Političen list za slovenski narod.
P« poŠti prejeman veljil: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veijii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
i^tev. 77.
V Ljubljani, v torek 7. aprila 1885.
Letnik XIII.
885—1885.*) ii.
Bili so nekteri, ki so priporočevali: Pri Metodovi tisočletnici nain ni treba verske strani povdar-jati, sicer bomo razžalili tako imenovane pravoslavne, marveč povdarjati nam je le kulturni moment pri ti slavnosti, v tem namreč smo si vstočni in zatočni Slovani enih misel. Vsi, ki tako govore, stavijo vero še le v drugo vrsto, prvo jim je jezik. Vendar pojdimo, kaj je navdajalo slavna brata, da sta za-jila svoj dom, da, zapustila vse, kar jima je bilo 'tem svetu drago, in se podala v tujo deželo, kjer ju ni čakalo druzega, nego trud in delo. Kaj je rekel umirajoči Oiril bratu Metodu: opominjam te, ne zapusti začetega dela. — Kaj je vzdržalo nadškofa Metoda, da ni opešal ali poguma zgubil pri svoji apostoljski službi, ko so mu zapreke delali bogati tega sveta, prvaki v duhovskih službah in mogočni knezi? Ne tisti, ki začne, marveč tisti, ki do konca stanoviten ostane, ki se ne gane iz svojega mesta, dokler ga previdnost Božja ne pokliče drugam, ter je, k^zasluži naše spoštovanje in je vreden našega posnemanja. In tak je bil Metod skozi in skozi. Mi katoliški kristijani više cenimo apostoljskega misijonarja in nadškofa Metoda kakor učenega grškega meniha Metoda, ki je Slovanom pismeni jezik prinesel. To je menda tudi namen sv. cerkve, namen slavne okrožnice sedanjega sv. očeta, zato si prizadevajo pastirski list slavnih cerkvenih višepastir-jev, ki pred vsem priporočajo vernim, naj visoko čislajo dar sv. cerkve, ktero so po milosti Božji prejeli od slavnih Solunskih bratov.
Kakor Rastislav, knez moravski, sam ni slutil, kako velikanske zasluge za vse Slovanstve si je pridobil, ko je poklical sveta brata za oznanovalca sv. vere v svojo deželo, kajti njemu je bila merodajavna le ožja politika, morda tako tudi slavna grška meniha nista slutila, da sta s slovanskim pismenim jezikom postavila podlago duševni omiki vsega slovanskega
*) V zadnjem listu beri v 14. vrati od spodaj papež Štefan 111., naslednik Janezu VIII.
sveta. „Toda Bog blagoslovi delo pravičnega in še celo njegovi neprijatelji delajo njemu na korist."
V življenji sv. bratov najdemo pa tudi prečitane besede, ki veljajo narodom in mogočnim tega sveta: „Iščite najprej božjega kraljestva in njegove resnice in vse drugo vam bode privrženo." — Svetopolk je bil pretkan politik, a v manjši meri krščanski kralj. Nadškofa Metoda je moral spoštovati, ker ga je narod v to silil, a dosti preglavic mu je napravil z omahljivostjo in lokavostjo; njegovega naslednika pa je naravnost iz dežele iztiral, a tudi velike moravske države je bilo kmalo konec, zgodilo se je, kakor večkrat na svetu. Kraljestvo Božje je bilo enemu kraju vzeto in drugemu dano, a čez sto let je sv. cerkev v Panoniji lepše in čvrsteje rastla kakor poprej. Ko tako razmotrivamo knjige, ki nam govore o starih časih, ne moremo si kaj, da bi jih ne primerjali s sedanjimi. Večkrat se nam vsiljuje nečimurno vprašanje: Kako bi bilo s Slovanstvom, ko bi Ma-djari ne bili prišli v Panonijo. Palacky ima naseljenje Madjarov za največo nesrečo, ktera je zadela slovanski svet od pamtiveka, kajti vsi prejšnji tlačitelji Slovanov: Sarmatje, Huni, Obri in Bolgari so se po-slovanili ali med slovanskimi rodovi pomešali, a Ma-djari so se vrinili kakor zagojzda med južne in severne Slovane, premaganih rodov niso med-se jemali, marveč jih pokončali. Vse to je resnično, a zgodovina nas tudi uči, da so vsi slovanski rodovi med Labo in Odro zginili, t. j. ponemčili se, to bi se bilo brž kakor ne zgodilo tudi Slovanom v Panoniji, in germanizanja bi se bila komaj ustavila ob Karpatih in Erdeljski meji. Madjari so tudi leta in leta zadrževali silo turške vojske, da se ni dalje razlila po Evropi. — Kakor rečeno, taka vprašanja nimajo praktične vrednosti, sedaj, ko vidimo dovršena dejanja pred seboj, a iz preteklih časov je ključ za razumevanje sedanjosti, lahko rečemo: narodi so po božji previdnosti postali, to kar so, in so potrebni drug drugemu.
O moderni šoli.
IV.
Sedaj pa poglejmo izgled in spoznali bodemo, da se šoli ne godi slabo pod duhovnim nadzorstvom !
Dežela Wurtemberg je sprejela mnogo liberalnih načel, ali nadzorstvo v šolah je pustila večjidel v rokah duhovnikov. Kako spravljajo ti svoj posel? 24. decembra 1878 se je pisalo: Wurtemberg spada med one dežele, kjer je najboljša šolska omika. Od leta 1875/76 je bilo v 13. armadnem koru 5685 novakov; izmed teh ni bil ne jeden izmed njih brez šolske omike. Ali od pruskih 7200 novakov v 1. armadnem koru jih je bilo 9'86°/o brez šolske omike. „Magazin fur Piidag." pravi: „Prijatelji konservativnega šolstva lahko po vsi pravici na to deželo kažejo, da ni potrebno šolo od cerkve ločiti . . . Cerkvi sovražni deklamatorji pa, ki pravijo, da je vpliv cerkve zadržek napredku šole, naj pogledajo v Wiirtemberg in naj umolknejo. Ljudska šola ondi stoji v cvetu."
In res, duhovnik je za fare po deželi, rekel bi, rojen nadzornik. Izobražen je in pozna krajne razmere, mnogokrat on edini v fari. Srce ima do ljudstva. Vsako uro lahko nadzoruje šolo. In ljudstvo ima zaupanje do njega. Mnogo več bi opravil duhovnik s svojo besedo, kot opravi sedaj država z vsem svojim pritiskom (Schulzwang).
Ali je duhovščina res tako nesposobna?
Se na eno očitanje naj odgovorim. Duhovniki nimajo pedagogičnega znanja. Pedagogika! Kako skrivnostno jo marsikdo učiteljev izgovarja, kot bi bila ona pravi kamen modrih ! Kako bi mogel tedaj duhovnik po tej umetni pedagogiški poti otroke učiti. Celo pa še učitelje nadzorovati !
Ali vse govorjenje o tako zvani „pedagogični učenosti" je zgolj pretira. Ros, da je v veliko korist oneinu, ki se je naučil njenih pravil. Da bi pa brez njih ne mogel shajati, to je pa neopravičena trditev. Saj je ta vednost še mlada. Kakih sto let jo še le poznajo pod tem imenom. Vprašamo, ako je svet poprej tisočletja mogel izgojevati mla-
LISTEK.
Prior Faustus, usmiljen brat, zdravnik na Kranjskem.
(Dalje.)
Faustus, ki jo zdaj 40 let star, se je naselil v Trstu ter je živel bolj za-se v tihem premišljevanji. Zraven je pa vendar domač zdravnik svojih dobrotnikov, bogate rodovine Kastvujakove. Tukaj ga je enkrat tudi obiskal P. provincijal.
Na spomlad leta 1818 je bil Faust poklican k bolnikom v Ljubljano. Bolniki, zlasti pa revni, so se kar gnjetli okoli njega, kterim je zdaj zamogel tudi z denarjem pomagati, ki ga je v oporoki njemu nekdo volil.
7. junija je prejel pismo od svojega provincijala, v kterem mu naznanuje, da zamore še dalje, če hoče, v pokoju ostati. Res je Faust v pokoju daljo ostal, ali čas jo pa obrnil na študije magnetizma, kterega moči (zlasti zdravilne moči) je poskušal na sebi in drugih bolnikih.
21. januvarja se je pa v Trstu novica razglasila: Faust je neko siroto, ki je bila slepa, ozdravil ter bil slavljen kot čudodelni zdravnik. Bil je zato mnogokrat za svet vprašan od zdravnikov in profesorjev. V zakristiji stolne cerkve sv. Justa je imel Faust svojo sobico, kjer je bolnike sprejemal in zdravil. Leta 1821 je podelil pomoč 9538 bolnikom.
Po tolikem opravilu je njegovo že tako bo-lohno telo (tehtalo je le 97 funtov) tako oslabelo, da je bil primoran 10. junija 1. 1821 za stalni pokoj prositi. Spoznal je po nekem posebnem pri-merljeju božjo voljo, toraj se je brezskrbno za prihodnost taisti izročil.
14. maja leta 1822 dobil je Faust od provincijala pismo, z naročilom, naj se poda v Gorico ter v samostanu prevzame službo spirituala, toraj je tudi bolnikom moral odpovedati svojo daljno postrežbo.
18. maja je Faust dospel v Gorico ter prevzel vodstvo bolnišnice. Tu je hotel marsikaj zboljšati, ali nakopal si je s tem več sovražnikov. Z Dunaja je dospel dopis, kteri je veleval, da naj v bolnišnici vse pri starem ostane. Nadškof je bil Faustu na-
klonjen in z nadškofom je bila še velika stranka za Fausta.
19. avgusta 1. 1822 bil je za Fausta najime-nitniši dan. Množica bolnikov, poslanci mestne gosposke, dekret iz kresije, vse mu častita. Kresija pa in Gorica vložiti prošnjo, da bi ga ohranili med seboj. Pa tudi zasmeha in zaničevalnili pisem se ne manjka — na zadnje sovražnik zmaga. Faust dobi od provincijala pismo, dano 19. istega meseca, da ima iti v Trst, kar kresiji pismeno naznani; kresija mu pa pošlje lep pohvalni dekret.
Faust se poslovi s pobožnostjo na Sveti Gori od tega kraja; potem pri mil. nadškofu, sprejme častivno pesem in 31. avgusta je že v Trstu na svojem znanem stanji, pri dobrotnikih in bolnikih. Precej nadaljuje tudi skušnje z magnetizmom; neko Uršo Wolf ima 94 dni v ta namen.
Pri bolniku knezu Porciji na Opčini opazuje in občuduje lepo potrpežljivost, ktere se sam priučiti skuša, da zamore prestajati zopervanja in nadlegovanje nevošljivcev. Piše na Dunaj definitorju, da ne ostane več tukaj in ker ni odgovora, pošlje drugo pismo provincijala in sedaj, 2. junija 1822, prejme z Dunaja povelje za obedienco v Gorico. — Med
dino brez posebne vednostne stroke „pedagogike", pač ne more biti tako neogibno potrebna, da bi se brez nje ne dalo opraviti ničesa v šoli. Koristi ve-dostni pedagogiki gotovo no odrekamo, praktična pa je bila vedno na svetu, t. j., imeli so vsi učeniki več ali manj po zmožnosti in skušnji. Ali vsestransko izobraženemu duhovniku pač ne more očitati se: ti nisi zmožen za šolo, ker nimaš pedagogičnega znanja. Nekaj mu pomaga zdrav razum, nekaj jo je opazoval pri učenikih, ker svoje študije ni zvršil s 16. letom, kakor nekteri učitelji; nekaj se je pa tedaj učil kot duhovnik „učenik"; ako pa sprevidi, da je treba še posebno poučiti se v pedagogiki, bo gotovo to storil z lahkoto. Toliko bi se mu pač smelo zaupati, da si lahko pridobi to znanje, ako se to od njega zahteva.
Zopet poglejte na skušnjo! Pojdite tje v kako gorsko vas; ondi nimajo učitelja. Kdo poučuje? Duhovnik, od kterega pravite, da se nikdar ni učil pedagogike. In vendar se vspehi navadno dado meriti z vspehi pedagogično izobraženih učiteljev, večidel pa jih prekosijo. Naj se le pogleda na tiste šole, v kterih duhovnik redno podučuje oprosten drugih opravil. Nekteri moderni učitelji imajo besedo „pedagogika" vedno na jeziku. Ali stopite v šolo in prepričajte se; vedli bodo otroci iz vseh strok kaj, brati in pravilno pisati pa na mnozih krajih ne. Nehote se spomnim dogodka, ki sem ga bral pred kratkim, naj je že resničen ali ne, tega ni treba dokazovati, ali vendar drastično pokaže vspeh današnje prepedagogične šole. Bilo je nekje na Nemškem. Sinček priprostega kmetica je hodil v šolo. Nekega dne prileti domu in v eni sapi pripoveduje, kaj vse so se učili v šoli: zakaj okna zmrzujejo od znotraj, ne od zunaj, zakaj toplomer pada in se vzdiguje, od kod je blisk; vse to smo se učili, kliče veselo deček. Oče pa je ostal resen, prinesel je škrlno ploščico in pisalo ter mu rekel: ..Prodal sem danes na trgu duhan (v onem kraju ga menda mnogo raste); bilo ga je 17 centov, cent po 15 gld., koliko sem dobil zanj?" In sinček je računil in računil ter je prišel do svote 1000 gld. Oče razjarjen vzame v roko ploščico ter račun z ne-voijo prečrta; seže po šibo (kar tudi ni bilo pedagogično, ker vse to je zakrivila pedagogika učiteljeva) ter pravi: „Naj te —, ako mi še kdaj prideš na dan s svojim bliskom in toplomerom. Uči se računiti in brati."
Otrok je bil tepen po nedolžnem. Šola je kriva slabega pouka. Sploh pa v novi šoli o pedagogični modrosti ni mnogo govoriti, ako se ima slaboumen otrok učiti toliko predmetov, da jim še imen ne ve dati. „Vselej sem opazoval, je rekel enkrat prav izvrsten učenjak in šolski nadzornik, da otroci, ktere so duhovniki podučevali, so bili bolj temeljito pod-učeni, kakor tisti, ktere so učitelji podučevali. Ti so vedeli mnogo puhlih fraz in nepotrebnih reči ter bili — oholi, uni pak so bili praktični za življenje
tem se spomni Ljubljanska gubernija na Fausta iu njegovo prošnjo za pokoj in ker je on v hudih boleznih za posvetovalca, dobi 24. julija 1. 1823 od Tržaške gubernije dekret; to daje tudi upanje, dobi pokojnino.
Faust je star 48 let in 20. decembra razodene v pismu č. g. župniku v Šmartnem svojo misel se ondi stalno vstanoviti.
Faustovi zoprniki nagajajo in 26. januvarja 1824. 1. prejme on dekret, da ne dobi pokojnine ; obrne se v Ljubljano na magistrat, da da spriče-vanje čez njega in 12. februvarja ponovi svojo prošnjo: v Ljubljani je preiskava in 6. aprila pride prošnja noter do cesarja, — in 22. maja je na Dunaji Faustu pokoj dovoljen. Sedaj pošlje Faustus prošnjo, da sme prebivati v Šmartnem, Ljubljanski guberniji, ktera z dnevom od 18. julija v to privoli. Faust obišče Šmarten, si ogleda kraj in 30. julija kupi zemljišče, plača ceno in za prepis naprosi gosposko. Faust je sedaj prost, sam svoj, vesel in že 21. avgusta zida sebi hišico — „Pušavo". — 24. oktobra sprejme kresijsko dovoljenje, da je zdravnik v Šmartnem. 31. oktobra pri vpeljevanji mil. g. knezoškofa Anton Alojzija se pokaže zdravnik Faustus v vrsti klerikov očitno v Ljubljani.
Prior Faustus, že poprej na Kranjskem v dobrem imenu, je sedaj razglašen kot čudodelni zdravnik, vživa polno zaupanje pri bolnikih in 2. decembra ga najdemo že pri bolnem g. župniku Šubeljnu na Krki Dolenjski.	(Dalje prih.)
in — ponižni." S tem naj ne bode zaničevan pouk svetnih učiteljev, že znamo razločiti in vemo, da marsikteri izvrstno podučujejo, a zgornji izrek bodi e dokaz, da nikakor ni treba tako oholo zabavljati ter odrekati duhovnikom zmožnost za poduk in nadzorovanje.
Ali je nova šola prosta? Kako zelo se je klicalo nekdaj: šola naj je prosta. Odpravi naj se cerkveno hlapčevstvo. Prosti naj so učitelji, prosta šola, da se bo moglo šolstvo veselo razvijati!
Ta goreča želja mnozih se je vresničila. Prostost se je vsilila v šolo, pa kaka je ta prostost? Moderne postave so odpravile cerkven vpliv v šoli, ali šola je dobila druzega gospodarja, strogejšega jot je bila cerkev. Lahkega jarma se je otresla šola, ali naložili so ji težjega; nastopil je strog birokra-tizem s svojimi paragraii.
Učiteljski list „Die Volksschule" je pisal 1877: „Komaj so se zdrobili okovi duhovenskega nadzorstva in se je prikazala za prihodnjost rumena zarja — prikoraka skozi zadnja vrata počasi biro-kratizem ter se šopiri v šolskih prostorih. Okovi birokratizma ovirajo ravno tako napredek v šoli, kot ga je oviral klerikalizem." Glejte, tako ima vsaka reč dve strani, solnčuo in senčno in sedanja senčna ni manjša, kot je bila prej.
Kje je tako hvaljena prostost, kje napovedovan napredek? Še enkrat rečemo: Vsaka stvar ima dve strani. Zato pa tudi dostavljamo: Prejšne šole so imele svoje prednosti in svoje napake in sedanja šola ima svoje prednosti in napake. Naj se skličejo poštenjaki in strokovnjaki v šolskih rečeh in naj po resnem posvetovanji obdrže kar je dobrega iz stare in nove šole, odbacnejo naj pa, kar je napačnega iz stare in nove šole in imeli bomo šolo popolno, in če ne popolne — človeškega ni nič popolnega — pa saj boljšo, kakor kedaj do sedaj. Naj se država in cerkev porazumiti, tako bi nam bil tudi dosedanji liberalizem v korist, in obe: država in cerkev bote delali res za časni in večni blagor ljudstev.
F. K.
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. aprila.
Xotranje dežele.
Levičarski velikaši Schönerer, Knotz, Bareuther, Fürnkranz in še nekaj druzih napravili so na Dunaji Bismarkov kom er s. Veselice se razun povabljenih ni smel noben drug vdeležiti. Govorili so in peli pesmi, ki so pač v Berolinu popolnoma umestne, nikakor pa ne na Dunaji in v družbi mož, ki sede v državnem zboru. Knotz je na vso moč povdarjal, da avstrijski Nemci ne smejo nikdar pozabiti, da so sinovi slavnega nemškega debla. Med pesnimi so se pa posebno odlikovale: „Heil dir Germania", „Wacht am Rhein" in pa „Der Gott, der Eisen wachsen liess, der wollte keine Knechte!" Taki-le so naši liberalni Nemci in voditelji! Res prave izdajice.
Kjer vse nori, dr. Hans Stingl v Kremsu vendar ne more pameten biti, zato je v naglici skup zbobnal, kar se je ravno dalo še storiti, da je bila Bismarkova čast rešena. Po končani slovesnosti drugo jutro, poslali so Bismarku naslednji telegram : „Pri včeranjem slavnostnem komersu slavili smo Vašo svetlost kot najduhovitejega voditelja nemškega naroda, kot posredovatelja vojne zveze in kot bodočega ustanovitelja narodno-gospodarskega združenja obeh nemških cesarstev!! Oastitka, ki smo jo Vam poslali, je izraz srčne ljubezni, zvestega spoštovanja in dolžne hvaležnosti (menda za 40 milijonov vojnih stroškov leta 1866 ali kali?) ter se je na komersu čitala in je bila z navdušenjem sprejeta. Bog naj konečne njene besede izpolni in naj toplo srce Vaše svetlosti še dolgo let ohrani na slavo in moč nemškega naroda." Nihče več ne more tajiti, da nemški liberalni poslanci ne delajo za Bismarka! On jim je prvi, potem ni dolgo nič in na to še le Avstrija pride. Večkrat se je že povdarjala lepa lastnost avstrijskih narodov, da so edini, kedar je treba za puško prijeti nasproti zunanjemu sovražniku, če tudi so si sicer navadno naskrižem. Ne moremo si kaj, da v očigled brezvestnega in nezaslišanega postopanja naših velikonemcev naravnost rečeno, nekoliko dvomimo o tej lepi lastnosti. Saj je iz vsake besede in iz vsakega koraka razvidno, kako da po Bismarku hrepene, kako da si vroče žele njegove železne roke!
Dunajski magistrat je s svojo trmo glede tramvajskega društva in naprave novih prog popolnoma propadel. Vse višje sodnije odločile so se za tramvaj in sedaj se je ta pravica tudi na najvišjem mestu — pri najvišjem sodnem dvoru pripoznala. Zagrizenost je nektere mestne očete na Dunaji tako zaslepila, da so se nadjali celo cesarskega namestnika barona Possingerja v kozji rog vgnati, ker so
je mož pravico pripoznavši za napravo nekaj novih tramvajskih prog potegnil. Vsak pameten je že takrat spoznal, da magistrat mora propasti, ko se je prva tožba zarad kalenja posestva vložila, le Dunajski magistrat gnal je svojo trmo dalje, dokler da ni povsod sijajno — propadel. Tramvaj bo sedaj gradila, kar in kolikor se je bila namenila, magistrat bo pa gledal — z dolgim nosom.
Po Dalmaciji napravil je cesarjevič Rudolf posebno dober vtis s tem, da se je vseskozi posluževal hrvaškega jezika, kjer je odgovarjal na razne pozdrave, kteri so mu tudi od vseh strani v hrvaščini nasproti doneli. Edin Zadar skušal je svoje laško lice kazati, toda celo ondi cesarjevič Rudolf ni zinil laško besede. S tem dokazom sočutja do Slovanov pridobil si je cesarjevič krasen biser v svoji bodoči vladarski kroni; neomejeno udanost in nevsahljivo ljubezen namreč, ktero vživa cesarski njegov oče Franc Jožef pri nas; podvojiti mu ji hočemo in neskaljeni ohraniti, dokler nam hoče svetiti luč življenja. Naj le velikonemci škilijo za Bis-markom, kolikor jim drago, mi ostanemo pri Franc Jožefu in Rudolfu, ki sta oba že dokazala, da imata srce za nas, Bismark pa le šibo.
Vnanje države.
Pisali smo pred nekaj dnevi, da se je na Bolgarskem sostavil poseben odbor, ki bo skrbel za vredno praznovanje tisočletnice sv. Metoda. Predsednik tistemu odboru je knez Aleksander sam. Veliki praznik bodo imeli na velikonočni ponedeljek, 6. aprila, po starem koledarji, po celi državi, ter se bo s službo božjo zjedinila tudi narodna slovesnost. Prodajalnice in uradi bodo zaprti ostali. Največa slavnost bode pa v Preslavu, ki bode za vredno napravo dobil iz državne blagajnice 5000 frankov podpore. Kakor pripovedujejo, je sv. Metod ondi vladarja in njegovo družino krstil. Da se spomin na tisoč-letnico tudi poznejim rodovom obrani, položil se bode v Preslavu temeljni kamen za stavbo cerkve sv. apostoloma posvečene. Dalje se bode osnovala v vsakem okrožji knjižnica sv. Cirilu in Metodu na čast, v kteri se bodo nabirale knjige za učitelje in učence. V ta namen dobilo bov vsako okrožje od države po 200 frankov podpore. Življenjepis sv. apostolov tiskal se bode v 20.000 iztisih, kteri se bodo brezplačno med narod razdelili. Govori, dekla-macija, govorjena pri slovesnosti, zbirale se bodo in tiskale, potem pa prodajale. Kar se bode utržilo za nje, obrnilo se bode za dobrodelne namene. Podobe sv. apostolov obesile se bodo po vseh bolgarskih šolah, po vrh tega bodo pa še povsod pred vsako šolo ob pričujočnosti duhovščine, učiteljev in učencev vsadili po 12 dreves; vlada sama napravi pa dve ustanovi sv. Cirila in Metoda, eno za duhovnike, drugo za lilologe. Glede slovesnosti same, je določeno, da bode trajala tri dni 6., 7. in 8. aprila ter se bode pričela z vigilijo trajajočo celo noč od 5. do 6. aprila. Na 6. aprila po slovesni službi božji napravili bodo sprevod iz cerkve proti hiši sobranja, kterega se bodo vsi uradniki, častniki in drugi odličnjaki vdeležili. V dvorani za sobranje zapela se bode „za-hvaljena pesen", potem bodeta pa govorila knez in pa delegat eksarhov. Opoludne bo velikansk banket, zvečer pa sijajna razsvitljava mesta po izrecnem naročilu kneževem. Na 7. aprila se bodo radovali vojaki, ki imajo pred knezom veliko parado, po tisti pa izvanredno kosilo. Ravno tistega dnč napravila se bode dijakom klasične gimnazije v Sofiji posebna slavuost, za ktero je vlada že 2000 frankov odštela. Zvečer bodo v sobranji napravili velik koncert in bo na 8. aprila slovesnost zaključena z literarno soa-rejo. Slovesnosti vdeležila se bode cela Bolgarija in iztočna Rumelija in sta iz vsakega sela, kjer je več nego 500 prebivalcev, po dva zastopnika v Sofijo na slovesnost povabljena. Kakor je iz tega razvidno, se bodo Bolgari v smislu cerkvenonarodnem po svoji moči med vsemi Slovani primeroma najbolje odlikovali. Kako veselo, naj bili bi Bolgari katoliki! Bog jih razsvetli!
Associazione dei contadini (kmetijsko društvo) imenujete najmlajše toda najkrepkeje društvo na Laškem, ki si je dalo nalogo propadajočega kmeta pogube rešiti, ktera mu preti po silno nizki ceni njegovih pridelkov. Kakor povsod po Evropi, kjer se ljudje s poljedelstvom pečajo, tudi na Laškem kmetija silno peša. Povsod se čuje obupno zdihovanje kmeta trpina, tako na Nemškem, kakor na Francoskem, po Avstriji, kakor po Ogerskem, toda v tolikošni meri, kakor ravno po Laškem, pa tega ni nikjer. V Mantovi, združili so se toraj kmetje, da si pomagajo, kolikor mogoče — sami, ker jim nihče drug neče pomagati. Pol leta je komaj od tedaj preteklo, ko so si prvi možje v tisti kmetiški zadrugi v roke segli in dandanes šteje že več nego deset "tisoč udov. Od Mantove se je razširila urnemu plamenu podobna po vsej gorenji Italiji; razprostila so je tudi po srednji in je sedaj že okoli Rima vse kviško. Kmetje so po vsem nezadovoljni in pred vsem zahtevajo zboljšanja cen svojim pridelkom. Načelniki posamičnih skupin določili so po dogovoru 1. aprila za dan, po kterem morali bi velikoposestniki ceno žita zboljšati. Vlada je v tem videla pritisek in je kolovodje kmetijske zadruge, oziroma načelnike njene poloviti in zapreti dala. Nagnali so jih iz celo gorenje Italije v Mantovi skupaj. Kmetje so pa komaj to zvedeli, in so se kakor na komando vsi h krati dvignili po Mantovanski okolici. Na cvetno soboto
je bilo zvečer, ko je vsak svojo zarujavelo puško na rame zadel in šel v zadrugo, ktera je pol ure na tisoče glav uarastla. Le-ta tolpa vriščala je potem celo noč po deželi, pustošila vse, kar ji je prišlo pod roko. Vinsko trto vničevali so porezovaje taisto, hiše, pode in druga gospodarska poslopja jeli so požigati. Najhuje je vriščalo okoli Ostiglie blizo Mantove. Ondi so napadli svojega župana, ker se je drznil v Mantovo po pomoč poslati, in so mu hišo nad glavo zažgali. Komaj, komaj, da je rešil svoje in svojih življenje. Proti jutru še le dospela je iz Mantove pomoč v vojakih-konjikih, ki so uporne kmete po-lovili in zaprli. Dve sto in šestdeset odgnali so jih v Mantovo, pa jih bodo še več, kajti revolucija razširila se je po bliskovo po celi deželi.
Pisali smo nedavno, da slovenski narod gine od leta do leta vsled nezmernega žganjepitja, kar se je bilo posebno letos pokazalo pri vojaškem naboru na Gorenjskem. Tako pa ni samo pri nas, temveč tudi velika Rusija trpi na tej bolezni. Tudi Eusov je od leta do leta število za vojsko vgodnih manjše in tudi ondi ima to hiranje deloma svoj vzrok v „vutki" (šnopsu), še več pa v prezgodnji ženitvi. Mladiči, ki so se komaj dobro za ušesi posušili, zbirajo si že družice življenja, vsled čegar narodova telesna jakost tudi od leta do leta gine. Lansko leto se je po celi Eusiji število mla-denčev za vojsko ugodnih zmanjšalo mémo predlanskih za 30.000. Dvaintrideset odstokov od teh je bilo oženjenih, ki so še le prvokrat pred naborno komisijo stopili. Tega pri nas sicer nij a peklenska vodka, vodka! Ta bo slovenski narod ugonobila, če nikakor noče za časa spregledati.
Na Francoskem skušajo novo ministerstvo sostaviti, kar se jim pa noče tako lahko posrečiti, kakor so si to mislili. Sedaj so se jim še le oči odprle, da so Ferryja po nepotrebnem in iz pre-naglenja odpustili. Dva moža, ki sta imela nalogo novo ministerstvo sostaviti, odpovedala sta se tej časti, za ktero se v Avstriji nekteri levičarji že toliko let brezvspešno pulijo. Da se v Parizu vsak tako boji nov kabinet sostavljati, ima svoj vzrok v kamori, ktera je silno trmoglava v mnogo strank razcepljena, kar Francozom ne bo nič dobrega prineslo. „Journal des Débats" sam toži, da taka razcepljena politika ne veljii in da Francozi nimajo druzega od nje, kakor škodo. Da, škoda je že toli-košna, ki jo je strankarstvo napravilo, da jo na prvi pogled še nihče dostojno oceniti ne znâ. Le v Tonkin se je treba ozreti in takoj se bode resničnost navedenega popolnoma dokazala. V Tonkinu se ravno Francozje lové, da ni nikamor. Ni še davno, ko smo poročali, da so bili tepeni in da so se morali iz Langsona umakniti proti Hanoju, kjer je general Negrier rekel, da se misli vtrditi in sedaj se pa čuje, da bi bili Kitajci pripravljeni s Francozi mir skleniti v tistem smislu, kakor pred poslednjimi najnovejšimi zmagami svojih vojakov. Kaj je toraj to? nič druzega, kakor to, da se Kitajci vendar-le Francozov boje. Le-tem so pa vsled razrite strankarske politike roke popolnoma zvezane in vsled tega tudi prave podpore ne dobé. Se čuda, da so pri tako pičlih močeh tolikanj napravili, kolikor ravno so. Ko bi bile stranke doma edine, bi bili vspehi v Tonkinu vsi drugačni in doma bi se jim ne bilo treba s sostavo kabineta truditi.
Med Angleži in Rusi se napetost vedno bolj zmanjšaje, iz vzrokov, ki smo jih že večkrat navedli, ker namreč nobena stranka za boj pripravljena ni! Euski cesar sam izrekel je javno v neki družbi, da mu ni kmalo kaka reč tako pri srci, kakor mir z Angleži. Naj po Londonu še tako ropotajo s sabljami in s peresi praskajo, konec tega vsega ne more drugačen biti, nego — mir! Do tega prepričanja prišli so pa menda že tudi v Londonu, kajti že se po raznih listih bere, da so je politično vreme v Aziji zjasnilo in je času in razmeram vgodno postalo. Celo angleška kraljica, ki je še nedavno zapovedala mobilizacijo na Angleškem in v Indiji, prepričala se je, da tiste treba ne bo, kajti odgovor, ki so ga iz Petrograda na svoje diplomatsko pisanje dobili, je tako vgoden in tako jasno in določno o potrebi miru govori, da se o njegovi resničnosti prav nič dvomiti ne dû. Zarad tega se je pa kraljica Viktorija tudi že na popotovanje podala, česar bi prav izvestno ne bila storila, ako bi se bilo vojske bati.
Izvirni dopisi.
Iz Škofje Loke, 0. aprila. Čudil se boš, dragi „Slovenec", da iz Škofje Loke ne dobiš že toliko časa nobenega dopisa. Pa vedi, da tej pomanjkljivosti pri nas je ravno isti vzrok, kakor v Mariborski okolici. Nič se tako zanimivega namreč ne zgodi, da bi so lahko v javnem listu razpravljalo. Kakih pretepov, ali nočne ulične nerednosti, pa velecenjeni „Slovenec" ne maraš. Saj naši nasprotniki tako že veliko madežev dobč nad nami, po čemu bi se še sami grdili in v javnost nosili dogodke, za ktero jo najbolje, da se} čem prej tem bolje, pozabijo. Tako tedaj tvojih dopisnikov jeden že dolgo časa ni prijel za pero, da bi ti poslal „par vrstic" in to za-
voljo pomanjkanja pripravne tvarine. Saj, kaj pa hoče iz Škofje Loke tudi poročati. Pomisli le sedanji naš položaj in zraven še naše vedenje! Pre-ekla je sedaj triletna doba našemu mestnemu od-jorništvu. Novi župan in novi mestni in občinski odbor se ima izbrati že prihodnji teden in ta naj skrbi zopet tri leta za blagor mesta in občine, človek bi gotovo pričakoval, da sedaj, ko so mestne volitve pred durmi, bo gotovo vse polno reklamacij, agitiranja na vse pretege, sploh duhovi razburjeni, da malo kdaj tako. Saj neki gospod, ki je že več enakih volitev doživel, rekel mi je enkrat: „Povem vam, tako je bilo hudo pri volitvah, da se prijatelji, d smo se v eni in isti gostilni skupno se velikrat ?ri eni mizi zabavali, takrat štirnajst dni pred in štirnajst dni po volitvi niti pogledali nismo."
In sedaj pri nas? O kakih reklamacijah ni skoraj nič znanega. Le gg. nadučitelji tukajšnje deške šole so se pritožili, zakaj da niso v volilnih polah zapisani. Občinska postava dovoljuje le vodji štirirazredne šole voliti, ne pa tudi njegovim tovarišem. Pa gg. učitelji dobili so točko neke druge postave, ki za-nje govori. Dotična zadeva prišla je pred sodišče okrajnega glavarja in ta se je potegnil za gg. učitelje. Tako so sedaj prvič tukajšnji učitelji dobili za letošnje velikonočne politične pirhe volilno pravico. Malo, kaj ne, pa vendar nekaj! To je menda edina reklamacija, vsaj kolikor je meni znano, in da se je ta vršila dostojno in popolnoma mirnim potom, nam že svedočijo mirni in izobraženi možje.
O kaki agitaciji pa ni ne duha ne sluha, k večemu če se pri kozarcu vina v kakem javnem prostoru pri pomanjkanji druzega govorjenja radovedno poprašuje: „kteri bo neki novi župan?" Sedanji namreč se je že večkrat izrazil, da take časti in tolike odgovornosti ne more več sprejeti. No, če tudi on ne bo več predsedoval mestnemu svetu, bo gotovo izvrstna podpora novemu županu, kajti v dolgi dobi 12 let, od kar že g. Blaž Mohar žu-panuje, si je gotovo nabral obilno vednosti in sku-šenosti v občinskih zadevah.
Komaj teden dni je še do volitve, in glejte, še mož nimamo odbranih, ktere bi postavili za kandidate. Ali je Ločanom vse jedno, kdo naj bo izvoljen za odbornika, naj bo župan Peter ali Pavel, ali pa jeden druzemu toliko zaupajo, da bo vsaki volilec volil le najboljše možje. Iz vsega pa spre-vidiš, dragi „Slovenec", da smo Ločanje zelo mirni ljudje, ker nas še volitve, ki se le enkrat vršč v treh letih, ne spravijo iz navadnega tira. Ko bi se le mir v nočnih urah toliko ne kalil, pa bi bili v tem obziru popolno zadovoljni. Zato pa se zanašamo na novega župana, da bo ojstreje postopal proti tistim, kteri noči nočejo obrniti v to, v kar je namenjena — v počitek.	y.
Iz Krškega, 31. marca. Pri vseh sitnostih in neprilikah, ki jih je imel naš priljubljeni glediščni vodja pri Krških gospodih in damah, se mu je naposled vendar le posrečilo na oder spraviti dve jako šaljivi igri: „Blaznica v prvem nadstropji" in „Gari-baldi". Pogrešali smo že dalj časa gledališčnih predstav in sinoči smo se radovoljno vdeležili te po vsem nedolžne veselice. Ta večer so nas tudi počastili s svojim prihodom nekteri „Sevničanje", med njimi tamošnji vrli župan g. Veršec, g. sodnijski pristav Leveč, tržan g. Medic, več gospa itd. Iz Brežic sta pa prišla gg. Mešiček in Šetinc. Videti je bilo, da večini udov „Bralnega društva" najbolje ugajajo smešne predstave, ker prišli so skoro do malega vsi. Oder, kakor vse drugo je bilo prav okusno vrejeno in vse se je zvršilo s posebno povoljuim vspehom.
V prvi igri: „Blaznica v prvem nadstropji" so se nam razun že od popred znanih in priljubljenih oseb še posebno prikupile dve novi moči. Zdravnik Jaroslav (g. V.), impozantna osoba na odru, je s svojim finim obnašanjem pokazal, da je tacim nalogam popolnoma kos. Njegovega prijatelja (g. K.) smo radi poslušali, ker se je kot tak nam odkril v celi svoji neprisiljeni naravi. Največ pozornosti je zopet na-se obračal zdravnikov sluga Ivan (g. P.), naš občeznani komik. Vsaka druga stopinja zdravnikovega sluge je med poslušalci provzročila obilo smeha. Pri zdravnikovi ženi Olgi (g. M.) smo prvikrat občudovali njono veliko nadarjenost za gleda-liščno igrokaze. Njeno lepo in dostojno obnašanje, kakor tudi «isto izgovarjanje in naglašenje v mili slovenščini je bilo vsem zelo všeč. Eavno tako je pokazala Olgina hišina (gospa K.) včeraj prvikrat svoje zmožnosti za oder. Obe ste svoji nalogi zvršili z najboljšim vspehom.
V drugi igri: „Garibaldi" so tudi nastopili večidel stari igralci, razun meščana g. J. Vaški šolnik Eibič (g. F.), poznat že od nekdaj kot izboren igralec, je starega vaškega učitelja tako izvrstno predstavljal, da si boljšega misliti ne moremo. Njegova soproga Marija (gospa Š.) je v vsem svojem kretanji kot hišna gospodinja in skrbna mati za edino svoje dete umela oči vseh poslušalcev na-se obračati. Njen prijazen in neprisiljen smeh, kjer ga je bilo treba, je vsem prav dobro dopadal. Eibičeva hči Eoza (gospa M. iz Leskovca) se je s svojim ljubeznjivim obnašanjem h krati prikupila nam vsem. A njen ženin Edmund (g. E.) je bil to pot nekako neroden in nasproti svoji bodoči nevesti premalo ljubeznjiv. Oče Edmundov, kupec Zelnik (g. J.), čisto nova prikazen na Krškem gledališčnem odru, je mojstersko zastopal imenitnega italijanskega „revolucionarja" Gari-baldija. Pri vseh igralcih smo tedaj opazili, da so se marljivo in vestno pripravljali in želimo, da bi nas kmalo po „velikinoči" — in če ne ti, pa vsaj druge moči — blagovolili razveseliti.
Da pa komu ne storim kakšne krivice, naj še pohvalim g. šepetalca, ki je večkrat marsikterega igralca iz zadrege rešil.
Zdaj moram pa še nekaj omeniti. Čudno je pri nas v Krškem, da vidimo pri gledališčnih igrah le vedno isto osobje. Jaz mislim, da se od teh vendar ne more zahtevati vedne tlake. Pomislimo, da to stane mnogo truda, zgube časa in tudi stroškov, n. pr. za obleko, če brez razlike stanov ne bomo vsi sodelovali, bomo pač malo zabavnih večerov, malo predstav imeli, ker to brez vzajemnosti sodelovanja mogoče ni. Naj tega nikdo nima za preponiževalno; zakaj neki, če je igra poštena? Saj tudi pri dvorih igrajo osebe iz najviših stanov. Toraj Krški prebivalci malo več sloge in požrtvovalnosti in lahko si bomo napravljali mnogo zabavnih večerov.
Vidok.
Domače novice.
(Volilni sliod) za občinske volitve bil je na veliko nedeljo in na velikonočen ponedeljek v čitalnici. V tretjem razredu postavili so za kandidate dose-danjegospodeodbornike. Namesto dr. D e r č a, ki se je odpovedal odborništvu, postavljen je bil g. Franc Trtnik posestnik in meščan Ljubljanski, namesto g. Horaka ki se je zbog starosti vsakemu odborništvu odpovedal, pa g. Franc Maj er, zlato-klep. V drugem volilnem razredu je poleg dosedanjih odbornikov g. računskega sovetnika Baje rja in župana g. Gr as seli i j a postavljen še c. k. stavbeni sovetnik g. Potočnik in pa c. kr. gimn. profesor g. Tomaž Zupan. Volilni shod za prvi razred bo na belo nedeljo.
(Imenovanja.) Sodniški pristav gosp. Josip Brun ar v Beljaku imenovan je za c. kr. okrajnega sodnika v Kaplji. Sodnijski pristav g. Jakob Mund a, službovajoč pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani, postal je c. kr. okrajni sodnik v Marbegu (Mahrenberg).
(Katoliška družba) praznovala je včeraj dan smrti sv. Metoda na jako slovesen način v Trnovem, č. g. župnik Karun čital je škofov list, peto sveto mašo z asistenco imel je pa preč. g. prošt. dr. Jarc.
(Deželno gledišče) prevzel bo za bodočo sezono vodja Emanuel Westen, ravnatelj gledišča v Fran-covih kopelih.
(Vreme) je že prav aprilovo postalo. Komaj toliko nam je prizaneslo, da so se v soboto procesije lepo vršile v redu in pa v nedeljo zjutraj ona pri novi cerkvi Jezusovega Srca, potem je pa taüoj že v nedeljo popoludne rositi začelo. Včeraj je po malem deževalo, danes pa celi dan kar pošteno lije.
(Pomanjkanje duhovnov) je posebno občutljivo postalo po našem Primorji. Da bi se temu odpo-magalo, naročil je škof Glavina svojim bogoslovcem četrtoletnikom, da naj nekoliko pohitijo s študijami, kar se je tudi zgodilo. Vsled tega so bili v Trstu posvečeni za mašnike na 27. marca sledeči gospodje četrtoletniki: Bekar Josip iz Sežane, Fonda Franc iz Kopra, Pipan Janez iz Škrbine, Sila Franc iz Povirja, Ščulac Anton iz Žminja v Istri, in Za-rotti Lovrenc iz Pirana. Nove maše so imeli deloma včeraj, deloma jih bodo pa peli na belo nedeljo.
(Gosp. Povše) odpovedal seje zarad bolehnosti deželnemu poslanstvu na Goriškem. Gosp. Povše ja bil poslanec velikoposestva.
(Iz Postojne) se nam poroča, da se je včeraj, v ponedeljek, obhajal tisočletni spomiu smrti sv. Metoda kaj slovesno. Veliko duhovno opravilo opravljal je preč. gospod dekan Hofstetter, ljudstvo poslušalo je izborni pastirski list knezo-vladike z živim zanimanjem ; glavne dele daritve najsvetejše oznanoval je mogočni grom topičev iz „Soviča". Streljati je zaukazal gosp. nadžupan M. Vičič, ter pokazal s tem, da razume trud bratov Solunskih za naše pra-dede in nas, a Postojna verno in narodno svoje lice.
(Vrhniška Čitalnica) priredi v nedeljo 12. aprila zabavo, s sledečim sporedom: 1. „Oproščenijetnik", šaloigra v 1 dejanji. — 2. Petje. — 3. Ples. —• Vstopnina za ude prosta, za neude 30 kr., vendar se radodarnosti meje ne stavijo. — Začetek ob 8. uri zvečer.
(Notarsko mesto) v Trstu namesto ranjcega dr. Cronnesta je razpisano. Prošnje se imajo podajati pri Tržaški notarijatski kamori v obroku 6 tednov. C. kr. vlada naj bi ne potrdila nobenega, kteri ni popolnoma zmožen slovenščine v govoru in pisavi, ker velika krivica se godi Slovencem, zarad tega, ker ondi ni nobenega notarja, ki bi delal slovenska pisma. Imajo sicer enega notarja, ki je zmožen slovenščine; toda prav težko, ali skoraj nemogoče je, pri njem doseči, da spiše kaj slovenskega. — Ondi je treba notarja, ki bode brez pritiska rad pisal Slovencem slovenska pisma, kajti, ako ne začno notarji in odvetniki, naš jezik ne zadobi prave veljave pred sodiščem, in naj bode še tako prriznan po postavah in ministerskih ukazih. („Edin.")
(Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici) priredi v nedeljo 12. aprila t. 1. slovesnost, h kteri se vabijo vsi društveniki, njih družine, kakor tudi udje drugih slovenskih društev. I. Ob 10. uri dopoludne slovesna sv. maša v spomin tisočletnice smrti sv. Metoda, društvenega zaščitnika, v cerkvi sv. Antona, na Kornji. Društveniki se zberejo ob s/410. uri v cerkvi. II. Izlet v Solkan, kjer bo društvena veselica. Pričetek ob uri popoludne. Pevske zbore zvršujejo Goriški in Solkanski pevci; sviranje pa godba vojaškega c. kr. peš-polka Ludo-vik bavarski. Ako bo vreme 12. aprila popolnoma nevgodno, odloži se izlet za naslednjo nedeljo, 19. t. m.
(G. F. Vilhar), ki se je sedaj v Sisek preselil, izdal je ravnokar II. zvezek svojih glasbotvorov z obilno tvarino. Knjiga se dobiva samo pri njemu in sicer, kakor sam pravi, izvanredno po nizki ceni za 1 gld. 60 kr.
Razne reci.
— Vestni zastopnik. „Politik" pripoveduje sledečo povestico: Leta 1880 je bil obsojen neki mož zarad ponarejanja javnih pisem na šest let hude ječe. Pred kratkim je dospela k okrožni sodniji, ki je ponarejalca obsodila, prošnja žene obsojenca, v kteri ona Nj. Veličanstvo ponižno prosi, naj bi cesar blagovolil možu zasluženo kazen odpustiti, ker mož je jako obolil po bolezni na jetrih ter bo gotovo umrl, če dalje v ječi ostane. Okrožna sodnija se brž obrne na oskrbništvo kaznilnice, ki naj hitro poroča, kakošno je zadržanje moža — jetnika, mar li zasluži, da bi bil cesarju za pomiloščenje priporočen ali ne. Oskrbništvo je odgovorilo, da tega jetnika ni več tam, ker je že 1. 1883 umrl. Okrožna sodnija pokliče zdaj ženo na odgovor, kako si upa prošnjo cesarju predlagati, ko je mož že dve leti mrtev. Žena reč razjasni, ter pravi: Res sem prošnjo za moža vložila ter jo dala mojemu odvetniku že leta 1882, da bi jo pravilno izdelal ter sem za izdelovanje takoj poplačala vse stroške; g. odvetnik se je pa najbrž še le zdaj na to spomnil ter prošnjo predložil, dasi je mož že dolgo mrtev. In ta odvetnik je, boteprašali? Ta skrben odvetnik je dr. Knotz, sedanji državni poslanec.
Telegrami.
Rim, ti. aprila. Garibaldijeva vdova jela se je razgovarjati z vlado za nakup otoka Caprera. Kupna cena se bode porabila za preskrbitev mlajših otrok Garibaldijevih.
Pariz, 7. aprila. Uradno. Novi kabinet je sostavljen. Brisson prevzame predsed-ništvo in pravosodje, Freycinet zunanje zadeve.
Suakim, 0. aprila. Ogleduh, ki se je iz Erkovita povrnil, pripoveduje, da so Osrnana ])igmo njegovi privrženci zapuščati jeli. Os-
man je sedaj z 000 možmi v Shakutebu, kjer se je mod Sinkatom in Erkovitom vtrdil.
Besedne letopisnice (chronogrami) na čast ss. Cirila in Metoda.
m.
Zahvala za prejete milosti in dobrote.
9.	In festIVItate sanCtl MethoDII VoVete gratlas plas popVLI CVnCtl!
(Ob prazniku svetega Metoda dajajte hvalo gospodu vsi narodje!)
10.	IVbILantes gratlas agaMVs solLVentes Vota sVa pro Vera flDe CathoLICa!
(Ob veseli tisočlctnici dajajmo obljube svoje spolnujoči hvalo za pravo vero katoliško!)
11.	TIsoČLetnICa apostoLa SLoVanoV naj zDrVžI Vse slnoVe sVete Matere!
V štev. 75. „Slovenca" se 3. chronogram bolj pravilno tako-le glasi: „Srečen si VeLehraD preDragl, praznVJoČI VeseLe goDoVe apostoLstVa sVoJega".
Zahvala.
Prečastiti gospod Martin Skubic, dekan Ribniški, je pri gospej Ani Hofbauer-jevi v Ljubljani za 90 gold, kupil lep bel mašni plajš, ter ga podaril župnijski cerkvi rojstnega kraja na Polici, kar Bog stotero poverni daražljivemu dobrotniku.
Od cerkvenega predstojništva na Polici
1. aprila 1885.
X11 j C i.
4. in 5. aprila. Pri Malici: Kari Bumb, trgovec, iz Augsburga. — II. Mayer, trg. pot., z Dunaja. — Dr. vitez From, odvetnik, s soprogo, iz Urna. — Avgust pl. Flaudung, zasebnik, iz Gradca. Andr. Zeohe, e. k. šolski vodja, iz Beljaka. — Josip Obcrg-foll, c. k. profesor, iz Kočevja. — Janez Rauch. zasebnik, iz Kočevja. — Dr. Franc Schonka, c. k. uradnik; Leop. Schmied, E. pl. Raindl, dijaka; Janez Krili, Franc Feldner, trg. pot., z Dunaja. — Josip Kalb, e. k. davk. uradnik, iz Feldbacha.
Pri Slonu: Franc Gressol, železn. uradnik, s soprogo; Matauschek, izdelovalec glasovirov; Emil NVainer, trgovec, z Dunaja.
Pri Avstrijskem caru: Henrik Kom, trgovec, iz Lillea. — Janez Bogensberger, s soprogo, iz Beljaka.
Tržaško tržno poročilo.
Kava: Santos po 48 gl., Rio 44, St. Domingo
56,	Portorico 75, Cejlon 68—125, biserna 96, Java
57,	Mokka 87—100.
Sladkor po 19.75—27.50 gld. Dišave: poper 90 gl., žbice 70. Južno sadje: dateljni 23, fige iz Kalamate 16, iz Smirne25, rozine 13, pomoranče 2, limone 1.50 za vsak zaboj, rožiči 3, mandeljni 80.
Olje: laško65—100gl., albansko41—48,dalmatinsko 43, angleško 31, petrolej 9.50.
Kože: juhtovina 260, podplatje 140—160, te-
letnina 357—616, jagnječi kožuhi sto komadov 70, zajčje sto komadov 24 gl.
Volna: bosanska 105 gl., albanska 112, ister-ska 110.
Bombaž: amorikanski 75, indiški 54. Ježice po 22—28 gl.
Mast: maslo 95—100, angleška 50.50, ogerska 59, špeh 51.50.
Žito: pšenica ruska 6.25—8.75, laška 9.25, koruza 6.50, rž 7.50, oves 7, fižol 10, grah 13—15, riž laški 14—21, indiški 12.50 goldinarjev za vsakih 100 kilogramov.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 7. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16 % davka)	82 gl. 50 kr.
Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka)	82	„ 90 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	107	„40 „
Papirna renta, davka prosta . .	98	„ 35 r
Akcije avstr.-ogerske banke . .	860	„ — „
Kreditne akcije............290	„ 30
London.......124	„40
Srebro.......—	„ — „
Ces. cekini.......5	„ 81 „
Francoski napoleond......9	„ 81 „
Nemške marke......60	„ 70
Krščanski nauk
za
I» -v ■■ «s
(Prvo In drugo Šolsko leto.)
Sostavil Simon Zupan,
katehet.
Z dovoljenjem visokočastitega knezoškofijstva Ljubljanskega. Druzega natisa. Cena: mehko vezan 12 kr., trdo vezan 16 kr. Dobiva se v
Katoliški Bukvami v Ljubljani. •
od	(8)
Liibbers & Wallisa v Hamburgu.
Kot posebnost ponudimo sedaj po jako znižani ceni v poštnih zavitkih po 48/4 kilo proti povzetji (franko)
sledeče vrste kave: Pravi arabski Mocca, močan Java Menado, rujav, jako lin Java Prccinger, rujav, močan Goldjava, ff., po gl. 4.50 in . Plantagen Cej lon, višnjevkast, jako močan
Ceylon Perl, izdaten......
Portorico, teinno-višnjevkast, močan . Costarico, modro-zelenkast, prelep . . Laguayra, višnjevkast, prav lep . . .
Guatemala, zelenkast......
Guatemala Perl, zelenkast, močan . . Cuba, priljubljen, močan, lep ....
Perlmocca, polnodišeč......
Zelen Java, jedrnat.......
Campinas, prav močan, po gl. 3.80 in Sautos, „ „ „ „ 3.50 „
Rio, čist, okusen........
Afrikanski Mocca, polno-jcdrnat . .
gl.
4.75 4.70 4.65 3.90 4.50 4.60 4.50 4.05 3.95 3.75 4.— 4,— 3.75 3.75 3.40 3.30 3.10 2.80
<• ,fÍ\ I J. + + 4. - 4- -V •} - ■, J- + • 4 i vi; { :j>-\ll!í!l¡'j>il!!!lll, Mil::!!'	t
-v Á' vy ■ + Íll¡t''
izdaja I. 1884 s I^i'opi'ijem
stane vezan:
v I'pi'uw, lifii vi¡:.:o!,
ji-S«. ' f * *
a)	v črnem usnji z marmorirano, rudečo ali zlato obrezo 20—24 gld.;
b)	v rudečem šagrinu z zlato obrezo 25 gld. (ta vez odlikuje se posebno po svoji ličnosti);
c)	v finem rudečem šagrinu z jako okusnim zlatim vtiskom in zlato obrezo 30 gld.;
d)	v finem rudečem šagrinu z zaponami in rosetami iz novega srebra 35 gld. ;
e)	v finem rudečem šagrinu z novosrebrno okovo 37 gld. 50 kr.;
f) v finem rudečem šagrinu z zlatim vtiskom in barvanimi ulogami, s popolno okovo pozlačeno ali novosrebrno 45 gld.
Še fin eje vezani s klepano srebrno ali zlato okovo itd. izdelujejo se le po naročilu in se po želji pošiljajo tudi posebna naznanila cene.
Ob enem priporočamo:
Missae pt iefniefii
(cd iti o S. Kituuiu Congregationis, hujus t'ormae sexta in Folio) za Avstrijo še s posebnim pridatkom.
j.	Vezani komadi stanejo od 3—7 gl.
„Katoliška Bukvama" v Ljubljani.