse to nas spominja na kronično krizo zadnje burbonske monarhije in diktature generala De Rivere, la da so se tedaj konflikti odvijali, skladno s tedanjimi zaostalimi razmerami, med arti-ljerijo, fanterijo in konjenico. V tej luči je treba gledati tudi na dva edinstvena dogodka, o katerih je težko dati u-strezno oceno: stavka barcelonskega prebivalstva proti povišanju tramvajskih tarif, in na drugi dogodek, ki ga je še teže oceniti: namreč prihod v Moskvo dveh španskih odposlancev, med katerimi je prvi predstavnik Rdečega križa, drugi pa novinar lista «Arriba», da bi se pogajala za priznanje Francovega režima in za vrnitev 510 ton zlata, ki jih je 5. februarja 1937 republikanska vlada prepeljala v Moskvo. Ta pogajanja so se začela že leta 1955, toda šele pred kratkim je španska vlada dobila v roke dokumente, ki dokazujejo prevoz omenjenega zlata. Te dokumente je španski vladi zapustil v testamentu dr. Ne-grin, ki je bil zadnji predsednik španske republike, in ki je umrl 14. novembra 1956 v Parizu.
Ce upoštevamo okoliščino, da je, četudi formalno socialist Negrin, bil zelo blizu komunistom glede splošnih političnih smernic, zlasti v zunanji politiki, in da so se pogajanja med Madridom in Moskvo začela mnogo pred njegovo smrtjo, ni brez podlage domneva, da njegov testament ne predstavlja le slučaj niti da gre za odločitev, ki bi jo Negrin sprejel pod vplivom svojih sinov, ali služkinje. Ni izključeno, da bi s tem dejanjem — ki ga republikanska vlada v izgnanstvu ostro kritizira, — Moskva hotela biti prisotna v Španiji, da bi se vključila v novi politični položaj, ki bo nastal ob smrti Francisca Franca.
Smuči iz votlega stekla
Iz Innsbrucka poročajo, da so uspeli poskusi s steklenimi smučmi. Ze leta je delal na tem izumu smučarski u-čitelj Michael Ober iz Kitz-buechla. Naposled mu je u-spelo izdelati zelo prožne, nenavadno lahke smuči, ki so hkrati popolnoma zanesljive, pred lomom. Trdnost smuči je zelo velika, hkrati se nove «dilce» prav nič ne skrivijo, trajajo pa petkrat delj kakor najboljše dosedanje. Izdelane so iz posebnih steklenih niti, so votle in imajo vgrajene nove robnike.
  luninimi .
Pa mahnimo po piškavem zobu...!
V zadrego ste me spravili, gospa Podgorska, s svojim člankom v ((Demokraciji)), v katerem polemizirate z menoj o sodobni šoli. Ne vem namreč, ali naj bi se Vam smejal ali čudil .
»Res je...», «je resnično in točno...«, ((toda...)). Tako je! listi «toda» je v mojem ((razmišljanju)) o sodobni šol i manjkal.
Torej, dajmo pa danes!
Po Vašem, gospa Podgorska, ni prav, da bi slovenski starši na Tržaškem zvedeli, da v Jugoslaviji niso roditeljski sveti samo sestanki staršev, kjer jim kak šolnik p redova o vzgojnem vprašanju, nato pa starši vprašujejo razrednike o obnašanju in napredku svojih otrok. Tum namreč tudi diskutirajo o vseh šolskih vprašanjih, predlagajo razne spremembe v metodi pouka, o domačih nalogoh, učnem načrtu, disciplini, x zadnjem času pa govorijo največ o osnutku zakona o preosnovi šole. So tudi starši pri nas govoriti o teh vprašanjih? So razpravljali tuk. starši o o-snutku zakona o slovenskim šolstvu? Ste morda Vi načeli to vprašanje na kakem roditeljskem sestanku? Vidite, gospa Podgorska! Nekdo mora vendar našim staršem povedati, da povsod le ni tako, da smejo tudi sami sodelovati, zlasti pri tako važni zadevi, kot je šola. Vi tega nočete storiti. Ali pa si ne tipale.
Nisem trdil, da so v Jugoslaviji prvi, ki so se lotili tega vprašanja. Niti, da so edini. Pač pa so med prvimi. In lahko Vam priznam, da sem ponosen, da je tako, ker sem tudi jaz del tiste narodnostne skupnosti, ki koraka vštric z najnaprednejšimi narodi, Prepričan sem, da čutijo tudi drugi tako. Starši pri nas na primer. Saj je vendar jasno, da so oni v tem precej daleč spredaj, celo bolj kot tisti narodi, ki se ponašajo z zelo staro kulturo, ki so bili nekdaj luč civilizacije vsemu svetu.
Ste brali, gospa Podgorska, tisto drobno brošurico o delovni šoli, ki jo imajo po vseh knjigarnah pri nas? Drobcen format in devetdeset strani dokaj razprtega tiska. Kot ka
četrt stoletja sem hospitiral pri Pibrovcu na Jesenicah. Pa se ni ukvarjal samo on z delovno šolo. Bilo jih je kar lepo število. Sami napredni šolniki. In večina teh je o-stala napredna tudi med vso vojno m po vojni. In prav med njimi so glavni poborni-ki za preosnovo šole. Zanje, gospa Podgorska ,ni to «stara novotarija»!
Nič se ne sramujejo pokazati na Kpiškavi zob«, gospa Podgorska! Na roditeljskih sestankih in tudi na drugih ((■prisilnih)) množičnih sestankih, pogumno in kar glasno razpravljajo o vseh težavah v šoli m izven nje. Vsi imajo besedo, vsakdo lahko pove svoje mnenje. Vsi. Pravzaprav ne vsi. Tisti se ne udeležujejo takih razgovorov, ki so nekdaj povsod, zlasti po vaseh, odločali o vsem, ki na svojih nedeljskih množičnih sestankih samo oni govorijo, brez diskusije, ki ne prenesejo še tako rahlega ugovora. Tisti ki so nekdaj «delali vreme» in ki so bili edino ((javno mnenje». Seveda, Brez njih pristanka m noben učitelj dobil mesta, odločali so o učnem načrtu in o kreditih za šolo. Nekoč. Zato sedaj ni svobode. Zanje,
Dolgo je Ze tega, gospa Podgorska, ko sem bil premeščen v neko zelo odročno in dokaj visoko ležečo šolo, ker se nisem vsako nedeljo udeležil «neobveznega množičnega sestanka«. To je bilo takrat, ko v šolah še niso poučevali «marksizma in leninizma«, ko je še bila «svoboda», fco nihče ni evohuniU) in ko so bojevnice III. reda vsako jutro navsezgodaj diskretno šepetale svojemu pastirju na uho dnevno poročilo. Takrat,’ko je bila «svoboda».
Težav pa je bilo, težav, v šolstvu, nekaj let po vojni. Zmeda? Morda. Kako bi ne bilo težav? Toliko šol porušenih, požganih. Tam pa, kjer je poslopje še ostalo, ni bilo ne opreme ne učil ne knjig ne drugih potrebščin. Tudi u-čiteljstvo je povsod bilo premalo. Otrok pa več kot katero koli leto pred vojno. Vsak pravičen človek mora spričo tega priznati, da so ta šolski voz kar dobro speljali v Jugoslaviji. In vse brez tuje
ko odkritje! Kdaj je sloven- , pomoči, brez zadolževanja z ska šola že mimo tega! Fred j lastnimi sredstvi. Se laže’bi
šlo m hitreje, ko bi takih ne bilo, ki so tolikokrat kaj pod kolesa vrgli, da se je ustavilo.
No, in sedaj so glede šol že tako daleč, da je novi šolski sistem v Jugoslaviji vzbudil pozornost tudi pedagoških strokovnjakov drugih narodov. Izvedenec UNESCO ugled ni švicarski pedagog dr. Robert Dottrens se je mudil v Jugoslaviji dva meseca in proučeval preosnovo tamkajšnjega šolstva. V svojem poročilu je poudaril, da «prinaša predlog za reformo šole v Jugoslaviji toliko pravilnih, čeprav ne povsem novih, gledišč o potrebi, da se šolske ustanove prilagode pogojem sodobnega življenja, da pomeni velik korak naprej v boju proti tradicionalizmu v šoli, katerega škodljivost je čedalje večja. Ta izredno dobro zasnovani načrt bi bilo treba objaviti tudi v drugih deželah, da bi ga proučile vse šolske oblasti v zahodnih demokracijah*. Dodal je še: «Ce se bo Jugoslovanom posrečilo uveljaviti šolsko reformo, kot so si jo zamislili, bodo čez deset let vzgojitelji zahodnih dežel prihajali v Jugoslavijo, da bi videli te sadove».
Tako, gospa Podgorska, pa ne bi po piškavem zobu mlatili.../
Stek
iiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiniiinii
— Kdo v tej hiši nosi hlače, ti ali jaz!?.„
Gorlško-beneški dnevnik
V Gorici še vedno brez podžupana
Obstajata samo dve izbiri: Poterzio ali Di Gianantonio
Za dr. Poterzia naj bi se potegovali tudi svetovalci MSI, prof. Di Eianantonia pa naj bi bili kandidirali levičarski demokristjani
Pred dnevi je bila prva leja odbora mestnega sveta, v zvezi s katero je bilo izdano sporočilo, ki je v izrazih žejo skopo in nejasno. Glavni namen seje je bila izvolitev podžupana, do katere pa ni prišlo, kar samo potrjuje obstoječa nasprotja med predstavniki večinske stranke glede izvolitve podžupana. Ze pred izvolitvijo župana sta obstajali dve težnji; ali naj dr. Poterzio še naprej ostane podžupan, ali pa naj ga nasledi bivši odbornik za šolstvo prof. Di Gianantonio. Sporočilo županstva o tej seji pravi, da je prišlo do »zanimive usmeritvene diskusije splošnega značaja, katere so se udeležili vsi prisotni*. Z drugimi besedami to pomeni, da je prišlo do živahne diskusije glede izvolitve človeka, ki naj zavzame podžu-pansko mesto.
Pri volitvah odbornikov na prvi seji se je pokazala težnja, da se tudi v bodoče prihrani mesto podžupana dr. Poterziu. Njegovi glasovi so bili številnejši kot glasovi drugih odbornikov. Govori se, da so zanj glasovali tudi svetovalci MSI, ki naj bi imeli posebne interese okoli trgovinske zbornice in proste cone, kjer je dr. Poterzio e-den izmed vodilnih ljudi u-pravnega odbora proste cone. Nič čudnega torej, če gojijo predstavniki MSI posebne želje v zvezi z izvolitvijo podžupana.
Krščanska demokracija postavlja proti dr. Poterziu kandidaturo prof. Di Giananto-nia. Ker v političnih krogih krož' govorica, da pripada Di Gianantonio skupini levičarskih demokristjanov, ki imajo pokrajinsko vodstvo KD v svojih rokah, bi izvolitev prof. Di Gianantonia bila nekaka potrditev politične u-smeritve v KD. Toda govorice o idejah bivšega odbornika za šolstvo so po našem mnenju zelo daleč od resnice. Ne moremo si namreč zamišljati, kako more biti zagovornik socialnih in demokratičnih idej v Krščanski demokraciji tisti, ki je izkazoval precej nestrpno stališče do vprašanj naše manjšine, predvsem do našega šolstva, katerega je bivši odbornik za šolstvo v svojih govorih vedno obravnaval zelo polemično. Prav tako si ne moremo predstavljati, da bi bil demokratičen človek, ki je v ustanovi za kulturne prire ditve v Gorici ravnal precej svojevoljno in brez upoštevanja mnenja drugih.
Izvolitev podžupana postaja torej vprašanje, ki kaže določene težnje v KD. Predv-deva se, da bo še v tem tednu ponovno seja odbora, na kateri bodo skušali izpolniti izpraznjeno mesto. & njegovi izvolitvi naj dodamo samo to, da bi želeli, da se na to mesto izvoli nekdo, ki bo spoštoval pravice naše manjšine, ki mu demokracija ne bo samo beseda in ki bo obenem upošteval prispevek svetovalcev levičarske opozicije za vsestransko napredovanje našega mesta.
,  «» ----------
Predvčerajšnjim v senatu
Sprejet zakon o prosti coni
Kaj bo / upravnim odborom proste cone?
Senat je razpravljal o zakonskem osnutku demokrist-janskega poslanca Baresija in
senatorja Rizzattija o podaljšanju veljavnosti zakona proste cone za Gorico. Poročilo o vprašanju je podal senator Breitenberg, ki je dejal, da je zakonski osnutek proučila V. komisija in predložila v podaljšanje in spremembo zakon št. 1428 od 1. decembra 1948, ki se nanaša na mesto Gorica. Senator je dejal, da je naklonjen podaljšanju veljavnosti zakona, ki prinaša koristi Gorici. Izrazil je željo, da bi se lahko ustanovila prosta cona, ki je predvidena v členu št. 1. (Kakor je znano, je bila prosta cona s potekom leta ukinjena, ker ji je življenjska doba po zakonu potekla.)
Senator se ni strinjal s spremembami tabel A i* B zakona, ker bi ta sprememba prinesla nadaljevanje sedanjega nenormalnega stanja brez garancij za ustanovitev proste cone, kakršno predvideva zakon.
V lakoničnem poročilu o debati v parlamentu nismo zasledili niti ene besede o sestavi upravnega odbora proste cone, kot sta ga predlagala poslanca KPI Beltrame in Gianquinto. V tem odboru naj bi bili predstavniki čim širših plasti goriške javnosti, ki naj jamčijo demokratično delovanje tako važne ustanove. Predlog za sestavo takega odbora je bil logična posledica cele vrste nedemokratičnih postopkov bivšega upravnega odbora proste cone, ki je delal svojevoljno in brez upoštevanja interesov širokih slojev prebivalstva, še celo pa brez upoštevanja pravic prebivalcev Sovodenj, ki sd na področju proste cone in jim zato pripadajo iste pravice kot Gorici.
Prepričani smo, da bodo senatorji in poslanci spoznali previlnost predloga za sestavo upravnega odbora, v katerem bodo imeli svoje predstavnike delavci, obrtniki, občina Gorica in Sovodnje itd, in ga v parlamentarni diskusiji tudi podprli.
 «»-------
ČETRTKOV SEMENJ
Včeraj slab dan za kramarje
Po novi določbi goriške ob• čine so sedaj četrtkovi semnji v Gorici le vsak drugi četrtek v mesecu (prvi in predzadnji); zategadelj bi moralo biti vsaj takrat več kupcev kot jih je bilo običajno. Toda zdi se, da so tudi jugoslovanski kupci, ki jih je lansko leto kar mrgolelo nn četrtkovih semnjih, spoznali, da se lahko ceneno in dobro blago kupi pri goriških trgovcih, posebno pri tistih v severnem delu mesta. Marsikoga so že zgovorni kramarji opeharili. Zgodilo se je celo. da so starejši ženski, ki ne vodi računa o denarnih spremembah, vrinili stari denar, ki nt več v veljavi. Take in podobne goljufije so od tujih kramarjev odtegnile že mnoge kupce. Vendar pa jih je bilo včeraj na Telovadnem trgu še precej. Morda se je doslej od vseh najbolj uveljavil potujoči kramar steklenine in posode. Zdi se, da je ne samo podjeten, ampak tudi pošten trgovec. Okoli njega je vedno dosti gospodinj, ki jih zna privleči s svojo šegavostjo in vedno dobrim razpoloženjem. Prodajalci rož, posebno nageljnov, so tudi prišli na svoj račun; cene niso bile preveč visoke in kupčija je bila do.
Poravnan spor
Urednik «Arene di Pola* se je duhovniku Komjancu ustno oprostil
Urednik »Arene di Pola* De
Simone, ki je bil obtožen blatenja goriškega duhovnika A-lojza Komjanca po časopisju, je na procesu, ki je bil v sredo dopoldne v Vidmu, izjavil, da ne more v ničemer oporekati Komjančevi poštenosti in izpolnjevanju njegovega duhovniškega poslanstva. Po teh izjavah je Komjanc tožbo u-maknil.
Tožitelj je urednika tednika prijavil sodnim oblastem zaradi članka z naslovom «Dvomljivi duhovnik*. Kot znano, je Komjanc po svoji vrnitvi z obiska begunskih taborišč v Evropi napisal članek, ki ga je poslal v objavo vsem slovenskim časopisom in v katerem je prikazal življenje beguncev in izrekel o tem svoje mnenje, ki pa ni bilo všeč uredništvu «Areni di Pola*.
kaj dobra. Za copate in o-stalo zimsko obutev pa ni več takega zanimanja, kakor prejšnji mesec. Zdi se, da vsi upajo, da bo dosedanje vreme trajalo tudi v bodoče  «»—
Aretacija tatu
Sinoči je goriška policija aretirala j8-letnega Attilia Misdarisa iz Vidma. Do njegove aretacije je prišlo zaradi prisebnosti 20-letne Elizabete Madriz iz Ul. Baia-monti 26 v Gorici, ki je videla Misdarisa skozi okno ravno takrat, ko se je polastil njenega kolesa. Stekla je zato na cesto in začela kričati:	«Primite tatu!* Na-
vzoči so mu onemogočili beg, nakar ga je prijela policija.
Obsodbe goriške preture
Pod okni	mu
Dva meseca zapora razjarjenemu sosedu - Odnesel mu je površnik, in ga še pretepel - Tudi mesar na zatožni klopi
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Alba-nese Ul. Rossini 1, tel. 24-43
Kakor niso redki prepiri med lastniki hišnih stavb in njihovimi najemniki, tako niso redki tudi prepiri, ki dovedejo do sovraštvo ' in celo na sodnijo številne ljudi, ki so primorani živeti drug ob drugem. Zdi se, da 70-let.ni Alojz Medvešček iz Ul. Co-lombo 3 in njegova soseda A-dalgisa Culot že dolgo pred nesrečnim dogodkom, ki se je pripetil 19. avgusta lani. nista bila v najboljših sosed-stvenih odnosih. Kajti samo na ta način si lahko obrazložimo fizični obračun Medveščka s sosedo Culotovo.
Ta se je omenjenega dne ^atekla po zdravniško pomoč v bolnišnico Brigata Pavia. Službujoči zdravnik ji je "-gotovil precej nevarnih ran na glavi, zaradi katerih je moral ostati na zdravljenju 32 dni.
Tako so se včeraj znašli na sodišču obtoženec in Culoto-va, priča in pa agent Malara Na zahtevo pretorja je Culo-tova objasnila dogodek, ki je povzročil včerajšnji proces. Dejala je, da je bila lanskega avgusta na svoiem vrtu v družbi mladoletnega Ada Demarija; ta ji je pomagal zakuriti suho travo in dračje, ki ji je kazilo vrt pred hišo. Nenadoma pa jo je brez besed napadel sosed Medvešček, ki je držal v roki vrč. Večkrat je zamahnil s posodo po njeni glavi in ji povzročil rane, zaradi katerih je morala v bolnišnico.
Obtoženec je pred pretor-jem ponovil izjave, ki jih j» podal na policiji. Dejal je, da je bil primoran fizično obračunati s sosedo, ker mu ie ta že dvakrat zakurila travo m dračje tik pod okni njegovega stanovanja, ter s tem povzročila visok dim, ki mu je napolnil sobe, v katerih živi. Ker je vedel, da je to storila iz sovraštva do njega. se drugič ni mogel več zadržati in jo je napadel.
Pretor dr. Fabiani je Medveščka spoznal za krivega m ga obsodil na dva meseca zapora in povrnitev vseh sodnih stroškov.
* * *
Zaradi pretepa in telesnih poškodb, ki jih je prizadel svojemu prijatelju, bi bil moral biti včeraj obsojen tudi 28-letni Enrico Ragusa iz Ul. 1'adonnina del Fante 7. Ven-
Športui dnevnik
Druga trening tekma švicarskih nogometašev
Napoli - Švica 2:2 (2:1)
V drugem polčasu je vratar Napolija Fontanesi ubranil 11-metrovko - Premoč Napolija v prvem in Švicarjev v drugem polčasu - Odlična igra Pesaole
dar pa se je včeraj na pre-turi zanj vse srečno končalo, kajti prizadeti Renzo Coat-zutto je obtožnico umaknil Goriški Zeleni križ je pripeljal 25. avgusta lanskega leta Cozzutta iz gostilne »Al gatto nero* v Ul. Ascoli v civilno bolnišnico. V omenjenem lokalu je namreč prišlo do pretepa med Raguso in Cozzuttom. Prijatelja sta se sporekla zaradi nekega površnika, ki naj bi ga bil Cozzutto posodil Ragusi; ta pa naj bi ga prodal in denar zapravil. Vse te obtožbe, k) jih je Cozzutto sprožil v gostilni proti Ragusi, so na letele na odpor in končno s« je Ragusa spravil celo s pestmi nad prijatelja in ga tako pretepel, da je moral v bo' nišnieo.
* * *
Na 4.000 Ur kazni in povračilo sodnih stroškov je bil včeraj obsojen 25-letni mesar Josip Trampuš iz Ul. sv. Ivana 7. Trampuš ni plačal trošarine za 20.800 kg svinjskega mesa, ki ga je imel v prodaji. Stvar je zapazil go-riški trošarinski urad, ki je k Trampušu poslal občinskega živinozdravnika Masetija. Ta je na mesu zaman iskal pečat, ki ga vtisnejo na vsako meso, prodano mesarjem v goriški klavnici. Zdi se, da je mesar kupil svinjsko meso zasebno in se je s tem hotel izogniti plačilu občinske trošarine. Pri zasliševanju je sicer izjavil, da je meso kupil pri mesarju Scarelu in da je bilo že opremljeno s potrebnimi pečati.
Toda pretor verjetno ni mogel upoštevati tega izgovora in je, kot že omenjeno, Trampuša obsodil na denarno kazen.
 »»------
— KINO —
CORSO. 17.15; »Trapez*, Gina Lollobrigida. Burt Lanca-ster, v cinemascopu in tech-nicolorju.
VERDI. 16.00:	«Ume*niki ift
modeli*, P. Lewis in D. Martin.
VITTORIA. 17.00: »Sužnja u-sode», Dante Maggio. Eva Nova.
CENTRALE. 17.00: »Dogodivščina*, P. Duker. MODERNO. 17.00:	»Upor v
bloku stev. 11».
NEAPEI.J, 24. — Tudi v svoji drugi trening tekmi v Italiji, je danes švicarska nogometna reprezentanca dosegla le neodločen rezultat 2:2 (2:1). Njen nasprotnik je bil tokrat Napoli.
Gole so dosegli:	v prvem
polčasu v 3 Hugi II. (Sv.), v 15’ Vinicio (N.) v 38’ Beltran-di (N.), v drugem polčasu v 39’ Zurmubler (Sv.). V 17’ drugega polčasa je Švicar Mayer zastreljal 11-metrovko.
V prvem polčasu sta moštvi nastopili v naslednjih postavah:
Napoli: Fontanesi: Comaschi, Greco II.; Mori-n, Fran-chini, Posio; Brugola, Beltran-di, Viničio, Pesaola, Moro.
Švica:	Schley; Kernen,
Weber, Thuler, Mauron, Schei-ter; Ballaman. Zurmuhler, Hugi II., Pastega. Riva IV.
Postavi v drugem polčasu:
Napoli: Fontanesi; Comaschi, Del Bene; Ciccarelli, Andro-nico, Amicarelli; Vitali, Bel-trandi, Vimcio, Moro, Brugola.
Švica: Schley; Koch, Weber; Mueller, Volanten, Schneiter; Antenen. Zurmuhler, Mayer. Mauron, Pastega.
Tekma je potekala na močno razmočenem igrišču. Začetni udarec so imeli Švicarji, toda prvi napad so izvedli domači, pti čemer je bil napadalec Moro zrušen na meji kazenskega prostora. Prosti strel, ki ga je izvedel Pesaola, je vratar odvrnil v kot. Toda že v prvem protinapadu so Švica.-ji prešli v vodstvo. Hugi II. je prejel lep pred ložek od Ballamana, preigral srednjega krilca Framchinija in iz kakih 10 m plasiral žogo v desni drog od katerega se je odbila v mrežo. 1:0 za Švico.
V 7’ je Pesaola. ki je bil v tem delu najboljši v napadu domačih, nevarno zaposlil švicarskega vratarja. Brez uspeha sta bila tudi naslednja dva strela domačih na gol, končno pa je v 15’ le prišlo do izenačenja. Pesaola je poslal visoko žogo pred gol im Vinicio jo je z glavo z bližine dveh metrov usmeril v mrežo. 1:1. Igra je bila kljub težkemu terenu in dežju še naprej zelo hitra. V 20’ in 22’ je Moro, ki se je povrnil v moštvo po daljši odsotnosti, resno zaposlil Schleya, v 24’ in 27’ pa sta Zurmuhler in Hugi nevarno prodrla pred vrata domačih.
V 28’ je Napoli dosegel vodstvo. Moro je prejel Bel-trandijev predložek, preigral Kennena ir. Schleya ter iz ne posredine bližine zatresel mrežo, v 35’ je Pastega sam prodrl pred vrata Napolitancev, toda Comaschi ga je lepo zaustavil.
V drugem polčasu sta obe moštvi nastopili nekoliko spremenjeni. Tempo igre je upadel toda Švicarji so bili bolj a-gresivni kot v prvem polča su. V 8’ in 11’ je Meyer ne varno zaposlil Fontanesija. V 17’ so Švicarji zapravili 11-metrovko. Grob prekršek Del Beneja nad Antenenom je sodnik kaznoval z enajstercem. Mayer ie streljal polvisoko in Fontanesi je žogo odbil v polje. Pritekel je Pas*ega, toda vratar ie še enkrat žogo v padu odbil v kot. Napoli, ki je precej popustil, je poslej dopuščal iniciativo gostom vendar so Mayer, Antenen m Volainten večkrat zgrešili u-godne priložnosti, dokler niso v 39’. t j. 6’ pred koncem igre dosegli zasluzeno izenačenje. Mayer je z dolgim pred-ložkom deplasiral domačo o-brambo. Zurmuhler je pravo-
časno startal in z ostrim strelom ukanil Fontanesija.
Kot že rečeno, je tekma bila zelo hitra in tudi polna tehničnih fines. V prvem polčasu je prevladoval Napoli predvsem po zaslugi odlično razpoloženega Pesao’a, ki je bil pobudnik domala vseh ofenzivnih akcij. Vendar je švicarska obramba bila v tem delu dovolj čvrsta in pozorna. V njej se je pfedvsem odlikoval Kernen.
V drugem polčasu je Ama-dei potegni, iz moštva nekatere titutarce, v švicarsko e-najstorico pa so vs'opili re-prezentat’Vci Mayer, Volanten in Antenen. Položaj na igrišču se je takoj menjal in Švicarji so prevzeli igro v svoje roke, pri čemer je imela domača obramba polno dela. Najboljši v obrambi je bil v tem delu vratar Fontamesi, ki ima tudi največje zasluge za neodločen rezultat.
AVTOMOBILIZFM
Zadnja dirka v Argentini
BUENOS AIRES. 24. — Samo dva pTota sta včeraj izvedla poskusne vožnje za dir ko za vel.ko nagrado Argentine, ki bo v nedeljo na mestnem dirkališču Baires. Fangio je prevozii dirkališče v času 2’17”9 s povprečno hitrostjo 122.878 km na uro, Castellotti pa v času 2’21”7. Za določitev startnih številk bodo veljavne- le poskusne voanje v soboto. Rekord proge imata še iz 1. 1855 Moss z Mercedesom in Farina s Ferrari s časom 2’19”5.
Dirka, ki bo V nedeljo, bo tretja in zadnja v letošnji argentinski sezoni in ne bo veljala za svetovno prvenstvo. Rezervirana je le za avtomobile formule 1. Vozači bodo startali dvakrat in vsakokrat bodo morali prevoziti 30 krogov (okrog 141.207 km). Za splošno klasifikacijo se bosta štela časa obeh voženj.
Starta to bo 14 vozačev štirih avtomobilskih hiš:
Mašerati: * Moss, Fangio, Menditeguy. Behra.
Ferrari: Collins, Hawthorn, Von Tripps, Castellotti, Mus-so. Perdisa.
Center-jug: Scarlati in Shell z Maserati, Sticoni s Ferrari.
Madiumna: Piotli z Maserati.
Obeta se velika borba med obema italijanskima hišama, čeprav je proga primernejša za avtomobile Maserati.
ierabend-Gerber (Sv.) 5’28”29;
8. Tyler-Butler (ZDA) 5’29”18;
9. Kuederli-Leu (Sv.) 5’29”46;
10. OTocle - Dietz (ZDA) 5’30”66.
BOKS
Hamia - Costa za svetovno prvenstvo?
NEW \ ORK, 24. — Julius Helfand, predsednik atletske komisije v New Yorku je predlagal evropski, britanski in svetovr.i boksarski zvezi dvoboj za svetovno prvenstvo peresne kategorije, v katerem bi se Cherif Hamia pomeril z zmagovalcem turnirja med Nigerijancem Hoganom Bas-seyem. PoUorikancem Migue-lom Beri losom ter Američanoma Gilom Cadilhjem in Carmelom Costo, Hamia je Costo in Berriosa že premagal. Ameriška boksarska zveza pa
Druga tekma Madžarov v Braziliji
Honved - Botafogo 4:2
Trije krasni goli Kocsisa - Puskas zanikal vesti o svojem povratku v domovino - 0 primeru Honveda bo FIFA razpravljala 31, marca
RIO DE JANEIRO, 24.	—
Honved ;e včeraj v Rio De Janeiru v svojem drugem nastopu v Braziliji premagal e-najstorico «Botafogo» z rezultatom 4:2 (2:1). Enajsterici sta nastopili v naslednjih postavah:
Honved:	Grosics;	Rakoczi,
Baniay; Boszik, Kotasz, Du-das; Sandor, Kocsis, Budai, Puskas, Czibor.
Botafogo: Amauri; Orlando, Santos; Bob, Bauer, Pampoli-ni; Neivaldo, Didi, Paulinho, Garrincha, Canete.
V drugem polčasu je Szol-noki zamenjal poškodovanega Cziborja in Carlos Neivalda. Sodil je Brazilijanec Viana.
Honved je v začetku pred-vedel odlično igro in povsem nadigral svojega nasprotnika. V vodstvo je prišel v 10’ s krasnim golom Kocsisa. Botafogo se je po tem golu uredil in izvedel več napadov proti madžarskim vratom. V 24’ je v protinapadu izenačil Garrincha. Igra je bila poslej
je sporočila, da je pripravlje na priznati za svetovnega pr-1 bolj izenačena in se je stal-vaka zmagovalca dvoboja med j no prenašala iz polja v polje
Hamio ,n Costo v primeru, da se oba obvežeta, da bosta v predpisanem času dovolila dvoboj z izzivalcem, ki ga bo določila ameriška boksarska zveza.
PARIZ. 24. — V pismu, ki ga je poslal športnemu' listu «L’Equipe», je bivši svetovni prvak pe'elinje kategorije Robert Cohen sporočil, da se namerava povrniti v ring. Cohen piše: »Ne morem pozabiti, da sem tako neumno izgubil prvenstvo. Hotel bi se vrniti v ring če mi bo to omogočeno in ponovno osvojiti prvenstvo, ki sem ga izgubil v tistem groznem dvoboju, katerega se gotovo spominjate.*
Eno minuto pred koncem polčasa pa je Santos zagrešil v kazenskem prostoru prekršek nad Budaijem in prisojeno 11-metrovko je realiziral Puskas ter povedel svoje moštvo v vodstvo z 2:1.
V drugem polčasu je že takoj v začetku zapustil igrišče poškodovani Csibor in Brazilci so izvedli prve napade, ki so jim v 15’ prinesli izenačenje. Dosegel ga je Paulinho, ki je ukanil odličnega Gro-siesa. Za nekaj časa se je poslej igra ustalila na sredini igrišča z izmeničnimi napadi na obojna vrata, končno pa so Madžari spet uveljavili svojo premoč in z lepimi pro-
BOB
■ Alvicra zmagovalca
ST. MORITZ, 24. — Italijanska dvojica Monti - Alvera je zmagala v dvosedežnem bobu v tekmovr.nju za »Veliko nagrado v bobu*, ki je bilo prvo tovrstno tekmovanje v letošnji sezoni. Italijanka dvojica, ki je vodila že po prvem dnevu, je tudi danes v obeh vožnjah dosegla najboljši čas. Za švicarske in ameriške dvojice je to tekmovanje služilo tud* za izbiro reprezentantov za svetovno prvenstvo.
Končni vrsttni red po drugem dnevu je naslednji:
1. Monti - Alverš (Italija) 5’19”63/100; 2. De Portago -Munoz (Šp.) 5’23”83; 3. Zoller-Theler (Sv.)	5’25”48;	4. D.
Gartmann - Lienhard (Sv.) 5’25”96; 5. Angst-A. Gartmann (Sv.) 5’26”95;	6. Severino •
Camdein (ZDA) 5’27”66; 7. Fe-
iiiiiiiimimiiimiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiii.iiiiimiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
V četrtfinalu v Melbournu
Pietran^eli izločen
na prvenstvo Avstralije
V polfinale štirje Avstralci
MELBOURNE. 24. — V četrtfinalu posameznikov na mednarodnem teniškem prvenstvu Avstralije, je Avstralec Malcom Anderson, član moštva za Davisov pokal, premagal Italijana Pietrangelija z rezultatom 9:7, 9:7, 6:2.
V prvih dveh setih je bil dvoboj med Andersenom in Pietrangelijem zelo izenačen, vendar je bil obakrat uspešen Avstralec predvsem zaradi nekoliko boljšega servisa. V tretjem setu je Pietrangeli popolnoma popustil zaradi krčev v nogi, kljub temu pa je v celoti zadovoljil.
V ostalih treh četrtfinalnih srečanjih so bili doseženi naslednji rezultati: Hoad - Green (ZDA) 4:6. 3:6. 6:2, 6:3, 6:3; Fraser - Lovett 6:1, 6:0, 6:1: Cooper Warren 6:2, 3:6, 6:1, 6:4.
V polfinale so se tako kvalificirali Anderson, Hoad, Fraser in Cooper, vsi Avstralci.
KOLESARSTVU
Heid - Jacoby vodila v Clevelandu
CLEVELAND. 24. — Ameriška dvojica Heid-Jacoby je včeraj prevzela vodstvo v šestdnevni kolesarski dirki dvojic v Clevelandu. Od 12 moštev, ki so startala, jih tekmuje še 11. Odstopila sta Itali-
jan Rossi, ki je padel kmalu po startu in Spanec Amttle ki je obolel. Njuna partnerja v dvojicah sta formirala novo moštvo.
Trenutni vrstni red: 1. Heid - Jacoby (ZDA); 2. Strom -Tressider (Avstral.) 1 krog zaostanka; 3. Weinrich - Zoll (Nem.); 4 Estmage* - Moret-tini (Sp. lt.) 3 krogi zaostanka.
Hitrostno drsanje za državno prvenstvo
TRIDKNT, 24. — Na modernem drsališču Madonna di Campiglio v Tridentu bo v soboto im v nedeljo državno prvenstvo v hitrostnem drsanju za atlete 2. in 3. kategorije. Proga olimpijskega tipa je dolga 400 m. Preteklo nedeljo je na njej dosegel tekmovalec Mario Gios iz Asiaga na dolžini 3000 m čas 3’52”3, s katerim ja skoraj za 7” izboljšal državni rekord, ki ga je imel Caroli s časom 3'59'T.
BOKS
NEWARK, 24.	—	31-let-
nit K i d G a v i 1 a n, bivši svetovni prvak srednjelahke kategorije in Vince Martinez kandidat za prvenstvo iste kategorije, se bosta borila 26. febr. v Newarku. Dvoboj bo trajal 10 rund.
dori v 40’ in 42’ po Kocsisu dosegli še dva gola.
V celoti je bila igra zelo hitra in na trenutke tudi razburljiva. Z današnjo zmago se je Honved rehabilitiral za poraz in medlo igro proti Fla-mengu. Tekmi je prisostvovalo 55.000 gledalcev, inkaso pa je znašal nekaj manj kot 20 milijonov lir.
* * *
Po vesteh iz Rio De Janci-ra naj Di Puskas odločno zanikal vest radia Budimpešte, da se namerava po zaključku južnoameriške turneje vrniti v domovino. Puskas naj bi dejal, da ni nikoli dal takšnih izjav. Baje so tudi drugi igralci Honveda zanikali, da bi se nameravali še vrniti v Budimpešto.
Prav tako naj bi člani Honveda odklonili ponudbo za kolektivni angažma, ki jim jo je predložil klub «Platense».
* * *
Iz Zuericha pa javljajo, da glavno tajništvo FIFA doslej še ni prejelo protesta madžarske nogometne zveze v zvezi s tekmo med Flamengom in Honvedom, ki je bila odigrana preteklo soboto. Glavni tajnik FIFA Kurt Gassmann ni hotel dati nobenih izjav glede tega novega koraka madžarske zveze, češ da se ne pozna točne vsebine protesta. Verjetno je, da bodo o ((primeru Honveda* in o eventualnih saniccijah, ki jih zahteva madžarska nogometna zveza, razpravljali na zasednju izvršnega tdbora FIFA 31. marca letos.
 «»------
Komisija za organizacijo madžarskega nogometa
BUDIMPEŠTA, 24. — Provizorični odbor madžarske nogometne zveze, ki ga sestavlja 6 članov, je včeraj imenoval posebno komisijo za organizacijo nogometa v državnem in mednarodnem merilu. Tej komisiji predseduje Sandor Barcs, podpredsednik Da Je Marcel Nagy. Ni izključeno, da bo ta komisija razpravljala na svojem prihodnjem sestanku o vprašanju Honveda.
Fiorentina ima smolo
FLORENCA, 24. — Fioren-tino leto; očitno zasleduje smola. Z moštvom, ki se je danes preselilo skupno z nekaterimi rezervami v Forte dei Marnu ni odpotoval Vir-gili, kateremu so danes dali nogo v mavec in, ki ne bo mogel nastopati najmainj 2 meseca. 2e na prvem treningu v Forte dei Marmi pa si je pretegnil mišico Chiappel-la. zaradi česar bo moral tudi on dalj časa mirovati.
Za nedeljsko tekmo proti Juventusu se bo v moštvo povrnil Rosetta na mesto srednjega krilca, Orzan bo stranski krilec. Segato pa bo p« vsej verjetmosti igral leV* zvezo.
^	m	i-r
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk* zavod ZTT - 1WI
KINO SKEDENJ
predvaja danes 25. t. m. ob 18. uri film:
JASTREBOV
PRELAZ
OOOOGOOOOOGOGOGOGOOOOOOOGGOO
DOBRIČA ČOSIČ
llilt IH SOlCt
Ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooaoooooooooopoooooooooooooooooooooooooooooooojoooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
samo glava mu Je ostala zunaj. Roke je zaril v sneg prav do	Odprl je oči: prst na petelinu se je stiskal in petelin je
vode ter podpiral prednji del telesa in glavo, ki je postajala škrtnil. Strela ni slišal. ...
čedalje težja od utrujenosti in mu je v omotici lezla navzdol.	...Ko je prišel k sebi in dvignil glavo, mu je bilo grozotno
Na stopnicah se je pojavil upravnik zapora z vrčem za vodo v rokah. Jovan je pohitel k njemu, da bi ga morda poslal po vodo. 2e je hotel reči: ,Jaz grem!’ Toda strogi komandirjev pogled ga je zadržal na mestu. Žandar je poklical druga dva zapornika, med njima tudi starca iz Jovanove celice, jima dal vrč in ukazal, naj prineseta vode.
»Pred žandarji nikoli ne kaži delavnosti!* je zamrmral starec, ko je šel mimo Jovana.
Tudi ta ve Vsi vedo, da hoče zbežati! Kako noro se vede, kaj mu je! Ko je videl, kako odklepa stražar vrata, da bo onadva spustil po vodo, mu je šinilo skozi glavo: ,Zdaj. Zapornika z vrčem sta stopila ven, stražar pa je ostal med odnrtimi vrati, s hrbtom obrnjen proti Jovanu in z očmi spremljal zapornika, ki sta pri studencu blizu zapora na-
Jovan je začutil, da je prišel pravi trenutek. Srce je vztre^ Detalo v prsih kakor ptica v kletki. Nenadoma mu je nekaj zakričalo nad glavo: .Naprej!’, skočil je, se zaletel in se z vso silo zagnal žandarju v hrbet. Zandar se je zamajal in z obra zom treščil na poledeneli pločnik. Jovan ga je preskočil in se
8PUS.Ne Vf ex*i *: nar a v n ost! Cikcak teci, cikcak!* je kričal starec
18 Jovan mu je hotel nekaj odvrniti, a mu je zmanjkalo Blasu’ skakal je zdaj na levo, zdaj na desno in dirjal po ulici.
Pretekel je že več kakor sto metrov, ko se je osupli in
potolčeni stražar ovedel, zaklical na pomoč in na slepo ustrelil za njim. Ulica je bila prazna. Pretekel je dve sto tri sto metrov pod kroglami iz treh pušk stražarjev iz zapora, nato pa zavil skozi neka ograjna vrata, jih podrl, stekel skozi vrt in se znašel na polju.
Polje je bilo ravno in golo. V daljavi Je črnela dolga vrsta drevja, ki se je izgubljalo proti Moravi. Jovan je pomislil, da je tam najbrž gozdiček, pa je zdirjal v tisto smer. Drselo se mu je po poledenelem snegu, tu pa tam je do kolen zabredel v celo, padel, se naglo dvigal in tekel cfalje. Svinčenke so začele frčati nad njim, visoko so žvižgale m pikale po snegu okrog njega. Kmalu je za njim z&bobnal tudi holandski mitraljez. Vsake toliko se je Jovan obrnil: v dMjfm so se pokazali preganjalci. Po ognju se mu je zdelo, da jih ne more biti več kakor deset. Ni se jih bal. Kot jelen je dirjal čez njive, vesel, da se je rešil. Hladen zrak ga je dušil, grlo mu je postajalo suho, od napora so ga bolela senci. Zdelo se mu je, da mora dospeti samo do drevja, pa bo iz nevarnosti; zato je naprezal vse sile in čedalje hitreje drvel.
Ko je prispel do drevja, je zagledal globok potok z bregovoma, poraslima s trnjem, bresti in akacijami. Stekel je navzgor ob potoku, toda breg je bil povsod strm in globok. Preganjalci so se bližali. Jovan je tekal gor in dol. Vsak hip mu bo zmanjkalo moči. Nevarnost je čutil že čisto blizu, pa se je vrgel v trnje in se zvalil po bregu prav do potoka. Preskočil ga je in se skušal po drugem bregu povzpeti navzgor, toda poledeneli sneg je bil drsan, in po nekaj obupnih poskusih je zletel navzdol. Zandarji niso več streljali; slisatl je bilo njihove glasove. Jovan je tekel vzdolž ob zaledenelem potoku, ki je ponekod izvrtal v sneg kotanje in se včasih do kolen pogrezal v vodo. Čedalje manj moči je bilo v njem. t>e vedno je tekel, toda počasneje: omahoval je in padal. Zandarji so prispeli do brega.	Jovan je	jasno zaslišal:
»Tu je njegova sled! Tod se je	spustil!*
Stekel je dalje, toda sedaj po vodi, ker je bil potok tukaj nezamrznjen. V potoku je	bilo bolj	temačno kakor na	polju.
Spotaknil se je ob kamen	in padel	v vodo. Imel je samo	še
toliko moči, da se Je zavlekel v globoko votlino pod parobkom. Potegnil je vanjo najprej noge, potem pa se ves spravil vanjo,
«Tu je! Niti hudič ga ne bi zdaj rešil!* je prav nad njim vzkliknil žandar na bregu.
»Tamle Je sled! Obkoli!*
»Spusti se v potok!*
»Tl pojdi na drugi breg!*
Zandarji so kričali okrog njega
Jovan je napel vse sile, da bi se izkopal in znova bežal, a so mu roke in telo odpovedale. ,Kaj? Ne morem... Ne morem. Mar... končano...’ je bila edina zavestna misel, toda preveč okorna in ravnodušna ob onemoglem občutku, da je storil vse...
Najprej Je zaslišal korake žandarja, ki je šel po njegovi sledi, nato pa ga je tudi zagledal, kako previdno gazi s puško na strel.
»Tukaj se sled izgublja...* je vzkliknil žandar, ki je brodil ob potoku.
»Bolje poglej! Se naprej stopi!* so mu rekli z brega.
In žandar je šel v razdalji dveh treh korakov mimo njega. Jovan je krčevito stiskal polzeče testo mokrega snega. Zandar je odšel ob potoku in se izgubil. Ničesar več ni bilo slisati. Samo voda je šumela in grgrala pod ledom. Bil je tako izčrpan, da mu je bil sneg topel in mehak kakor blazinica; glava mu je utrujeno kinknila, oči so se zagledale v nekaj črnega in toplega. Roke so mu omahnile v mlačno vodo.
Ničesar več ni ne slišal ne čutil.
Letel je v črno brezno; dolgo je trajal let; odmikal se je in odmikal, dokler so nad breznovim žrelom žandarji streljali, grozili in psovali. On pa je letel, prepričan, da je rešen, ter se kljubovalno in srečno smehljal. Ne, on ni bil nikdar ujet. Zandar, zapor, streljanje za hrbtom, vse to so bile sanje... Potoka ni. Vse to so samo sanje.
Nato pa je zašumelo; mrak okrog njega je šumel sprva tiho, nato pa glasneje in glasneje. Slišali so se glasovi... Mrak je strašno šumel ii» nekaj kričal, a nenadoma je iz vsega tega začul razločen in strašen glas:
»Pridi ven! Kaj čakaš?*
mraz; po vsem telesu je drgetal; okrog njega je bilo tiho.
»Živ sem... Ziv sem!* je Jovan šepnil.
Krčevito je stisnil sneg, ki ga je držal v pesteh, in ponovil:
«Da! Saj sem živ!*
Izvlekel je eno roko, si obrisal sneg z obraza in napeto prisluhnil. Razen tihega žuborenja vode pod ledom ni bilo ničesar slišati. Nekaj trenutkov je tako obstal, nato pa se počasi izvlekel iz dupline in znova prisluhnil. Nič sumljivega. S pomočjo vej se je komaj vzpel po bregu; ozrl se je okoli. V mesečini se je lesketala in svetlikala poledenela ledena skorja. Po polju razsuto je črnelo grmovje in drevje. Tam spodaj v temnem gozdu so lajali psi: bila je vas.
«Spet sem se izmotal! Toda kako? Več sreče je bilo vmes kakor znanja!* je tiho spregovoril, si otresel sneg z obleke in se napotil v smeri, kjer se mu je zdelo, da je vas, v kateri ga pričakuje zveza.
Mokre opanke in hlače so kmalu oledenele. Utrujen in premražen je le stežka korakal. Moral je sezuti opanke; v nogavicah mu je manj drselo in je hitreje korakal. Dolgo je že hodil, toda vasi, ki jo je iskal, ni bilo nikjer. O tem, kar je preživel, ni razmišljal. Zelo malo je razmišljal tudi o četi; niti slutil ni, da se ji je kaj hudega pripetilo; želel si je, da bi se z njo čimprej sešel, pa je hitel, kakor da ga čaka četa na domenjenem mestu.
Ni vedel, koliko je ura. Stežka se je orientiral; po mesecu je določal samo strani neba. Polja, griči, gozdovi, poti, vse se Je to noč spremenilo. Dolgo je hodil, ne da bi se mu uspelo orientirati. Po petelinjem petju sodeč, se je že močno bližalo jutro, toda vasi, ki jo je iskal, ni bilo nikjer. Pomislil je, da ga dan lahko dohiti takole prezeblega na praznem polju, da ga tako zelo lahko ujamejo četniki, pa se je prestrašil in stopil še hitreje, skoraj stekel je proti visoki vrsti drevja, ki ga je videl na robu neke vasi Sneg mu je raztrgal nogavice, z golimi petami je gazil po ledu, toda mraza ni čutil.
t N ari.nl.ievn rtie Kladi )