QIŽŽ!om /rfAHD syu4&ce Domovi m RIGM Ul— H O/Vi ??/ f.?«’-. %/i€R!CAN SŠM SP5RST JFORfe.jN m LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGN3AN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JULY 10, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV mmm preoleo se polet je letalo za gorivo, je Ugrabitelji letal ubiti nedeljo, 2. julija, je južno-Vietnamski študent, ki mu je 1la Ginjena štipendija na Wa-sningt°n univerzi v Seattlu, ® uŠal ugrabiti Pan American etal° i|n je zahteval, da Preusmeri v Hanoi. Ko v Saigonu pristalo___0______, ___, - , fa letalu ugrabitelja ustrelil ne-1 prizanesena. 1 npokojeni policist v civilu, ko a a Se na letalu ruvala ugrabi-6 j in pilot letala. Južno-viet-jramski študent je bil v Ameri-1 zelo aktiven v protivojnih de-^ons nacij ah, dasi je tukaj štu-gost na ameriške- stro- ^ sredo, 5. julija, je FBI na ... , , .. . , , blišču v San Franciscu ustrc-! :,s anom prece) llla Michaela tost in stalna nevarnost da pn- Limit. čisto od blizu na nje streljali in preklinjali: Crknite ...... Pre- tresljiv je tudi slučaj v Los Angelesu, kjer so na 4-letno dekletce, ki se je igralo na vrtu, iz mimo vozečega avtomobila “za šalo” streljali in jo ubili. V o-beh gornjih slučajih so krivce prijeli, a njim bo “kruta kazen Svetovna in domača poiitika Indija in Pakistan sta se sporazumela, da bosta vsak s svoje strani umaknila vojaštvo ob 800 milj dolgi meji. Po vojski v Bengaliji je med Indijo in Pa- Arzmanoff-a in! tra Alexieva, oba rojena v °-gariji. Ugrabitelja sta zahte-j3 a °dkupnino v gotovini in da r.^° s Potniki vred leti v Sibi-st^°' ^■° je na letalu prišlo do dva^an^a’ ^6 ^rzmano^ tanil de na mejnih sektorjih do vojakih spopadov. Upajo, da bo ta dogovor začetek za dokončno u-reditev glede spornega Kashmir] a. Južna in Severna Koreja sta j tudi že začeli razgovore med vi- ^ potnika in eden ie bil srnrt-i 4:5 T Pri isti letalski družbi i^T = 5 naslednji dan, 6. julija, nekdo! poci ^ Poskusa! ugrabiti letalo, j krat,ko u letal se je naj- ^grabljanji prej odločno pilotov. FBI vlado. V zadnji korej- uprla mednarodna ski vojski leta 1950 je izgubilo , življenje 2 milijona ljudi, od teh Pomoč žrtvam povodnji prihaja od vseh strani ALBANY, N.Y. — Zvezni Senat je odobril za pomoč področjem, prizadetim po obsežni povodnji, ki jo je povzročil tropski vihar Agnes, 200 milijonov dolarjev, še enkrat več, kot je predložila vlada. Pomoč v razni obliki prihaja v po nesreči prizadete kraje od vseh strani in v vseh oblikah. V vodstvu civilne obrambe tu, ki pomaga ponesrečenim predelom, pozivajo vse, ki žele pomagati, naj ne pošiljajo hrane, o-bleke in drugih življenjskih potrebščin, ker teh ni mogoče niti kam spraviti niti ni na razpolago možnosti za njihovo naglo delitev. Priporoča, darove v denarju, s katerim si žrtve nesreče lahko kupijo same to, kar najbolj potrebujejo. Odiocen nasi-op 54 246 Amerikancev. Dogovorili | konvencija v Miami Tri. Po odhodu Castra iz Moskve so objavili skupen komunike, po katerem je razvidno, da je Sovjetom res na tem, da bi se Severni in Južni Vietnam pobotala. Če bo to res doseženo, bo za Nixona to največji vojaški in zunanje-politični uspeh. Demokratska konvencija Danes se začne demokratska Beachu. Novi grobovi KONVENCIJA demokratov Lucio Glavicic Dne 30. junija je v starosti 37 Miami Beach v napetem pričakovanju. Mrzlični pr'edkon- venčni razgovori med delegati in političnimi veljaki. Ostro merjenje sil med frakcijami v demokratski stranki. Napovedujejo kombinacijo McGovern-Mu-skie. goJ, ™ lučaju kaze., sq se, ^ ikl0g]-a državi pre-| Ljudje imajo že itak polna uše- ^ Lidi oblastem končno le pre- .. .ec vsakdan j e ugrabljanje letal, nenai1 hsil kov. T« Jevanje in ogrožanje potni- hia za svetovno šahovsko t . prvenstvo t0 et0snje tekmovanje med sve-^gVnimi šahovskimi prvaki bi se-začelo v Reykjaviku v Is-'^'1'mertški šahovski prvak ha Fischer je z raznimi mu-vastl»ii zahtevami - tudi za cev'1? defarno nagrado — zavla-t^ktn Za^e^e^; turnirja. Ne ravno sprožilo siio in zadržanje Fischerja mrzlo vojno” med Ru- turn-11 ■^rnertko, kar je vodstvo Ko sPravilo v veliko zadre-dei Fischer je kmalu uvi- tfobira^ SVetovna Javnost ne 0-se b .a njeg°vega nastopa in svet -;iaVn0 °Pravičil- Tekma za Zao ?^n° Prvenstvo v šahu se bo 2acel> v torek, 11. julija. Zločinci zaščiteni R«?ed|ftrtu° ka™'.io, Pi n' Je’ aa ^udl naJhujse kaz-bitj 1S,0 vrnogM popolnoma iztre- korn 2h°^’nStVa’ 80 Pa 3 stra" kazni PreceJ omejile i.v. Parselno locitvi Vrh. morilce “kruto pobijanje. Po od- Prn+i / -novnega sodišča, da je k tiustavno kaZnpVa^. ’ strabu pred smrtno bje ni Ved' Povečano strelja-ttu ■ P°hijanje v zadnjem ted-Ve” y ako blizu te “pomilostit-skera h0Vn.ega so;iišča, da bi rilci ^ Ptogii sklepati, da so mo- ‘Veek.end’> bolj' brezskrbni- Za samo v r i Pred 4' ^ulijem ie skih f Ieve^andu po revolver-Ijudi 8 rellh moralo umreti 11 sko -j 0sebno pa je cleveland-So ron Vn°St razi'auril zločin, ko Pstrei-frski P°balini brez vzroka Proda! \ dVa mlada fanta, ki sta ko sta3'3 S^adoded- Ubili so ju, sPloh 'Pm Že dala denar in se žrtvi ”Ifta hranila. Ko sta bili Polntrtvi že na tleh, so še V remenski ^elno Peviht do 80 oblačno Najvišja z možnostjo temperatura sovražnimi vojaškimi akcijami in s sovražno propagando. Vzpostavili bosta stalno komunikacijsko zvezo “hot line”, da se pravočasno prepreči eventuelen oborožen konflikt. Med Nemčijo in Francijo so bili živahni razgovori glede bodočnosti E v rop e. Francoski predsednik Pompidou in nemški kancler Brandt sta nenadoma sklicala svoje najožje svetovalce. Potem je Pompidou odpotoval v Bonn in takoj po prihodu imel sestanek z Brandtom. Razgovori so bili v glavnem o problemih Skupnega evropskega trga in o evropskem valutnem dogovoru. V tej točki se nista mogla zediniti. Valutno vprašanje je sedaj za evropsko trgovanje kar kočljivo, ker sta angleški funt in ameriški dolar na evropskem denarnem trgu v težavah. Funt se je sicer v zadnjem času nekoliko opomogel, vrednost dolarja pa je še vedno ne-sigurna. Sklepajo, da je v zvezi z nemško-francoskimi razgovori odstopil nemški gospodarski in finančni minister Karl Schill, ki je bil ena najmočnejših oseb v Brandtov! vladi. Zaradi njegovega odstopa se je položaj Brandtove vlade še bolj poslabšal. Vietnam. — V četrtek, 6. julija, so časopisi na prvi strani objavili, da sta Peking in Moskva pritisnila na vlado Severnega Vietnama, da se naj čim prej konča vojskovanje v Vietnamu. Ta vest je prišla iz Londona,-vendar so pozneje diplomatski krogi v Londonu izrazili dvome, da bi Peking in Moskva istočasno enako pritiskala na Hanoi. Dejstvo pa je, odkar A-merikanci odločno in s povečano silo nastopajo s svojimi letalskimi silami in so za vsak slučaj skoncentrirali v tem delu Azije doslej naj večjo letalsko silo, da Kitajska in Sovjetska zveza nista izzivali k vojaški konfrontaciji z Ameriko. Južno-vietnamsko vojaštvo se je po prvih uspešnih ofenzivnih napadih Severnega Vietnama kar dobro opomoglo. Sedaj se tudi Južno-Vietnamci odločno in u-spešno borijo. Izgleda, da bodo Severno-vietnamce kmalu izrinili iz zasedene pokrajine Quang sa poročil o spornih odločitvah glede delegatov, zato ne bomo o tem podrobno razpravljali. Poverilni odbor demokratske konvencije je ndjprej McGovernu odpisal lepo število kalifornijskih delegatov, apelacijsko sodišče v Miami Beachu je odločitev poverilnega odbora razveljavilo in vse delegate vrnilo McGovernu. Vrhovno sodišče v Washingtonu je zopet razveljavilo odločitev apelacijskega sodišča in prepustilo odločanje o tem konvenčnemu odboru, se pravi, da je ostalo pri prvi odločitvi v škodo McGoverna. Predsedniški kandidati samozavestno napovedujejo vsak sebi zmago. Prišel je tudi George Wallace, ki pa se mu vidi, da je zaradi težke poškodbe izgubil na elanu in nastopu. Kljub temu je za njegovo zadržanje na konvenciji precejšnje zanimanje, dasi je težka telesna poškodba njegovo vlogo na konvenciji zelo zmanjšala. Prvi so prišli na konvencijo nepovabljeni delegati “ubogih”, hipijev in jipijev ter raznih skupin, ki so proti vsemu razen proti sebi. Razmestili so se po lepo urejenih parkih. Za njimi bo seveda moralo pospravljati mesto. V borbi in prerekanju za delegate pa so prišle na dan tudi zanimiva priznanja iz pretekle politike. Državni poslanec Louis Stokes, brat bivšega clevelandskega župana Carl Stokes-a, je 8 svojih delegatov obvezal za McGoverna. Clevelandski ‘Plain Dealer’ v tej zvezi poroča, da Carl Stokes brez pridržkov priznava, da mu je Humphrey leta 1967 preskrbel denar za volivno kampanjo, da ga je Humphrey po izvolitvi za župana poklical v Washington in mu, tam dal navodila, kje in kako bo dobil visoke podpore iz federalnih fondov. Humphrey je potem tudi poskrbel, da je denar bil Clevelandu nakazan. Približno enako vlogo je Humphrey tudi igral pri izvolitvi Richard Hatcher j a za župana v Gary, Ind. Zato nekateri smatrajo za nehvaležno potezo, da sedaj Louis Stokes podpira McGoverna proti Humphrey] u. Ta teden bo torej zelo živahen. let nenadoma umrl Lucic Glavicic, 1414 East 34 St., Cleveland,’ O. Tukaj ni imel sorodnikov. | Rojen je bil v Labinu, Jugosla-J vija, in je pred tremi leti prišel v ZDA. V Labinu zapušča mater Eddo (roj. Fable) Giavicic. Pokopan je bil v soboto, 8. julija, na Kalvarija pokopališču. Pogreb je imel v oskrbi Žele-tov pogrebni zavod, 6502 St. Clair. Anna M. Novosel V St. Vincent Charity Hospital je 1. juiija umrla Anna M. Novosel, stanujoča na 3969 Bushnell Rd., University Heights. Dočakala je 79 let. Rojena je bila na Hrvaškem in je prišla v Ameriko leta 1911. Bila je vdova po Nikolaju, ki je umrl leta 1930. Imela je 11 otrok: Nikolaj (umrl), Anna Novosel, Nikolaj (umrl), Rose Novosel, Mark Novosel, Mary Roth, Rev. Nicholas Novosel, ki je župnik v St. Mary v Mentor, Ohio, Katherine Horvatin, John Novosel Frances Joliet in Thomas Novosel. Imela je tudi 12 vnukov in vnukinj. Rajnka je bila članica društva sv. Nikolaja št. 47 HBZ Pokopana je bila 4. julija. Pogreb je imel v oskrbi Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Boulevard. K večnemu počitku so jo položili na pokopališču Vernih duš. George J. Zakel Dne 2. julija je na svojem domu nenadoma umrl George J. Zakel, 1619 East 47 St. Dočakal je 61 let. Rojen je bil v Clevelandu in zaposlen pri Fisher Fazio Food Stores. Zapušča ženo Mary (roj. Hreha). Bil je oče Jamesa in Johna in trikrat stari oce. Pogreb je imel v oskrbi Grdinov pogrebni zavod, E. 62 'St. Pokopan je bil 5. julija na St. Joseph Cemetery, Conneaut, Ohio. Josephine Magnani .. Dne 4. julija je v starosti 76 let nenadoma umrla Josephine Magnani, roj. Emma, stanujoča na 19871 Ormiston Ave. Rojena je bila v Clevelandu. Bila je vdova po Louisu, ki je umrl leta 1953. Bila je mati Edwarda in stara mati Shirley Birchak. Zapušča tudi dva pravnuka. Rajnka je bila sestra Lucy Franklin, Mary Marotta, Carmella Burgess in Peter Emma, ki so že umrli in Ernest Emma, Rose Cirigliano, Anthony Emma in Anna Rosselo. Pogreb je bil 8. julija iz cerkve' sv. Križa na Kalvarijo. Pogreb je imel v oskrbi Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. Frank V. Dedek V ponedeljek, 3. julija, je po dolgi in mučni bolezni na svojem domu umrl Frank V. Dedek, star 56 let. Stanoval je na 14108 Rockside Rd., Maple Hts., kjer stanuje zadnja leta tudi njegova družina. Pokojni je bil rojen v Clevelandu. Bil je strojnik pri Warner & Swasey Co. V drugi svetovni vojski je bil na Pacifiku in na Okinawi. Bil je član društva Slava št. 173 S.N.P.J. Zapušča ženo Mayorie, rojena Schilling, hčer Candace Wetzel in sina Franka ter vnuke. Zapušča tudi sestre Jennie Kammerer, Rose Sepetauc, Josephine Penko in May ter brata Edwarda. Pogreb je bil pod vodstvom Ferforlja pogrebnega zavoda v petek, 7. julija iz Holy Family cerkve na Eaqj; 131 Str. na Kalvarija pokopališče. (Dalje na 3. strani) Lakota v Afganistanu MIAMI BEACH, Fla. - Danes se bo začela v Miami Beachu konferenca demokratske stran-, ke. Vsi delegati so že prišli in! ----- se prijavljajo poverilnemu od-j Bo pol milijona ljudi je trpe-boru. Formirajo se tudi že sku-j ]o in delno Še trpi hudo la-pine v podporo svojim kandida-l koto. Več tisoč jih je potom za nominacijo. Konvencije! mrlo. demokratske in republikanske! _ , , , . ,. ! KABUL, Afg. — Afganistan stranke razkrijejo javnosti vse; ’ °. , v,.v , , - je država srednje velikosti z o- sknte politične tokove — pozi- J . .. ,........ koli 17 milijoni prebivalcev v o- tivne m negativne — ki im si- . srednji Aziji. Na jugu meji na Pakistan, na zahodu na Iran, na severu na Sovjetsko zvezo in na vzhodu na Kitajsko. Dolgo časa sta se v njem borila za vpliv Amerika in Rusija, pred drugo svetovno vojno pa Rusija in Britanija. Država je precej primitivna in' cer vsaka stranka skuša obvladati kot svojo notranjo zadevo, no konvenciji pa butnejo na dan v borbi za oblast v stranki in preko te v državni upravi. Primarne volitve so marsikateremu političnemu analistu popolnoma prekrižale napovedane rezultate. Pred začetkom pri-j se le počasi vključuje v moder-marnih volitev je bil Muskiemo dobo. Prometna sredstva so precej samozavesten, da bo preprosta m omejena. Železnic zmagal, Humphrey je bil zelo'm modernih cest skoraj ni. Zato agilen in se je premočno zana- je težava z redno oskroo prebila! na podporo starih prijate-'valstva s hrano in vsemi drugi-Ijev in črnih volivcev, McGo- mi potrebščinami, kadar nastopi verna in Wallace-a so smatrali, izredna stiska, da sta samo za zgago v demo- To se je zgodilo v letošnjem kratski stranki. In ravno ta dva letu v zgodnjih pomladnih mesta izšla kot najmočnejša tek- secih, ko je v nekaterih predelih meča kot voditelja skrajnih re- notranjosti na severu in severo- I Iz Clevelanda i in okolice i K molitvi— Članstvo društva sv. Marija Magdalena št. 162 K.S.K.J. je vabljeno za jutri, v torek, ob 2.30 popoldne, v Zeletov pogrebni zavod na 458 East 152 St. k skupni molitvi za umrlo članico Mary Sternad. Prijazen obisk— V petek, 30. junija, sta obiskala urad Ameriške Domovine in si ogledala tiskarno prijazna rojaka in zvesta naročnika našega lista g. Peter in ga. Marija Gerkman iz Athene, N.Y. Prišla sta na obisk k družini Luka Kuharja na 61. cesti. Lepo sta se zabavala v našem mestu in se zadovoljna vrnila domov. Hvala za obisk in še pridita! Seja— Klub slovenskih upokojencev za Waterloo okrožje bo imel sejo jutii, v torek, H. julija ob 2. un pop. v običajnih prostorih. Seja je zelo važna radi piknika ieueracije klubov, ki se vrši 9. avgusta m Waterloo klubov piK-nix. Po seji prigrizek. form v demokratski stranki in — v slučaju zmage — tudi v državni upravi. Wallace se po a-tentatu na njega še ni opomogel, zato bo njegov nastop na zahodu prišlo do obsežnega pomanjkanja hrane. Nekatere vesti trdijo, da je trpelo hudo stisko do pol milijona ljudi, nekaj tisoč naj bi jih od lakote tudi konvenciji bržčas bolj umerjen, pomrlo. Številke so negotove, kakor če bi bil zdrav in poln ^er oblasti skušajo stisko zmanj-telesne in duševne energije. ! sevati pred očmi svetovne jav- ! nosti, prizadeti pa jo pretirava- V Miami Beach je napovedano prišel tudi ohijski guverner John J. Gilligan, ki bo skušal pridobiti demokratske nerje za skupen jo. j ZDA so poslale v Afganistan . lani in predlanskim večje koli-guver-j £jne pšenice, da bi pomagale nastop, da se, prebivaistvu revnih ter po slabi ublažijo preostra nasprotovanja,^^ prizadetih predelov. Žal o-in tudi hitro resi vprašanje po- verilnic delegatov, kar je Vrhovno sodišče prepustilo konvenciji ,da sami med seboj uredijo notranje zadeve konvencije. Voditelji demokratske stranke se še ne morejo zediniti na vprašanju, ali je potrebna absolutna večina glasov konvenčnih delegatov, da se uredi sporno vprašanje kalifornijskih delegatov. Če bi namreč v tej sporni zadevi glasovalo samo 2,865 delegatov od 3,016, bi kalifornijski delegati bili diskvalificirani. blasti niso pokazale dovolj vneme in prizadevnosti, da bi dogovorjene programe izvedle in ljudem tako potrebni živež tudi! dale. Trdijo, da ga je precej po-j spravila korupcija, tisti, ki jim, je bil namenjen, pa so trpeli in! nekateri še vedno trpe lakoto, j Najhujše je bilo v letošnjem a-J prilu, sedaj trdijo, da je nekaj boljše, ker je na jugu države že čas žetve, vreme pa se je toliko izboljšalo, da so odprta pota tudi v težje dostopne kraje. Zadnje vesti CLEVELAND, O. — V nevihti včeraj popoldne so bili 4 ubiti in sicer dva od strele v Faincsville, Ohio in 2 zaradi pretrgane električne žice v Fairport, Ohio. SAIGON — Ameriške letalske sile so včeraj uničile eno naj-veejih popravijainic vojaških vozil na robu Hanoia in sestrelile 3 MlG2i letal, ki so jih poskušala prestreči. V soboto so ameriške letalske sile izvedle 280 napadov na Severni Vietnam. MIAMI BEACH — Ko je senator McGovern včeraj prišel na sestanek črnih delegatov, so ga ti izžvižgali z raznimi žaljivimi priimki. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je v sobota objavil največjo trgovsko transakcijo v zgodovini med obema deželama. Amerika bo prodala Rusiji za najmanj 750 milijov dolarjev pšenice, koruze in drugega zrna. ioskva in Umm hiša raz®šara??a, ko m jug« m feifo nobenega Jipora Pristaši McGoverna dokazujejo, da zadostuje samo navadna' večina, to je 1,433 glasov, da se odloči v tej zadevi, dočim nje-; govi nasprotniki vztrajajo na1 PARIZ, Fr. — Sovjetska zve-stališču, d^ mora po konvenčnih za je bila prepričana, da bo ve-pravilih odločati absolutna ve- lika spomladanska ofenziva Se-čina. Odločitev v tem vprašanju vernega Vietnama skozi Demili-je silno važna za McGoverna, | tarizirano cono in iz Kambodže ker ravno v tem v precejšnji | v Južni Vietnam sprožila obsež- meri zavisi njegova zmaga za nominacijo že pri prvem glasovanju, ali vsaj pri drugem. Politični voditelji se namreč dobro zavedajo slabosti političnih stremuhov, da je najbolj koristno voliti za zmagovalca. V Flamingo parku v Miami Beachu pa se je utaborila svojevrstna opozicija, ki je trenutno naj večja skrb vodstva konvencije in mestnih varnostnih organov, pa tudi največja nadloga za tamošnje prebivalce. Kmalu bomo videli in slišali začetek konvencije in hitro se bo pokazalo, koliko so bila dosedanja časopisna napovedovanja in sklepanja pravilna. ne upore domačinov, podpornikov komunizma. Tudi v Hanoiu so trdno računali na tak upor. Vlada Severnega Vietnama naj bi bila zagotavljala sovjetsko vodstvo, da bo do takega u-pora prišlo in vlada v Saigonu ne bo sposobna vzdržati, ko bo prišla med kladivo in nakovalo. Vse te napovedi so ostale le napovedi in so zato povzročile hudo nejevoljo tako v Hanoiu kot v Moskvi. Oboji mečejo krivdo in odgovornost na j u ž n o v ietnamsko provizorično revolucionarno vlado — Vietkong, ki je toliko govorila o svoji moči in na temelju te stalno zahtevala tudi novo Pas ob kitajski meji varen Pred napadi SAIGON, J. Viet. — Zaradi kitajskih pritožb se ameriška letala pri svojih napadih na Severni Vietnam strogo ogibljejo 25 milj širokega pasu vzdolž kitajske meje. Severni Vietnamci sc to opazili in začeli novi položaj izrabljati. V tem pasu gradijo skladišča in zbirajo material, ki prihaja nemoteno iz Kitajske. Dovoz preko Kitajske močno povečal, odkar so novietnamska pristanišča rana. Severni Vietnamci jo 'celo oljevod, po katerem naj bi iz Kitajske vzdolž severovzhodne železniške proge pritekalo olje. Amerikanci opazujejo to gradnjo in napovedujejo, da bodo oljevod napadli in uničili, kakor hitro bo zgrajen. koalicijsko vlado, v kateri bi ji moral pripadati glavni del in prevladujoči vpliv. Tako je razlagal razvoj zadnjih mesecev v Južnem Vietnamu in Hanoiu zastopnik Južnega Vietnama Nguyen Thien Dan pri razgovorih v Parizu sodelavcu čikaške Tribune. se je sever-mini-gradi- T /ln El iška Bommm •»1,VI t «/ » <- \ -V— MO ■V1.-I-- 6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec rie ve brez ciganke. In kaj pravi ciganka, oprostite, napovedovalka? Madame Jeane Dixon je ob novem letu napovedovala, da bo imel Muskie težave, da bo H. H. Humphrey odstopil in da bo “dark horse” senator William Ful-bright igral važno vlogo. Tudi drugi napovedovalci so imeli podobne vizije, vsi so si pa edini v tem, da bo Richard M. Nixon ponovno izvoljen za predsednika in McGoverna nobeden niti ne omeni. Anže NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO <^g^>83 No. 130 Monday, July~lbrr972 Konvencija demokratske stranke Primarne volitve so končane in z njimi prva stopnja postopka za izvolitev predsednik ZDA. Sedaj stojimo na pragu druge stopnje volivnega postopka, to sta konenciji obeh glavnih strank. Konvencija demokratske stranke se bo začela danes, 10. julija, v Miami Beach, Fla., republikanska pa mesec pozneje prav tam. Namen konvencije je izbrati strankinega kandidata za predsednika. Ker predsednik Nixon nima nobenega resnega nasprotnika, ne obeta konvencija republikanske stranke nobenih zanimivosti. Za kandidata demokratske stranke se še vedno potegujejo kar štirje znani politiki. Na konvencijo demokratske stranke bo prišlo iz vse Unije 3,016 delegatov (iz Ohia 153) in 1,897 namestnikov. Za izvolitev je potrebnih 1,509 glasov. Namestniki glasujejo samo, če delegati ne morejo biti navzoči. Kaj pa, če noben kandidat ne more dobiti potrebne večine? To se zgodi le redko. Dosedaj je bilo 35 demokratskih konvencij. Na 20 je bil kandidat izbran pri prvem glasovanju, na treh pri drugem, na eni pri tretjem in na dveh pri četrtem (R.D. Roosevelt 1932). Če tudi pri četrtem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, pravijo, da je zašla konvencija v slepo ulico. To se je zgodilo samo devetkrat. Leta 1860 je bil v Charlestonu, S.C., izvoljen kandidat šele pri 57., 1. 1924 pa šele pri 103. glasovanju. V takem slučaju je navadno izbran za kandidata kak malo znan politik “dark horse”. L. 1880 je bil na ta način izbran za kandidata James A. Garfield, 1. 1920 pa Warren G. Harding. Oba sta pri volitvah zmagala in postala predsednika. Delegacija kake države včasih glasuje pri prvem glasovanju za svojega guvernerja, senatorja ali kakega drugega “ljubljenega sina” svoje države, če se še ni odločila za kakega kandidata. Dwight D. Eisenhower, ki je bil dvakrat izbran za kandidata republikanske stranke, je bil nad potekom konvencije globoko razočaran, zato je za julijsko številko Reader’s Digest” 1966 napisal 8 predlogov, kako naj se konvencije do 1. 1968 reformirajo. Demokratje ga niso poslušali, zato so doživeli 1. 1988 v Chicagu polomijo. Nasprotniki Združenih držav (ne demokratske stranke) so porabili to priliko za začetek revolucije. Na tisti konvenciji so igrali časnikarji in fotografi žalostno vlogo. Bili so vnaprej obveščeni, kje bo “akcija”, da so sramoto lahko še gorko prenašali v svet. Demokrati so to plačali s porazom pri volitvah. Šele pod katastrofalnim vplivom polomije v Chicagu so demokratje sestavili nova pravila za svojo letošnjo konvencijo. Po novih pravilih bo smel vsak kandidat ali predlagatelj govoriti samo 15 minut. Demonstracije so prepovedane, če se pa vrše, se štejejo v čas kandidata, za katerega demonstrirajo. Sedeži državnih delegacij bodo določeni po žrebu in ne več po abecedi. Delegati so bili prej imenovani po strankinih krajevnih vodnikih, sedaj so izvoljeni pri primarnih volitvah. Odgovarjati morajo številu volivcev po spolu, starosti, rasi in letih. To pomeni, da je letos med delegati več žensk, več mladine, več zastopnikov narodnih manjšin. Po nepričakovanih uspehih, ki jih je dosegel McGovern pri primarnih volitvah, bi moral biti izbran za predsedniškega kandidata pri prvem glasovanju, v kar pa niti sam ne verjame. Z levičarskimi predlogi je pridobil mladino, odbil pa starejše volivce in vodstvo stranke, ki se boji, da ji bo jeseni prav tako škodoval, kakor je Goldwater republikancem pred 8 leti. McGovern je proti vojni v Vietnamu. za razorožiitev, za uzakonitev splavov, za prevažanje šolarjev, za pomilostitev vojnih ubežnikov, za prosto rabo marijuane itd. H. H. Humphrey ima največ skušnje glede vodstva dežele, a ga teži soodgovornost za vojno v Vietnamu, ker je bil podpredsednik ZDA, ko se je ta vojna v velikem obsegu začela. Edmund Muskie je v začetku vodil. On sam ni bil nikoli prepričan, da bi bil sposoben za predsednika in ne, da bi mogel biti izvoljen./Je prepošten za agitatorja (govore, ki so mu jih pisali drugi, je zavračal, če ni bil popolnoma gotov, da je vse res, kar so napisali). In kar je morda še važnejše: cn je katoličan in Slovan. Najbrž tudi George Wallace ne verjame, da bi bil kdaj prezident. Amerika še ni tako daleč, da bi potrebovala diktatorja. Še za podpredsednika ga noben kandidat noče. Njegovi uspehi so vendarle dokaz, da se ameriško javno mnenje polarizira; skrajna levica je rodila skrajno desnico. Torej, kdo bo izvoljen za demokratskega predsedniškega kandidata? V starem kraju so včasih rekli: Nič se * PRVA POLOVICA letošnjega prestopnega leta 1972 bo že za nami, ko bodo te vrstice prišle pred oči čitateljev AD. V teh dneh te prve polovice tega leta se je dogodilo marsikaj v našem chicaškem Babilonu, kakor tudi po vseh naših zveznih državah in po vsem svetu. Marsikaj tudi takega, kar se je nam zdelo prej neverjetno. Čas in z njim nastajajoče in razvijajoče razmere se pojavljajo, prihajajo druga za drugo, stopajo pred nas s svojimi zahtevami, pa če je to nam prav ali ne. Tako se vse to r> svojimi sitnostmi suče in vrti pred nami in okrog nas. Razumljivo je to med onimi, ki o tem nekaj mislijo in znajo računati o tem. Za one, ki ne znajo, je pa reka j kakor za vrabce, ki letajo d vrtov do vrtov in če ne najdejo v njih, kar bi radi, čivkajo protestno in zabavljajo, zakaj tako. To seveda lahko v naših demokratičnih in s v o b o dnih ZDA, kjer je dovoljeno “čivkati”, komur se ljubi, seveda dostojno in zmerno, kar pa tisti, ki “čivkajo”, vedno ne znajo. Zato toliko praznega čivkanja tu in tam vse naokrog. Čas pa hiti naprej, z njim zahteve za razne potrebščine, ki naraščajo od dneva do dneva. Danes sedimo še pri kolikor toliko obloženih mizah. Imamo razne ugodnosti, ki jih pred par leti še ni bilo, te so pa tudi po svojih lastnostih iz-črpljive in imajo svoje zahteve. Teh zahtev je več vrst, takih in takih. Zakaj in odkod vse to? Boljše, moderno življenje in zahteve po njem zahtevajo vse to. To pa izčrpava naravna sredstva, kot olje, plin, rudnine in še druge snovi. Zemlja jih ima. Yes, nove iznajdbe, ki so od tega odvisne, vedno množeče zahteve itd., imajo za vse to pojasnila in pa da vsaka količina takih naravnih ali drugih snovi in sil ima končno nekje le svoje meje in konce. Kakšne v tem? Prebivalstvo po mestih se množi. S tem se množe zahteve. Nove moderne opreme, kakor so to zdaj hladilniki (prej smo jim rekli ledenice), hladilniki zraka po stanovanjih, druge razne o-preme, ki jih je mnogo, vse o-bratujejo s pogonsko silo elektrike. Te se zdaj porabi v o-gromnih množinah. V takih količinah in merah, da se porabi tega preveč, da že pešajo naravne zaloge vsega tega, iz česar napredujoča veda in znanost to črpa in pridobiva za uporabe za boljše in prijetnejše življenje. O teh predvidevajočih sitnostih in težavah sta pred kratkim obširno razpravljala W. Hines in Thomas O’Toole. Prvi napoveduje, da bodo velika mesta imela to poletje kritične, sitne čase, ker obeta se za letošnje poletje huda vročina, ki bo morda še hujša, kakor je bila leta 1936. Skozi vso pomlad je bila huda suša, v poletju pa je sledila huda vročina. To je vplivalo, da se je porabilo silne količine vode, ki jo je bilo treba dobiti z dovajanjem na vse razne načine od blizu in daleč. Zato je bilo treba veliko energije, ki je gonila sesalne opreme, potrebno hladnost za vse, kar hlad potrebuje, da se ne uničuje, to so vse življenjske potrebščine in še drugo. Od tedaj pa navaja T. O’Toole, se je prebivalstvo pomnožilo za skoro 70%', to posebno po velikih mestih. Velike stavbe, dvi-galniki, druga oprema, kot v vsakem stanovanju po en ali več televizorjev, hladilnikov in drugo, pri čemer se uporablja e-lektrično energijo itd., zahteva silne količine tega. To v toliki meri, da sedanja proizvodnja postaja od leta do leta manjša, kakor pa so zahteve za uporabo. Če bo letos vročina povzročila višje zahteve, ne bo druge poti, kakor omejiti oddajanje elektrike in plina v mnogih krajih,, dnevno za noči pa gotove ure. Pri takih odredbah pa bi čutile najbolj nekatere industrije, ki obratujejo večinoma s temi e-nergičnimi silami. Brez elektrike bi se marsikaj ne vrtelo več. Ali pa omejeno, kakor bi že to dajali onim, ki jo potrebujejo za obrate in vse drugo. S počasnejšimi obrati v industrijah in drugod bi bili posebno prizadeti delavci, manj dela bi bilo in manj zaslužka. Upajmo, da do kaj takega ne pride — lahko pa tudi. Vsak čas, ima svoje sitnosti in težave. Te pa padajo na rame človeštva, v nekaterih krajih sveta tako, v drugih drugače. Izogniti se temu ne da. Le ena pot je odprta, s tistim vhodnim napisom, ki je bil objavljen Adamu ob odhodu v svet: V potu svojega obraza si boš služil svoj kruh... — ter koval svojo bodočnost. Tako je bilo in tako bo. In da je vedno tako, že kaj pride vmes. Tistega pravljičnega drevesa, pod katerim se da ležati in da pečeni golobje sami lete v usta, pa doslej še ni bilo. In kar jutri ga še tudi ne bo. * SLOVENSKO ŽIVLJENJE v okolici Sv. Štefana je še vedno živahno. Slovenska župnija in slovenska društva se lepo gibljejo in vozijo naprej, kolikor je to mogoče v teh časih. Župnija bo imela v septembru in oktobru važna jubilejna praznovanja. Obhajala bo 50-letni:co ali zlati jubilej slovenske farne šole, za katero je pred 50 leti dvignil navdušenost in zanimanje tedanji njen agilni župnik, pok. č. g. pater Kazimir Zakrajšek, jo pozidal in dal s tem župniji nov temelj za daljši obstanek župnije in naselbine. Na tisoče in tisoče slovenskih otrok je bilo vzgojenih v verskem, pa tudi v narodnem duhu, kolikor je to mogoče v mešanem življenju in okoliščinah, v katerih smo v tem novem svetu. To delo so zadnjih 50 let požrtvovalno nadaljevali in vodili slovenski frančiškani vsi, ki so tu pastiro-vali. Prav tako tudi častite slovenske sestre reda sv. Frančiška, ki so vodile šolo in tu učile. Vsem, duhovnikom in sestram gre v tem in pni tem. velika zahvala! Da se življenje okrog Sv. Štefana živahno giblje naprej, gre zahvala vsem sinovom in hčerkam, ki so se tu rodili, tu vzgojili, pa tudi vsem onim, ki jih je Božja Previdnost pripeljala v novejših časih med nas, da se z novim navdušenjem dela za čimdaljši obstoj župnije in slovenskega življenja med nami. Bog jih živi, navdušuj in pomagaj pri tem! — Prav te dni se odpravlja več skupin tudi tod od nas in o-kolice na obisk v staro domovi- no. Tam imajo še svoje starše, druge sorodnike in znance, med katerimi so se rodili, vzrastli, trpeli in spomini in srca jih vodijo na obisk in snidenja. Vsem srečno pot, vesela snidenja in prijetnih zabav med sorodniki in domačimi ter srečen povra-tak nazaj med nas! Mi vsi bomo vas v duhu spremljali in prosili Boga za vaš srečen povratek! Vsi lepo pozdravljeni in še enkrat srečno vam pot! R. -------o------ ML ladja Kregar diplomirala YOUNGSTOWN, O. - Na državni univerzi v Youngstownu je gdč. Marija Kregar dokončala študije v pedagogiki. Mariji je tekla zibelka v Girardu, predmestju Youngstowna. Tam je tudi obiskovala osnovno šolo pri domači župni cerkvi sv. Roze. Po dokončani osnovni šoli je nadaljevala svoje študije na gimnaziji (Uršuli ne High) v Youngstownu. Kakor v osnovni šoli tako tudi v gimnaziji je bila Marija vedno med najboljšimi študenti. Osnovna šola je nagradila njeno prizadevanje s štipendijo, v gimnaziji pa je bila sprejeta med častna društva kot na primer National Honor Society. Bila je tudi članica društva bodočih učiteljev Amerike, gimnazijskega pevskega zbora ter društva študentov latinščine. Gimnazijo je dokončala leta 1968 z odliko, zato ji je državna univerza v Youngstownu dala štipendije za univerzitetne študije v pedagogiki. Tudi na univerzi je bila vedno med najboljšimi in zato dobila mnogo priznanj. Na univerzi je pripadala k naslednjim društvom: Kappa Delta Pi — Education Honor Society, Phi Kappa Phi — National Honor Society, akademskemu društvu pedagogikov. Za svoje delo je bila Marija 17. junija 1972 nagrajena z diplomo B.S. in Education z odliko (sum-ma cum laude). Kljub temu, da ne živi v slovenski naselbini, kljub temu da ni obiskovala slovenske sobotne šole, Marija, kakor tudi njene tri sestre popolnoma obvladajo slovenščino. Vedno je z veseljem sodelovala pri slovenskih prireditvah v Girardu z recitacijami, petjem ali pa glasbo. Marijino prvo službeno mesto bo v mestni knjižnici v Girardu. Prevzela bo vodstvo mladinskega oddelka mestne knjižnice. Mariji čestitamo za njene izredne uspehe in ji želimo obilo sreče v njenem bodočem delu. Prijatelji ------o------ Slovo infadosfi In Mb M I L V/ A U K E E, Wis. - V splošnem nič ne vem, kdaj se je bila in kako se je začela, in kako je minila moja mladost. Vem samo to, da ob lepi pesmi in ob slovesu naj svetlejše in naj ljubše gledajo oči. Tega se dobro spominjam cib mojem prisilnem slovesu od matere in domovine v drugi svetovni vojni. Spominjam se tudi, kako svetlo so gledale oči, ko sem se poslavljal od taboriščnega življenja v Italiji in Nemčiji. In spominjam se, kako so moje oči v nekaki boječi negotovosti gledale ladjo in morje, poslavljajoč se od Evrope. Na večdnevnem potovanju proti Ameriki sem imel na pretek časa ,za premišljevanje o življenju, kakršnega sem doživljal v Evropi. Včasih mi je kanila v srce neka negotovost o novem življenju v Ameriki. Ker sem velik optimist, sem si dejal: Ne pozabi in spoštuj prošlost, živi v sedanjosti, za prihodnjost bo poskrbel Bog. In tako sem počasi odvijal odtenke prošlega življenja. Spoznal sem veliko ljudi, vrednih vsega spoštovanja, spoznal tudi lepo število ljudi, iz-vzemšd naših rojakov —, ki niso imeli ne srca ne duše, temveč le usta in denarnico. Spoznal sem, da je svet gledališki oder, na katerem so vloge zelo slabo razdeljene zaradi slabih režiserjev. Spoznal sem mnogo vrst ljudi raznih poklicev, ki so bili odločni in značajni in ne bi prodali svojega prepričanja niti za pehar cekinov. Spoznal pa sem tudi ljudi, ki so bili za časa miru na važnih in odgovornih položajih nedotakljivi in neusmiljeni do sočloveka. V času naše tragedije in bednega življenja v tujini so ti ljudje, da bi si pridobili košček boljšega življenja v taboriščih, klečeplazili okrog voditeljev, prodajali svoje prepričanje za ogorek cigarete — skratka: Bili so čisto navadne coklje v takratnem življenju. Zastonjkarstvo in izkoriščavanje bližnjega v bedi je zločin in nekulturno delo za vsakega človeka. * Življenje je dolga lekcija ponižnosti. Stoletja je slovenski narod ponižno hlapčeval tujim gospodarjem. Zato mi čuda, da je humor med Slovenci zelo redka stvar. Vsak dovtip ali smeš-nica je za nas žaljiva. S humorjem so nam prodajali sovraštvo, grenko dvorezno zagrizenost in nevoščljivost. Rad bi se večkrat smejal, toda smeh mi vedno zastane v grlu v strahu, da ne bi užalil sobesednika-rojaka. Trdijo, da sta humor in smeh za nas strup in žalitev za človeka. Zato sem se velikokrat nasmejal humorju drugih narodov, ki so se šalili in smejali dovtipom v veselju, pa tudi v bedi in lakoti. Smeh je sonce življenja! * Vedel sem, da je naša domovina neizmerno lepa, prepričan sem bil, da je svet velik in tudi neizmerno lep. Vedel sem, da je v domovini slovenska prst zelo rodovitna, dišeča in dobra ter ne pozna sovraštva. To zemljo ne bi mogel nikdar izdati. Toda nekateri takratni bratje po krvi so mi zaradi političnega fanatizma radi nevednosti in zlobe večkrat postavili preko lepe ceste mojega življenja ranljivi plot in moral sem nenehno skakati čezenj, vse dotlej, ko sem preskočil Oceansko morje iz Evrope v Ameriko. Takrat sem dal slovo za vedno, dobro vedoč, da me bodo nekateri prijatelji še par tednov omenjali in kritizirali — nato pa pozabili, kakor pozabijo sorodniki na mrtveca, kadar prespijo sedmino. * Ob priliki kakršnegakoli slovesa listamo po zapiskih ali po spominih ter uvidimo, da smo ali nismo živeli. Živijo samo plemeniti ljudje, kajti plemeniti človek se varuje trojega v življenju: V mladih letih, ko sta kri in strast še neustaljena, se varuje čutnosti; ko doseže možatost, se varuje izzivalnosti; v starosti, ko življenjske sile slabe, pa naj se varuje skoposti. Pa še drugič kaj. L. G. ------o------ Dolgo potovanje DETROIT, Mich. — Avto, ki bi vozil s povprečno brzino 30 milj na uro, bi potreboval preko 11 let, da bi prevozil preko 3,012,520 milj podeželskih cest v ZDA. Henček Burkat in njegovi fantje CHICAGO, m. - Med najbu, ramentni alpski ritem inS mentalnega kvinteta s pik3 1 menjali s diatonično darrn°^ ko, se začenja v slovenski na^° no-zabavni glasbi novo P°= je, ki ga Slovenci radi po dom^ če imenujejo obdobje frajtona ce in “švunkarjev”. Henčkov ansambel se je PrV^_ predstavil v takrat zelo Pr^p0. Ijeni javni radijski oddaji kaži, kaj znaš!”, katera je s^° e budila n a s t a n ek preneka e^ glasbene skupine, ki še d3)) goji slovensko narodno mu Uspeh, ki so ga Henčkov! f311 je dosegli na tej oddaji, T111^ kmalu omogočil snemanj6 ljubljanskem radiju, PrV^n3Snljj pred televizijskimi kam6r ^ še v istem letu pa so posne di prvo samostojno gram sko ploščo z naslovom ■ moje, zakaj žaluješ?” -j. Nedolgo za tem se začn6 ^ ^ hova pot nezadržano dvLa^ Henčkove skladbe so se ^ na domala vseh jugoslovan5 radijskih postajah, začele s°^0. turneje, prihajala so pism3 ževalcev in priljubljenost za takratne pojme, nenava ansambla je bila vsak dan Čeprav je bil nenaden Pr°^ iz anonimnosti bliskovit m ^ mala nepričakovan, pa HeI1v ni zaspal na lovorikah. priz3' devno je iskal novih ^zra2jjj poti, spletal nove viže ter in še enkrat vadil... . aI1- Trud, ki so ga vsi samla družno vlagali v ^ . g, ni bil zaman. Da so °drestl^0p prespanih noči, napornih gotrajnih turnej dobro P°P ne, najbolj zgovorno kaže P larnost njihovih skladb na ju (doslej so jih posneli že kot 200) plošče, po katerih ^ bitelji dobre domače glas'06 žejo vedno radi, samostojh6 levizijske oddaje in pod0*31)0^. Pred časom se je Henče ^ pričakovano, brez pojasni)3’ ^ nekaj mesecev tiho umakni, kjo, da so privrženci njeŽ igranja že ugibali, da ni ^ j kar sredi najboljših dni za “staro ljubezen” in obesil moniko na klin. Toda muzikant brez mh ^ je kot posušena veja. Ansam1 ed' se je nedavno tega znova P stavil javnosti. Instrumen ^ in vokalno okrepljen, km tem pa je izšla tudi osma ^ kova plošča “Stari meh”, izpopolnil instrumentalno 1 ^ bo, je vključil v ansamb6^ klarinet, sozvočje obeh stov pa je obogatil z modnim SOm- hla °d' Zdajšnja podoba ansam pira Henčku in njegovim P^a teljem nove možnosti, da^ ^jj glasbena hotenja izrazijo se domiselno in izvirno,. arr Instrumentalna zasedb3 sambla: Harmonika — Burkat (vodja ansambla) > ra — Bogdan Čater; bas (Dalje na 3. strani) teaammmt tmn»tmm«m»»nwt»nntutmmttt»n»n«nnnnmnnt:fflmtmm p- S. FINŽGAR: Življenje in smrt Mohorjeve knjige Seveda ga je vozil in tudi °vozil. Se je gibal danes, mo-ram reči.” _ No,’ pravi župan, ‘ali ga b0??°Pr°stil vojaščine ali ga ne ‘Nad bi ga, pa kako?’ Prošnjo delaj,’ mi pravi.’ Prošnjo,” povzame Liza z Velikim zanimanjem. Prošnjo, seveda, če bi jo znal.’ Pi je ne znaš. Zato pa stopi ,arn' Morda ti jo gospod nare-e‘ Pa hitro! Nabor je pred Urrni.’ Tako mi je rekel župan ln Pognal voliča. Zato se pomeniva, Liza, kako 1 do gospoda. Ne hodim rad, aJ veš. Morda bi šla ti?” i šla. Toda ti si oče, ne jaz. ^ bi gospod rekli?” r 0ln rnoral pa sam. Ali ne-° no je> da bi kar s prošnjo a el v župnišče. Ko bi nesel 2a maše?” “° vernih dušah si dal. Ni treba.” Ni treba! Seveda ni treba m ^U®ve’ Nar je prav, smo dali plačali. Ampak sedaj gre za anta in zame.” Pa pojdi brez maš in darov in povej ter reci: akole je, gospod! Ko bi mi Pomagali; Pomisli: Grmov je zaprt, tisti, ki je zamudil 2,a]o, Nor je bil v Ameriki. Iz ga je dvignila prošnja, j j° je pisal, če ne gospod Grm ni nosil za ma- '«?e^a ^ Pravil!” n k ^ PraviP Oznanjene ni bilo 10bene, to vem natanko.” ^ ahko Grmu, ker je bil tri-v ognju na Laškem. Zna p^Ni; kje sem se pa jaz učil? 1 tebi, kadar za prazen nič ri1^ kuhaš!” ke ^'0^ernu Pa hodiš potemta-mod rnen^ P0 svete? Le sam tPf.rub dedec! Fant odvrne meni nič.” V buda vtaknila burkle ftjuec Poravnala polena k og- in ^Urja'’' je zagodrnjal Andrec ^jep1686* seNiro v hišo. Nejevo-stei- °brisal ob zaplato na tob^pU’ sebe^ k peči in tlačil ‘ v P^P°> da bi si bil skoraj Palec izpahnil. Vr« - 1 Pa še dobro prižgal, ko je popila Liza. veš kaj?” Naj?” be i, 'T0b0rja se zapiši, če si “drugače do gospoda.” tisto?” °h0rja’ meniš? Kako ie ded^ak° Nsto? Dremljete Slišni1 na koru. Ali nisi aal oznanila?” je t^em’ ne vem pa, kako draga (ica stvar.” dobi Ve ^roni boš dal in ob letu .r10 še^ knjig.” fam Ve kroni ~ !!!f Urežemo.” tori to ni nič, če podu e~. ^Utri se naPravi h gos-Moho • °Vei’ ba se zapišeš v bapeD a’ P0^61*1 boš že kako ta.” ^al na Prošnjo in na fan- *• r • in čel3’ modro si jo uganila! pred lvne uščipnil z besedo iala if6^0’ bi je ne bila iztuh- Se °r si i°- Poznam te. Če Či, ,^a ^č gladko in po sre- futo ^ tako marogasto btodi v °r 30 sedai Pri fari v Zares.” ^b ont, ^ uPria komolce v boke cr^dšia pred °gniišče- Trta v VeCer ie priPel Andrec je čsk :nraku Pred hišo. Liza ga “Mofa.na pragu- lavnik -Z1V1 dan’ Andrej ač, de-ijudj! ^p’ pa Poješ! Pomisli na Vatel” ri Vseh °Nnih zijajo sienah ”Z^a^°‘ ^af° 80 °kna v Andrec je rahlo zavrisnil v vas. “Moj živi dan, na korito med ženske si ne bom upala jutri, tak si!” Prijela ga je za rokav, potegnila v vežo in zarinila vrata. “Si opravil ali nisi?” “Kdaj pa še nisem, če sem se lotil? Na, tukaj — kakor sem ti rekel.” Andrec je položil na mizo. Liza je hitro prižgala luč in razmetala papir. Lice ji je žarelo, ko je hrestljala lepa ruta med raskavimi prsti. “No, ali ni?” je nategnil Andrec. “Je. Samo preočitna bo zame.” “Staro kobilo nov komat pomladi, ne veš tega?” “Konja tudi. Kaj mi boš očital leta! Povej rajši, kako si opravil.” “Liza, povem ti, da .so gospod Janez tak mož, da mi bo še na smrtni postelji žal za tisti dve kroni.” “Zakaj?” “Zato, ker bi jih ne bilo potreba. Tako sva se ljubeznivo pomenila kakor s tabo, Liza, dokler sem bil jaz fant, ti pa dekle. Brez potrebe sem se zapisal v Mohorja! Pa vendar. Naj bo! Mož je bil vesel in je rekel: Vi ne znate brati. Zato pa bosta brala Micka in Franček.” “In prošnja?” “Narejena! Jutri jo fant ponese do župana. Liza, ko bi ti slišala, kako pisanje je to! Jaz sem slišal, zakaj gospod so mi prebrali, če dobi to reč cesar v roke, Bog ve, da se razjoka. Še jaz sem se trikrat useknil med branjem.” “Škoda, da ne znamo brati. Prav je, prav, da hodita mala dva v šolo. In prav je, da si se zapisal; šest knjig — šest let bo branja dovolj.” “Za sto let bo branja, verjemi! Da bosta naša mala dva brala? Nikoli! Bukev nikoli, trta rodi trto, hruške nikdar. Velikega poglej! Ali ni hodil v šolo? In kaj zna? Škoda za čevlje in hlače, ki jih je razdejal v šoli.” “Ker ga nisi priganjal. Doma je treba prijeti za knjigo, sicer ni nič. Saj veš, da otrok spotoma pozabi, kar je slišal. Micka bo brala, povem ti, da bo!” Andrec je nagnil glavo na mizo in zamrmral v odgovor: “Brala bo — bo — borovnice.” “To je torej tista zgodba,” je rekla Mohorjeva knjiga ob nogah župnika Janeza, “ki je povzročila, da so v Celovcu zapisali meni pot v pozabljeni Zalaz.” III MOHORJEVE KNJIGE ŽALOSTNA POT V ZALAZ Tiščale smo se na gosto, je nadaljevala knjiga svojo povest, ko smo se napotile iz Celovca v širni svet. Kramljale smo na železnici, kakor je navada popotnikom in zato tudi pravica popotnic. Na vseh postajah so izstopale cele trume tovarišic. Nazadnje nas je ostala prav drobna gručica, da nas je bilo skoraj strah; še tesneje smo se stisnile in pomenkovale, kako se v kratkem ločimo in se bržkone ne vidimo nikdar več. Povedala je vsaka, kam gre služit. Večina jih je bila udinjanih pri starih, dobrih gospodarjih. Vedele so, da jih bodo sprejeli z veseljem, da jim odkažejo čedno stanovanje v omari ali na snažni polici. Veselile so se zimskih večerov, ko bodo razgrnjene na mizi pripovedovale in učile. Naokrog bodo pa sedeli radovedni in ukaželjni ljudje ter poslušali in uživali. HENČEK BURKAT IN NJEGOVI FANTJE (Nadaljevanje s 2. strani) dislav Vidrih; klarinet — Viki Muženič. Pevci: Prvi tenor — Jože Križaj; drugi tenor — Tomaž Brank; bas — Dušan Križaj. Ansambel je doslej posnel 8 gromofonskih plošč (Dekle moje, zakaj žaluješ; Sončna Dolenjska; Na travniku; Četrtkov večer; Sredi velikega oltarja; Janez, na tvoje zdravje; Kadar jaz na planince grem; Stari meh), 14 samostojnih televizijskih oddaj, v radijskem arhivu pa ima posnetke okoli 200 skladb. Gostuje po vsej Jugoslaviji, nastopa pa tudi v inozemstvu. Vse skladbe je skomponi-ral vodja ansambla Henček Burkat sam, besedila pa so delo znanega slovenskega pisca tekstov, Marjana Stareta. Henček Burkat in njegov ansambel se pripravljajo na obisk ZDA. Pokroviteljstvo nad tem obiskom in njegovo pripravo je prevzel Slovenski radijski klub v Chicagu. T. M. *:■ d Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) Ernestina Perse Dne 6. julija je v St. Vincent Charity Hospital v starosti 83 let umrla Ernestina Perse, rojena Grabner. Bila je vdova po pokojnem Antonu in mati Mamie Marin in Ernestine Jevec, tašča Leo Jevec-a in pokojnega Stanley Marin, stara mati Roberta Jevec in Betty Lee Gorgon, prastara mati Lee Ann in Robbie Gorgon. Stanovala je na 1160 Norwood Road. Rojena je bila v Mirni na Dolenjskem ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 in je prišla v Ameriko leta 1909. oskrbi Grdinov pogrebni zavod tem ko so se jim zaprla Ijub-Bila je članica Slovenske Žen- na Lake Shore Boulevard. : Ijanska vrata, vpisali na medi-ske Zveze št. 25, Oltarnega dru- John Urban cinsko fakulteto v Gradcu, štva pri sv. Vidu in Roženven- j John Urban, 19501 Montery NE DA SE UGNATI ra mati, pa še vedno nastopa v nih krajih sveta. Marlene Dietrich je že davno sta-zabavnih programih na raz- skega društva ter Marijine Le-|Ave., se je 3. julija zgrudil med gije. Pogreb je danes, 10. julija,! svojim delom na gasolinski po-iz Zakrajškovega pogrebnega1 staji na East 74 Str. Takoj so zavoda, 6016 St. Clair Ave., ob'ga prepeljali v Mt. Sinai bolniš-j 10. uri v cerkev sv. Vida. Poko- nice, a je že med pana bo na Kalvariji. Mary Hočevar Dne 3. julija je v starosti 62 let umrla Mary Hočevar, 1009 E. 66 Place. Zapušča moža Ru-dolpha, sina George-a in Ernest Danko ter 5 vnukov. Bila je sestra John-a in Petra Huber in rajnkega Nicholas iz Youngstown, Ohio. Bila je članica Materinskega kluba pri sv. Vidu. Rojena je bila v Bukarešti, Romunija in je prišla v Ameriko leta 1912. Pogreb je bil 6. julija iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair, v cerkev sv. Vida, od tam na Kalvarija pokopališče. Matilda Hugber V petek, 7. julija, je umrla Matilda Hugber, roj. Malen, v Phoenix, Arizona. Prej je živela v Clevelandu. Zapušča sina Harry, enega vnuka in brata Fred Malen v Floridi. Pogrebna sv. maša je bila v St. Agnes cerkvi v Phoenix, Arizona, truplo so potem prepeljali v Cleveland. Sorodniki, prijatelji in znanci jo bodo lahko prišli pokropit v sredo v Zeletoy pogrebni zavod, 6502 St. Clair. Pogrebni obredi bodo istotam v četrtek ob 10. uri predpoldne. Pokopana bo v družinski grobnici na Kalvarija pokopališču. Mary Sternad V nedeljo, 9. julija, je v starosti 66 let umrla Mary Sternad, roj. Jarc, 1851 Beverly Hills Drive, Euclid, Ohio. Bila je dolgo časa bolna. Rojena je bila v Clevelandu. Zapušča moža Josepha, sina Ralpha, bila je stara mati Dennisu in Ral-phu, Jr., sestra.,Antona in Franka, Josepha J., Johna, Frances Srpan in Angele Stupica. Rajnka je bila hčerka Antona in Gertrude (roj. Muster) Jarc, oba že umrla. Bila je članica društva Marija Magdalena št. 162 K.S.K.J. Prijatelji jo lahko pridejo pokropit v Zeletov pogrebni zavod, 458 East 152 Str., v ponedeljek od 7 do 9 in v torek od 2. do 5. ure in zvečer od 7. do 9. ure. Pogreb bo v sredo ob 8.15 iz pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete, kjer bo sv. maša ob 9. uri. Pokopana bo na pokopališču Vernih duš, Chardon, Ohio. John Rus V Euclid General Hospital je 3. julija umrl v starosti 83 let John Rus. Rojen je bil v Sloveniji, v Ameriko je prišel leta 1910. Bil je vdovec in oče John-a, Rudolph-a in Mrs. Josephine LaBant. Zapušča tudi 11 vnukov in 6 pravnukov in pravnukinj. Imel je tudi brata Frances in Joseph Rus, oba že umrla in sestri Mary Rus in Mrs. Rose Sterling v Floridi. Pogreb je bil iz cerkve sv. Vida v torek, 6. julija. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Pokopan je na Kalvariji. Pogreb je imel v PO OČETOVIH STOPINJAH — Geraldine Chaplin hodi uspešno po očetovih stopinjah. Zdaj nastopa v eni glavnih vlog filma “Nedolžni gledalci", ki ga snemajo v Londonu na Angleškem. Rojen je bil v Sao Paolo, Brazilija, v Ameriko je prišel leta 1905. Zapušča ženo Mary, roj. Zakrajšek. Bil je oče Florence Lendway in stari oče Nancy Clark in Roberta Orban ter štirikrat prastari oče. Imel je tudi brata Frances Selan in sestro Johanno Petkovšek, ki je že umrla. Pogreb je imel v oskrbi Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. Pokopan je bil 7. julija na Holy Cross pokopališču. Valentine Peck Dne 4. julija je v starosti 87 let v Western Reserve Nursing Home umrl Valentine Feck, 21860 Ivan Ave. Rojen je bil v Ljubljani, v Ameriko je prišel leta 1905. Zaposlen je bil v Euclid Foundry Co. Zapušča ženo Caroline, roj. Orish. Bil je oče Caroline Jackson, William Peck in Ethel Krall. Imel je tudi 12 vnukov in vnukinj in enega pravnuka. Bil je brat pokojnega John Pečka, član je bil društva Makabejcev št. 1288 in “Baraga Court of Catholic Order of Foresters. Pogreb je bil 7. julija iz cerkve sv. Kristine na pokopališče Vernih duš. Pogreb je imel v oskrbi Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. Anton Barberic V nedeljo, 9. julija, je v starosti 86 let umrl v Woman’s Hospital Anton Barberic, 16202 Arcade Ave. Bil je vdovec, njega žena Jennie, rojena Smrdel, je umrla leta 1970. Bil je oče Diane D’Avirro, Newport Beach, Calif., stari oče in prastari oče. Rojen je bil v Jugoslaviji. Do, svoje upokojitve je bil zaposlen pri Browning Crane Co. Prijatelji se bodo lahko poslovili nocoj, ponedeljek, v Zelotovem pogrebnem zavodu na 458 East 152 Str., od 5. do 9. ure zvečer. Pogreb bo v torek ob 1.30 popoldne. Pokopan bo na Highland Park pokopališču. Anna Erste V Euclid Manor Nursing Home na East 49 Str., je v starosti 80 let umrla Anna Erste, rojena Pintar. Bila je vdova. Njen prvi mož Anton Gabrenya je umrl leta 1947, njen drugi mož Anton Erste je umrl leta 1951. Bila je mati Tony Gagre-nya, Mrs. Steve (Dorothy) Pun-chak v Fort Lauderdale, Florida, stara mati Patricie Gabrenya, sestra Josephine Levstik in Zore Saddler (California), Josepha Pintar (umri). Rojena je bila v Cerknici in je prišla v Ameriko leta 1911. Bila je članica društva št. 442 S.N.P.J. Pogreb je imel v oskrbi Zeletov pogrebni zavod na 458 East 152 Str. Pokopana je na Highland pokopališču. Nov hotel pri Portorožu V Sv. Luciji pri Portorožu so odprli nov hotel “Metropol”, ki , , je eden naših najlepših hotelov, p oij o u™r •, prireditvene prostore bodo do- končali do začetka glavne sezone, poslopje z več dvoranami pa bo nared do jeseni. Novi hotel ima 430 ležišč A kategorije. V sedmih nadstropjih je okoli 16,000 kvadratnih metrov uporabne površine. Hotel ima pokrit bazen, pet različnih aperitiv-barov, dve savni, prostor za blatne kopeli, kozmetični salon ipd. Vsi prostori imajo vgrajene klimatske naprave. Nobene poklicne šole v Postojni Postojnčani se sprašujejo, kako to, da ima Postojna samo eno šolo, ki je resnično postojnska — gimnazijo. Gozdarska tehnična šola je ustanova bolj republiškega značaja in se vanjo vpišejo letno dva ali trije domači fantje. Na vsem prostranem področju občin Postojna, Cerknica, Ilirska Bistrica, Sežana in Ajdovščina ne najdemo nobene poklicne šole. Omenjene občine imajo skupaj 90,000 prebivalcev z 8,900 učenci v osnovnih šolah. MALI OGLASI Wanted Roll top desk or any old desk. Also brass bed any condition. Private. Call 943-4915. ______________ -(130) Richmond Hts. — Chardon Rd. Lastnik prodaja zidan bungalov, 3 spalnice, ena obložena, dnevna soba s kaminom, jedilnica, predeljena klet s kaminom, kuhinja z obedovalnico, 1 in pol kopalnice, dvojna garaža, 1 in pol akra. Kličite 481-6809 ali 531-4434. -(130) V najem Oddajo se 3 neopremljene sobe in kopalnica, i ali 2 osebama na E. 71 St. blizu St. Clair j a. Garaža po želji. Pokličite 361-0989 po 5. uri. (130) Hiša naprodaj Lastnik prodaja kolonialno hišo s 3 spalnicami. $23,500. 19511 Kildeer Ave. tel. 531-2554 (131) Vesfi iz Slovenije Prof. dr. Ježe Rant umrl V Ljubljani je dne 24. junija 1972 umrl prof. dr. Jože Rant, prvi predstojnik Stomatološke klinike kliničnih bolnic v Ljubljani, pionir slovenske stomatologije in čeljustne kirurgije in sodobnega zobozdrastva. Pogreb je bil 27. junija 1972 iz Jožefove mrliške vežice na Žalah. Dvojica dobi delo Mož in žena za čiščenje in oskrbniška opravila v W7illo-wick, O. Morata imeti skušnjo in transportacijo. Kličite 951-3300 (133) Parcele naprodaj 1 do 3 lepe pogozdene parcele (lota), po aker velike, so ugodno naprodaj. Privatno. Za pojasnila kličite 943-4915. _____________-(130) Kupim hišo Kupim enodružinsko 7-sobno hišo z aluminijasto oblogo, od E. 60 do E. 71 St. Kličite 432-0176 -(134) V Gradec namesto v Ljubljano Gb načrtovanju srednjeročhe-j ga razvoja zdravstvene mreže vi Pomurju, ki je povezan s ka- House for sale Richmond Heights, Chardon Road, by owner. Brick bungalow, divided basement with fireplace, living room with fireplace, dining room, 3 bedrooms, one paneled, kitchen with eating area, IVz baths, two-car garage, IV2 acres. Call 481-6809 or 531-4434 V najem Sedem-sobna hiša na 6404 drovskim vprašanjem, so se sre- j Orton Ct. Ključ pri sosedih, čali z nemogočim nesmislom.; Kličite 382-5824 -(132) PrptsFs Pharmacy Za vpis na ljubljansko medicinsko fakulteto so nemogoči pogoji- Tako se v zadnjih petih letih1 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA ni vpisal noben kandidat iz Po-! RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO I 7 a "P1 murja na fakulteto. Znano je> AID j-qr AGED PRESCRIPTIONS da so se številni Pomurci, po- gt. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 s ^ fri IVAN PREGELJ: Magister Anton ZGODOVINSKI ROMAN “Pisal mu bom!” je zaključil s solznimi očmi. O, saj me otroško verno roti za pisma!” “Nisi sam,” je dejal tedaj vikar, “dejal sem, da smt> še trije, ki čujemo nad njim. Trije, poznaš nas. Vigilamus — čujemo!” “Hvala!” je dahnil magister. Vikar se je dvignil, stopil k njemu in ga obrnil, da je mogel videti na razpelo, ki je bilo na steni. “Anton,” je dejal, “tega-le poglej! O njegovi Penelopi sem ti prej govoril, o Penelopi, ki je edina zvesta do konca. Snubci, krivoverci, jo pestijo. Čaka te! Ali meniš zdaj, ko sva Skalčeve sirote žalost spremislila, da ti je še Polona na poti?” “Smili se mi,” je odgovoril magister žalostno. “Če misliš, da je še na poti,” je žrastel vikar, “sem te vprašal.” , “Ni več,” je vzdihnil magister in se trudno oddehnil. “Ni več!” je odleglo vikarju. Sklenil je nekam igrivo zanosno roke, pogledal kvišku in se zahvalil: “Slava Bogu Očetu in Sinu in svetemu Duhu.” Magister je odgovoril vdano, “Sosedovega poba mi pošljite,” je velel tedaj vikar in stopil v svojo sobo. Pol ure pozneje je že jahal mlad Kraševec z vikarjevim poveljem proti Tomaju. Nosil je vest, ki je sam ni umel in jo je zato moral vso pot na pamet ponavljati, da je ne bi pozabil: “čuješ, žerjav, vigilo!” je ponavljal po vikarjevi navedbi. “To noč lovi, Luka, če hočeš svojega lisjaka zajeti. Kurnik v gradu ovohuje, lej! Pa nikjer nikamor drugod ne goni kot v solnce, kjer vzhaja te dni. Vigilo!” Magister pa je medtem molil in iskal tolažbe. Besede iz pesmi o nezakonski materi so mu vstajale v spomin. “Hinc mater me verberat, hinc pater me properat,” (“Oča so kleli, tepli me, mati nad mano jokali se.”) je občutil po vikarjevi besedi in imel v velikem usmiljenju in sočutju rajno Skalčevo pred duhom. Pa mu je bilo vse huje. “Jam dolore mortor, semper sum in lacrimis” (Že umiram od bridkosti, vsa usiham v solzah.) je slišal iz sebe in se čudil: bilo mu je, kakor da ne objokuje rajne Jere, marveč živo kakor je bil vajen iz cerkve, iz- I Polonico ... pred oltarja kot mašni strežnik: I Polagoma se je umirjal in zbi-“Kakor je bilo v začetku in j ral. Hodil je vase, da bi našel je zdaj in na vekomaj. Amen.” j svoj zadnji pot in cilj... Skoraj :i: * * Strideset let svojega življenja je Z vikarjem sta bila po večer-! obnavljal iz spominov: kako se jala. Štanjelski je rekel: j je ovedel strašne edinščine, ko “Tone, zdaj pa pojdi in lezi! | je stal nenadoma kot sirota brez Truden si in jutri je še en dan.”: očeta in matere, brez sestre in “Nisem truden,” je odvmiL brata, v življenju in mrzlem magister, “pa tudi to čutim, da! svetu in kako je tedaj imel eno ne bom zaspal vso noč.” “Kaj misliš ponočevati?” je hotel biti duhovni "iegav. “Mislim se zbrati,” je odgovoril magister in omenil, kakor je čul pripovedovati o mladem Ignaciju, ki je vso noč na straži stal v cerkvi pred Bogorodico. “Ko je za svojo pravo Penelopo izvedel?” je vprašal vikar. “Če takisto misliš, tam so cerkveni ključi, zaupam ti jih brez pridržka. Pojdi in se razmisli.” In še je brbljal: “Lej, tako bo tudi najbolj prav in primerno. Dignum et justum. Lepše Bogu ne boš zadostil za svoj prvi beg pred petnajstimi leti. Pojdi, pojdi! Surge, in če si tudi že opravičen, po človeško da sodim, izgubljeni sin pa si le še, dokler nisi Očetu personali-ter pred noge padel in mu jih za odpuščanje objel.” Magister je vzel ključe in šel v cerkev. Vikarju pa se je medtem porodil v mislih nekak nov načrt. samo bitje, ki ga poznal, začel ljubiti za mater in sestro, oboževal še davno potem, ko je našel poti v svet. Spomini magistrovi, kolikor so segali naj dalj e in kjer so bili naj lepši, ob vrstnici nekako njegovih let so se pletli, ob Jeri Skalčevi, ki je bila poslej tako žalostno pre-pala. Nato si je izpraševal vest, tehtal se kakor zlato, iskal si v dušo, v želje in misli, ki jih je mislil kdajkoli. “Po vsem, kar sem doživel,” si je nekako utrdil spoznanje, “je jasno, da me je Bog vedno varoval in vodil k sebi. Ohranil mi je večkrat življenje, da nisem utonil, da me niso ubili, da nisem umrl ne za grižo ne za golico ne pod razdraženim psom. Prav kolikor treba, da se nisem prevzel, mi je dal trdo glavo in odljuden obraz pa še skrito hrepenenje po Poloni, da mi je kot luč svetilo, in sem šel in prišel, čeden, kakor bi dejal gospod vikar Jože, da me sram ni treba biti pred “Luka v Tomaju,” je razmiš- rajno materjo, ki zdaj vse vidi Ijal na glas, “za lovačem Juri- in ve, kako je z menoj. Polona! jem bega in ga poja. Pa je lisjak, ki ga podi, v mojem svetu nekje ta čas, če je deklino iz gradu vabil. Kje bi le našel pripravnega človeka, da bi to Luki v Tomaj sporočil?” Stopil je k Mici v kuhinjo in se posvetoval z njo. “Mica. Volk je spet v hlevu,” je rekel in, ko ga ni umela, je povedal bolj določno: “Tvoj Judež, sem dejal, mi je spet v faro prilovačil. Kaj deš, ali naj mu dam kakor škofij im za sprejem zvoniti?” “Pa mu,” je rekla žena. “Če je ves zlodjev, morda ga bo zvon odgnal. Vi ga niste gospodar.” Trpkost, ki ji je govorila iz besede in lica, je vikarja razvnela: “Mulier, Mica!” je zarenčal, “mar očitate? Se prevzemate? Vas je moj zadnji nauk v cerkvi o betulijski Juditi napihnil? Ne pregrešite se! Kraškemu Holo-fernesu bova z gospodom Luko že še kos.” Žena ni odgovorila in šla togo za svojim poslom. Svetila si, dokler je Bog hotel. Zdaj si ugasnila. Polona! zvestejša od tebe me vabi. Šel bom za njo, pa zvest, četudi me danes in nocoj še srce boli, kakor da so obliž z rane potegnili. Bom šel, Gospod, kamor kličeš. Le nocoj mi še odpusti, da sem neroden, tegoben in izgubljen. Vina sem pil preveč hkrati in potem mi je tudi gospod vikar zajel preveč naenkrat iz bridkega! Slava Očetu in Sinu in svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku in je zdaj in bo vekomaj. Amen.” Tako se je bil magister v molitvi poslovil od vsega, kar je dotlej ljubil, iskal in želel imeti. Prazna in tiha cerkev je zdaj pa zdaj odjeknila skrivnostno, kakor da odgovarja njegovim vzdihom in molitvam. Nad cerkvijo pa so vstajale jesenske zvezde in proti polnoči je vzšel še mesec. Tedaj je prikipela v magistru bolest do vrha. Vstal je s cerkvenega tlaku. “Gospod, ne morem več, zadušim se,” je zastokal v svoji tesnobi, ki ni hiša s svetlim oknom. Pa ni bila znal zajokati... Stopil je iz cerkve, zaprl za seboj in se oddahnil globoko. Potem je šel kar vsevdilj, ne da bi pazil, kam. Hoja ga je po- mesečina, kar je sijalo v tem okencu ob vratih. Bila je luč, kakor jo prižigajo ljudje, luč v hiši. Magistra je stresla rahla groza. “Straši, zares straši,” je mirjevala, togi molk kraške noči pomislil, kakor je bil izvedel od mu je bil kakor hladilna obveza na rano. V zatišju pred burjo, pod bregovi proti Štjaku je šel, z očmi v zvezdah, ki so brlele v mesečini kakor v prozorni tančici. Hodil je že uro hoda, ne da bi opazil. Tedaj se je kakor prebudil. Ni je še videl, a zaslutil je, da je blizu hiša, ki jo pozna. Tisti večer prej sta z vikarjem govorila o njej; o domu nesrečne, zapeljane Skalčeve Jere... Magister se je osvestil kraja vikarja. Pa mu je prav ta trenutek dehnilo od hiše doli v nosnice kakor vonj po dimu iz brinovega lesa. Tudi je videl, da suklja v mesečino dim izpod strehe. Preudaril je hladno: “Strahovi in duhovi ne kurijo. Grem, pa bom videl, kdo je notri.” (Dalje prihodnjič) Zavetišče srn FRESNO, Kalif. - King’s Canyon in Sequoia narodni par-in videl: za streljaj pred njim, [ ki v Kaliforniji imajo več srn rahlo v bregu je stala Skalčeva 1 kot katerikoli drug park v ZDA. vit »»*+**«***#**** 1 KOLEDAR \ društvenih prireditev te***-***«**,} JULIJ 16. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 16. — Piknik društva Kras št. 8 ADZ v parku ADZ. 23. — Misijonski piknik v Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne v Triglavskem parku. 23. — Zveza SPB Tabor priredi piknik na Slovenski pristavi. 30. — Slovenska šola v Collin-woodu priredi piknik na Slovenski pristavi. 30. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ priredi piknik v Izletniškem parku v Leroy, Ohio. AVGUST 6. — Letni družinski piknik Društva Naj sv. Imena fare sv. NIKAKOR! — Tako je odgovoril John D- Ehrlichman na vprašanje časnikarjev, če misli Nixonova vlada na kako skorajšnje povišanje davkov. Ehrlichman je predsednikov glavni svetovalec za notranjo politiko. Vida na Saxon Acres farmi! na White Rd. 6. — Federacija KSKJ društev v Ohiu priredi KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd. 9. — Federacija klubov slo?, u-pokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd. 13. — Katoliški vojni veterani fare sv. Vida priredijo drugi letni st. clairski Polka piknik v avditoriju in dvorišču sv. Vida. 13. — Piknik Misijonske znam- karske akcije na Slovenski pristavi. 20. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zegnanjski festival v šolski dvorani. 20. — Plavalne tekme in piknik na Slovenski pristavi. 20. — Triglavov piknik v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne pri kapelici, nato kosilo, tekme in zabava. 26. — Pristavski balincarski krožek priredi piknik z večerjo in plesom na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 17. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. 24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 24. — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi večerjo in ples v prostorih SDD. Večerja, na žaru pečeni pi-ščani, bo na razpolago od 4.30 do 7. 24. — Društvo SPB Cleveland ima romanje v Frank, Ohio. 30. — PAR-FI klub priredi svoj V. vsakoletni Polka ples v avditoriju pri Sv. Vidu Igrala bosta Pecon in Trebar. OKTOBER I. — Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Ave. 7. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu. 14. — Direktorij SND na St. Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”. 14. — Praznovanje 60-letnice obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Plolmes Ave. 14. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu. 15. — Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi. 15. — Slovenska ženska zveza, Podr. št. 14 priredi kartno zabavo ob 3. uri pop. v SDD na Recher Ave. 21. -— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi Kartno zabavo ob sedmih zvečer v šolski dvorani. 28. —Društvo SPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 29. — Skupne podružnice Slovenske ženske zveze prirede Večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Avenue. NOVEMBER II. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St. Igra Buehnerjev orkester. 11. — Belokranjski klub Pr^e ^ tradicionalno martinovanje veliki dvorani Slovenske^ narodnega doma na St. Avenue. ,• prirej Klub Ljubljana večerjo in ples v SDD Recher Ave. Večerja ob 4. uri KDO ZA VOJNO MORNARICO? — Miniatura letalonosilka plove po reki MississipV proti Omahi v Nebraski in navdušuje za vstop v vojno mornarico. ■ Ladjica je dolga 53 čevljev in je bila zadnja leta v Seattlu, Wash. Ra- P°P- . ji 18., 19. — Fara sv. Vida pr»r® “Jesenske dneve”, tival in bazar. 19. — Fara Marije Vnebov^ priredi Zahvalni festiv« šolski dvorani. 23 — “Polka ples” v Prov*J^e 11-letnice Tony PetkoVJaie WXEN Polka radijske v Slovenskem narodnem nru na St. Clair Avenue, stopi 10 orkestrov. - 26. — Dawn Choral Club SZ ^ priredi ob 4. popoldne ko-v SDD na Recher Avenue- ^ 26. — Pevski zbor plan*n^ *35- redi Jubilejni koncert °’ ^ letnici obstoja v narodnem domu na b Ave., Maple Heights, ob 4. popoldne. DECEMBER ocla 3. — Pevski zbor Slovan P^p svoj jesenski koncert v na Recher Avenue. ^ 31. — SDD na Recher ^ven, priredi SILVESTROVA v svojih prostorih. JANUAR - J9,3sMe». 20. — Pristavska noc v ^ skem narodnem domu Clair Avenue. MAJ — 1913 ■ 5. — Pevski zbor K0*°k*”nCert redi svoj vsakoletni ^ ob 7.30 zvečer v SND ua Clair Avenue. Začeti