GrLA-S'ILQ OSVOBODILNE FRONTE &DOVENIJE Tsjubljttrttt, sobota 13. triada 1930 LET-0 XL, ŠT.. 113 / POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 NOVA UREDBA, resnična vzpodbuda za povečanje živinorejske proizvodnje Nora uredba zvezne vlade o odkupu živine in masti v letu 195# se v mar. siCem razlikuje od stare, ki je izšla lani oktobra. Zato je prav, da se ustavimo vsaj pri glavnih razlikah. Takoj uvodoma je treba poudariti da imajo kmetje in zadruge po novi uredbi možnost izpolniti svojo obvezno oddajo z oddajo tiste živine ali pe. rutnine, ki jo oni sami najlažje pogre. šajo in katere oddaja najbolj ustreza njihovemu gospodarskemu stanju ter nadaljnjemu razvoju njihove živinoreje. Obvezno oddajo mesa bodo kmetje Izpolnili z oddajo bodisi rogate živine (bikov, volov, krav, juncev, telet in bivolov), bodisi svinj (mršavih, pitanih In pujskov), bodisi ovc, jagnjeti, koz in kozličkov, lahko pa izpolnijo to oddajo mesa poljubno, to je v celoti ali delno tudi z oddajo pitanih gosi ali puranov (ne pa ostale perutnine). Obvezno oddajo masti bodo kmetje praviloma izpolnjevali z oddajo masti. Ce jim pa tako bolj ustreza, bodo lahko oddali namesto masti tudi pitane prašiče. Pri tem pa uredba pravi, da se bo meso pitanega prašiča priznalo kmetu kot obvezna oddaja mesa. Na ta način bo odkup mesa in masti ne. dvomno zelo olajšan. Za način izpolnitve obvezne oddaje se kmetje odločijo v pogodbi, ki jo morajo po prejemu odločbe o obvezni oddaji skleniti z državnim odkupnim podjetjem. Druga zelo važna stvar nove uredbe Je v tem, da prejmejo vsi kmetje za ves znesek kupnine brez kakršnihkoli omejitev tudi bone za nakup industrijskega blaga po nižjih državnih veza. oih cenah. S tem se bo v veliki meri zboljšala preskrba našega kmeta z industrijskim blagom. Razdelitev' kmečkih gospodarstev v kategorije po obsegu obdelovalne zemlje in pašnikov je ostala ista. Temeljito razliko pa predstavlja čl, 7 uredbe. ki govori o oddaji masti. Po tem členu je oddaja masti (ne svinj) praviloma obvezna za vsa kmečka gospo, darstva. Ta oddaja se predpiše kmetom po normah, ki jih navaja uredba in ki veljajo okvirno za vse ozemlje naše države. Ker so seveda pogoji za svinjerejo v raznih republikah in celo v raznih svinjerejskih rajonih ene republike zelo različni, imajo republiške vlade možnost, da prilagode te norme svojem potrebam. V uredbi-postavljene norme so tako prožne, da omogočajo krajevnim ljudskim odborom vsestransko upoštevanje čisto in. dividualnih pogojev posameznih gospodarstev in da predpišejo kmetovalcem oddajo masti natančno v skladu s temi pogoji. Vzemimo samo en primer: po stari uredbi je moral oddati kmet i 5 do 8 ha obdelovalne zemlje in pašnikov najmanj eno, a največ tri pitane svinje. Po novi uredbi bo znašala obvezna oddaja istega kmeta najmanj 15, a največ 90 kg masti. Vsak kmečki gospodar ve, da da en pitanec na vsak način ^eč, kakor 15 kg in tri. je pitanci več kakor 90 kg masti. To nam pove, da bo obvezna oddaja masti letos dejansko nižja, kakor pa je biia lani. Razen tega se po novi uredbi razširja krog tistih kmetovalcev, ki bodo letos morali obvezno oddati mast. Gre za vse kmete od 0 do 3 ha, ki so bili po lanski uredbi izvzeti od obvezne oddaje prašičev. Teh kmetov ni malo. Vse odkupne Izkušnje preteklih let nam pravijo, da so mali kmetje še vedno izpolnili svoie obveznosti do države in še več: čeprav pogosto niso imeli predpise obvezne oddaje za ta ali oni pridelek, so prodali blago državi. Dejstvo. da jih nova uredba sedaj zakonito vključuje v obvezno od. dajo rra-ii. je dokaz zaupanja našega državnega vodstva v množice malih kmetov, ki so že davno z dejanji izpričali, da hočejo sodelovali pri graditvi socializma v naši državi. Zanje le norma oddaje izredno nizka (od ■—tj -z> in jo 'odo prav gotovo z lahi-ctn i-ooinil!. s tem pa se breme prpbr--* delovnih nekmečkih množic icfp.rsno enako, to ie po premoženjskem slanju razdeli na vse kmečke r",— ažaJce. N?d?':nla novost uredbe je v tem. da vkliuču ie v oddajo maščob tudi ti- ste kmete, ki nimajo pogojev za pitanje svinj, pa imajo vse pogoje za proizvodnjo loja, surovega masla ali drugih jedilnih maščob. Republiški minister za državne nabave bo določil gopodarstva, ki bodo morala namesto mast! obvezno oddati loj, maslo ali podobno. Pri tem se bo pazilo na pra. Vilno razmerje med vrednostjo masti na eni ter vrednostjo loja. masla in podobno na drugi strani. Gospodarstva, ki niso zadovoljna s predpisom obvezne oddaje, se tudi po novi uredbi lahko pritožijo na okrajni ljudski odbor preko krajevnega ljudskega odbora. Iz preteklosti pa vemo, da se nekateri, predvsem mali kmetje pogosto niso strinjali z obvezno oddajo, ki jo je slab krajevni ljudski odbor predpisal velikim kmetom (včasih so bili tudi nasprotni primeri). Po novi uredbi se lahko vsak kmet pismeno pritoži zoper predpis obvezne oddaje drugega kmeta, če se mu zdi predpis tega drugega kmeta nepravilen. Takšne pritožbe mora krajevni ljudski odbor rešiti v 15 dneh in izdati v primeru potrebe prizadetemu kmetu nov predpis. Zoper ta novi predpis je možna pritožba na okrajni ljudski odbor, ki o njej dokončno odloča. Ta določba uredbe bo nedvomno pripomogla k iz. boljšanju dela krajevnih ljudskih odborov, prav gotovo pa bo tudi močno orožje v rokah delovnih kmetov za razkrinkavanje vaških špekulantov. Med kazenskimi določbami je novo to, da je določena kazen tudi za tiste kmete, ki bi primešali masti za obvezno oddajo druge predmete z namenom, da bi dosegli večjo težo. Na to je treba opozoriti vse, ki bi jih morda špekulantska žilica nagovarjala h takšnemu za skupnost škodljivemu dejanju. Ker bodo morali krajevi ljudski odbori izdati kmetovalcem nove predpise o obvezni oddaji živine in masti in ker bo to delo zahtevalo določen čas, je jasno, da veljajo do prejema novih predpisov stari predpisi, ki so bili kmetom izdani na osnovi stare uredbe. To nova uredba izrecno po. udarja. Kakršnokoli drugo ravnanje bi moglo, čeprav samo prehodno, resno ogrožati zagotovljeno preskrbo delovnih nekmečkih ljudi. Po vsem tem moramo reči o novi uredbi, da prinaša našemu kmetu vsestranske koristi. Na eni strani mu zmanjšuje breme obvezne oddaje, na drugi strani pa mu nudi možnost, da sam izbere, kaj bo oddal državi; pušča mu na voljo, da razpolaga prosto s presežki, in kar je glavno: uredba predstavlja zanj veliko spodbudo za povečanje živinorejske prizvodnje. Ni dvoma, da jo bodo kmetje tako tudi razumeli in sprejeti. Čestitka maršala Tita padalcu Staniču Aleksander Stanič, vodja padalske šole letalskega kluba v Beogradu, je te dni sporočil maršalu Titu, da je postavil nov svetovni rekord v številu dnevnih skokov s padalom za vzpodbudo mladim padalcem, ki se pripravljajo na službo v armadi. Maršal Tito mu je poslal naslednjo brzojavko: Čestitam k doseženemu uspehu v skokih s padalom. Želim nadaljnjih uspehov. — Tito Prednjiiki Telovatlne zveze Jugoslavije Izvršilni odbor Telovadne zveze Jugoslavije je zaradi velikih zaslug med dolgoletnim delom v telovadnih organizacijah imenoval za prednjake prvega razreda dr. Viktorja Murnika iz Ljubljane, Cirila Kočevarja iz Maribora, Ivana Lavrenčiča. Ivana Tomažiča, ing. Viktorja Lindtnerja, Borisa Gregorko, Jelico Vazas in Marjana Jeloč-nika iz Ljubljzne ter Panta Polunka iz Skoplja. Zasedanje Ljudske skupščine MS Srbije Včeraj je imela Ljudska skupščina LR Srbije prvo »ejo svojega 7. rednega zasedanja. Na dnevnem redu so bili zakon o volitvah ljudskih poslancev za Ljudsko skupščino LR Srbije in zakon o obrti, potrditev ukazov In naredb iz časa med šestim in sedmim zasedanjem ter volitve podpredsednika in sekretarja «kupščine. GRADITELJI PRVIH DOMAČIH TANKOV maršalu Titu Na letošnji prvomajski paradi v Beogradu je stotisočglava množica ljudstva . vihamo pozdravljala enote naše ljudske armade, opremljene z doma izdelanim orožjem. 2e lani so na praznik 1. maja vozili na paradi doma izdelane topove in so v zraku brnela letala, ki jih je izdelala naša industrija in so jih konstruirali naši domači strokovnjaki. Letos pa je po ulicah Beograda prvič odmeval ropot motorjev in jeklenih goseničastih koles naših doma izdelanih tankov. Delovni kolektiv podjetja »Petar Drapšin«, ki je za prvi mgj poklonil naši armadi prve domače tanke, je te dni s slovesne konference poslal maršalu Titu brzojavko, v kateri pravi med drugim: »Naši tanki, plod našega truda, so vozili v prvomajski paradi in ves svet je lahko videl, kaj smo sposobni napraviti z lastnimi silami in lastnimi sredstvi. Vsi na j vedo, naši pri jatel ji, kakor tudi naši sovražniki, da je postala naša armada močna in da bo postala še močnejša samo z delom naših ljudi, brez kakršne koH tuje pomoči. Vselej lahko računaš z našim kolektivofn koč zanesljivo oporo vojne industrije in močnim zaledjem naše armade. Naj bodo tanki izdelani z lastnima silami in z lastnim materialom ponos vsem prijateljem naše domovi, ne ter strah in trepet vsem sovražnikom.« V svežem spominu so še dnevi iz narodnoosvobodilne borbe, ko so v ■prvih partizanskih delavnicah začeli izdelovati puške, ročne granate in metalce min. Iz teh prvih obratov na ■osvobojenem ozemlju je v razmeroma kratkem času zrasla močna vojna industrija. ki je prešla že k izdelavi kompliciranih vojnih strojev. Razvoj naše vojne industrije pa je toliko zna-čilnejši, ker stara Jugoslavija ni imela pomembnejše vojne industrije, še to kar je imela, pa je bilo v vojni po večini uničeno. Najbolj se je naša vojna industrija osamosvojila od leta 1948 naprej, ko nam je Sovjetska zveza prenehala dobavljati orožje in smo se naslonili na lastne sile, na domače surovine na našo težko industrijo in na domače strokovne kadre. V primeri z letom 1947. se je vrednost proizvodnje naše vojne industrije že leta 1948. podvojila, lani pa več kakor potrojila, med- Strojevodju Rudolf Voj e je prepeljal iz Zaloga v Zagreb 6251 ton tovora V četrtek dopoldne sta v tekmovanju za čim večjo obremenitev lokomotiv iz Zaloga v Zagreb že vdrugič odpeljala tovorni vlak strojevodja Rudoll Voje ter kurjač Franc Šinkovec. Velike uspehe, ki so jih doslej dosegli zaloški železničarji, je te dni le za kratek čas prekosil strojevodja Stjepan Bertovič, ki je na progi Srpske Mitroviče—Karlovac vozil 5158 ton težak tovorni vlak 195 vagonov. Vse dopoldne so v četrtek v Zalogu zbirali vagone za vlak, ki je po svoji teži in dolžini presegel vse dosedanje rekorde v naši državi. Ob 13.35 je bilo za strojem »Borsig« številka 08030 pripetih vseh 253 vagonov. Na veliki stroj se je povzpel direktor ljubljanske železniške direkcije tov. Lepin ter želel strojevodji Vojetu srečno in zmagovito vožnjo. £eden z&iranja starega železa Od jutri do 21. t. m. bo v vsej državi po pobudi zveznega odbora Ljudske fronte Jugoslavije Teden zbiranja sta-reaa železa. V vseh republikah organizirajo to akcijo glavni odbori Ljudske xrome vzajemno z Zvezo sindikatov in drugimi množičnimi organizacijami. s podjetjem za odkup odpadkov in z ministrstvi za komunalne zadeve. Zvezni odbor Ljudske fronte je oagiaril. da je treba to akcijo podpreti še bolj kot doslej s preudarnim in nazornim razlaganjem, zakaj je potrebna in nujna. Brez take razlage vsa akcija res ne more imeti pravega uspeha, čeprav je v naši državi se mnogo neizkoriščenega starega železja. Mnogo starega železa je ostalo še od medvojnega pustošenja, prav tako pa najdemo staro železo v vseh podjetjih od velikih tovarniških obratov pa do zadnje kovačnice na vasi. Pri lanski akciji je bilo zbrano okrog 36.000 ton starega železa in če bi tudi tokrat toliko zbrali ali pa še več, kar VREME NAPOVED ZA NEDELJO. U. maja: Pretežno sončno večin? z ns •nš-atoco oblačnostjo v ootioldaHSkili orali. 111 m:if' raii-rn t-rW M-fin.- spremembe. bi bilo prav lahko mogoče, bi mnogo pomagali našim jeklarnam, za katere je staro železo neobhodno potrebna stfrovina. Ce ne bi v dovoljni meri izkoriščali domačih virov te surovine, bi morali staro železje uvažati in drago plačevati. Ce pretopimo 30 milijonov kilogramov starega železa, omogočimo proizvodnjo okoli 60.000 ton jekla. Iz tega jekla lahko izdelamo 600 lokomotiv ali 6000 železniških vagonov, pri uporabi za proizvodnjo predmetov široke potrošnje pa bi dobili kakih 40 milijonov sekir ali 60 milijonov zavojčkov žebljev. To bi bil primer nazorne razlage potrebe in nujnosti zbiranja Si-a-rega železja. Pri letošnjem zbiranju pa je tudi važno, da bo vse urejeno za odpremo zbranega materiala na določena mesta. Lani se je na primer dogajalo, da so ponekod zbrali velike količine starega železja in da je še danes mnogo od tega nekje neizkoriščenega na kupih. Tako so v Šibeniku industrijska podjetja dala na razpolago 247 ton starega železa in je od tega prispelo v topilnice samo 16 ton. So pa tudi podjetja, ki ne povedo, da imajo v svojih skladiščih kupe starega železa, in je zaradi tega zelo važno pri letošnji akciji, da se vse take zaloge izkoristijo. Priložnosti za odkrivanje in prijavljanje takih zalog imajo predvsem člani sindikatov. Kaj naglo sta strojevodja Voje in kurjač Franc Šinkovec nato spravila v tek stroj, ki je povlekel proti Zagrebu doslej najtežji tovor v naši državi — 6251 ton. Ta tovorni vlak je bil dolg nad 2 km in pol, imel pa je 530 osi. Med potju je stroju zmanjkalo vode. Strojevodja Voje ni obupal. Ustavil je vlak ha primernem mestu in se z loko. motivo odpeljal po vodo v Brežice. Drugič so morali ta vlak ustaviti pred Zaprešičem zaradi slabega zavirača, ki ni popravil slabo naloženih desk. Toda kljub temu sta strojevodja Voje in njegov kurjač z novimi, še bogatejšimi izkušnjami le z 20 minutno zamudo ob 19;5Ž zvečer pripeljala v Zagreb najtežji vlak, karkoli so jih doslej — v lem velikem tekmovanju — prepeljali strojevodje naše države. Nadaljuje se tekmovanje za čkn večjo obremenitev lokomotiv. Včeraj, v petek, je iz Zaloga v Zagreb strojevodja Anton Strumbelj zopet odpeljal tovorni vlak, ki je zaradi pomanjkanja tovora imel 125 vagonov in 3002 toni tovora. tem ko bo letos po pianu dosegla približno petkratni obseg iz leta 1947. V tem času pa se je le podvojilo število delavcev, tehnikov m inženirjev, tako da gre velik del povečane proizvodnje na račun naglo rastoče produktivnosti dela. V primeri z letom 1947. se je produktivnost dela v naši vojni industriji dvignila predlanskim za 28“jg, lani pa za 86»/,. Število udarnikov je bilo lani šest in polkrat večje kakor pred tremi leti, med njimi pa je čedalje več racionalizatorjev, novator-jev in odlikovancev. V tovarni »Kamnik« je delavcem la. ■ni uspelo skrajšati proces proizvodnje za 12“/». Z uporabo treh večjih racionalizacij so dosegli letni prihrane^l.8 "rfeTUihta fenrTi-ariEKTtjši deksvki ivanr--ka Obreza in Tončka Kolnik presegata normo povprečno za 25«/o. V podjetju Milo Je Zakič so samo lani povečali produktivnost dela za eno četrtino. Dve najboljši delavki pregegata norme za 4h'/e- V podjetju »Ikarus« gta bila odlikovana z redom dela Sle-van Zlojutro in Djoka Jovin, ki presegata normo za 127 oziroma 140/'». V podjetju »Krušik« je najboljša delavka D j uka Radoševič že lani izpolnila petletno delovno nalogo. Mladinca Adem Cičič in Milisav Ičagič, ki sta prišla iz armade v podjetje »Tito«, presegata norme za 130 do 140»/». Veliko število udarnikov ima zlasti podjetje »21. maj«. Kar 27 racionalizatorjev Je bilo lani razglašenih v podjetju »Teleoptik«; med njimi je dal delavec Jovan Tegfč že 10 racionalizacij. Podjetje »Utva« pa se j>onuša s šestkratnim racionalizatorjem Mihajlom Hor-njakom in dvakratnim novatorjem Josipom Maročkom. Številni novalorji in raoional-tzatorjl iz vrst delavcev so mnogo pripomogli k napredku naše vojne industrije. Tako je proizvodnja raznega orožja, ki je sicer monopol visoko razvitih industrijskih držav, pri na« že zelo napredovala. V strokovnih tečajih in tehniku-mih pa se vzgajajo novi visokokvalificirani delavci za to stroko. Lanski proizvodni plan so številna podjetja vojne industrije že pred rokom izpolnila. Tako dajejo delovni kolektivi vojne industrije vse sile za krepitev naše obrambne moči, ki je najboljše zagotovilo za mirno socialistično graditev. Še ena obnovljena potniška ladja V ladjedelnici »Vicko Krstulovič« v Splitu so nedavno končali obsežna obnovitvena dela na obalni potniški ladji »Sinj«. Po uspešni poskusni vozni j so te dni obnovljeni parnik vključili v promet na redni hitri progi Reka—Kotor. Parnik »Sinj« je bil pod imenom »Sarajevo« zgrajen leta 1937 v takratnih jadranskih ladjedelnicah v Splitu, To je bil prvi parnik, ki so ga pred vojno zgradili v Jugoslaviji. Med vojno so parnik Italijani odpeljali v Italijo, ob invaziji anglo-ameriške vojske na Siciliji pa so ga Nemci potopili v Mesinskem kanalu. Po narečilu naše države je potopljeni parnik leta 1946 dvignilo neko italijansko podjetje, na kar so ga prepeljali v splitsko ladjedelnico. Bil je precej poškodovan, zato je bilo treba izvršiti obsežna obnovitvena dela. Med obnovo so tudi preuredili način kurjave kotlov, tako da sedaj parnik kurijo z nafto namesto s premogom. Prostori za petnike in posadko so sedaj večji in udobnejši kakor sc bili prej. Obnovljeni parnik »Sinj« lahko sedaj prevaža hkrati nad 600 potnikov. Prve vesti iz Moškričeve brigade: 1500 knbikov v 6 dneh V obširnih gozdovih, nekaj 18# metrov nad Vrhniko, T Široki mlaki, se je v lepo urejenih gozdnih barakah na. selilo 90 brigadirjev ljubljanske frontne brigade »Franca Mošfcrica - Frenka«. Brigado vodi Metod Lajovic iz Litije, ki je bil trikrat komandant »Moškričeve brigade«. — Lani si je njegova brigada priborila naslov udarne. Brigada je razdeljena na deset desetin. Vsaka desetina ana svoj plan za 23 delovnih dni. Plan za vso brigado je 5778 kubičnih metrov posekanih; olupljenih in razrezanih jelk. S. maja so začeli z delom. V šestih dneh so posekali že 1500 kubičnih metrov. S treskom jo hreščanjem je zagrmela dolga jelka v grapo. S cvetočega vrha se je vsul cvetni prah in se razkadil v meglo. Iz megle smo videli samo nekaj glav. »Hudič naj vzame, saj je zopet gajžla!« je robantil Riso Nakič iz Dola s svojo desetino. Danes ima zopet smolo. Gozdar mu je odka-zal precej gajželj — kot pravijo brigadirji drobnim jelkam. Njim pa prede tako trda za normo! Predvčerajšnjim ni mogel svoje desetine spraviti v brigadni zbor. Sram jih je bilo. Imeli so samo 7 kubikov, norma pa je 25 kub. metrov na dan, nam pripoveduje komandant brigade, preden nagovori Risa, ki nas sprejme z zaskrbljenim in jeznim obrazom. »Koliko je bilo včeraj?« »30- kubikov!« odgoVori, Riso. »Danes pa ‘ me zopet , skrbi noriiia.« In že nas obdajo drugi brigadirji, ki pa'niso tako zaskrbljeni zaradi plan«. »Dit-nes bo plan,«'nam veseli povedo Tn pokažejo na dolgo vrsto "belo olupljenih'in razrezanih jelk. • Po Dolgih delih — riajsiabše dostopnem prostoru gozdne, manipulacije Bistra pojejo -sekire, ih žage. Vzpenjamo se. Praskakoutftt moramo obeljena debla, ki: jih je'ze poln ves gozd. . ta dolgo amerikanko. Oče »župan« 3 tako pravijo v brigadi Roku, in Frane ce' Ločniškar, star gozdni gad, st» pravkar podrla novo jelko. Razgreta si brišeta pot in pripovedujeta: »Ta je danes že dvajseta, seveda gajželj mi ne štejemo!« Brigadirka Tončka pa že klife h kosilu. Dva brigadirja sta ga prinesla iz kuhinje za njihovo in za prvo desetino, ki se tudi kmalu pridruži Rokovim brigadirjem. »No, koliko ste jih danes,« sprašuje devgta. ' »Sest in dvajset,« jim ponosno odgovarjajo iz prve in globoko zajemajo iz sklede. Kosilo je dobro. Po kosilu pa je še kava, pride pa tudi dobra štajerska kapljica. Med kosilom teče vesel pogovor. Rok pripoveduje: »Pod normo še nismo bili nikdar, 180 kub. metrov je že podrla naša desetina. Dnevni plan je 27 in jpol kubika. Mi zmoremo tudi 38 in če treba še več kubikov. Prej bomo izpolnili plan kakor v 23 dneh.« »Potem greste pa domov?« .»Ne, naša desetina s« je odločila, d• bo, potem pomagala šibkejšim desetinam. Vsa'brigada mora izpolniti plan. Fantje in dekleta, tudi letos moramo uiti udarni in zmagati v tekmovanju!« Hooo rok, hooo ruk...! odmev« iz globoke grape. Tretja desetina obrača velikansko jelko, ki bo dala najmanj 6 kubikov. »Včeraj smo podrli 73 kubikov«, pripovedujejo frontovci tretje desetine. Nižje v strmi globeli , klestijo debele' veje mladi fantje iz šeste desetine. Včeraj so podrli 26 jelk. Dapes klestijo, belijo in razžagujejo. Pravijo, da gre tako hitreje. Vse načine dela preizkušajo, da bo gozdar čim več'nameril in jih pohvalil komandant. Mlada brigadirja Janez in France, doma nekje iz Bulajnove, srečna pripovedujeta komandantu: »Dane« pa bo norma!« Velikansko deblo, ki sta ga mojstrsko položila čez grapo, zdaj naglo belita,- Cim globije prodiramo v gozd, tem redkeje slišimo udarce sekir in- enakomerno pesem žag. Z nemi je komandant Metod. Ogleduje razrezane jelke in ugotavlja: »Tukaj je včeraj delala peta desetina, danes deia na vrhu. Tu je rezala deveta, ki jo najdemo prav na vrhu, pod cesto. Vodi jo predsednik krajevnega ljudskega odbora iz Polhovega Gradca Rok Oeler, in je med najboljšimi«. Po 'polurni hoji čez grape in razmetano hlodovje . zaslišimo na vrhu vesel smeh deklet. »To so Rokovi!« Mlad fant iz Polhovega gradca in brhka Štefka Casermanova. ki je v krajevni šivalnici na stari Vrhniki, za nekaj tednov odložilašivanko, vleče. Podel zločin češkoslovaških oblasti Praga, 11 maja. (Tanjug). Dimitri-je-Mita Dimitrijevič, predsednik or. ganizacije Ljudske fronte Jugoslovanov v Pragi je po večmesečnem okrutnem mučenju od češkoslovaških policijskih organov 28. aprila letos podlegel v zaporu Brandys nad Labo. Dimitrijevič je bil aretiran 17. decembra lani skupaj z drugimi voditelji Ljudske fronte v Pragi, ko je češkoslovaška policija zato, da bi onemogočila nadaljnjo delovanje te organizacije, vdrla v njene prostore, jih zapečatila, aretirala vse funkcionarje in slednjič na temelju nekega zakona cesarja Franca Jožefa iz leta 1867. prepovedala nadaljnje delo Ljudske, fronte v Pragi. Češkoslovaška policija je z aretiranimi Jugoslovani najokrutnejše ravnala, da bi jih prisilila na izdajo, hkrati pa si je na vse načine prizadevala, da bi zabrisala sled za njimi. Toda nekatere podrobnosti, ki so vendarle prišle na dan, kažejo, kako strahovitemu mučenju so brli izpostavljeni aretirani Jugoslovani v češkoslovaških zaporih. Tako se je na primer zvedelo, da so pokojnega Dimi-trrjeviča nekaj dni pred njegovo smrtjo pripeljali iz nekega zapora v zapor Brandys nad Labo. Prav za prav so ga umirajočega v zapor prinesli. Namestili so ga v najslabši zapor, med najtežje kriminalce. Na • njem 90 bili vidni znaki mučenja. Počasi in s teža- vo je dihal ter je pogosto prosil za vodo, ki so mu jo le včasih, prinesli. Jetniški, pazniki niso .hoteli ničesar ukreniti niti tedaj, ko so'drugi zaporniki večkrat zahtevali, da bi Dimitri-jeviču nudili zdravniško pomoč ter ga poslali v bolnišnico. Sele ko je bil Dimitrijevič v zadnjih vzdihljajih, so ga jetniški pazniki vrgli na nosilnico, čez glavo pa'dali njegov; plašč, da ga ne bi spoznali drugi zaporniki pri prenašanju po hodnikih in jelniških prostorih. Vest o smrti pokojnega Dknitrije-viča in nekatere podrobnosti o mučenju in okrutnem ravnanju z njim, ki so prodrle v javnost, je izzvala globoko zgražanje in ogorčenje pri vseh tistih, do katerih je prispela. Češkoslovaški državljani so sprejeli to vest s potrtostjo in studom zaradi gnusnih metod, ki se jih češkoslovaška polici.' ja po navodilih svojega državnega vodstva poslužuje proti Jugoslaviji in njenim državljanom in ki se po svoji okrutnosti nič ne razlikujejo od metod, s katerimi so Nemci med vojno mučili vse antifašistične -borce in domoljube. Ta primer kaže, do kod so inlonn-birojci zmožni priti v svojem prizadevanju, da bi strli duha jugoslovanskih državljanov in omajati njihovo ljubezen in zaupanje do domovine. Tuko je, »oče župan.« odgovarja vsa desetina. Pa že zapojejo sekire in žage, borba za plan se nadaljuje. Sončni prameni prodirajo skozi goste jelke, čudovit vonj udarja v nos, srnjak pelje svojo družino na sprehod In- zdirja v galopu po stezi, ko nas zagleda. »Saj smo kot na letovišču,« nas zdrami iz zamišljenosti nad krasotami narave, komandant Metod. Mudi se mu v taborišče. Napisati mora še poročilo. Statističar France Postišek mu je že zbral; številke. »Od sile so naši fantje,« je vesel komandant. »Logaška desetina, ki'jo vodi Gantar, je že zopet med prvimi, 35»/» čez normo. Pu-stovrhčva" skupina je namesto 9 kub. metrov nasekala 15 kubikov. Ni vrag, da bi tudi zdaj ne odnesli zmage!« Iz kamniškega okraja dela v gozdovih 210 fronfovcev Druga skupina 65 fronfovcev je pred dnevi odšla na delo. Frontovci delajo na Jezerskem in Golovcu. OF v Blagovici je dala 35 fronfovcev. ki so se obvezali, da bodo naredili 400 kubičnih metrov drv. Iz Most je odšlo včeraj 30, iz Zaloga pa 18 frontoveev. V Nevljah se jih je prijavilo 25 in v Palovičah 95 izmed 149 članov OF, ki bodo odšli v gozdove še ta teden. V nedeljo bodo začeli z delom Uslužbenci .kmetijskih in potrošniških zadrug in okrajnega magazina, ki imajo skupno Obveznost 243 m». Tudi frontovci iz štirih terenov Kamnika bodo začeli v nedeljo z delom. I. skupina 26 fronfovcev iz Moravč se je obvezala za 200 m« in je že naredila 213 m». Konferenci parazifologov in kemikov v Opatiji Konferenca, zdravnikov - parazifologov, ki jo je organiziral zvezni komite za zaščito ljudskega zdravja; je v Opatiji končana. Konference se . je udeležilo 90 delegatov iz vse države, ki 90 razpravljali o pobijanju raznih bolezni. Tako so razpravljali o zatiranju malarije in pasje trakulje, ki je pri nas zelo razvita zlasti v Dalmaciji, ter o zatiranju rdečih parazitov, ki povzročajo izpadanje las. Ta bolezen se je začela po vojni naglo širiti v Srbiji, Bosni in Makedoniji. Danes se bo začelo v Opatiji posvetovanje kemikov v zdravstveni službi. 600 milijonov za gradnjo univerzitetnih objektov v Beogradu Za gradnjo raznih univerzitetnih objektov, predvsem fakultetnih zgradb, laboratorijev in inštitutov, študentskih domov in restavracij ter letovišč za študente in profesorje beograjske univerze bodo letos potrošili okrog 600 milijonov dinarjev. Več objektov bedo že do jeseni dovršili, med njimi nekaj velikih fakultetskih zgradb in pa velik del študentskega naselja v Novem Beo gradu, kjer bo dobMo 4500 študentov; udobna in zdrava stanovanja. Dejstva, ki smo jih spoznali, presegajo Izdava bivših italijanskih partizanov VSä pričakovanja ob vrnitvi iz Jugoslavije partizanskih divizij »Italia« in »Gari- Konferenca treh v Londonu London, 12. maja. Zunanji ministri Anglije, Amerike in Francij# so danes popoldne nadaljevali svoje razgovore. Ob koncu današnje seje so ministri dali izjavo, o svoji odločnosti, da ostanejo v Berlinu, in izjavo o repatriaciji nemških vojnih ujetnikov iz Sovjetske zveze. Sovjetsko izjavo, da je repatriacija končana, sprejemajo na znanje s presenečenjem. Sovjetska izjava je v nasprotju z dejstvom, da zelo veliko število nemških družin še vedno pričakuje vrnitev svojih domačih, od katerih so prejemali pisma. Izjava zunanjih ministrov se konča z zagotovilom, da bodo storili vse možno, da bodo dobili obvestilo o usodi vojnih ujetnikov in civilistov, ki se še niso vrnili iz Sovjetske zveze, in da bi dosegli repatriacijo čim večjega števila teh ljudi. Diplomatski urednik londonskega ra. dia poroča, da je francoski zunanji minister Schuman na današnji razpravi obrazložil francoski predlog za postavitev francoske in nemške jeklarske in premogovne industrije pod enotno upravo. Govorili so tudi o Avstriji in sklenili, da bo naslednja seja za avstrijsko mirovno pogodbo prihodnji teden. Ministri se bodo ponovno sešli jutri zjutraj. Ženeva, 11. maja. (Tanjug) Generalni tajnik jugoslovanskega Rdečega križa dr. Oiga Miloševič je govorila na sestanku izvršilnega odbora Lige društev Rdečega križa v Ženevi o stališču jugoslovanskega Rdečega križa do repatriacije grških otrok. Dejala je med drugim, da se naš Rdeči križ ravna po resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov. Ugodil je zahtevam grških roditeljev, ki žive v Avstraliji in Franciji ter pripravil vse, kar zavisi od njega, da bodo otroci lahko odšli k staršem. Jugoslovanski Rdeči križ Je pripravil skupino otrok za odhod k njihovim staršem tudi v Češkoslovaško. O tem je vlada FLRJ obvestila češkoslovaško veleposlaništvo v Beogradu. Ker pa češkoslovaška vlada sploh ni odgovorila na to zahtevo. Je zunanje ministrstvo FLRJ že štirikrat posredovalo pri češkoslovaškem veleposlaništvu v Beogradu. Enako se je zgodilo s prošnjam beguncev iz Grčije, ki žive sedaj v FLRJ, da bi jim poslali otroke iz Romunije, Češkoslovaške in Madžarske. Pazljivo so bili pregledani in zbrani Dunaj, 11. maja. (Tanjug) Znani avstrijski fizik in. vseučiliški profesor na Dunaju Hans Tiring je poslal Iliji Ehrenburgu odgovor na njegovo pismo, v katerem poziva pisatelje zahoda, naj nastopijo proti uporabi atomske energije v vojne namene ter obsodijo sleherno vlado, ki poskuša vreči atomsko bombo na prebivalstvo katerekoli države. Tiring, ki je eden izmed petorice ustanoviteljev mirovnega gibanja v Avstriji, je v svojem odgovoru Ehrenburgu naglasil, da pozdravlja njegov predlog, vendar ga ima za preozkega in nezadovoljivega. «Kdor zares hoče mir, se mora boriti proti poglavitni nevarnosti za mir. Prva dolžnost pisateljev in vseh naprednih ljudi je, da vplivajo na javno mnenje in nastopijo proti tistim, ki se s širjenjem mržnje med narodi in z barantanjem s političnimi odnosi dejansko približujejo vojni.« Tiring je nato omenil v svojem odgovoru serijo člankov, ki jih je priobčil list Sovjetske armade za prebivalstvo Avstrije »Oesterreichische Zeitung«, in dejal, da ta list na eni strani objavlja vesti o naprednem gibanju za mir na svetu, na drugi strani pa prinaša hujskaške članke. Med takimi članki je Tiring omenil tudi članke, ki pozivajo jugoslovanske narode, naj strmoglavijo svojo zakonito vlado. Tiring pravi nadalje v svojem odgovoru, da je prepričan o ljubezni ruskega in vseh narodov sveta za mir. Toda ta ljubezen narodov do miru nič ne velja, če so njegovi voditelji prepričani o premoči lastnega sistema in o manj- Rim, 11. maja. (Tanjug) Skupine bivših italijanskih partizanov, ki je pred kratkim na povabilo Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije obiskala FLRJ in se udeležila prvomajske proslave v Beogradu, je imela danes v Rimu konferenco za italijanske in tuje novinarje. Vodja skupine Carlo Cuttolo, bivši komisar divizije »Italia«, je prebral skupno izjavo v zvezi z njihovim bivanjem v Jugoslaviji. Omenil je, da so dejstva, ki so jih spoznali, presegla vsa pričakovanja. V Jugoslaviji so ugotovili in spoznali med drugim: popolno svobodo jugoslovanskih narodov v priznavanju in aktivnem sodelovanju pri graditvi socializma, in zavestno zaupanje v Komunistično partijo Jugoslavije in njeno vodstvo; popolno gotovost pri vseh, da vodi sprejeta pot graditve socializma delavski razred in narode Jugoslavije v najboljšo bodočnost; dostojanstveno sprejemanje vseh žrtev, ki so jih vsilili jugoslovanskim narodom s sedanjo borbo, ki jo proti njim vodijo reakcija in ir.formbirojski voditelji. Ob obisku pri maršalu Titu so se podatki, ki jih ima na razpolago jugoslovanski Rdeči križ, kakor tudi seznami otrok, ki jih je zahteval grški Rdeči križ. Število otrok, katerih starši žive v Jugoslaviji ali v državah vzhodne Evrope, ni definitivno, ker repatriacija otrok še ni zaključena, kakor tudi ne iskanje roditeljev v državah vzhodne Evrope. V nadaljevanju svojega govora je dr. Milcševičeva navedla nekaj statističnih podatkov in opozorila na težave posebno glede grških seznamov, kjer so makedonska imena helenizi-rana, tako da izgleda včasih, da gre za dva različna otroka. Dr. Miloševiče-va je zaključila svoj govor: »Navzlic vsem težavam bo jugoslovanski Rdeči križ storil vse potrebno, da bi se to vprašanje čimprej rešilo ter da bi otroke vrnili staršem ali bližnjim sorodnikom, ker je to tudi v duhu človečanskih smotrov, ki Jih v tem primeru zasleduje jugoslovanski Rdeči križ kakor tudi v duhu izpolnjevanja obveznosti, prevzetih z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov. , vrednosti in propadanju nasprotnika. Toda ni miru, naglasa Tiring, brez priznanja pravic sosednih narodov in sistemov, ki so si jih le-ti izbrali, da bi v njih živeli. Rajši se združimo — pravi Tiring na koncu svojega odgovora Iliji Ehrenburgu — da bi pisatelji vseh držav ne nastopali samo proti vojnemu hujskanju drugih, temveč tudi proti hujskanju, ki se izvaja v lastni državi. Ugledni angleški napredni pisatelj John Priestley pa je z odprtim pismom, objavljenem v britanskem časopisu »New Statesman and Nation« sovjetske" mu pisatelju Ehrenburgu na njegov poziv odgovoril med drugim: Strinjam'se z Vami, da si Sovjetska zveza ne žeii vojne in sem prepričan, da se Vaše ljudstvo zgrozi ob misli nanjo. Vendar pa mi ni jasno, ali tudi Vaši voditelji zares žele resnični mir, svetovno skupnost narodov, ki žive svoje lastno življenje brez nenehnega vmešavanja drugih narodov, odkrito in prijateljsko, uživajoč plodove, ki jih prinaša svetovna civilizacija. Videti je, da se narodi vrtijo v temnem krogu kakor slaboumni otroci, ki se boje drug drugega. Toda tu so svetovni problemi, kot problem prehrane prebivalstva, ki jih je treba nujno rešiti; in vse, kar lahko sorimo je — kopičenje orožja, izmišljanje čedalje bolj umazanih načinov za medsebojno barantanje ter vedno hujša propaganda namesto poštene izmenjave znanja in misli. Za vse to nosi tudi Kremelj svoj del odgovornosti. Toda še vedno ni prepozno, da bi uničili to moro. Tega pa ne morejo storiti pisatelji na sve- prepričali, da je popolnoma razumljivo zaupanje, ki ga gctje jugoslovanski narodi do svojeg? voditelja, to pa zaradi zares demokratičnega in naprednega duha, ki prežema Tita, zaradi njegove ljubezni do ljudstva, njego-govega poznavanja težav, ki jih je treba prebroditi, in sil, s katerimi razpolaga v borbi. za graditev socializma v Jugoslaviji ter proti oviram, ki jih postavljajo informbirojska vodstva nekaterih držav in komunističnih partij, v borbi za neodvisnost, enakopravnost in mir med vsemi državami, velikimi in malimi. Carlo Cuttolo je nato poudaril, da je bilo ob obisku v Jugoslaviji sklenjeno, da bodo ustanovili odbor, v katerega pridejo zastopniki italijanskih Washington, 11. maja. (Tanjug) Glede nenadnega sovjetskega koraka, da se rešitev vprašanja o Svobodnem tržaškem ozemlju postavi kot pogoj za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, so predstavniki ministrstva za zunanje zadeve ZDA izjavili dopisniku »Associated Press«, da misli vlada ZDA. da ni nobene zveze med tržaškim vprašanjem in med sporazumom s Sovjetsko zvezo glede avstrijske mirovne pogodbe. Ameriški uradni krogi so ob tej priložnosti izjavili, da ZDA še nadalje stoje na stališču, da je treba vprašanje bodočnosti Trsta rešiti z neposrednimi razgovori med Italijo in Jugoslavijo in da je treba mirovno pogodbo z Ita- Komisija OZN ni sprejela jugoslovanskega predloga o ekonomsko-socialnih pravicah New York, 11. maja. (Tanjug) Komisija Organizacije Združenih narodov za človečanske pravice je sprejela sklep, da se v mednarodno pogodbo o človečanskih pravicah ne bodo uvrstile uredbe o ekonomskosocialnih pravicah. kakor je predlagala jugoslovanska delegacija, temveč da bodo naslednje leto pretresali možnost dodatnih pogodb, ki bi naj upoštevale vprašanja ekonomskih, socialnih, kulturnih in političnih pravic. To je bilo predloženo v resoluciji Egipta, Francije in Libanona. Jugoslovanska delegacija je glasovala proti temu predlogu. tovnih kogresih miru. To je mogoče doseči samo, če bi ljudje, ki so na oblasti — a čimbolj Je absolutna nji* hova oblast, tem večja je njihova odgovornost — gledali na ta svet kot na dom in ne kot na potencialno bojišče. Delim z vami »skrb za civilizacijo«. Mi, pisatelji, ji bomo služiii najbolj, če ne bomo pisali ničesar, kar bi poveličevalo barbarstvo v svetu, in upam, da bo svet trajal tako dolgo, da se bomo lahko srečali. ✓ ite&a; vrstah Bonn, 12. maja (AFP). Zahodno Nemčijo so sprejeli z enakimi pravicami v osrednjo komisijo za plovbo na Renu. V sporočilu visoke zavezniške komisije je rečeno da je bil sprejet ta sklep na predlog zahodnih vlad. Nemčija je bila dosedaj v tej komisiji zastopana po zastopnikih okupacijskih sil. Berlin, 12. maja (Tanjug). Predsednik vzhodnonemške vlade Otto Grotewohl je izjavil danes, da bi morale nastopiti vse stranke demokratične republike Nemčije na volitvah z enotno listo. Kakor poroča Reuter, je Grotewohl podal to izjavo na zborovanju v Dresdenu. Pristavil, je da bo o tem odločilo prebivalstvo, ne pa vodstva strank. RIM, 11. maja (Tanjug). Velik požar je uničil danes italijanski biokemični institut v Milanu. Človeških žrtev ni bilo. Gmotno škodo cenijo na več kot 10 milijonov lir. baldi«. Njihova naloga bo, da skupaj z zastopniki Zveze borcev Jugoslavije delajo za zbiranje posmrtnih ostankov padlih italijanskih borcev v Jugoslaviji, ki bodo pokopani v skupni grobnici. Ta odbor je prevzel tudi nalogo, da bo za očuvanje bratstva med obema narodoma, za katero so dali svoja življenja ti padli partizani, širil med vsemi starimi tovariši borci resnico o novi Jugoslaviji. Ko je bil prebral skupno izjavo 36 italijanskih partizanov, je Carlo Cuttolo odgovarjal na več vprašanj zastopnikov italijanskega in tujega tiska, ki so se posebno zanimali za položaj v Jugoslaviji, razpoloženj« jugoslovanskih narodov ter odnose med Jugoslavijo in drugimi državami. lijo dopolniti z določbami, ki bi zajele omenjeni sporazum. Ameriška vlada bo spremenjeno sovjetsko stališče odklonila, kot »ponoven izgovor, ki naj zavre sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo«. Svoje novo stališče, da ni mogoče skleniti mirovne pogodbe z Avstrijo, dokler ne bo izvedena mirovna pogodna z Italijo glede Svobodnega tržaškega ozemlja, je sovjetska vlada razložila 9. maja v članku ki ga je objavila »Pravda« in dan pozneje v govoru, ki ga je imel sovjetski predstavnik na sestanku namestnikov ministrov za zunanje zadeve v Londonu. Uradniki ministrstva ZDA so izjavili, da je to spremenjeno sovjetsko stališče dokaz, d= so bili vsi prejšnji izgovori sovjetske vlade, s katerimi je hotela zavleči sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, »umetno narejeni«. Lie pri Višinskem Moskva, 12. maja. Sovjetski zunanji minister Višinski je danes sprejel generalnega tajnika Organizacije združenih narodov Trygve Lia. Razgovor med obema diplomatoma je trajal poldrugo uro. Predmet razgovora ni znan. VOLITVE V TURČIJI Jutri bodo v 63 vilajetih Turčije volitve v ankarski medžlis. — Nekaj manj kot 9 milijonov votivnih upravičencev bo izvolilo 487 poslancev. Na zadnjih volitvah, ki so bile julija 1946, Je vladna stranka, imenovana »ljudsika republikanska stranka«, ki jo vodi predsednik turške republike Izmet Ineonu, dobila 396 mest v parlamentu, medtem ko se je slabo organizirana opozicija, ki jo Je zastopala »demokratska stranka« pod vodstvom liberalno usmerjenega Dželal Bajarsa, morala zadovojiti samo z 62 poslanci. Udeležba je bila tedaj dokaj slaba, saj je v nekaterih vilajetih glasovalo komaj 70*/» upravičencev. O teh volitvah je bilo slišati najrazličnejše glasove, ki so poudarjali, da je turška vlada izvajala na volivce policijski pritisk, pri čemer tudi teroristična dejanja niso bila redkost. Za sedanje volitve Je bila izvedena delna volivna reforma, ki pa bistveno ne spreminja votivnega sistema. Glavna nasprotnika sta zopet vladna »ljudska republikanska stranka« in »demokratska stranka«, ki Ji Je baje uspelo utrditi notranji položaj v stranki in postaviti kandidate za vsa volivna okrožja. Tretja stranka, ki nastopa pri teh volitvah »Nacionalistična stranka«, je za votivne kampanje enako napadala i vladno politiko I liberalne težnje opozicijskega voditelja Bajarsa. To stranko sestavljajo pristaši nedavno umrlega turškega maršala Fevzi Cak-maka. Kakor je razvidno iz programa in delovanja te stranke, zastopajo njeni pristaši skrajno desničarsko in nacionalistično smer. Komunistična partija na volitvah ne nastopa, ker je že iz časov Atatürka postavljena izven zakona. Kljub temu, da uradna poročila Iz Ankare navajajo, da »je predvolivna kampanja potekla demokratično.« Izražajo dopisniki tulih listov glede poteka volitev precejšnje dvome, raj je že v predvolivni kampanji prišlo do večjih incidentov. N Stališče našega Rdečega križa glede repatriacije grških otrok Odgovora9 hi ju g. Ehrenburg najbrž ni pričahoval Med tržaškim, problemom in avstrijsko mirovno pogodbo ni nobene zveze V kamniškem okraju se žene vzorno pripravljajo na Teden matere in otroka V pripravah na »Teden matere in otroka« so tudi kamniške žene pokazale, kaj zmorejo, kadar se pošteno lotijo dela. Pred kratkim so zaključile 9 šivalnih in 1 kuharski tečaj. Tečaje je obiskovalo nad 200 žena. Poleg strokovnega pouka so se tudi idejnopolitično vzgajale. Poslušale so predavanja o NOB, o organizacijskih vprašanjih, predvsem AF2, o zdravstvu, kmetijstvu, negi in vzgoji otrok. Tečajnice na Viru so ob koncu tečaja razstavile izdelane predmete. Ker se žene za tečaje zelo zanimajo, jih bodo organizirali še v ostalih krajih. Žene so množično sodelovale pri razdeljevanju planov in odkrivanju ogroženih površin. V Mostah in Mengšu so na ogroženi zemlji posadile sončnice. V Mengšu so pomagale čistiti travnike na državnem posestvu, na Viru so v tednu cest tri dni popravljale ceste. Tudi izdajanje živilskih nakaznic kontrolirajo. Razkrinkale so člana krajevnega odbora Rožkarja, ki je nameraval še nadalje obdržati več živilskih nakaznic, čeprav nima pravice do njih. V Moravčah so žene narezale ves krompir za sajenje. Kam-niške_ žene so v Zapreščah posadile 5000 gozdnih drevesc. Poskrbele so, da je zopet oživelo delo na domu kulture. ki je že dve leti dremal napol dograjen. V 30 krajih bodo sestavile aktive za vzgojo otrok, v šestih krajih bodo uredile pionirske sobe ali otroška igrišča. Skupno z mladino bodo priredile za pionirje 15 izletov. V šestih krajih, kjer bodo počitniške kolonije, bodo posebni aktivi skrbeli za priboljške pionirjem v kolonijah. V Trzinu bodo ustanovile šivalnico, v Domžalah pralnico. Na Viru in v Komendi bodo ustanovile DID, v Kamniku in Domžalah jasli. V desetih krajih bodo otroke v »Tednu matere in otroka« razveselile z otroškimi sejmi. Da bi k delu pritegnile čimveč ljudi, bodo povabile na sestanke otroške obiskovalke, upravnice domov igre in dela. jasli, vodje otroških restavracij, komunalce, zadnižnice in drug«. In v Beli Krajini Tudi v Beli Krajini se pionirski odredi in frontne organizacije pripravljajo, da čim lepše proslave in obdarijo vojne vdove, sirote in matere s številnimi otroki. Gimnaziji v Črnomlju in Metliki pripravljata akademijo; v Semiču, Gradacu, Podzemlju, Vinici in Adlešičih ter octalih večjih krajih Bele Krajine pa bodo pionirji priredili proslave te povabili nanje svoje matere in sošolce — vojne sirote. Namen Tedna matere in otroka v Beli Krajini je: posvetiti večjo pozornost pravilnemu izboru otrok za počitniška letovanja, organizirati pomoč pri ustanavljanju mlečnih kuhinj, sodelovati pri zboljšanju šolskih poslopij, okrepiti zdravje otrok in zboljšati higieno šolskih poslopij in pravilno usmerjati učence pri vključevanju v gospodarstvo, v industrijske in druge šole. —c. Mati predlaga... Mnogo je že storila naša ljudska oblast za zaščito matere in otroka. Prav tako si množične organizacije z neštetimi tekmovanji prizadevajo, da bi jim zboljšale življenje. Kot ena izmed mater bi si v času, ko se pripravljamo na Teden matere in otroka, dovolila predlagati še nekaj: da bi uredili v hribovitih ali obmorskih krajih kak materinski dom, kjer bi bolehne matere z dojenčki bivale 14 dni ati mesec, odtrgane od stalnih morečih skrbi za svojo in otrokovo preskrbo. Nešteto izkušenj dokazuje, da sprememba okolja zelo dobro vpliva na zdravje. Vsekakor bi bil materam tak oddih potreben prav kakor ljudem iz produkcije. Taka pomoč materam in najmlajšemu naraščaju pomeni sicer nove težave, ki bi se pa bogato poplačale. saj je naraščaju v naši zdravi družbeni ureditvi potrebna tudi zdrava, močna in vesela mati. Posvetovanje v zveznem ministrstvu za delo V zveznem ministrstvu za delo je 1_ lo pod vodstvom ministra Hoijevca posvetovanje, katerega se je udeležil tudi minister ir. predsednik sveta za blagovni promet Karabegovič. Razpravljali so predvsem o ustalitvi delovne sile ter o koordinaciji delavne sile z blagovnimi in plačilnimi fondi. Pri tem je bilo poudarjeno, da je treba utrditi koordinacijske komisije pri poverjeništvih za trgovino in delo ter pri planskih komisijah v okrajih. Letos bomo odprli 51 novih kinematografov Po planu kinofikacije bo letos odprtih v Srbiji 19, v Hrvatski 15, v Sloveniji 7 v Bosni in Herceovini 4, v Crni gori 1 in v Makedoniji 5 kinematografov. Nove kinematografe bodo dobili industrijski kraji, rudniki, tovarne, velike ladjedelnice in kmečke zadruge. Podjetja za razdeljevanje filmov po republikah so že organizirala tečaje za tehnično osebje in vod. stvo kinematografov. Petletni plan določa, da bomo imeli do konca prihodnjega leta v državi 1500 kinematografov. Tov. Edvard Kardelj, prvi častni član Filatelistične zveze Slovenije Za splošne zasluge za slovenski narod in posebej za prizadevanje ob spominski izdaji znamk za stoletnico smrti dr. Franceta Prešerna so filatelisti LR Slovenije izvolili podpredsednika vlade FLRJ in ministra za zunanje zadeve tov. Edvarda Kardelja za prvega častnega člana Filatelistične zveze Slovenije. Dvočlanska delegacija slovenske Zve- . ze je 11. maja 1950 bila prisrčno spre- [ jeta pri tov. Kardelju. Izročila mu je lično diplomo o častnem članstvu, delo akad. slikarja Maksima Gasparija, ter mu poklonila dva v usnje vezana vložna albuma s popolno zbirko znamk FLRJ. Tov. Kardeij se je dlje časa zadržal v razgovoru in se živo z'nimal za deloven ie Zveze in vse ni»nr probleme. Obljubil je svojo podporo za • zdrava stremljenja in napredek fiiate-I lije. Spominu Antona Neffata Radi smo ga imeli: vsaj ml v gledališču, dokler je še bil dirigent v ljubljanski Operi, a kakor je šel pozneje glas. je bil prav tako, če ne še bolj, priljubljen tudi med članstvom mariborske Opere, ki ji je bil ob ustanovitvi L 1945. prvi direktor, umetniški vodja in — oče. Pri nas v Ljubljani je bil 25 let tovariški, ljubeznivi sopotnik v vseh viharnih, še vedno otroških razvojnih letih naše kulturne ustanove, v kateri je tudi kot dirigent, ki si je bil ustvaril svoj jasni umetniški obraz in pogled, moral mnogokrat zaradi drobnih razmer in težav odstopati od podobe, ki jo je imel pred očmi. Tihe in nerazborite nravi je iskal tolažbe v zaupanju, češ, bo že prišel čas! In ta čas je res prišel. Z veseljem je prevzel nelahko nalogo, da pojde v Maribor organizirat novo Opero po tisti svoji podobi, kakršna se mu je ustalila v dolgih letih študija, razglabljanja in dela. Vedel je, da so sredstva po komaj končani rušilni vojni še skromna, vedel je, da je kadra premalo, a vendar se je dobro m točno zavedal perspektiv in nalog graditve v novi družbi in se prav tako dobro zavedal, da mu bo v nji mogoče izkopati vsaj trdne temelje novi kulturni zgradbi, ki jo bodo ob severni meji za njim zatrdno dograditi drugi. Tudi kot direktor je ostal tovariški, v pravem pomenu očetovski vodnik mlade gledališke dr-ižine. Živel je v svetu in za svet glasbe, ki ntu je posvetil vse svoje umetniške moči; vendar se zato ni nikoli odmaknil od življenja, čeprav ni ljubil njegovih hrupnih glasov in valov. Umetniki so v življenju redoma kot z občutljivim seizmografom povezani z naravo, z nje utripom in lepoto, vendar mnogokrat le čustveno kot ljubitelji. ati celo z vrha kot opazovalci. Redkokdo izmed njih se dejansko zagrize v zemljo, najmanj če je glasbenik, pa čeprav bi bil po rodu kmet. Pri Neffatu si imel občutek, kakor da ima res korenine nekje globoko v zemlji, dasi po očetu ni 'bil direktno ratarske krvi. Ce si ga pred leti videl, kako skrbno in z ljubeznijo je v soncu gojil svojo malo leho, ne bi nikoli dejal, da ga boš zvečer videl za dirigentskim pultom. In vendar je tudi za pultom zdaj plužil brazde in oral ravnino, zdaj zopet kot bi prav na drobno v prst sejal, kakor mu je narekoval tok čustva in melodije v glasbi. Da je korenini! v zemlji, in to v domači, je dokazovala tudi njegova ljubezen do vsega, kar je bilo domačega. Prav Neffat je bil namreč vedno tisti dirigent, ki se je nesebično zavzel za vsako domače glasbeno delo, za katero ni nikoli znal uporabiti svojih sicer dokaj kritičnih meril. Tako je tudi prenekateri slovenski operi pripomogel bodisi do krstne izvedbe, ali pa vsaj do nove uprizoritve, za katero mu nikoli ni bilo žal truda, najsi ni bilo pričakovati »šlagerskega« uspeha. Kot glasbenik je bil presenetljivo široko razgledan. Sam si je nabral dokaj bogato glasbeno knjižnico, iz katere ti je vedno lahko citiral do podrobnosti točne podatke. Ni je skoraj opere, vse do najbolj pozabljenih in neznanih, da je ne bi bii nekoč vsaj po radiu že slišal in ti jo znal natanko označiti celo po posameznih nastopajočih osebah. Pri vsem obsežnem znanju pa je ostal vedno skromen, čeprav je imel trdne in neomajne poglede na delo, pri katerih je znal vztrajati do kraja. Kljub tej njegovi odločnosti pa smo vsi vedeti, da je izredno mehkega in plemenitega srca. Ta čustvena širina, čeprav aa sunaj zadržana, ga ja v glasbi približala predvsem melodični liniji, zato je bil kot dirigent predvsem’ mojstrski interpret melodične italijanske romantične opere, v prvi vrsti Verdija. Pri »Aidi« je od začetka do konca predstave resnično živel z nebrzdanim tokom pristne, izvirne melodije. Točno je poznal stil in posebnosti italijanske interpretacije, pri tem pa ostal še vedno svojski oblikovalec. Prav tako mojstrsko Je podajal »Trubadurja«, da si imel občutek, kakor da ni mogoče te glasbe zagrabiti drugače. Italijanska romantika mu je bila višek umetniškega izraza, v katerem so se mu stikali čustvo, moč in misel z dognano obliko v impresivno podobo. Tudi Rossiniju, Donizetti-ju, Mascagniju in Pucciniju, Smetani in Dvofaku, Rimskemu-Korsakovu, Musorgskemu in Čajkovskemu, Masse-netu in Gounodu, Nicoiaiju in tudi Mozartu je bil vselej zanesljiv vodnik uprizoritve z dobrim občutkom za gradnjo fraze in za poudarke v njihovi glasbi Anton Neffat je bil nedvomno eden naših najbolj izkušenih opernih dirigentov Njegova poglavitna življenjska zasluga pa bo ostalo nedvomno delo za ustanovitev mariborske Opere. Ce smo imeli komaj pred generacijo eno samo Opero, v kateri pa skoraj še ni bilo slovenskega pevca in tudi ne orke-straša, da ne govorimo o domačih tehničnih specialistih, je bila v 1. 1945. ustanovitev drugega slovenskega pevskega odra s skoraj izkijtično mladimi, neizkušenimi močmi resnično smel podvig, v čigar uspeh je marsikateri strokovnjak dvomil. Neffat Je z zau- panjem vase in v svoje mlade sodelavce nalogo sprejel in kot organizator in umetniški vodja v polni meri uspel. Ce ima Maribor danes Opero na dovolj solidni ravni z jamstvom nadaljnjega vzpona in razvoja, Opero, ki je bila zmožna v kratkem času zgraditi dovolj širok in tudi zahteven repertoar, je to v prvi vrsti zasluga njenega prvega direktorja Antona Neffata. Zal je kot požrtvovalen delavec v nekaj letih prenapornega dela pre* zgodaj omagal. Čeprav so ga takoj ob začetku bolezni razbremenili, mu nemirni duh ni dovolil daljšega počitka-ki bi ga bil nemara še ozdravil. Njegovo ime bo ostalo neizbrisno zapisano v rojstni knjigi mariborske Opere kakor tudi v zgodovini vse slovenske gledališke kulture! S. Pred ustanovnim kongresom slovenskih filmskih delavcev Ljubljana, 13. maja. Slovenski filmski delavci se bodo sestali na svoj ustanovni kongres, ki se bo začel drevi v kinu Unionu s predvajanjem jugoslovanskega umetniškega filma »Jezero«, zaključil pa v ponedeljek v operi z baletom »Ohridska legenda«. Glavni del kongresa se bo odvijal jutri, v nedeljo, v beti dvorani hotela Union. Ob deveti uri bo otvoritev in pozdrav kongresu, nato pa bo podan referat o razvoju in perspektivah slovenskega filma. Po referatu bo diskusija. Popoldne ob 15.30 bo kongres sprejel statut in izvolil vodstvo društva filmskih delavcev Slovenije. Slovenski filmski delavci praznujejo prav te dni petletnico svojega dela. katerega vrh je bil poj eg številnih do-kumentarnih fiimov prvi slovenski umetniški film »Na svoji zemlji«. Temu prvemu filmu bosta v kratkem sledila umetniški film :-:Tr.-f<- p . scenariju Franceta Bevka in »visi tka kronika« po scenariju Ura-. . Se .* na znani Tavčarjev roman. Koiu-s esu filmskih delavcev želimo plodno in uspešno delo. Iz kulturnega sveta V stockholmski zsiožoi »Neuer Verlag« je izsei z naslovom »Pakt« nov roman nemškega emigrantskega pisatelja Alfreda Neumanna, ki živi danes v Kaliiorniji. Neumann je pred minulo vojno izdal trilogijo o osebi in dobi Napoleona III., in zdaj je odkril podobnega junaka v osebi ameriškega pustolovca Wiiiiama Walker-ja, ki je v sredi 19 stol s svojimi podjetji vznemirjal vso Srednjo Ameriko. pahnil nešteto ljudi v trpljenje-revščioo, mnoge v smrt, in naposled sam končal neslavne smrti. Roman je pomemben kot prispodoba nedavne preteklosti, saj je obtožba grozotne želje po političnem uspehu in po oblasti, ki se uteleša v pustolovcih, kakršnih poznamo nekaj tudi iz pravkar minulih let. Obširno biografijo anarhista Kro. potkina (1842—1921) je izdala angleška založba T. V Boardman. Napisala sta jo George Woodcock in Ivan Ava_ kumovič z naslovom »Anarhistični princ«. Jutri bo prvi množični pregled. hrompirišč po vsej Sloveniji Borba s koloradskim hroščem, ki Jo bije naše ljudstvo od 1. 194«. dalje, je daia doslej zelo povoljne rezultate. Saj je ta najhujši škodljivec, ki bi □am lahko uničil že ves krompir, če se mu ne bi tako odločno zoperstavili. v mnogih krajih popolnoma iztrebljen, drugje pa skrčen na neznatno število. To se nam je posrečilo le zato, ker se je naše ljudstvo pod odločnim vodstvom skupno podalo v borbo s škodljivcem. Vestno izvedeni množični pregledi vseh krompirjevih nasadov v Sloveniji so pripomogli k pravočasnemu odkritju novih žarišč škodljivca, nakar se je izvedlo korenito čiščenje žarišč. Letos nas čaka odgovorna naloga, da poiščemo še preostale maloštevilne hrošče, ki so prezimili v zemlji, a jih sedaj že toplo pomladansko sonce vabi iz zemlje na ozelenele krompirjeve njive. Običajno prilezejo hrošči iz zemlje v prvi polovici maja V lem času je krompir se majhen in hrošče prav lahko opazimo na nizkih in redkih rastlinah Zato je sedanji vestni pregled krompirjevih nasadov odločilnega pomena. V tem času je borba najuspešnejša, ker z uničenjem prezimljenih hroščev preprečimo nadaljnje razmnoževanje in širjenje škodljivca v tem letu. Podana nam je vsa možnost, da ga zatremo že v prvem naskoku. Zato naj bo nedeljski pregled krompirjevih nasadov res množičen. Naj ne bo v vsej Sloveniji krompirjeve rastlinice, ki je ne bi v nedeljo skrbno premotrilo oko tega ali onega borca za petletni plan v kmetijstvu. Cim bolj vestno bomo pregledali v nedeljo krompir, tem bolj gotovo in tem prej bomo uničili koloradskega hrošča v tem letu. Prav posebno vestno naj bodo izvršeni pregledi na Primorskem, kjer je nevarnost, da so hrošči že lansko jesen ali pa v teh dneh preleteli, nošeni po močnih burjan, z italijanskega ozemlja, kjer se hrošč močno širi. Pregled krompirišč naj se opravi v lepem sončnem vremenu med 10. in 15. uro. V hladnem in, oblačnem, zlasti pa v deževnem vremenu, se hrošči skrivajo pod Usti alt pa zlezejo v zemljo, kjer jih ne moremo opaziti in uničiti. Zato se v primeru deževnega Tako je prav, pojdimo v partizanske kraje! Da bi bil »Teden matere in otroka« kar najlepše praznovan, mnoga kul-• irno umetniška društva že prav pridno pripravljajo primerne nastope. Vsakdo obljublja pripraviti do Tedna vsaj eno prireditev, najboljši pa niti ne bodo čakali do Tedna, marveč bodo že v času priprav in tekmovanja ooiskovali predvsem tiste kraje, ki bi sami teže pripravili dober nastop. Po-seDno razveseljivo je, da mnogi mi-;>iTO na obiske v partizanskih krajih. Iv,ko so sindikalne „podružnice:. .Tiska-nina v Dražgošah, Inteks v Zalem logu, Iskra na Jamniku, IBI v Savodnju, Projekt v Sori, Pletenina v Kokri in Sava v Martinj vrhu že obljubile, da a odo še pred začetkom Tedna obiskale bližnje partizanske kraje in jim s primemo prireditvijo letošnji praznik mater in otrok prav gotovo napravile lep in vesel. Mnogi pripravljajo za obisk tudi primerne darove in prav je tako, — kdor pozablja na partizanske kraje, pozablja na svoje najboljše prijatelje! vremena množični pregled preloži na prihodnjo nedeljo 21. maja. O najdbi vsakega hrošča pa je treba obvestiti kmetijski znanstveni zavod — Institut za zaščito rastlin v Ljubljani. Okrajni ljudski odbori naj organizirajo posebne ekipe, ki bodo na terenu kontrolirale množični pregled. Poleg skrbnega pregleda rastlin Je treba pregledati tudi po zemlji okoli rastlin, ker lezejo hrošči nekaj časa, potem ko pridejo na dan, po tleh. Takoj po opravljenem množičnem pregledu naj krajevno vodstvo zbere podatke o udeležbi in številu pregledanih parcel ter jih pošlje okrajnemu ljudskemu odboru, ki Jih pošlje naprej ministrstvu za kmetijstvo. Okraj naj pošilje tudi pismeno poročilo o tem, kateri krajevni odbori niso opra. vili pregleda ali so ga opravili nezadovoljivo. Mladinski pisatelj Josip Ribičič Mestna ljudska knjižnica v Ljubljani ima poseben oddelek — Pionirsko knjižnico. Ta ne posreduje našim najmlajšim le mladinske literature, marveč jih tudi osebno seznanja z avtorji slovenskih knjig, ki se radi odzovejo povabilu Pionirske knjižnice in na pionirskih literarnih krožkih berejo meti pionirji knjigi Martin Krpan, o tem kako nastane »Pionirski list«, o Prežihovem Vorancu pa tudi za pravljice niso bili prikrajšani. Včeraj je prišel med pionirje znani slovenski mladinski pisatelj Josip Ribičič. Na tesnem prostoru svoja dela, pripovedujejo pravljice in se pomenkujejo s pionirji o mnogih zanimivih stvareh. Zanimanja za te krožke med pionirji je veliko, kar pa ni čudno, saj nikoli ne zmanjka pri. vlačnih snovi. Tako so letos pionirji že slišali nekaj o razvoju slovenskega gledališča, o lutkovnem gledališču, o poleg knjižnice v Uradiscu se je /.Ota. lo nad osemdeset pionirjev in napelo poslušalo pisatelja, ki jim je bral svojo lutkovno igrico Pravi razmah pa bodo doživeli pionirski krožki, ko bo odprta čitalnica v Mestni knjižnici, kjer bodo prikazovali pionirjem v zvezi s krožki tudi razne poučne filme Na Jesenicah bodo ustanovila Na pobudo predsednika pripravljalnega odbora za ustanovitev republiškega tehničnega muzeja v Ljubljani, univ profesmja tov. inž. Cirila Rekarja, se je pred dnevi na Jesenicah sestal posebni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev tehniškega muzeja tudi na Jesenicah, V tem odboru so starejši javni delavci, ki že dolga leta proučujejo kroniko gorenjskega železarstva, posebno pa nastanek in razvoj jeseniške železarske in. duštrije iz davnih časov pa do sedanjih dni. Odbor bo zbiral dokaze stare gorenjske rudarske in fužinarske delavnosti, zavarovati bo moral stara zgodovinska poslopja, plavžev, fužin, kovačij in rudnikov zbiral bo stara orodja' in nekdanje tehnične naprave, obnovil razpadajoča poslopja m spo-menike - naše davne preteklosti. Odbor bo zbiral tudi podobe in podatke o zgodovinskih osebnostih, ki so ustvarjale temelje gorenjskemu ru- fehničrai muzej darstvu pri Savskih jamah, na Be-gunjščici, Zelenici in na Rudnem polju ter železarstvu v Boh Bistrici. Stari Fužini, Radovm Mojstrani, Belci, Sturi Savi, Javorniku in v Mostah pri Žirovnici, iz katerega se je v teku dolgih desetletij razvila jeseniška železarska industrija. Za tehnični muzej je določena Hu-ardova graščina na Stari Savi, ki bo ‘v doglednem času primerno preurejena. M. S. K AKŠNO 'M> VREME od 14. do 21. Ort 13. do 1* vsak da" nekai kratkotrajnih padavin (po večini krajevne nlo-he). v splošnem n» ugodno vreme. 17. neugodno deževno vreme. IS. in 19 no večini jasno, lire« bistvenih padavin 2d. in 21. nagnjenje h krajevnim ploham- oziroma nevihtam, v splošnem n» ugodno vreme hr. V. MAX01TTN DNEVNE VESTI KOLEDAR Sobota, 13. n-aja: Servaeli. Jasna Nedelja. 14. maja: Bomifacij. Svetolik. Ponedeljek, 15 maja: Zofija. Sonja. SPOMINSKI DNEVI 13. V. if»15. — Bpjžinski &kof je potrdil rucarskr pravice rudarjem in fužinarjem v £elozuiMh na Gorenjskem. 13. V. 1907. — Kongres ruskih socialistov v Londo-nu. 1-3. V. 1944. — Vdor partizanov v Bistrico ori Pliberku na Koroškem. 13. V. 1945. — Prvi partizanski miting v osvobojeni Ljubljani. 14. V. 1940. — Kapitulacija Nizozemske, kraljica Viiheimiua je zbežala v Anglijo. 14. V. 1942. — Napad partizanskih kolesarjev na italijansko posadko na Ijru 14. V. 1943. — V Ja juncih pri Beojrradu je okupator ustrelil večjo skupino borcev za svobodno J uglavi jo. 14. V. 1948. — V Teh A viru v Palestini razslaSena ustanovitev neodvisne ž> dovske države »Izrael«. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna Tromostje. Tr« Fran četa Prešerna 5. NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Ljubljana: Nočn-a dežurna zdravniška služba je vsak dan tudi ob nedeljah od 3. zvečer d<> 6. zjutraj, v nedeljo od 6. zjutraj do 8. zvečer, Miklošičeva cesta 20. telefon 50-81. Celj«: dr Čerin Josip. Cankarjeva ul-J ca 9. t»l. 219, od sobote opoldne do ponedeljka do 8 zjutraj ♦ * * RAZSTAVA SLOVENSKIH UPODABLJAJOČIH UMETNIKOV odprta v Moderni galeriji od 9.—19. ure samo še do 28. maja B>50. Promenadni koncert v nedeljo 14. maja ->b II. dopoldne v Tivolskem parku Izvaja erodba JA Ministrstvo za znanost m kulturo obvešča. da i* zasedanj* Muzejskega sveta iz tehničnih raziogov preloženo na 22. maja. Dnevni red uSta.::e neizprennnjen. Dekanat pravne fakultete sporoča da namerava prirediti za izredne slušatelje vseh Mnikov te.*a.j od 1 do 15. junija. — Dekanat poziva reflektante. da do 22. maja pismeni» nn javi jo dekanatu želje, kateri predmeti naj se uvrstijo v tečaj Zaradi spremembe železn skejra voznega reda obvešča uprav« ECŽ vse one» ki ?© poslužujejo jutranjih službenih vozov. kateri ndpej.javajo od končnih po-«taj* ob 5. zintn.i da bodo isti od po □ edeUka 15 maja odpeljeva!-. 5 minut DTsje. t. i ob 4.55 N« ortopedski klinik» v Ljubljani Zaloška c ^ se vrše ambulantni pregledi vsak dan od * do iß. razen ned^li no-r.*-deijVov in državnih pr^znikoN Ob V. š’:«mo v s** planinec da bo koč» pri Tr jrlnvsfcih ’'‘•zorih od pon deljka ]•» •.v,»,, naprej -/»prta Planinsko dr'»štv0 ! in M l pa 114rt-n Vs'*»! n n»-a> la *«?3Pneea mosta č.-? po-j i3 Soboti =e vsa« ,,P,Z?* r-- .id 15 do 20 maja Oc,»i„čt !>•( u-»r Prvkj.Mirje 'kozi Mart-,*i P'i*ko Ral-:«*?) n a smer učen* n®, križiščih z pušjea-mi. Uprava Elme. Črnuče obvešča vsa pm! jetja in ostalo javnost, da od 10. maj:« ne sprejema nikakih izvouplanskih na rodil. v katera so vključena tudi previja nja elektromotorjev GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja. 14 maja ob 20: Kraigher: »Školjka*. Izven. OPERA Nedelja 14 maja ob 20: Hristič: Oiir.d ska legenda. Zaključena predstav* za tovarno »Sava« v Kranju Ponedeljek 15. maja oh 20: Hristič Ohridska legenda Zaključena predstava v okviru proslave petletnice slovenske Kinematografije MKUD »VINKO KOSAK. Dramska družina Delovodske šole Internat tehniške srednje šole na Vidovdanski cesti 9 ■Nedelja. 14 maja', ob 20: Ferdo Kozak • Profesor Klepec MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Sobota, 13. maja ob 1": Levstik - Sora: »Martin Krpan«. Ponedeljek. 15. maja: zaprto. Torek. 10. mala ob 18: Levstik - Sorn: »Martin Krpan* (zaključena predstava za osu šolo center). ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM Nedelja. 14 maja ob 10 dop-: M. Držtč-»Dundo Marnje« komedija z godbo in petjem, zaključena predstava MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja 14 maj« oh 20 Nnšič: Gospa ministrica Gostovanje v Gradis Jesenice SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Nedelja 14 maia oh 20- Verdi: Traviata Izven Ponedeljek 15. maja: zaprto. Torek lfi. maja ob 20: Verdi »Travjata«. Gostuje Ksenija Vidalijeva. Izven. CIRKUS V TIVOLIJU Prestav» vsak dan ob 20. nrt Ob nedeljah in praznikih predstave oh lfi in 20. uri. Predprodaja vstopnic dve ari pred pr,-,'etkrm predstave Oh nedelja!, in praznikih predprodaje tud od 10 do 12 Predstava se prične točno eh napovedani nri Opozarjamo vse izven! jnhl lanske ,,hi-skovali-e Cirkusa, posameznike m skupine, do prijavijo potrebo po vstopnicah zn cirkus predhodno pismeno pri Uprav*, cirkusa v Tivoliju, da se jim zaprošeno številu vstopnic z« gotov: ker so vse predstave razprodane. hd.V KISTI V Klubu kulturnih in znanstvenih de- laveev bo d mi ob 21 večer operuih ar J n sodelovanjem solistov ljubljanske opere Elza Karlovec Milica Polajnar m Lado Korošec 1139-u Dva koncerta oboista Kendala Taylora, Vjepri.v solistični koncert bo v ponedeljek. 15 rp.aj.i ob *20. v Filha.rmoni.il. — Spored: Beethoven. Šulek, Chopin. Koa- vert z orkestrom Slovenske f Ji harmonije pod vodstvom Jakova Cipei.ia P« bo v toivk H», maja ob 20. v Unionu. Pianist Taylor bo igra-l Beethovnu In Cbijkov skesa koncert. Javni nastopi akademija irlasho ob sklopu Šolskega UM a začne v srrdo 17. maja ob 20. v veliki filharmonični d-vo-ra»ni. Ta vočnr nastopijo učenci eolo-pet.ia razred prof. Schiffrerja Dmiri javni nastop ho v četrtek 18. maja rßv notam. Nastopijo učen«i prof. Zarnikove. Rupla in Gjunjrjenac Tretji nastop bo v soboto 2P maja Nastopijo irojenoi prof. č’as - Horakovo. KoroSČa in Matza. Sporedi bodo v predprodaji v Knjijrnrni muzikali i kino LJUBLJANA UNION angleški film »ha r.iisinttla». Crn« rka/E. 1’redslave uti IT IS in Ki.15. MOSKVA: ameriški. film »Sedmi križ«, Pipniir n dvnjka/1 Pristave oh 111.15. 18.15 in 20.15. — STAJO A: ameriški Mm »Močvirje« Filmske novosti 201/L. Predstave ob 15., 17., 19* in 21 Predprodaj* za sindikate od S. do 11. TIVOLI: avstrijski film »Kvartet. Schrammel«. Filmske novosti lH;i/h. Predstava oh 2«. TRIGLAV: ameriški film »Nien obraz». Filmske novosti 8 Predstavi oh 18. in 20 SISKA: nemški film Znkon v senci* Obzornik st. 41. Predstava ob 20. LITOSTROJ: češki film -Sirena», kratki film Naš les. MARIBOR PARTIZAN ameriški .film »Jane Evre», kratki film Aemmiting. UDARNIK: francoski film »Po ljubezni«. kratki ftilm Rodoči čuvarji neha. POBREŽJE: francoski film »Fantastična simfonija« FSdmske novosti S. CELJE METROPOL: francoski Ulm »Ljubavni sen« tednik Pioncr 8 DOM ■ ameriški film »Toper potuje«, makedonski mesečnik 15. KAMNIK: fugnsdovunskt film »Zgodiha o tvorniei« fizkultura »n šivort 14. JESENICE MESTNI: nemški film »Aferi, Blum- tednik Pionir C. KRANJ STORŽIČ ameriški barvni film »Guliyerievo notovaslije«. Obzornik 39. SVOBODA: so v j. film »Osvobojena zemlja-, filmske novosti 205. VRHNIKA: Jugoslovanski film »Zgodba o tvornici«. Obzornik 41. DOMŽALE: ameriški Mm »Boomerang* filmske novosti 7. ŠOŠTANJ: ameriški film »Voj-na etorjil» mačk«, lutkovni Mm Pionir to dvojk» PTUJ: aine»riž-ki film »Kako zeleno Mia moja dolinatednik- SEŽANA: sovj. Mm »Kako Je kalilo jeklo« Filmske novosti 2. KOČEVJE: sovj. film »Prelena Vasilji-ca* Obzoriflk 34 ROG. SLATINA: jugoslovanski # f >Zffodba o tvorniei«. tednik Pionir 8. OBVESTILA Narodna banka je obiskala kmečko delovno zadrugo v Divači Preteklo nedeljo je članstvo sindikalnih organizacij Narodne banke v Ljubljani obiskalo kmečko delovno zadrugo Divača. Za ta obisk je vladalo že dolgo preje veliko zanimanje tako, da se ga je udeležilo preko 300 članov, katerim so se pridružili tudi člani podružnic iz Postojne, Sežane in St. Petra pri Gorici. Dopoldne so si skupno z zadružniki ogledali znamenite Škocjanske ja. me. Pri vseh, zlasti pri tistih, ki so prvič bili v kraškem podzemlju, je obsežnost, veličina in krasota teh jam pustila silen vtis. Uprava kraških jam se je zelo potrudila in je za ta obisk jamo posebej razsvetlila. Vsem pa je bilo žal, da jama ni razsvetljena tako kot Postojnska, ker ostane tako mar-sikaka naravna krasota skrita očem. Popoldne je članstvo priredilo v Zadružnem domu v Divači kulturno-pro-svetno prireditev. Dom sicer še ni dograjen, kaže pa. da bo med našimi naj-iepšimi in največjimi domovi. Velika dvorana je bila nabito polna domačinov. ki so prišli tudi iz bližniih in daljnjih vasi. Nagovor ie imel gen. direktor dr Miha Kambič. Posamezne točke programa — petje, recitacije, folklora itd. — so navzoči spreieli z navdušenjem in zahtevali ponovitev. Med izvajanjem programa je predsednik sindikalne podružnice podaril zadrugi radio-aparat. Po prireditvi se je razvila prosta zabava. Člani sindikata so si ogledali zlasti hleve zadruge v Divači kjer so občudovali urejenost 1n čistočo, noše. bej pa še lerto živino. Cas je nrelii’ro minil tako. da jo bilo slovo od priletnih in gostoljubnih zadružnikov in do. mačinov težko Vsi na bodo znali od-slei oravilno urneti trud in napore teh kraških pionirjev novega zadružništva pri nas. šk Požrešnost okoli otroSkogn vozička V Ptuju so dobili nekaj otroških vozičkov. Vozičkov je bilo malo. prošenj pa veliko. Zato so sklenili, da bodo vozičke dobile predvsem matere z nedonošenimi otroki, med njimi Anica H Anica stanuje nekaj kilometrov iz Ptuja Voziček nujno potrebuje, ker vozi otroka na pregled v ptujsko posve tovainico. Njena znanka Katica vse to prav dobro ve. Kljub temu je ni bilo sram doseči, da je dobila Aničino nakaznico s popravljenim imenom, čeprav še niti rodila ni. Prodajalki, ki se je popravljena nakaznica zdela sumljiva, pa je tovarišica, ki je po voziček prišla, razložila, da Anita vozička ne potrebuje, ker stanuje izven mesta. Kdo je Katici popravil in izdal nakaznico Anice H., pa bo ugotovila kontrolna komisija Z II. MAJSKEGA ŠTUDENTSKEGA FESTIVALA V LJUBLJANI Adieškovo kolo: Fruške — jabuka vpKoŠaKja |C OBVESTILA IOOF SLOVENIJE ORGANIZACIJAM 'AJr k V tednu zbiranja sta Od 14. do 21. maja bo v vsej državi »Teden zbiranja starega žeieza«. V tem tednu bodo na pobudo zveznega odbora Ljudske'fronte Jugoslavije sodelovale vse množične organizacije, da prispevajo k gradnjii naše industrije, proizvodnji novih trojev in orodja, za kar so potrebne velike količine železa in jekla. Za proizvodnjo jekla je nujno potrebno staro železo, ki ga je treba določene količine dodajati surovemu železu. Proizvodnja jekla, ki je potrebna tudi za izdelke široke potrošnje (sekire, žage in drugo orodje), pa zahteva velike količine surovinskih rezerv, ker je treba peči za topljenje neprestano oskrbovati s surovinami, To. rej je staro železo nujno potrebno naši industriji za izpolnitev petletnega plana. Naša država je doslej uvažala staro železo iz Nemčije za kar je seveda trošila dragocene devize, ki bi jih lahko porabila za nabavo predmetov za široko potrošnjo. Ker Je pri nas starega železa še povsod dovolj je torej nabavljanje Iz inozemstva v resnici nepotrebno. V našo skupno korist bo da zberemo te odpadke, ki sicer nikomur ne koristijo in so največkrat v napolje, ter oskrbimo podjetja črne metalurgije s to dragoceno surovino, obenem pa prihranimo devize za nabavo predmetov, ki jih sami nimamo. Zato je potrebno da Fronta in vse druge množične organizacije pravočasno vse pripravijo, da bo v tem tednu zbrano res vse ono železo, ki leži razmetano in neizkoriščeno po kotih in raznih krajih izza volne. Da bo akcija res dobro potekala, te treba v vsakem kraju določiti prej zbirališča. rega ielesa Glede odvoza tesa materiala se je treba dogovoriti z okrajnim podjetjem za odkup in promet s starim materialom. Sporazumno naj se določi kraj» kamor je potrebno ta material odpeljati zaradi nadaljnjega prevoza po železnici (največkrat bo to okrajno središče, ker manjši kraii ne bedo imeii materiala za vagonske pošiljke). Kjer bo zbrana manjša količina, naj frontne organizacije same preskrbe prevoz na zbirališče, ker okrajna podjetja ne razpolagajo z zadostnim številom prevoznih sredstev. Za večje količine obvestite podjetja, ki bodo prevoz izvršila. Kakor pri drugih frontnih akcijah, je tudi tu odvisen uspeh cd dobre priprave in pravilnega pojasnjevanja važnosti zbiranja starega žeieza vsemu ljudstvu, ki bo prav golov o tudi pri tem pokazalo svojo veliko zavest in pripravljenost na žrtve, ki jih zahteva od nas vseh izgraditev socialistične domovine. • IO OF SLOVENIJE. N« 0ravni nasveti), in sueer: 1 tečaj na poverj. za lj. zdnivslv« KLO II. Beljaka 34 v dnoji 1(5., 17. 18 HTfÜ.a ob 20: 2. t'vaj n« Ježici v sektorski ambulanti v dneh 23., 23 24. maja ob 20: 3. tečaj v Dravljah v barak, v dneh 22. 23 , 24. maja. ob 20. - Tečaje vodijo zdravniki s pomočjo medicinskih sester Ker so namenjeni vsem materam, je za žbleu čim večji obisk. 1712-1 DELITEV MESA Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO Ljubllana obvešča potrošnike. da si lahko nabavijo meso v soboto 13. in nedeljo 14. t. m. na živilske nakaznice ii—la jam. K—In. R—Ib. R—2u. R—žl, R—Ž2. R— 1, RS—1, R—3. RS—3. D—1. D 2: D-3; PO. SO—1 in SO—2 za mesec maj 1950. Meso si lahko nabavijo tudi dajalci krvi, noseče in doječe matere, udarniki. bolniki. V soboto 13. t. m. dele meso neprekinjeno od 6 do 19 vse prodajalne mesa. V nedeljo 14. t. m. dele meso od 6 do 11 obič lajne rajonske poslovalnice in poslovalnice na trgu. Cena in obrok mesa bosta nabita na vidnem mestu v poslovalnici. MINISTRSTVO ZA TRGOVINO IN PRESHBO LRS o b v e š č u na vprašanja potrošnikov in sindikalnih podružnic vse upravičence, ki posedujejo industrijske nakaznice za teksui in obutev, da izgube veltavo L junija t. i. samo tiste nakaznice, ki so bile izdane za L, II. in III. tromesečje 1949. Nakaznice izdane za I. tromesečje 1950 so veljavne do konca leta. Iz pisarne MTP BADIO RAZPIS Kombija za kinematografijo vlade LRS razpisuje dt.rokovDi izpit za vse kinooperaterje praktikante kateri so dopolnili Is let starosti. Prošnjo je nasloviti na Komisijo za kinematografijo vlade LRS Ljublajna, Dalmatinova ü personalni oddelek, kjer «?e dobe vsa nadaljnja pojasnila. Komisija z> kinematografijo vlade LSL8 SPORED ZA NEDELJO Poročila ob 8.15 12-30. 15.ÜU 19.DU 22-00 in 23.30. 8.00—9.00 Veder jutranji spored; 9 00 Pesmi o pomladi; 9 40 Petletka naša teče .. iO.ou Dopoldanski koncert — M. Li)N>v-šek: Sonatni stavek, simfonija; 11.00 Poj«» ua.ši zbori: 11.30 Partizansko tehnike — prve znanilke mogočnega ljudskega tuska: 12.00 Isrra orkester mariborske radijske oosfajč (prenos iz Maribora): 12.40 Zabavni zvoki; 13.00 Pol ure za pionirje in cicibane: Na obisku v deželi Le»mthariji; 13.30 7.«deli st«» - poslušajte!; 15.30. Oddaja za podeželje: Politični pregled — Drujro pismo brigadirja iz Kočevskega Kopa — Zadružniki v Hočah bodo šele začeli živeti zadružno — Zadruga Sma-rje-S:»p je zmagala, v tr-kiTM>v«%nju — O zdravilnih zeliščih — Dobri sosedje — Nekaj o filmih — Kako nastajajo tkanine — Milan Sega. Iz zbirke novel »Balada o lastovki* — vm^s pester glasbeni spore«! s plošč; 18.30 Popularn. koncert; 19.15 Veder večerni spored; 20.00 Oddaja za zamejstvo; 20.20 Albert Lortzing: Car in tesar (operni prerez); 21.00 Fizk ul turna poročila; 21 10 Plesna irlasbn: 22.15 Lahek nočni koncert: 23 35 Zakl iu'ek oddaje SPORED ZA PONEDELJEK Poročila ob 0.15, 7.00 1230 15.00, 19.00 2.00 in 23.30. (».00 Budnic»; (5.05 .Jutranja telovadb». (.30 Veseli zvoki; 7.10—8.00 Jutranji kon-ert; 12.00 Ojioidanski koncert - \V. A Mozart- Jupitrova s im lopi ja; 12.40 Peste« •pored lahki: «»rkvstrajne in soi.stjču' vrlasb«?; 13.40 K c im »rtasti o 'odlikovancih. . učionalizulurjih in udarnikih filma; 14.0o Kviirorn« trlasha jugosl avtorjev; 14.30 Fizkulturu«» proda vanjo: Acmvlek; 14.4, Lahk« «rlasho igrajo irodb«* na pjb»la. 15.10-15.30 Koncert čelista O res ta Orsi-nija pri klavirju Pavel »šivic; 18.00 Poje pionirski -/.bor Railia Ljubljana- 18.10 Mali leksikon Za pionirje; 18.30 Slovenski umetniki pred mikrofPtuun: k«>ne««rt violinista Alija Denmdja. pri klavirju Marian Lipovšek (prenos v Zagreb); 19.15 Pisan sipored izvaja St«)jan Stein>vič s svojo kapelo vmes igra na harmoniko Avgust Stanko; 20.00 Mladinska oddaja: Novi Beograd; 26.2U Iz življenja jn dela Frideriku Chopina; 21.30 Nekaj plesne glasi)'. 12.15 Nočni koiHMMd — L. v. B«*ettbioven: Coriolan. uvertura - Klavirski koueert 't. 8 — R. Selnimann: Simfonije, št. 2: 23.35 Zaključek oddaje. *1.4 U OGLASI VREMENSKO HlitlK 11.0 HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBI-Stanje 13. maja: Področje visoke-ja zračnega pritiska nad severno Evropo Se oolasoma premika proti severozahodu in s tem ustvarja razpoloženje, da vdirajo proti srednji Evropi od dveh strani labilne polarne zračne ihase in 3'eer preko Skandinavije jn iz srednjega Atlantika in bodo novzročile poslabšanje vremena že začetek tedna tndi pri nas. Danes je v Sloveniji lasno vreme z najnižjo temoeraturo 48 C v Slovenjem Gradcu. IZGUBLJENA ie bila lepa zaponka 3. maja v Celju od mestnega parka mimo doma ljudske prosvete do Vodnikove ulice. Najditelja prosim, da proti nagradi vrne Medič Mariji Celje. Kocbekova l-II. 2362-14 TEKSTILNO nakaznico na ime Tepina Marija, Cesta na Loko 21 sem izgubila. Najditelja prosim, naj mi jo vrne proti nagradi. Opozarjam trgovce naj ne izdajajo na to nakaz-•nico brez osebne legitimacije. IZGUBILA sem ročno uro 5. maja ob pol 11 od cirkusa do Streliške ul. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Streliška 1-4-1. DNE 24. aprila se je našel ženski dežnik na savskem mostu pri Smledniku. Dobi se ga pri Rozman, Moše • štev. 17. 2340-14 OD KRANJA do Primskovega (gostilna Kokra) je bila izgubljena aktovka z blokom naročilnic Okrajno av-toprevozništvo. Najditelja naprošam, naj (Kida vsaj blok z naročilnicami v podružnici LP Kranj. 2339-14 KDOR JE NA$EL 2. maja na poti od Stanetove do celjskega gradu nalivno pero brez pokrova z evidenčno številko ga naprošam, da ga rdela proti nagradi v podružnici SP Ceije. DNE 2. maia okrog 24 sem pozabil na Masarykovi cesti pri tramvajski pritaji aktovko. Najdi elja prosim, da jo proti nagradi vrne. Vidovič Vili. internat GT. Gerbičeva 51 — Liub-ljana. 2333-14 NASLA se je damska zapestna ura 30. aprila. Naslov na «gl. odd. DNE 8. maja sem izgubila zlat uhan z akvamarinom. Poštenega najditelja pri sim da ga vrhe proti nagradi na ogl. odd - 2397-14 DNE 10. maja ie odšla od doma 14 letna Kos Mariju. Prosim, ako je kateremu znano naj sporoči Kos Katarini, Ljubljana Jernejeva 49. Obenem opozarjam pred nakupom oblek. OSEBO, ki je pobrala v petek ob 2 v Dalmatinovi ulici svileno ruto. prosim da jo protf nagradi vrne Kovačič, Peruškova c. 23. 2365-14 DNE 21. marca je bila pozabljena v sejni dvorani mestnega ljudskega odbora šivalna vrečica z vsem potrebnim šivalnim oriborom. Dobi se pri vratarju na magistratu. 2376-14 PLANINSKO DRUŠTVO JAVORNIK išče oskrbnika za Staničevo kočo s takojšnjim nastopom. Reflektant! naj javiio svoj naslov na PD Javornik — Sl. Javornik. V priav naj Se navede kratek življenjepis. Plača po uredbi. 2363-14 ENOSOBNO stanovanje v Mariboru, zamenjam za enako v Ljubljani. — Naslov v ogl. odd. 2351-10 ZAMEN JAM trosobno stanovanje v Ljubljani za dvosobno v Beogradu. B. Mitrovič. Rmska 5. 2348M0 Z t HVALE W 30 spremili mojega moža BOC O '\ 1 i R J A SELANA ns z; on i poti se iskreno zahvaljujem. Posebna zahvale sindikalni podružnici št. 8 čevljarske usnjarske stroke za denarno pomoč med boleznijo in namesip venca .na grob pokojnega moža. Zajuioča zena Pavla in sinček Miklsvžek. 1667-1 vseiu. ki ste spremili na zadn-ji poti našega nepozabnega očeta brata, strica in svaka FRANJA DREO, se vsem prisrčno zahvaljuiemo. Posebno z-’hva. lo smo dolžni zdravniku za požrtvovalno skrb ob težki bolezni, .darovalcem vencev in cvetja. Zaljuoče družine Železnik. Dreo. Vouk. 1636-1 Ob težki izgubi našega nepozabnega moža očeta VOJTKA VALENTA — BERTI .NA se prav posebno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za denarno p: moč. kakor govornikom za poslovilni govor. Zaluloča žena :Antouija. otroka Vojtek in Ton-ček. 1635-1 Ob Izgubi nepozabnega moža in očeta KARLA GOVEKARJA se za vse ustmene in pismene izraze toplega sožalja in za njegovo spremstvo pa zadnji poti najprisrčfieje zah -»'inAta Avrelija in Bojan Govekar. 1694-1 tlMKLI Nehalo 1e biti zlato srce naše nepo zabne mame sestre, tete in tašče IVANE WEBER roj. KRC. ki nas je zapustila v 77 letu svoie starosti. Na njeno zadnjo pot jo bomo spremili v tiedelio 14. maia ob 14.30 iz kapelice sv. Andreja na Zalah Za'ujoča hči Hana poročena Breme, sinovi Alojz, Aibin, Rudi. Viktor, vnuki, sestre in ostalo sorodstvo. 1710-1 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo prežaloštno vest, da nas je za vedno zapustila naša naidražja. nepozabna žena in mamica MARICA PREGRAD. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 17 na frančiškansko pokopališče. Neutolažljivi mož Ivan. sin Boris in Poldi. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo, da ie v četrtek 11. maja umrl naš oče. stari oče JOŽE PONIKVAR. Očeta bomo pokopali 13. maja ob 9 dopoldne na domačem pokopališču v Cerknici. Žalujoči sinovi, hčere. zeta. sinahe. vnuki in vnukinje. Cerknica. Dovje. Cleveland. Balava. 1703-1 Sindikalna podružnica št. 22 Megrad sporoča, da je preminul njen član tov. RUDOLF BOHINC. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. 1707-1 Za vedno nas je zapustila naša ljuba žena. mama. babica, prababica KAROLINA PODOBNIK roj. JORDAN. Pokopali jo bomo v nedeljo 14. maja ob 16 na domačem jaokopališču Sv. Petra na Pšati. Žalujoči mož Janez: Ivan, Karel. Anton. Aloiz. Jože. sinovi: Marija. Frančiška. Urška. Ivanka, hčere in ostalo sorodstvo. Pšata Pnlie. Črnuče. Domžale. Sevnica. 13. maia 1950. Umrla ie naša dobra sestra, teta, svakinja FRANČIŠKA JAGER, pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 14. maja ob 15 iz hiše žalosti Hrasfie 4 na pokopališče Polje Žalujoči družini Peterca. Petkovšek. Veselič, Cerar in 2iva!ič. 1711-1 Kruta smrt nam ie iztrgala iz naše srede našega nenadomestljivega in Skrbnega moža. očeta, starega očeta FRANCA BUKOVCA, vlakovodjo v pokoju. Pogreb bo v nedeljo ob pol 16 iz kapelice sv. Nikolaja na Zalah. Neutolažljivi: Rozalija, žena: Štefka in Stana, hčerki: Polde Turk in Jakov Cipci, zeta: Barbika. vnukinja ter ostalo sorodstvo. 1714-1 Zastalo ie srce staremu očku JOŽETU PONIKVARJU, Cerknica 158. v 84. letu. Danes ob jutranjem soncu smo ga pokopali in mu gomilo posuli z rožami. Cerknica. Bloke, Cleveland. Buenos Aires, 13. maja 1950. (Jreja ureuaitfi, «oboi au«o»*ini aredoU Cene granje Uredmtt,, |> oprarei L tn uhaja (ue daa mucu tb 55-25 lelefii iiera** »• tjubljao-kr naročnike 38-06 ta naročnike irren Ljubljane S6-32. telefon oglasnega Teko^1 raćur ori Naroda» bank«. I.juMjaoa 5-90601-1. Tiskarna »Slovenskega poro£e*a!eaj * Ljuli pl.l>5,-« » totn.iro - naroč,,.... 13» di». polletna »0 din. celoieina 540 din. — *6loren,ld por Knafljeva ulica 9 telefon 95-22 oddelka Ljubljani. — poročevalec« S parnikom po južnoameriških mestih Ljubljana, 8. maja. 26.000tonski italijanski potniški parnik »Conte Grande« sprejme na krov približno 1500 potnikov in 500 mož posadke. Za pot iz Buenos Airesa v Genovo rabi dobrih 17 dni. Ce odra-eunamo čas, ki ga porabi s pristajanjem v 7 pristaniščih med potjo, pri čemer trajata vhod v vsako luko in 'zhod skupaj vsaj po 3 ure, in če odštejemo ovinek v Lisbono ter pot na-::aj skozi. Gibraltar, bi vožnja iz Buenos Airesa naravnost v Genovo trajala nekako 13 dni. Čeprav je »Conte Grande« odlična in moderna ladja, vozi samo s hitrostjo 18.5 do 19 morskih milj na uro-d milja je 1852 metrov), torej . s hitrostjo nekako 34 do 35 km. 'V primeri z letalom je to zelo majo, saj gre letalo s 14krat večjo hitrostjo in opravi isto pot iz Južne Amerike v Evropo. v pičlih 30 urah. Cena za prevoz z letalom ali s parnikom je približno ista. Pa vendar se velika večina še vedno rajši vozi s parnikom, ker je varnost, tu neprimerno večja, možnost nesreč neprimerno manjša. Ima pa vožnja s parnikom še drugo, veliko prednost. 17dnevno potovanje po Južnem Atlantiku in Sredozemskem morju je pravi oddih, kakor ga ne more nuditi niti najboljše letovišče. Vreme je v tem letnem času na Juž- Kakih 10.000 ljudi je mahalo, tulilo’ in žvižgalo v pozdrav, ko je »Conte Grande« 18. aprila zvečer zapuščal pristanišče v Buenos Airesu. Zapluli smo navzdol po ogromnem veletoku La Plati, ki mu zaradi velike širine seveda ne vidiš drugega brega. Nisem še videl tako umazane reke na svetu in z grozo pomislim, da smo pili destilirano vodovodno vodo iz nje. La Plata pomeni »Srebrna reka«, mnogo bolj pa bi po barvi ustrezalo -ime »kavina« ali »kakaova« reka, če ne še kaj bolj prozaičnega. Toda reka je dobila svoje lepo ime, — ker so ob njenem odkritju belci zagledali na obali Indijance s številnimi srebrnimi okraski. Tako ji je ostalo ime, ki se ji prav tako malo poda kot Buenos Airesu njegovo. Se več ur gledamo ob ravni, nesli-koviti obali luči ogromnega Buenos Airesa,..ki je, s 3 milijoni prebivalcev (z okolico jih ima blizu 4 milijone) daleč največ je mesto Južne Amerike. Ko pa zjutraj po zajtrku stopim na: krov, plove ladja ravno v slikovito pristanišče Montevideo. Mislim, da bi bila ladja pot lahko opravila prej, toda vedno so njeni prihodi v pristanišča urejeni tako, da lahko potniki v miru pozajtrkujejo ali pokosijo. Montevideo leži v krogu na nizkih gričih okoli lepega zaliva. Iznad hiš ÜÄ;: Vhod v luko Rio de Janeiro. Na desni Sladkorna gora nem Atlantiku po navadi dobro, tako da vožnja ne dela težav. Zrak na odprtem morju je neprekosljivo čist, hrana pa je na velikih potniških parnikih že od nekdaj odlična. »Conte Grande« je moderno opremljen z vsemi udobnostmi. Ima svojo bolnišnico s posebnimi italijanskimi, španskimi, portugalskimi in argentinskimi zdravniki. Bil je nesrečen slučaj, da je tokrat eden izmed potnikov med potjo v bolnišnici umrl, pa počiva sedaj na dnu morja nekje pri Kapverdskih otokih. Na ladji so tudi tri kapele, največja ima prostora za nad 500 ljudi. Prireditvena dvorana v prvem razredu ja nekaj večja od naše Mladinske dvorane. Na razpolago so tudi trije plavalni bazeni, telovadnice, čitalnice, igralnice itd. Sprehajališče tudi ne manjka. Na zgornjem krovu pove napis, da ja krožna pot dolga okoli 230 metrov, tako da sprehajalci točno vedo, koliko krogov je treba dnevno napraviti za ohranitev fizične kondicije. Vsak dan opoldne izide tiskan časopis na štirih straneh. Zjutraj dobijo potniki tiskan dnevni program. Ker ta najbolje kaže življenje na ladji, ga bom kar prepisal: 7—9.30 prvi zajutrek, 8 sv. maša, 11 tepla juha. servirana na sprehajalnem krovu, 12.30 drugi zajutrek (kosilo), 16.30 čajni koncert v prireditveni dvorani, 17.30 Hnopredstava, 19.30 . večerja, 21 koncert, 22 tombola ali »konjske dirke« (z lesenimi konji), nato ples. Vmes prebijejo potniki čas v ležalnih stolih, s Strelskimi tekmami, namiznim tenisom, kvartanjem itd. Zaman pa sem iskal šahiste. Vprašal sem v pisarni, pa so mi odgovorili, da se včasih na potovanjih »Conte Grandeja« najde kakšen potnik, ki išče partnerja za šah, tokrat pa da se ni oglasil nihče. Potovanje iz Južne Amerike v Evropo je vsekakor zanimivejše kot n. pr. pet preko Severnega Atlantika. Saj se cd Buenos Airesa do Genove parnik za več ur ustavi v vseh večjih pristaniščih in imajo potniki priložnost, da si mesta ogledajo. Pri tem niso potrebne posebne formalnosti. Pri izhodu oddaš potni list in dobiš v zameno potrdilo, da si potnik »Conte Grandeja«, ki potem služi kot polnoveljavna izkaznica. Tako sem brez vizov prestopil tla Urugvaja, Brazilije, Portugalske in Francove Španije. se slikovito dviga nekaj nebotičnikov. Sploh so nebotičniki značilnost večjih južnoameriških mest, verjetno po njih presojajo vrednost mesta. Edino Buenos Aires je tu izjema z majhnim številom nebotičnikov, prekaša pa zato s svojimi enakomerno visokimi 5 do 6nadstropnimi zgradbami po velemestnem videzu ne samo vsa južnoameriška mesta, temveč ga štejejo med najveličastnejša mesta na svetu. V Montevideu se vkrcajo številni novi potniki. Med njimi je zlasti mnogo škofov, duhovnikov, redovnic in drugih romarjev, ki odhajajo za sveto leto v Rim. Ko se izkrcamo, pa e vsuje na ladjo tudi kakšnih 1000 radovednežev, ki .si za majhno vstopnino natančno ogledajo lad-jo, pa kupujejo pristni Chianti, parfeme in drugo italijansko blago v ladijskih trgovinah. Potniki so veseli, da se v južnoameriških pristaniščih z izletc-m v mesto lahko izognejo temu navalu živahnih obiskovalcev. — Dve uri sta premalo, da bi si ogledal Montevideo, ki ima že poldrug milijon prebivalcev, toliko kot ves ostali Urugvaj skupaj. Središče mesta leži daleč od pristanišča. Ko hodim po strmih pristaniških ulicah z nizkimi hišami, srečam mnogo več črncev in Indijancev kot v Buenos Airesu. Argentina ima najbolj enotno belo prebivalstvo, Urugvaj že manj, najmočnejša pa je mešanica v Braziliji. Naslednja dva dni plovemo ob obali Urugvaja in Brazilije navzgor. Piha precej močan vzhodni pasatni veter, pa se nekaterih potnikov loti morska bolezen. Neki popoldan nenadno prekinejo kinopredstavo in vsi potniki pohite na krov: srečamo veliko italijansko motorno ladjo »Marco Polo«. Sirene na obeh ladjah tulijo, na tisoče rok pa z robci maha v pozdrav. 21. aprila popoldne zaplovemo v brazilsko pristanišče Santos na južnem povratniku. Vročina je tu že prav neznosna. Ladja plove poldrugo uro skozi ozek zaliv, ki spominja na skandinavske fjorde, samo da manjka slikovita okolica gora. Kmalu nad mestom pa se pričenja visoka planota, na kateri leži 100 km stran dvamili-jonsko velemesto Sao Paolo, ki kot središče kavinega področja po gospodarskem pomenu celo prekaša prestolnico Rio de Janeiro.'Santos je luka za Sao Paolo in ima ogromen ladijski promet. Tudi mi po svoje dojamemo gospodarsko važnost Santosa: naša ladja ima namreč več ur zamude, da vkrca še druge ugledne potnike iz Sao Paola. Ogromni žerjavi dvignejo na krov kakih 10 osebnih avtomobilov, dolge vrste nosačev pa ure in ure praznijo cele kamione velikih, kovče-■gov in jih. mečejo ladji, v »žrelo«. Ladijska kuhinja se založi z zelenjavo, oranžami in bananami iz Sao Paola. Mesto samo je nezanimivo. Ima nekaj nad 100.000 prebivalcev. Ob pristanišču še širi trgovski del z zamazanimi, skoraj črnimj eno- ali dvonadstropnimi hišami. Nekaj kilometrov stran, ob vhodu v zaliv pa je lepši del mesta z ličnimi tropskimi pritličnimi, hišami, med katerimi pa so tudi že nebotičniki. Santos se je v zadnjih desetletjih razvil tudi v morsko kopališče. Prej je bil znan kot leglo malarije in tropske mrzlice, ki sta terjali nešteto žrtev. Danes je Santos . zdravo mesto. Izsušena so močvirja v okolici, zatrti moškiti, proti ; tropski mrzlici pa je znašel ' oče brazilskega šahovskega prvaka dr. Cruz cepivo, ki je za trope neprecenljivega pomena. Ponoči zopet potujemo. Zgodaj zjutraj ladja že stoji v zalivu pred Rio de Janeirom, z motornega čolna pa se vkrcavajo brazilski policijski in zdravstveni uradniki, ki prično z natančnim pregledom potnikov, namenjenih v Brazilijo. Mesto je po svoji naravni lepoti prvo na svetu. Krasno oblikovani zaliv obdajajo s tropskim zelenjem porasli griči. Ob vhodu v zaliv stoji granitna »Sladkorna gora«, poleg nje še drugi griči v nenavadno čudnih oblikah. Pod njimi so bloki ogromnih nebotičnikov — središče mesta, pa še kakih 10 km dolga vrsta nebotičnikov navzgor ob obali — mersko kopališče. Veličastno sliko izpopolnjujejo sredstva modeme tehnike. Ko plovemo skozi rahlo meglo k pomolu v pristanišču, vidimo drugega pri drugem ogromne potniške in tovorne parnike ter vojne ladje, nad nami pa neprestano brne letala in se spuščajo na eno izmed letališč tako rekoč sredi mesta. Za izlet v mesto so žal na razpolago samo 3 ure. Toda trgovsko središče je prav blizu pristanišča. Ob glavni ulici Rio Branco so sami nebotičniki. Promet je ogromen, neprimerno večji kakor v Buenos Airesu. Po 50 m široki ulici vozi dobrih 10 vrst avtomobilov druga poleg druse. Se danes ne vem točno, kako sem prišel čez cesto. Pešci se prerivajo od avtomobila do avtomobila, dajejo šoferjem znake z roko, ti pa prav tako odgovarjajo, pa se konec koncev nekako sporazumejo, da ostanejo vsi živi. Pravijo pa, da ima samo nekaj kvadratnih kilometrov Ria tako velemesten izgled. Večino mesta, ki ima brez okolice 1,800.000 prebivalcev, tvorijo nizke hiše in promet je prav majhen. Ob 12. moramo biti na ladji, zvočniki pa že davno prej pozivajo potnike, da nemudoma vstopijo in oddajo kontrolne izkaznice. Ko se vrnemo, nam odvzamejo potne liste, saj je tu zadnja postaja pred odhodom preko Oceana, pa izvršita brazilska in ladijska policija strogo kontrolo, da se ne bi kdo brez pravilnih dokumentov ali celo kak »slepi potnik« privoščil izleta v Evropo. Ko so mostovi že dvignjeni, traja kontrola še dve uri. Nato se končno le poslovimo od Amerike, za dolgo pa tudi od kopne zemlje, saj bomo šele čez 9 dni zopet pristali v 6000 km oddaljenem Las Palmasu na Kanarskih otokih, Vasja Pirc ŠAH Beograjski turnir V IX. kolu so bile octigrane naslednje partije: Milič : Janoševič 1:0, Grob : Dunkelblum 1:0, Matanovič : Vukovič 1:0 in Tot : Hugo remi. Prekinjene so bile partije Castaldi : Dja-ia v boljši poziciji za prvega. Keller : Prins v zelo dobri poziciji za prvega, Karaklajič : Nedeljkovič in Božič : Tordion. Partija Vukovič : Karaklajič je bila končana z rezultatom 1:0. Ponovno sta bili prekinjeni- partiji Nedeljkovič : Milič in Djaja : Grob. Po IX. kolu imajo Milič 7 (1). Matanovič 6. Tot 5 in pol. Nedeljkovič 5 (2). Hugo 5 (1). Dunkelblum 5. Castaldi 4 in pol (1), Grob 4 (1). Janoševič 4, Djaja 3 in pol (2). Tordion 3 in pol (1). Vukovič 3. Karaklajič in Božič 2 in pol (1). Prins 2 (2), Keller 2 (1) točki. Turnir y Budimpešti XIV. kolo turnirja kandidatov za svetovno prvenstvo v Budimpešti se je končalo z naslednjimi izidi: Bole-slavski : Liliental 1:0. Najdorf : Bron-štein 0:1. Flor : Stahlberg remi. Kotov : Keres 1:0. Smislov : Szabo remi, V XV. kolu so se partije končale takole: Szabo : Kotov 1:0. Keres : Flor remi, Bronštein : Liliental remi. Nedokončani sta ostali partiji Smislov : Boleslavski in Stahlberg : Najdorf. Partija iz XIII. kola med Szabom in Boleslavskim se je končala z zmago Boleslavskega. Stanje je zdaj naslednje: Boleslavski 10 (1) točk. Bronštein 9 in pol. Keres 8 in pol. Smislov 7 in pol (1). Kotov 7 in pol. Najdorf in Stahlberg 6 in pol (1). Szabo in Liliental 6. Flor 5 točk. Kratke šahovske vesti Jože Pogačnik je odigral simultanko oroti 21 članom SD v Kočevju in dobil 14. izgubil 4 in remiziral 3 partije. Na društvenem brzopoteznem turnirju zn april je zmagal Lisic z 9 očkami pred šafarjem in Klaunom s S točkami. Ob ustanovitvi ŠD v Ajdovščini je mojstrski kandidat Mlinar Marijan odigral simutanko prot: 40 nasprotnikom. Mlinar je izgubil 0, remiziral 1 v ostalih oar-U'jaJi pa zmagal. Dvoboj v počastitev obletnice OP med Jugooetrolom (MLP) in Ministrstvom za socialno skrbstvo se je konča! 10:10. Na sindikalnem okrajnem prvenstvu t Dolnji Lendavi je med G moštvi zmagalo moštvo Okrajnega ljudskega odbora. Za njim so moštva OZKZ. Nafte itd. Prvak je nato premagal .prvaka soboškega okraja 5:1, Zatem Pa še zmagovalca ptujskega okraja »Aluminije iz Stališča 4 in pol : 1 in pol. Sindikalno šahovsko društvo v Lendavi šteje 131 članov, od katerih je nad 70 mladincev iz industrijskih in ostalih šol. Zanimanje za šali je izredno. — Društvo je bilo za _6voje lanskoletno delavnost nagrajeno in pohvaljeno od Šahovske zveze Sloveniije in Oblastnega šahovskega, odbora Maribor. Med 7. in 2S. majem bo v Subotici na Paliču turnir za prvenstvo Vojvodine, na katerega je vabljen tudi zastopnik Slovenije. Kolesarske dirke Železničarja Kolesarska sekcija ljubljanskega Železničarja je priredila pretekli četrtek klubske prvenstvene dirke, katerih se je udeležilo 40 tekmovalcev. Člani in mladinci so se pomerili na 100 km dolgi progi, člani - turisti na 46 km. mladinci . turisti, članice, članice -turistične skupine in mladinke pa na 22 .km dolgi progi. Dirkače je oviralo deževno in vetrovno vreme, kar se kaže tudi v rezultatih. Med nastopajočimi je treba omeniti mladinca Blažuna. ki kaže velike sposobnosti. Med člani je zrnaghl Perne v času 2:52.12 ure. med mladinci Blažun 2:52.13. med člani _ turisti Potecin 1:16.50. med mladinci - turisti Zano-škar 48:25 min., med članicami Jamnikova 37:50. med članicami (turistična skupina) Likerjeva 40:30. med mladinkami pa je bila najboljša Pahorjeva s časom 42:10 minute Prvenstvo Slovenije Kakor smo že poročali, bo jutri cestno kolesarsko prvenstvo Slovenije, katerega se bodo udeležili vsi naši vrhunski kolesarji. Teikmovalna proga je dolga 180 km in bo peljala iz Ljubljane v Kranjsko goro in nazaj. Start članov bo ob 8.. mladincev pa ob 8.30 pred Narodnim domom. Na tej progi se bodo za prvenstvo Slovenije pomerili tudi kolesarji ostalih kategorij, le da bodo člani - turisti prevozili 60, mladinci pa 50 km. Cilj bo pred Narodnim domom. Najboljši kolesarji bo. do privozili na čili okoli 13. ure. mladinci pa ob 11.15. Ostali dirkači, ki bodo startali ob 10.. bodo prispeli na cilj okoli 10.45. Mednarodne ocenjevalne dirke na Dunaju Pretekli četrtek ie bil na Dunaju prvi letošnji kolesarski kriterij Avstrije. ki se ga je udeležilo tudi 5 jugoslovanskih vozačev: Poredski. Osrečki. Solman. M. Bat in Bosek. Zmagal je Avstrijec Kellner z 38 točkami, pred Velo 28. Zitzwohlom 25 točk. Poredski ie zasedel četrto mesto z 18 točkami Bat je v začetku dobro vozil, pri 70. krogu Pa je zaradi okvare na kolesu odstopil. Osrečki, ki je v 81. krogu padel, ie nadaljeval dirko, vendar se ni uveljavil. Bosek je zaradi padca odstopil/od nadaljnjega tekmovanja. Konjske dirke v Krškem Jutri ob 14. bodo na stadionu Matije Gubca pomladanske konjske dirke, ki jih priredi klub za konjski šport Posavje v Krškem. Za ugodne železniške zveze bo preskrbljeno. Rezervirani bodo železniški vagoni, ki bodo ostali od dopoldanskega vlaka v 'Krškem in se zopet priključijo večernemu vlaku za Ljubljano in Zagreb. Za hrano in pijačo bo preskrbljeno. Jutri Rudar : Železničar Žreb je določil, da se bosta v II. kolu. za prvenstvo nacionalne lige v nogometu, pomerila v Ljubljani slovenska predstavnika trboveljski Rudar in Železničar iz Ljubljane. Nasprotnika. ki sta po moči precej izenačena, razpolagata z nekaterimi mlajšimi igralci, zaradi Cesar obeta srečanje lep športni užitek. Začetek tekme bo ob 16.30 na Stadionu ob Tyrsevi cesti. V prvenstveni predtekmi ob 13.30 se bodo pomerili mladinci Kladivarja in domačega Železničarja, ob 15. pa bosta za prvenstvo Slovenije igrala Odred II. in Nafta iz Dolnje Lendave. Majnikov veleslalom pod Grintovcem Smučarski klub »Jezersko« ponovno obvešča vsa smučarska društva, klube in sekcije, da bo v nedeljo 21 t. m. ob 9. pri Češki koči pod Grintovcem traaicionalni Majnikov veleslalom. — Prenočišče in hrana sta preskrbljena po režijskih cenah. Tekmovalci naj pnneso odeje in osebne izkaznice Prijave sprejema smučarski klub »jezer sko« do vključno 20. t m NOVICE ta zanimivosti s w^e§f& sveta Letošnja proizvodnja kavčuka. Na sestanku mednarodne študijske skupine za kavčuk je bilo določeno, da bo znašala letošnja proizvodnja naravnega kavčuka okrog 1,700.000 ton. Na konferenci so bili navzoči delegati glavnih proizvajalskih in potrošniških držav, opazovalci organizacije za kmetijstvo in prehrano OZN ter mednarodnega odbora za pospeševanje proizvodnje kavčuka. Studijska skupina, sodi, da bo Malaja pridelala okrog 700.000, Indonezija pa okrog 600.000 ton naravnega kavčuka. Za potrošnjo pričakujejo, da bodo v tem prednjačile ZDA, ki bodo porabile okrog 600 tisoč ton naravnega kavčuka, za njimi pride Velika Britanija s potrošnjo okrog 195.000 ton. Šostakovič zahteva boljše violine. Pet najvidnejših sovjetskih muzikov z Dimitrijem Šostakovičem na čelu je poslalo listu »Izvestija« dopis, v katerem opozarjajo na proizvodnjo koncertnih violin. V dopisu pišejo, da so v Rusiji vedno proizvajali odlične violine in da so znani sovjetski mojstri še vedno pri delu. Kljub temu pa so Tudi središčni del Ria de Janeira je prijazen in slikovit violine, ki jih proizvajajo, slabe. Sovjetski muziki opozarjajo oblasti, naj proizvodnji koncertnih violin posvetijo več pozornosti. 31«/o deklet v Birminghamu ni nikoli prebralo nobene knjige. Posebna anketna komisija je dve leti delala v angleškem industrijskem mestu Birminghamu, da bi ugotovila intelektualno stopnjo mladine. Uspehi te ankete so bili za Angleže presenetljivi, če že ne porazni. Samo 15o/0 zrelih deklet je izjavilo, da smatrajo zakon za nekaj potrebnega, 31o/o deklet pa ni nikoli prebralo nobene knjige. Prav tako so podatki pokazali, da štirje od desetih fantov niso nikoli prebrali eno samo knjigo. Pač pa hodi 450/0 deklet ki fantov več kot enkrat na teden v kino. 45»/o. mladeničev nad 16 let redno kadi. Dekle, ki ne kadi in ki ne hodi v kino, je »bela vrana«. Brezposelnost v Franciji. Od začetka letošnjega leta do konca aprila je v Franciji naraslo število brezposelnih delavcev za 35o/». Po uradnih statističnih podatkih je število brezposelnih, ki dobivajo podporo, naraslo od 46.000 na 62.000. Razen tega je še vedno 182.000 nerešenih prošenj za zaposlitev. Dejansko pa je število brezposelnih delavcev precej večje. V državi je približno 300.000 tako imenovanih delno zaposlenih delavcev, ki delajo manj kot 40 ur tedensko. Čeprav je položaj čedalje bolj resen, menijo uradni krogi, da ni kritičen, in navajajo, da pride v Franciji na 1000 zaposlenih ljudi 8 brezposelnih, v Veliki Britaniji na 1000 zaposlenih ljudi 15, v Belgiji 50, v ZDA 67, v Zahodni Nemčiji 71, v Italiji pa 76. Hitrostni rekord meteoroloških balonov. Univerza v New Yorku trdi, da je prekosila vse rekorde v hitrosti potovanja meteoroloških balonov. Po podatkih omenjene univerze je balon, ki so ga spustili v New Yorku, v dveh dneh prišel v Myrdal na Norveškem. Jutri prvenstvna tekma slovenske lige v košarki železničar II. (Lj.) : železničar (Mrb,) Začetek ob 11, ob 10 predtekma pionirjev Jutri začetek prvenstva Slovenije v kegljanju Jutri se prične I. del republiške kegljaške lige. Sodelujejo Papirničar (Vevče), lanskoletni republiški prvak, Železničar in Krim (Ljubljana', železničar in Polet (Maribor). Kladivar (Celje). Predilec (Litija) in Proletarec (Zagorje), ki si je priboril vstop v ligo na kvalifikacijskem tekmovanju. Tekme se prično ob 8 na kegljišču »Krima«, Čopova ulica, vhod iz pasaže Selenburgova-Wolfova. Drobne zanimivosti V zvezni ligi košarke ie Crvena zvzeda premagala ljubljansko Enotnost z rezultatom 60:32 (26:13). Nocoj se srečata ljubljanski Železničar in beograjski Železničar. Mladinsko kc^rka-iko moštvo ljubljanskega Železničarja je v Splitu v prijateljski tekmi premagalo nvladiuce Hajduka 19:9. V prvenstveni tekmi zvezne odbojkaške lige je Sarajevo premagalo Proleterja 3 1. Odbojkaši Veterinarskega tehnikuma iz Ljubljane so v prijateljski tekmj premagal*! Gradbeni tehnik um 3:0. Mednarodna federacija je zavrnila predlog odbora waterpoolo. da bi čas 15 minut, ki ga določajo nova water m vol o pravila, za polčas, skrajšali na 10 minut. Predlog je bil vložen z utemeljitvijo, da je 15minutni polčas preve* naporen. Kakor je znano, so bila pravila sprejeta septembra lani ter se po sklepu FINE ne smejo spremeniti do j. januar ja 1957. Angleška plavalna zveza je sklenila, da pošlje svoje trenerje na Japonsko, d» bodo proučili japonske metode treninga in plavanja. V Kragujevcu so začeli graditi nnv fiz^ulturni stadion, ki bo lahko sprejel nad 29.000 gledalcev, člani Ljudske fronte bodo prispevali h graditvi tega spornega objekta prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 29 milijonov dinarjev. Jutri v Mariboru prvenstvena nogometna tekma slovenske lige Branik : Kladivar Začetek ob 17 Z jadralnim letaion po Sloveniji V tekmovanju jadralnih letalcev iz vseh republik, so jadralci aeroklub »Milan Hudnik« v Ljubljani doseg: nove uspehe. Na dvosedežnem jadralnem letalu »Žerjav« sta Zvone Pelikan in Mitja Kunaver uspešno preletela iz Ljubljane v Divačo, v razdalji 60 ikm. Isti das je izvršil svoj drugi polet Marjan Sla novec na jadralnem letalu »Weihe« \ Slovensko Bistrico pri Mariboru