SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za ietrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 3« kr. ve« na leto. Posamne Številke p« 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlclja v Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri papoldne.
Štev. 294.
V Ljubljani, v ponedeljek 24. decembra 1894.
Letnik XXII
»Svitaj se. sv i ta j sveti dan!"
Mrzla zima je. Vsa narava čuti ledene okove .Je sicer še neko življenje, a to ni pravo, ni prijetno, je žalostno. V tem pustem, mrtvičnem času obhaja sveta cerkev katoliška »advent«, iz katerega se čuje vse te dni bolestno vzdihovanje: »Vi oblaki ga rosite, ali zemlja naj ga da!« . . .
Ena prijetnost, eno veselje pa je vendar-le tudi v tem času: adventne zornice! Niti največji sneg, niti najhujši mraz, niti klanci, niti jarki ne morejo pridržati vernih kristijanov doma, da ne bi hiteli k tej lepi, ljubeznivi jutranji slovesnosti. Vsa srca navdaja sladka nada, da pride kmalu njih vzornik v skromnosti, trpljenju in delavnosti, njih mili prijatelj in dobrotnik — Jezus sam. Njegov prihod vzbuja večje veselje in slajše upanje nego vse svetne prijetnosti. Zato se vse nanj pripravlja, da ga dostojno sprejme s prenovljenim, pomlajenim srcem . . .
Doba, v kateri živimo, je podobna adventu. Sneg krivic, nepoštenosti, kovarstva pokriva zemljo na debelo. Pobeljen grob! ker vse te nenasitljive zmije se odevajo v snežnobelo oblačilo humanizma, požrtvovalnosti in bratoljubja ... V ledene okove je svet zakovan, v okove brezsrčne birokracije in okamenelega kapitalizma; oster mraz neomejene sebičnosti in brezdanjega sovraštva pretresa človeštvu osrčje ... Je siccr neko življenje, a to življenje ni pravo, ni prijetno, je — mrtvično!
In vendar tudi v tej dobi mučnega strahu in jadu navdaja neko veselje milijone src. Tudi za nje je ta doba — doba čakanja boljših dnij; zanje je to pravcati advent, za katerim sledi prej ali slej, enkrat pa gotovo, gorko zaželeni krasni — »sveti dan«, dan rešenja in veselja!
Zato ti verni ljudje hite vajo dan na dan skozi temo sedanjih zmešnjav in blodenj, čez jarke za-
peljivosti in prevare ter čez klance oholosti in krivic, ne /meneč se za duševni mraz, ki jih obdaja, ki jim skuša prešiniti srce, da z milijoni sovrstnikov vred zmrznejo na potu zemskega potovanja — hitevaje srčno, ne gledč na desno in na levo, k veličajnim zornicam, katere sredi mrzle svetovne zime obhaja uprav v tej mrtvaško-tožni dobi sveta katoliška cerkev med vsemi narodi, tudi med — Slovenci!
Že nekaj let sem se slave te zornice po vesoljnem katoliškem svetu, sicer na razne načine, a povsod in vselej v isto svrho: da zozori, da pri-svita čim preje »sveti dan!« Vse je uverjeno, da v sedanji duševni zimi more ogreti srca človeška za stalno le Oni, ki vlada nad nami. Zato se ori pri nebeškem stropu klic iz milijon grl: »Vi oblaki ga rosite! ... Vi nebesa ga pošljite!« . . .
Cerkvene zornice se ne pojo le en dan ; treba je dan za dnevom hiteti v hram božji. Sveti dan se bliža z vsakim dnevom in slednjič gotovo napoči. Tudi svetovne zornice jčloveštva se obhajajo že nekaj let sem. »Sveti dan« ni še napočil, a da se svita veličastno iz daleka, o tem nikdo več ne dvomi! Bliža se nam, bliža se človeštvu prav gotovo vroče zaželeni »sveti dan!« Prej ali slej, morda celo preje nego si smemo misliti, tudi napoči.
»Svitaj se, svitaj, sveti dan!
Skoro že pridi, Jesus, k nam;«
Da, Ie pridi, Zveličar! Po tvoji vladi koprnimo. Ti zavladaj v srcu posameznikov, Ti zavladaj trajno v srcu narodov! . . .
Tudi to leto je doživela katoliška ideja veličastne zornice po svetu. Pod izrecno »krščansko-katoliškim« naslovom se je sklicala in zborovala in delala dolga vrsta shodov in zborov po celem svetu. Katoliški shodi na Dunaju, v Brnu, na raznih krajih na Ogerskem, v Kolinu na Nemškem, v
Parmi na Laškem, v Taragoni na Španskem in drugod svedočijo jasno, da so še milijoni, katerih src ni še vkoval led brezverstva ali verske mlač-nosti, ki vsi gore za božjo vero svojih očakov. Kdo se ne spomni ganljivih prizorov z ogerskih katoliških shodov, ko so rosile oči večtisočerne množice samega ginjenja in naudušenja, ko je slavni prvoborilec samo omenil presv. Rešnje Telo, v katerem je bil in bo vedno ves njih spas! Komu ne silijo v spomin jednaki pretresljivi prizori iz drugih katoliških shodov v tem letu? To so dokazi, ki prihajajo iz srca, ki so tisočkrat zanesljivejši nego vse ono terzitsko vpitje časnikarsko, ki se razlega po zemlje krogu in bega ljudi. Dokazi so to, ki pričajo, kako ljudstvo misli, kako sodi, koga ljubi, v koga upa, od koga pričakuje pomoči! Le ena besedica o tem nebeškem vzorniku in dobrotniku, v katerega se »zaupno vpi-rajo oči vseh«, in srce katoliško je ganjeno do solza! Tu ne govori jezik, tu govori srce samo!
Da, res! Svita se, svita sveti dan!
A ne samo priprosto ljudstvo s svojimi zvestimi vodniki pričakuje pomoči od zgoraj in gospod' stva božjega, temveč tudi najslavnejši učenjaki in veljaki. V Bruselju se je sešlo me6cca septembra okoli 2500 mož iz celega sveta na mednarodni katoliški učenjaški shod. Bili so zastopani vsi omikani narodi iz vseh delov sveta. Katoliška ideja, naudu-šenost za njo jih je zvabila vkupe. In vsi ti slavni možje so izjavili jednoglasno v spomenici na papeža Leona XIII., da prvi svoj pogled upirajo na sveto Stolico z izrazom svoje otroške udanosti" in so zagotovili, „da se popolno klanjajo določbam svetega apostolskega Stola", dodavši znamenit izrek, »da ta popolna naslomba na določila katoliške cerkve je lastna vsem pravim omikancem!", ker »med vero in pametjo ne more biti nikoli bistvenega nasprotstva". Konečno »prosijo kleče sv. očeta, naj blagoslovi njih
LISTEK
Na železniškem tiru.
(Sretovečerna črtica iz življenja.)
Vlak buči in težko dihajoč sopiha med skalovjem, ki po obeh straneh kot razvaline porušenega gradu štrli proti nebu. Dim in para prijemljeta se po stenah teh razvalin.
Tema je — a zvezde na nebesnem obzorju še leskečejo v svojem čarobnem svitu, kakor tisto pomenljivo noč, ko se je porodil vsemu bednemu človeštvu Odrešenik.
Vlak bobni in rohni jednakomerno, hipec za hipcem drvi dalje ... Oblaki se zavistno bore z mesecem, zakrivajo njega motno svetlobo, zdajci za-blisne svit, a — že je zopet zakrit.
Dalje . . . naprej, . .. proračunjeni so vrtinci lokomotive, kakor bitje našega srca ali utripanje v žilah naših.
In sem, naproti tej hladni sili, glej! hiti nekdo, zavit v slabo ogrinjačo.
»Živeti — ne živeti?" Te besede razburjajo neznancu kri. Srce ga veže na to življenje, dolžnost vele mu : trpi, delaj, in če se tudi ugonobiš. Toda strast mu zopet pravi, da ne more živeti, da bode
bolje zanj in njegove, ako premine. Železniški tir rešil ga bode trpljenja.
Zgubil je mnogo, zdi se mu, da vse. Imel je očeta, mater, oba sta se preselila v večnost, ostavši mu skromno dedščino, dostatno, da bi mogel z ne-mornim delom preživeti sebe in svojo obitelj. Imel je ženo, katero je ljubil, bila je vrla žena, ki je umela delati. Toda necega dne je umrla po kratki bolezni. Stregel ji je, skrbel zanjo, zadnji groš bi bil dal za njeno ozdravljenje, toda zaman. Mnogo je s tem izgubil, a najhuje je bilo zanj, ker se je sedaj udal pijači ter po slabih družbah prišel zelo ob vero.
Kos za kosom izgubljal se je iz njegovega imetja, prodajal je pohištvo za malenkost. Naposled je bilo vse razprodano. Iu hiša je last druzega ! Cesa mu preostaje? Kaj je zanj svet? Kaj je zanj življeuje brez Boga?
Jeden skok — malo poguma in vsega je konec! . . .
Hiti dalje, ne zmeneč se za to, da ga trnje iu ostro kamenje zbada do krvi. Le hitro naprej . . . V duši se mu porodi misel, da je rešitev in nadeja smrt I
»Otroci moji!" vzdihne bolestno.
Vidi je, vidi — te tri glavice, kako proti njemu obračajo velike, otožne oči . . .
»Oče! kruha!" — »Lačni ste, ubožci! Oh, otroci, vi ne pojmite, kak boj piouzročajo te prošnje vaše v očetovi duši . .
»Oče! kruha!" Odkodi vzeti skorjico kruha? Prosjačit, kako strašna je ta beseda!
Obzorje se oblači, zvezde minevajo, ugašajo. Na zapadu se prikazuje rudeč svetlobni odlesk — mož stoji še vedno na tem mestu, oči ima uprte v temo. — »Otroci! — Oh, kaj vam je oče, ako vas pa preživiti ne more? Boljše bode za vas brez njega — Skrbeli bodo drugi ljudje za vas; rekli bodo »sirote!" in vas bodo redili . . ."
Je že tako na svetu, človeško srce omeči se tedaj, ko vidi obupno dejanje, katastrofo. Stoprav tedaj se omeči, pomaga, družba človeška in zakon pa poskrbi za sirote. Toda prej? No, prej se ne verjame.
Se le ko se ugonobiš, pomoreš saj istim, ki nimajo vzroka trpeti.
Take misli razburjajo mu srce, misli. Kedorkoli posveti blisk nadeje, takoj ga zopet v duši zakrije oblak.
Z daljave se čuje znamenje, da se bliža vlak.
A ob enem zadoni v tiho noč tudi božič in polnočni zvon tako milo in vabljivo, tako tešeče in krepiluo, da vibudi tudi v obupnem srcu iskro zlate nade.
1
L, !r /"h. ■ /
zborovanje in delovanje, njih delavce, družine in nje same kot svoje preponižne sinove!"
Kdo se ne spomni stičnega shoda katoliških arheologov v Spljetu ? Torej tudi cvet pravega razum-ništva se klanja namestniku Kristusovemu, časteč s tem Gospoda samega kot svojega vodnika, učenika in vladarja!"
Cemu bi popisoval še druge shčne katol. svečanosti, saj so znane! Vse te naprave in manifestacije so krasne „zornice", ki so se slavile to leto sredi duševne zime, ki naznanjajo nevarljivo, da se bliža od vseh zaželeui „sveti dan!"
Shajali so se to leto tudi drugi shodi v uprav nasprotno svrho. Na starokatoliški shod v Roter-damu so se sešli zastopniki vseh mogočih verskih ločin v posvetovanje, kako naj se zjedinijo; le katoličana ni bilo blizu. In kaj so dosegli. Do dobra so se sprli med seboj iu samo to sklenili, da se vse verske ločine poslej vkupe imenujejo z jednim imenom. Na Ogerskem so framasoni sklicavali svoje shode ; dosegli so svoj namen, a le potem, ko so se uklonili nasvetu, Bnaj se s hudičem samim združijo". A tudi ta pridobitev je za katoliško cerkev le „oblaček", ki bo kmalu zginil.
Framasonstvo se ponaša, da ima 21 milijonov pristašev. A kaj je to v primeri s 300 milijoni katoličanov, z vsemi bratovščinami, redovi itd., ki prodirajo čedalje globlje v človeško družbo!
To leto je očitno pokazalo, da sedaj res velja klic: „Aut Christus, aut Belial!" Kakor se kristi-jani zbiramo pod prapor Jezusov, na čigar pomoč se zanašamo, tako se stekajo klevetniki krščanskega imena pod prapor hudičev, katerega že očitno kličejo na pomoč ! Toda naj se združijo sovražniki naši, s komur hočejo, mi ne omahnemo! Mi kličemo neprestano: „Vivat Jesus! In quo est salus, vita et redemptio nostra!"
Tako je letos slavila katoliška ideja „zornice„ po vesoljnem svetu. Tudi med Slovenci je obhajala ta ideja krasne „zornice", ker to leto se sme po pravici imenovati „leto katoliških društev" ! Druga stranka je po tolikih vspehih naših poskusila v drugem imenu začeti delo, a pred vsem je vendar le morala narediti globok poklon temu praporu, katoliški ideji. Pokazalo se je jasno na istem shodu, da med Slovenci je ni bilo moči in je ne bo nikoli, ki bi mogla narod sam zvabiti vkupe in ga nauduŠiti, nego jedino katoliško načelo! Slovenci, bodimo veseli ! Sedanja doba je tudi za nas „advent", a ta tožni čas rabimo dobro, vspešno ; lepe .zornice" smo slavili to leto ; ne pozabimo jih nikoli. Le naprej, naprej pod zastavo Kristusovo, ker „svita se, svita sveti dan" ! Kmalu, to upamo trduo, nam tudi napoči!
Ves svet se prenavlja, pomlaja. ker čuti, da Kristus prihaja. Torej ni se bati! Uresničile se bodo besede slavnega Maninga: „Dvajseto stoletje bo last ljudstva in postav katoliškega blagostanja."
Liga + 20.
Kmetovalci pozor?
Cesarska vlada predložila je državnemu zboru načrt zakona, po katerem naj se pregleda in predela zemljiščni davčni kataster. Po § 41. zakona iz 1. 1869, o uravnavi zemljiščnega davka ima se po preteku 15 let na podlagi vcenitvenih podatkov zemljiščni davčni kataster pregledati.
Danes opustim obšineje o tem prevažnem vprašanju razpravljati, ker davčni odsek je še pričel razpravljati o tem in bom vse prezanimive razprave objavil v primerni obliki. Za sedaj naj opozorim osobito uaše kmetovalce na § 13. tega zakona, ki se doslovuo tako-le glasi:
Parcele, katere so v zemljščnem katastru vpisane kot gojzd, v poprejšnjem katastru pa bile uvrstene v kako drugovrsto zemljišč, imajo se na zahtevanje dotičnega posestnika, ako se zglasi tekom leta 1895 zopet vpisati v kata ster v i s t o vrsto zemljišč, kakor so bile popred, ne da bi v to bilo potreba posebnega dovoljenja v smislu § 2. gojzdnega zakona iz leta 185 2, oziroma preklica o nalogu za pogojzdo-vanjezemljišč.
Te določbe pa ne veljajo za oue parcele, katere so po zakonu veljavnem za pogojzdovanje na Kranjskem in Primorskem podvržene posebnim predpisom, ki velevajo za nekatere parcele, da se morajo zaradi povodenj, hudournikov in enakih „vzrokov, Če tudi niso gojzd, pogojzditi, itd."
Ta paragraf sprejela je ces. vlada na ponovljeno zahtevanje poslancevjin tudi kmetiski odsek je sklenil poživljati vlado, da o priliki revizije zemljiščno-davčnega katastra se popravi krivica, ki se je osobito zem-ljiščnim posestnikom v planinskih deželah zgodila s tem, da se je mnogo parcel — popred vpisanih kot pašnik, vpisalo in uvrstilo med gojzdne kulture, deloma po pomoti ali vedoma, ker so morda tu in tam na pašuiku stala kaka drevesa, ali grmiči. Tako se je nahajalo na Kranjskem v starem katastru (pred 1.1869.) vpisanih pašnikov in planin 402.485, oralov v novem poslednjem pa le 295.391 oralov, torej 107.094 oralov manj. Zato pa je v novem katastru 67.887 oralov več gozda kakcr v prejšnem. Na Koroškem je v novem katastru gozda za 63.656 oralov več, na Štajerskem, kjer se slišijo enake pritožbe, kakor pri nas na Gorenjskem, celo 102.100 oralov. Da pa niso povsod tako ravnali, kažejo številke sledeče, na Češkem je v novem katastru le 2064 oralov gozda več, v Gal:ciji pri 3 in pol milij, oralov gozda, Ie za 51.000 oralov več ; na Tirolskem brez premembe.
Iz teh besed razvidno je, da je sedaj mogoče zahtevati, da se poprejšni pašniki, ki so se pri zadnji vcenitvi uvrstili za „gozd", zopet pridobe, za kar so potrebni. S tem bo mogoče popraviti škodo, da se je na tisoče oralov pašnikov odvzelo živinoreji, ter uvrstilo v gozdni svet.
Sedaj je na vas kmetovalci, da se poslužite § 13. novega zakona ter zopet pridobite pašniški svet nazaj. Zato svetujem, da se vsi gg. župani osobito na Go-
renjskem potrudijo iu preiščejo stare katasterske izkaze in novejše, ter da tako konštatujejo, koliko in katere parcele so se — popred pašniki — vpisale za gozd. Naj se pri polit, oblasti potrudijo pozvedeti, ali so dotične parcele morda po zakonu iz 1. 1884. podvržene dolžnosti k pogozdenju, če ne, uaj obvestijo dotični lastniki da zahtevajo po § 13. povrnitev v preišno kulturo, torej za pašnik in županstvo naj vse te zahteve predloži tekom 1. 1895. (čas je do konec leta 1895.) okrajni gosposki.
Prosim torej vse tiste, ki so se gledč tega pri meni tolikokrat oglasili in prosili za pomoč, da sedaj store potrebno, da se jim vpiše pašnik kot tak v kataster, s tem povrne pravica do paše na takih zemljiščih. Ako morem kaj pojasniti še, rad bom storil. Prosil bi le še, da me si. županstva obvestijo v dotičnih pozvedbah, ker nam poslancem bodo taka poročila v zdatno pomoč pri nadaljnem delovanju v drž. zboru. Nadaljna obširna poročila o celi novi postavi slede v posebnem poročilu, morda v posebni knjižici.
Fr. P o v š e , drž. poslanec.
Paziuske občinske volitve.
Iz Istre, 21. decembra.
Razjarjena je delovala italijanska stranka za svoje pripadnike z vsemi sredstvi, katerih ji je obilno na razpolaganje. Ko je pa videla, da v tretjem razredu s svojimi ue prodre, da celo duhovniki prihajajo na volišče, Italijanom na obupuo strmenje, Hrvatom na izpodbudo in vztrajanje, razkačila se je do kraja. Brzojavne žice so se tresle, prenašajoče njih neopravičeno zdvojni klic za pomoč na Dunaj nunciju Galimbertiju in ministerstvu, v Trst c. kr. namestniku in škofu iu — Schwarzu, da naj energično zabranijo drzovito vmešavauje duhovuištva in njih italijansko narodnost razžaljujoče prihajanje k glasovanju, ko jim doma bolniki brez duševne okrepe umirajo.
Tako se je govorilo; ali brzojavke so bile bolj namenjene plašitvi in za časuike, ki so poznali „signal" in potem svoje trombanje nadaljevali, roteči rešence, naj hitijo pomagat nerešencem. Niso še prišli bersaglieri in briganti, Crispi in tutti quanti, ker imajo „boljega" opravka v Rimu in Siciliji ter dobro vedo, da se zatiranim revežem Italijanom predobro godi v tužni Istri. Pravijo celo, da je naš sedanji zaveznik in bivši sovražnik, Italijan, zual izsiliti ^klavzule", po katerih se ima italijanstvu v vsem na roko iti
Ako se pomisli, da „pazinska davčne občina" obsega ne samo Pazin, mesto, ampak še 20 drugih podobčin, razvidno je, s koliko predrznostjo postopajo italijanski eksaltadosi in kaj namerjajo irre-detski rodoljubi. Bila bi krivica očitna, ko bi jedna petina italijanske gospode opravljala imetje štirih petin kmetovskih. Kupljenih je bilo dosti veliko glasov ; denarja je bilo tudi toliko na ponudbo, da bi bili lahko vse kupili.
V vseh treh „telih" (razredov) je 3315 volilcev, ki volijo po 10 zastopnikov in 5 zamenikov. Volilo jih je 1862. Hrvaška stranka je oddala 1339
Odrešenik je tukaj . . . Sam ubog prišel je pomagat ubogim.
„Saj je tudi zaradi mene prišel na svet Zve-ličar", vsklikne obupni mož; oh kako sem mogel na vse to pozabiti ? Kako se vdati takim pregrešnim mislim? Kako sem mogel pozabiti, da je nocoj sveti večer, najlepši praznik ubogih ljudij?
Z obupno silo se vzpne, skoči po koncu in jeden skok — ta skok privedel ga je zopet od grozeče smrti v življenje.
Vlak bobni, dodrvi in sopiha dalje, oče pa kleči poleg tira toži bežjemu Detetu svoje težave in goreče moli za svojo otetbo.
Iz molitve ga vzdrami glas: Ne jokaj! Tu imaš da oskrbiš sebi in otrokom vesele božične praznike. — Bil je ta dobrotnik nepoznan tujec, ki je bil slučajno priča tega strašnega prizora. Preden se mu je oče mogel zahvaliti, izginil je v temni noči.
Urno hiti mož zopet k svojim, ne zmeueč se za trnje in ostro kamenje, ki ga zbada do krvi. Hiti nazaj k otročičem, da jih objame in skrbi zanje . . .
Iz bližnjih vasij po ravnici in s snežnih planin pa se še vedno glase zvonovi, sladko vabeč vernike k polnočnici!
„Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje I	A. S.
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
Len.
Čakali smo v policijskih ječah cesarskega komisarja, ki je imel priti z Dunaja, da bi nas spremljal do meje. Ker so se bili prodali naši kovčegi, preskrbeli smo se mej tem perilo in obleko in odložili znamenja jetnikov.
Cez pet dnij prišel je komisar; policijski vodja nas mu je oddal ter mu ob enem izročil novce, koje smo bili prinesli na Spielberg in koje so bili skupili za kovčege in knjige; ti novci nam so se na meji povrnili.
Troške našega potovanja trpel je cesar sam in ni se štedilo.
Komisar bil je gospod Noe, plemič, prideljen sekretarijatu policijskega ministerstva. Olikanejšega moža nam niso mogli dati. Ravnal je z nami po vsem obzirno.
Ko smo odpotovali iz Brna, imel sem prav težko sapo in tresenje na vozu je tako pohujšalo bolezen, da sem zvečer komaj sopel in da smo se vsak hip bali, da me zaduši. Celo noč me je tresla mrzlica in drugo jutro komisar ni vedel, bom li mogel nadaljevati pot do Dunaja. Jaz sem
rekel, da; odpotovali smo; bolezen prikipela je do vrhunca, nisem mogel ne jesti, ne piti, ne govoriti.
Pol mrtev sem prišel na Dunaj. Dali so nam dobro stanovanje v glavnem vodstvu policije. Deli so me v posteljo, poklicali zdravnika; ta je ukazal puščati mi kri in čutil sem se boljšega. Popolna dijeta in mnogo akonita, s tem sem se zdravil osem dnij in ozdravil se. Zdravnik bil je gospod Singer; prav prijateljski je skrbel za me.
Zelo sem silil, da odpotujemo, tembolj v skrbeh, ker smo zvedeli novost o treh dneh groze v Parizu. Istega dne, ko je bila bruhnila vstaja, podpisal je bil cesar odlok naše prostosti. Gotovo sedaj ga ne bo preklical. A bilo tudi ni neverjetno da bi se, ko bi postajali časi kritični za celo Evropo, ne bali narodovega gibanja tudi na Italijanskem in da nas v tem času ne bodo pustili domov. Prepričani smo bili sicer, da se ne bomo povrnili na Spielberg, a bali smo se, da bi kedo ne svetoval cesarju, naj nas pošlje v kako mesto daleč proč od Italije.
Kazal sem se mnogo bolj ozdravelega kot sem bil in prosil sem, da bi se podvizalo odpo-tovanje. Mej tem pa sem silno želel, prestaviti se Njegovi vzvišenosti grofu Pralormskemu, poslaniku Turinskega dvora na dvoru Avstrijskem, ker vedel sem, koliko imam zahvaliti njegovo dobroto. Trudil
glasov, nasprotni 528 ; zmaga je dobljena in naša je sa tri leta. V tej triletni dobi bo treba domoljubom opreznim biti, da se število narodnih glasov ne skrči, ker neprijatelj ue bo počival ter bode vsako malenkost zase izkoriščal.
Zadnji dan volitev, v četrtek dne 20. t. m., je bila italijanska stranka \sa v ognju; vse je hodilo in tekalo, kar je imelo zdrave noge. Vozovi so dr-t drli eeli dan in dovažali bolnike in starce in kap-ljenee. Vsak je bil vzburjen, vsakemu se je mudilo naprej, kakor bi veljalo gasit velik požar, ali reše-vat življenje iz velike povodnji. Glasovi so padali zdaj čvrsto, zdaj tiho, zdaj pridušeno, kakoršna je bila prostovoljnost. (Po deset in dvajset in več fo-rintov bi bili radi glasov dobili.) Tiha napetost ko-prnenja pa nastane, ko se pokaže jeduakost glasov. Kmetiškega naroda je čakalo vse polno pred dvorano. Vse do poslednjega so pritirali Italijani svoje pristaše na bojišče, zdaj ni nobenega; in Hrvatov? tu je še jeden; glasno vzradoščenje! Iu pa še jeden, in tako do 16. Kakor je bila italijanska stranka od začetka borbovita, hoteča provzročiti cestne izgrede in pretepe, da bi volitve zmešala ter onemogočila, tako je bila zdaj zasluženo poparjena.
Zaupajmo v bodočnost, bodočnost prihaja iz mladiue. Poskrbeti se bo moralo malo bolje za hrvatsko šolstvo v Pazinu. Razmere, kakor so zdaj, ne morejo ostati ker so neznosne, za hrvatsko mladež in za hrvatsko-slovenski narod naravnost škodljive in pogubljive
Poglejmo.
Hrvatski otroci prihajajo v šolo bolj iz okolice, nekateri od daleč. Po zimi je to hudo, posebno pri pičlem odevu. Moralo bi se ustrojiti društvo, ki bi šolarjem pomagalo s toplo hrano, o Božiču s primerno obleko, sicer pa s šolskimi potrebščinami. Tega zdaj ni, na veliko škodo hrvatske stranke.
V mestu so nižji sloji vsi hrvatski, dasi govore in se drže italijanski, ker so kot rokodelci in mali trgovci odvisni od bogatejših. Ti vsi pošiljajo svoje otroke v italijansko šolo, ker so primorani, ker sicer ne dobč zaslužka. Stariši so še hrvatski, otroci že italijanski; ker tudi stariši lomijo z otroci italijanščino, pozabijo ti otroci svoj materni jezik. Slabi nasledki so vidni. V italijanskih šolah ari se otroci ceniti, spoštovati italijanščino kot plemenito, vzvišeno, sveto, da si torej ne smejo onečaščevati in oskrunjevati jezika z drugo, grdo, človeka nevredno govorico, ki je podobna živaljskim izvikom. Od todi prihaja ono poulično pitanje s „porca lingua slava". Stara dva po doma kramljata hrvatski, otroci to slišijo, pa ju hitro označijo za „porco croato" ter ju celi'« učitelju tožijo, da govorita hrvatski. Kako težak je položaj starišev ? Ali smeta otroke kazniti, ki jima sama dajeta priložnost iu navod? Ali ne trpi četrta zapoved9 Ali ni to nemoralnost? Videl sem že dosti otrok po svetu, ali tako porednih, razposajenih in zlobnih še malokje.
Iz vraniča ne more vzrasti golobic; zato je v tem gnezdu prava zalega glasovitih barab, vzlasti odkar s* pogreša gimnazija. Značilno za te italijanske prelevljence pa je to, da menijo v vsem imeti večjo svobodo od drugih, od one v zakonih dopuščene,
in da otresejo od sebe vse božje in cerkvene dolžnosti, iz česar naravno sledi, da someščanom in so-rojakom svojim —- v svesti svoje nadoblasti iu nad-moči — ne pripotnavajo nobenih pravic, razven onih hlapčevanja.
Taki nazori vodijo in morajo voditi do vednih okršajev, ki ovirajo plodovito delovanje za občno dobrino. Tu Hrvat, tu Talijan, in katoličan ? Katoliški Hrvati in katoliški Talijani, ti morajo ublažiti nasprotstva, katolištvo more zvezati in sprijazniti obe stranki; sama narodnost daje premalo poroštva za pravico, ki — takorekoč — ui več moderna. Ustrojiti je treba katoliško stranko, katere program je že 2000 let star, ki se je vselej obnesel, nasproti onim malodobnim, urejenim po lahkomišljenih zahtevah, Javnega mnenja". Hrvatstvo v Istri, osnovano na goli narodnosti, nima obstanka; peščica brezobziznih Talijanov je dolgo zapovedovala tisočerim Hrvatom. Mnogi bodo prežimo gledali snovanje kat. stranke, ali samo oni, ki katolištva ne poznajo. Toda, kakor razmere zdaj stoje, ne sije dosti upauja za tako potrebno stranko, ki bi Hrvatom zagotovila opravičeno posest.
Pred 70mi leti je bil Pazin še ves Movansk, razun ene talijanske družine; v naši dobi je skoraj narobe — Pazinci se vedno bolj polaščujejo, posebno v najnovejših dneh. Iredente odsek, „Lega nazionale", je v mestu ustanovil svojo šolo za otro-čiče. .otroški vrtec", kamor vsi stariši pošiljajo otroke, da imajo doma le mir pred njimi. Tudi ubogi hrvatski otroci — in ti še prav posebno, ker prav zanje je ustauovljena ta otrokolovka — najdejo dobrodošlega vzprejetja in popolne telesne obskrbe proti temu, da se uče in govore samo talijanski. Kje je družina, ki jo stiska beda, da bi se ustavljala taki izkušnjavi? 5ietna deklica je že prav dobro govorila talijanski — in hrvatski ni hotela I Iz Le-gine šole prestopa deca spet v talijanske razrede. Tako nastane tolpa talijanskih pečencev; tako se pretvaria slovenski živelj v čisto laško kri. Zato: občinski zastop, na delo, da zadostiš vsestransko svojim volilcem.
Politični pregled.
V Ljubljaui, 24. decembra.
Ministerska kriza na Ogerskem. Sedaj gotovo, da Wekerle odstopi. Ko je na Dunaju dal vladarju razumeti, da misli dati ostavko, ga vladar ni z nobeno besedo pregovarjal, da naj še ostane. Wekerle je spoznal, da je njegova vloga obigrana. Ogerski ministri so jo kar pobrali z Dunaja, tudi o južni železnici se niso več hoteli pogajati z avstrijsko vlado, češ, da morajo novim ministrom pustiti svobodno roko. Ministerski svet se je sešel takoj po prihodu Wekerlovem v Budimpeštu in sklenil dati ostavko. Wekerle baje tudi kot finančni minister ne vstopi v novo ministerstro. temveč bode za bodočega finančnega ministra priporočal državnega tajnika v finančnem ministerstvu Lukaea, kateri pozna vsa tekoča finančna vprašanja, mej drugim tudi valutno reformo. Cesarju bode Wekerle priporočil za sestavo nove vlade Szlavyja, Kolomana,
se je bil, kolikor se je bil mogel, da bi dosegel moje oproščenje. A prepovedano je bilo, obiskati kogar si bodi in prepoved ni pripustila izjeme.
Komaj sem bil zopet nekoliko ozdravil, so nam nekaj dnij prijazno preskrbeli voz, da smo si malo ogledali Dunaj. Komisar nas je moral spremljati in ni smel pustiti, da bi govorili s kom. Videli smo lepo cerkev sv. Štefana, prijetne mestne sprehode, bližnji grad Lichtensteinov in nazadnje cesarski grad Schonbrunn.
Ko smo bili v krasnih drevoredih Schonbrunn-skih, prišel je cesar in komisar nam je ukazal umakniti se, da bi ga neugodno ne dirnil pogled na revne naše postave.
LCIII.
Odpotovali smo nazadnje venderle z Dunaja in mogel sem se vzdrževati do Brucka. Tam je naduha zopet huda postala. Poklicali smo zdravnika: bilje neki gospod Jiidmann, zelo priljuden mož. Puščal mi je, moral sem ostati v postelji in uživati zopet akonit. Cez dva dni sem prosil, naj se nadaljuje pot.
Prehodili smo Avstrijsko in Štajersko in prišli brez neprilike na Koroško; ko pa smo do šli v vas
Feldkirchen, ki ni daleč od Celovca, glej, kar pride povelje. Morali smo čakati tam nadaljne zapovedi.
Bralec si lahko domišlja, kako nam je to bilo všeč. Jaz pa sem imel še zavest, da sem jaz, ki toliko škodujem svojima drugoma, ako ona dva ne moreta v domovino nazaj, je moja nesrečna bolezen bila temu vzrok.
Pet dnij smo ostali v Feldkirchenu in tudi tu je storil komisar vse, da bi nas le zabaval. Bilo je tu malo gledišče, peljal nas je tje. Enkrat zabaval nas je z lovom. Nas gostilničar, nekaj mladih mož iz onega kraja in lastnik lepega gozda bili so lovci, mi pa smo bili posajeni na ugoden prostor in smo gledali.
Nazadnje prišel je z Dunaja pot h komisarju s poveljem, naj nas odvede do meje. Silno sem se veselil s prijateljema te srečne novosti, a ob enem sem se tresel, ker se je bližal za me dan nesrečnega naznanila, da nimam več ne očeta, ne matere, ne Bog ve katerih druzih sebi drazih!
In moja tuga je rasla, bližje ko smo bili Italiji.
Od te strani vhod v Italijo ni prijeten očem, temveč gre se iz lepe gorate avstrijske dežele v laško ravnino po dolgem, nerodovitnem in neprijetnem kraji, radi tega se potniki, ki še ne poznajo našega poluotoka in hodijo tistodi, smejo veličast-
Stella iu BanfTjja. Prva dva bi baje ne prevzela, Btuff; pa ima nekda že >se ministre dobljene Njegovi možie niso baš znani politiki, a dobri stro-kovniaki. Govori se tudi, da grofa Julija Andrassyja ne bode v novi vladi. Sicer bode pa cesar tudi še poprašal grofa Kbuena Hedervarija, ko bi prevzel ogersko ministersko predsedstvo. Po praznikih pojde ban takoj v Budimpešto. Narodna stranka pri sestavi nove vlade n* pride v poštev, ako se ne odreče vsakemu nasprotovanju uagodbi z Avstrije. Liberalni listi se nadejajo, da bode nova vlada nadaljevala dosedanja proticerkveno politiko, kar pa ni povsem gotovo, kajti njeno stališče bode težav-neje, ker jo skrajna levica ne bode podpirala. Z večino kacih desetih glasov pa ni moč izvrševati velicih reform. Da bode gospodska zbornica nerešeni proticerkveui predlogi v drugič odklonila, je skoro gotovo.
Bolgarija in Avstrija. Mej Avstrijo in Bolgarijo niso več posebno prijazne razmere. Bolgarski vladni listi jako ostro pišejo proti Avstriji. Jeze se, da neče dovoliti bolgarskim pridelkom ugodnih pogojev za izvoz v Avstrijo. Posebno živino in vino bi radi Bolgari izvažali. Bolgarsko vino je jako dobro, ali v deželi uirna cene. Bolgari prete, da bodo na avstrijske iudustrijske izdelke naložili veliko carino, ako ne sklene Avstrija jim ugodno trgovske pogodbe. Bolgarija bode potem svoje potrebe deloma pokrivala z domačimi izdelki, nekoliko jih pa bode dobivala iz Francije in Anglije. Pa tudi bolgarsko prebivalstvo ni posebno naklonjeno Avstriji. Odkar je pal Stambolov, se je avstrijski vpliv v Bolgariji jako pomanjšal.
Kritika vlade carja Aleksandra III. Največji in najboljši ruski mesečnik .Vestnik Evropi" je priobčil članek, ki hudo kritikuje vladanje carja Aleksandra III., v katerem se zahteva, da se z novimi reformami odpravijo uredbe, ki so se vpeljale pod carjem Aleksandrom. Ta članek je vzbudil občno pozornost iu kaže, da se v Rusiji pripravlja neka premena, ker sicer bi cenzura tacega članka ne bila pustila tiskati. Pa tudi strogo konservativni .Graždanin" je že začel obračati plašč po vetru. Knez Miščerski, ki ima zveze pri dvoru, že čuti, da pojema duh Aleksandra III. — Govori se, da se hoče mestnim zastopom in zemstvom zopet vrniti ona svoboda in vpliv, ki se jim je vzel pod pokojnim carjem.
Verska vzgoja v Italiji. Več zavodov na haja se v Italiji, na katerih morajo po volji usta-noviteljevi voditeljica in učiteljice biti iz kakega verskega reda. Oolastva so pa zadnji čas razsojevala, da te določbe več ne veljajo, ker se v Italiji verski redi od države ne priznavajo. Državni svet je pa razsodil, da se volja ustanovnikova še vedno mora spoštovati. Zakoni le kot jurističnih oseb duhovnih redov ne priznavajo, pripovedujejo pa tacih združb ne. Zaradi tega ni »proti zakonu, če so redovnice učiteljice in voditeljice na tacih zavodih. Zahtevati se sme jedino, da zadoščujejo zakonitim predpisom za take zavode. Sedaj se v tem ozizu duhovnim redom ne bodo več delale nobene ovire.
Sleparije v Italiji. Komisija senatova, ki je preiskovala Giolittijeve papirje, je pripomogla
nej misli, kojo so imeli o njem in mislijo, da jih je imel za norce, kdor ga jim je tako hvalil.
Divjost onega kraja vplivala je na me, da sem bil še bolj žalosten. Ginjen sem bil, ko sem zopet videl naSe nebo, srečaval obraze, ki niso imeli severnega značaja, slišal iz vs&kih ust glasove svojega jezika; a bilo je ginjenje, katero je šlo bolj na jok nego na smeh. Kolikokrat sem si na vozu zakril z rokama obraz, delal se, kakor bi bi| spal, v resnici pa sem jokal! Kolikokrat nisem po noči zatisnil očesa in tresel se mraza, sedaj sem blagosluvljal najsrčnejše s polno svojo dušo svojo Italijo in hvalil Boga, da sem zopet tu; sedaj sem se mučil, ker nisem imel nikacega poročila od doma, sedaj zopet domišljal si nezgode; sedaj mislil, da mi bo v kratkem in morda za vedno ločiti od prijatelja, ki je trpel toliko z mano in mi tolikokrat skazal bratovsko svojo ljubezen.
Ah I tako dolga leta v grobu neso vničile moči moje domišljije, a ta moč bila je tako majhna v veselju in tako velika v žalosti!
Kako rad bi bil videl Videm in gostilno, kjer sta se ona dva plemenita moža delala, kakor bi bila strežaja in sta nama stiskala skrivaj roko!
Pustili smo to mesto na levej strani in šli dalje.	(Dalje stedi.)
po svoji moči, da se vsa stvar potlači. Izjavila qe da je papirje pogledala, a se ni mogla prepričati o krivdi kake gotove osebe. Videla je nqki seznam, katerega je napravil kak policijski uradnik za zaupne informacije, a ni mogla iz tega nič gotovega posneti, ko nima drugih virov. Papirjem, ki jih je pisal kaznjenec v ječi pa odsek ni ipogel pripisovati važnosti, ker je dotičnik so gotovo na vse načine in z vsemi sredstvi branil. Sploh pa tukaj ni nobenih pravih dokumentov s katerimi bi bilo vredno pečati se senatu. V nekaterih papirjih so bili omenjeni nekateri senatorji. Komisija jih je zaslišala in so prepričala, da nobenega senatorja ne zadeva nobena politična ali moralna odgovornost.
Razgled po slovanskem svetu.
Svečana sodnica jugoslovanske akademije.
Iz Zagreba, 18. decembra.
12. decembra je obdržavala jugoslovanska akademija svojo letno svečano sednico, katerej so prisostovali vsi akademiki in nekaj odličnega občinstva. Predsednik Josip Torbar priobči najprej v svojem svečanem govoru pozdrav in blagoslov škofa Strossmayerja, kot protektorja akademije. V daljnem svojem govoru omenja predsednik, da je akademija v pretočenem letu doživela več slabega nego dobrega. Najžalostneji dogodek je bil zgubitek nepozabnega akademika dr. Frana Račkega, katerega se spominjajo vsi pošteni Hrvati s solznimi očmi. O zaslugah pokojnikovih, kakor 0 neizmerno zgubi, katera je zadela akademijo pa tudi vso domovino, ne misli govornik poročati, ker je to nalogo prevzel drugi akademik. Vendar pa ne more strpeti, da ne bi pri tej priložnosti omenil dragega pokojnika, katerega smrt nam je zapustila veliko praznino v akademiji. Rački je posvetil celo svoje življenje raziskovanju resnice, one resnice, ki je izvor in konečni resultat vsega znanja! Želja za znanjem se je začela, ko se je človek začel zavedati. Ni niti radovednost niti sebičnost, ki človeka sili, da se bori proti valovom morskim, proti zimi okoli polov, da žrtvuje svoje življenje in svoj obstanek, da pomnoži svoje znanje, nego neka sila, da najde resnico. Kaj je resnica? je vprašal Pilat Kristusa. Kaj se je pri tem godilo v duši namestnikovi, zna le Bog sam, ali to vprašanje je ono, ki stvarja oživljajočo moč vsega iziskavanja. Resnica more biti .skozi več vekov skrita, znanje zamotano, ali človeški duh se ne da vzdržati v svojem napredovanju po takšnih zmotah. Rački je bil zgodovinar, on je iskal resnico ter se ni bal nobenega truda, da jo odkrije. Ali tudi znanost, učenjak more biti sebičen, ko odkriva še-le najdeno resnico svojemu narodu, ki postane potem; splošno dobro ostalega sveta. Rački je bil kot učenjak tak sebičnež, ko je v prvem redu iz-iskoval zgodovino svojega naroda. In zatorej je bil tudi narodni učenjak. Njegova borba je bila plemenita in blagoslovljena; zakličimo mu tedaj na uspomeno »slava!« Vsi vstanejo ter zakličejo: Slava Račkemu!
Po predsednikovem govoru prebere tajnik dr. Fran Vrbanič letno poročilo o akademiji. Naj-važneje točke poročila so sledeče: literarno delovanje akademije je bilo tudi v pretočenem letu precej bogato ter se je podelilo na vse odseke. Te razprave so bile večjidel tiskane v štirih knjigah. »Rada«. Druga izdanja pa so zaostala za prejšnjimi leti, ker se je imela akademija boriti v prošlem letu z velikimi fmancijalnimi potežkočami. Velikega hrvatsko-srbskega slovarja je izšla 14 knjiga. Za to veliko delo je bilo opredeljenih 40.000 gld., ali tudi pri tem poslu se počasi napreduje zaradi pomanjkanja sredstev, četudi v to svrho žrtvuje škof Strossmayer po svojem običaju vsako leto 1000 gld. Akademija se je obrnila za podporo na vse dotične vlade, ali dosedaj se je na to prošnjo ozrla samo srbska vlada v lielem-gradu ter naročila 32 komadov tega dela. Knjižnica se je pomožila s knjigami pokojnega Račkega v vsem vkup 12 13 del. Ravno tako tudi arhiv, kateremu je zapustil Rački deset izvirnih listin, ki so posebno v narodopisnem pogledu velike važnosti. Akademija je prevzela tudi vse liste in pisma Račkega, ki so velike važnosti v znanstveuem pogledu, ali se morajo še le urediti. Galerija slik se je pomnožila v pretečenem letu s peterimi oljnatimi slikami in mnogimi bakrorezi (od pokojnega kanonika Suhina ter po darežljivosti škofa Stross-
mayerja s znamenito umetnino »tiunduličeva iluzija o Osmanu« od hrvaškega umetnika Bukovca.
Umrla sta v pretečenem letu dva akademika dr. Fran Rački v Zagrebu in dr. Giovanni Rossi v Rimu.
Gmotno stanje je bilo, kakor že omenjeno precej nepovoljno. Dotacija je iznašala nekaj čez 8000 gl. dočim v poprejšnjem letu 11*300 gl., a v poprej-šnih letih od 13—14 000 gl. K temu so se pridružili še veči stroški za davek in popravke, ter okolnost, da se je moralo od glavnice vzeti veči iznesek za zidanje hiše. Potem ni čudno, da se leto skončuje z majnikom od 2422 gl. Da se ta primankljej pokrije, dozvolila je zemeljska vlada posojilo v iznosu od 4400 gl. Akademija bode bržkone prisiljena, da prosi vlado, da jej podaljša to posojilo tudi še na bodoče leto. Koncem leta 1893. je imela akademija premoženja v denarju in državnih papirjih 389.160 gl., vrednost hiš in zemljišč pa je izno-sila 120.000 gl.
V istej sednici so bili izvoljeni za dopisujoče članove: Simon Lozanič, profesor visoke šole v Belemgradu; dr. V. Varičak, gimn. profesor v Osijeku in dr. David Segen, realni profesor v Zagrebu; za drugega tajnika dr. Fr. Vrbanič, za knjižničarja M. Valjavec, a za ravnatelja galerije slik Nikolaj Mašič.
Potem je čital prvi član dr. Fran Vrbanič svojo razpravo o higijenskem kongresu v Budimpešti ter izrazil pri tej priložnosti željo, da bi tudi hrvatski statistični urad začel kmalu priob-čevati demografske podatke o Hrvatskej, ker se je do zdaj za take razprave nabralo že dovolj gradiva.
Na povabilo k svečanej sednici jugoslovanske akademije je odgovoril škof Strossmayer predsedniku Josipu Torbarju s sledečim pismom: Zahvaljujem se Vam in vsej slavnej akademiji za častni poziv k letošnji svečani sednici. Samo Bog ve, kako rad bi njej prisostoval, da čujem Vaše in in drugih častitih članov modre besede, ali vreme posebno pa moja visoka starost in moje sile ne dopuščajo. Prosim tedaj Vas kakor tudi vso ostalo častito gospodo, da se s tem zadovoljite, da prisostvujem svečanej sednici z mojim duhom ter Vas vse iz celega srca blagoslavljam. Pri tej priložnosti ne morem prepustiti, a da se vam za Vaš trud in za Vaše dosedanje delovanje ne zahvalim iz cele duše. Naša akademija stoji na višini svoje znanstvene zadače; ona je zaslužila to priznanje in splošno pohvalo ne samo v našem narodu, nego tudi v zunanjem svetu od vseh treznin in učenih mož. Njena znanstvena dela niso samo na korist in uteho našemu narodu, nego ona množe tudi njegovo slavo in pohvalo v celem učenem svetu. Dočim to rad priznam in se akademiji zato zahvaljujem, prosim ob enem slavne članove akademije in vse svoje častite prijatelje, da vzdrže tudi v bodoče akademijo na isti višini ter učvrsle, pomnože in ovenčajo že pridobljeno slavo. Resnično je, da je s smrtjo mojega dragega in slavnega prijatelja in brata, kanonika Frana Račkega akademijo s celim narodom zadel velik, skoraj nenadomestljiv zgubilek. Ali duh tega neumrlega moža obhaja akademijo, ki mu je bila v življenju ljubimče in jaz sem prepričan, da se bodo vsi slavni članovi ravno z obzirom na slavnega pokojnika Frana Račkega, z obzirom na njegov duh in njegove Jželje z vsemi močmi trudili, dober glas akademije in njeno slavo ne samo vzdržati, nego jo tudi učvrstiti in pomnožiti našemu narodu in v zunanjem svetu. — Znanstvena delavnost naše akademije je za naš narod najčvršči nalog lepše in srečne bodočnosti. Kar se tiče mene, ostanem tudi v bodoče našej akademiji udan s celim srcem. Da, jaz sem ohol na akademijo, in kjer bom le mogel, pomagal jej bodem od srca rad«. Slednjič se priporoča predsedniku in ostalim članovom njibovej ljubezni pa tudi njihovi molitvi.
Socijalne stvari.
V službi — revežev.
Drobuih par listkov leži pred nami. XII. poročilo družbe gospa krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavlauskega, slovi napis. Tiho in skrito deluje to blago društvo že 12 let; Bog je pozna in — reveži. Devetdeset ubožcev je dobivalo letošnje leto živeža v njem. Poleg tega vzdržuje že .Josephiuum", kjer je letos 33 šolaric obedovalo in malicevalo in mnogo poslov brez službe dobivalo varno zavetje. Do dvajset onemoglih poslov ima v tej hiši stanovanje in
deloma tudi hrano. Društvo ima 5 častnih in 83 it-vršujočih udov. Predsednica niu je bar. Olga Hein, duhovni vodja pa dr. Josip Dolenee, ki nadomestuje 1. voditelja kan. A. Urbasa. Stroškov je imelo 3882 gl. 81 kr., dohodkov 970 gl. 78 kr. več. Dobrotljivost ljubljanskih prebivalcev se je tudi tu lepo izkazovala. Na čelu dobrotnikom je mil. naš knez in Bkoi, ki je daroval 100 gl. in še posebej za božično drevesce 100 gl. Poleg njega so položili še mnogi iz vseh stanov svoj dar na žrtvenik krščanske ljubezni. In to društvo ni jedino svoje vrste. V Ljubljani sta še poleg tega dve Vinceucijevi kouferenci, ki vsako leto tudi razdasta tisočake — ubožcem ; vzdržuje se Ma-rijanišče", ljudska iu dijaška kuhinja — in mnogi zasebniki še za-se podpirajo uboge sobrate in sestre. V naših burnih časih, ko v javnosti vse vre in se mede, je vzlasti za ljubljansko mesto najboljše znamenje mirnejše bodočnosti to, da je še toliko ljudij raznih stanov v najimenitnejši službi, namreč v službi — revežev.
Električna razsvetljava v Ljubljani.
(Dalje.)
Iz navedenega je razvidno, da je odsek za Ljubljano n&svetoval nižje tarife, kakor so drugod. Električne naprave so največ lastnina privatnih društev, ki hočejo vsekako imeti večji dobiček, kakoršuega si želi Ljubljana.
Plinov plamen brez cilindra sveteč s svetljavo-stio 12 normaluih sveč potrebuje na uro 140 ao 150 litrov plina, ter stane pri sedanji ceni ljubljanskega plina (1000 litrov 17'/, kr.) 2 5 do 2*6 kr. Električna žarnica z istim učinkom bi stala največ 1*5 kr. Iz tega je vidno, da je tarifa za električno razsvetljavo precej nižja, kakor za razsvetljavo s plinom. Ce se oziramo tudi le ua ceno, ue pa tudi na druge ugodnosti električne razsvetljave, lahko trdimo, da se električni razsvetljavi ni bati plinove konkurence, posebno ne toliko časa, da se cena plinu za polovico zniža. Pa še v tem slučaju ima elektrika celo vrsto prednostij pred plinom. Sicer se pa z električno razsvetljavo ne misli uničiti sedanja plinarna. Kolikor mi je znano, oskrbuje plinarna sedaj okolu 5000 plamenov. Če se električna razsvetljava instalira 4000 žarnic, še zaradi tega plinova tovarna ne zgubi 4000 plamenov, kajti pričakovati je, da bodo po električni razsvetljavi segali ljudje, kateri za pliuovo ne marajo. Električna razsvetljava se ne bode širila le v javnih lokaiih, v gostilnah, prodajalnicah, hotelih, ampak morebiti še bolj v zasebnih hišah in uradih — tako upa odsek in tako se godi v drugih mestih. Iz teh razlogov je odsek postavil v proračun 4000 žarnic in upam, da nas uajbližnja bodočuost pouči, da odsek ni lahkomiselno postopal. Prvo, drugo iu tretje leto najbrž ne bode še toliko žarnic instaliranih, a zato bode pa njih število pozneje tem večje.
Kar se tiče nastavka dohodkov za motorje, postavljen je približno in sicer se rakuni konjska sila na motorju na leto 122 gld., ako se uporablja 300 dnij na leto in 8 ur na dau.
Za to delo pa znesek 122 gld. nikakor ni previsok. Kako bi kazalo urediti tarifo za motorje v vsakem posebnem slučaju, to se bode razuiotrivalo še le pozneje, ko bode električna naprava že dodelana. Za sedaj je zadosti, da odsek dokaže, da je možno malim obrtnikom za električno napravo preskrbeti cene motorje in da bi podjetje pri tem vendar izhajalo. Mogoče, da celo verojetno je, da bode mali obrtnik mogel dobivati konjsko silo še ceneje, nego je gori povedano. Samo po sebi je pa umljivo, da nikdo ne bode toliko plačeval, kdor ne rabi motorja ves čas, 8 celih ur na dan in 300 dnij na leto.
Ko stopa odsek z električno razsvetljavo pred slavni občinski zastop s predlogom, naj se vpelje električna razsvetljava v Ljubljani, želi si pa koristiti s tem predlogom našim malim obrtnikom. Oni so dandanašnji bore za svoj obstanek, ker nimajo potrebnih motorjev, brez teh pa ne morejo tekmovati z velikimi obrtniki in tovarnarji. Z električno napravo dobili bi lahko izvrstnih in ceno motorjev v velikosti od '/s do 20 in več konjskih sil. Odsek je po dolgem in zelo obširnem pretre-sovanju in uvažajoč razne razmere prišel do sklepa, da bi bila električna razsvetljava v onem obsegu in urejena na taksen način, kakor je popisano v tem poročilu zelo koristna in hkrati pa tudi produktivna naprava, ki bi bila krasen sovrstnik našemu mestnemu vodovodu in bi ugled in napredek Ljubljane jako povekšala. Vsled tega si dovoljuje
staviti sporazumno s finančnim odsekom sledeče predloge in se nadeja, da jih občinski svet soglasno vsprejme:
I.	Stolno mesto Ljubljana zgradi si na svoje strofike in kot svoje podjetje »električno napravo za električno razsvetljavo in prenašanje sil.« Zgradba se mora tako pospešiti, da bode do 1. avgusta 1896 izvršena in še takrat more izročiti občnemu prometu.
II.	Za prvo dobo se zgradi električna naprava v zmislu odsekovega poročila s centralo na pare za jednofazne, mer izpreminjajoči toke, in sicer centrala za 5500, elektrovodno mrežo za 7600 instaliranih žarnic po 16 normalnih sveč ali njih ekvivalenta. Pri stavbi central se bo moralo na to ozir jemati, da se more pozneje razširiti za parno ali vodno silo.
III.	V ta namen si vzame mesto posojilo 400.000 gld.
IV.	Magistratu se naroča, da obravnave za ugodno financiranja tega posojila tako le pospeši, da se za najetje posojila pravočasno pridobi privoljenje slavnega deželnega zbora kranjskega.
V.	Magistratu se naroča, da sporazumno z odsekom za električno razsvetljavo in zaslišavši tudi izkušenega strokovnjaka sestavi načrte po-godeb za oddajo zgradbe oziroma dobavo blaga ter jih občinskemu svetu pravočasno predloži v potrjenje in konečno poskrbi, kako bi se dobil strokovnjaški stavbeni vodja.	(Konec sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljaui, 24. decembra.
(Čestit Vam Božič.) Vsem svojim prijateljem in somišljenikom, zlasti mnogoštevilnim požrtvovalnim svojim dopisnikom želimo vesele in srečne božične praznike! Mili Božič povračuj vsem in vsakemu stotero, kar store v prospeh katoliškega časopisja mej slovenskim narodom! — Nadejamo se trdno, da bode nas vse dobrotni Bog podpiral pri našem težavnem in odgovornosti polnem delovanju tudi v prihodnje z mogočnemu svojim blagoslovom, ako bomo delovali Njemu v čast z vsemi svojimi močmi na to, da božji Odrešitelj pridobi tudi v javnem življenju ono vzvišeno mesto, katero mu sodi po njegovem božjem dostojanstvu in od katerega je odvisna sreča človeške družbe.
(Efektno srečka nje »Glasbene Matice".) Kakor čujemo iz odseka, ki proizvede srečkanje, se je izbudilo v vsoh krogih veliko zanimanje zanje in so dobitki že večinoma zagotovljeni. Prevzvišeni naš knezoškof dr. Jakob Missia so blagohotno in velikodušno prvi naklonili društvu krasno bo-žičnico v znesku 100 gld., katere je porabiti za nakup dobitkov efektnemu srečkanju. Bog živi naslednike, katere vzpodbujaj vzgled našega milega knezoškofa k požtvovalnosti.
(Delitev zimske obleke med ubožno mladino) se je včeraj due 23 t. m. sljvesno vršila v telovadnici prve mestne deške šole v Ljubljani. To obdarovanje oskrbljuje že nad 25 let odbor plemenitih gosps in gospodičiu, kiteremu je uačelovala dolgo vr.sto let nepozabna soproga ces. svetnika Murnika. Letos je vodil dobrodelno podjetje blagor, gospod svetnik sam, v gospejinem delujočem odboru pa so bile: gospa dr. Tavčarjeva, gospa profesor Bartlova, gospa Premkova itd. Pri slavnosti so bili navzoči: Prevzvišeni gospod knezoškof, župan Grasselli, svčt-nika Merk in Murnik, nadzornik Leveč, odbor delujočih gospej in mnogo odličnega občinstva, zlasti izmej učiteljstva. V nagovoru je opominjal vodja-nadzornik Zurner mladino k hvaležnosti, k pridnosti in molitvi za dobrotuike. Zlasti se je spomiu|al Kot največje dobrotnice gospe Murnikove, za katero so otroci in vsi navzoči na to glasno molili. Potem je do 130 dečkov in deklic prejelo novo obleko in drugih daril (kruhov itd.). D?a dečka iu jedna deklica so te v imenu ohdarovancev zahvalili. Prevzvišeni gospod knezoškof so mladino opominjali k dejanjski hvaležnosti, ki naj jo kaže z lepim vedenjem, s pokorščino in prisrčno molitvijo. S tem bode povrnila dobrotnikom dobrodelno delo, ki izvira iz krščanuke ljubezni. Na to so mladini in vsem navzočim podelili blagoslov.	j
(Slovensko gledališče.) V soboto in sinočni večer so predstavljali veselo igro »Pariški potepuh". Igra sama ni posebne vrednosti in je preje žalo- nego veseloigra. Edini »Potepuh", prototip sicer dobrosrčnega, a do skrajnosti razposajenega
parifikqga dečka ožjivi vso igro. ter jej vdahne nekaj ideje Stari, upokojeni general s svojim zdravim demokratskim duhom in srcem. Vendar je bilo tnnogo-brojno občinstvo povsem zadovoljno s predstavo ter gospici pl. S r a m o v i, ki je kot gost nastopila obakrat v vlogi potepuha »Josepha", izražalo navdušeno priznanje. Takoj ob nastopu jo je vsprejelo i dolgotrajuo ovacijo ter je po vsakem dejanju dvakrat, trikrat pozvalo na oder Oba večera je bila odlikovana z venci in šopki. A je tudi igrala divjega razposajenca, ki pa ob jednem kaže največjo ljubezen do svoje prevarene sestrice, v ist>ni mojsterski. Tudi domači igralci so mnogo pripomogli k vspehu, v prvi vrsti g. I n e m a n n, ki je izborno predstavljal starega, ponosnega a dobrosrčnega generala. Primerno dobro so igrali gg. V e r o v š e k in Danilo, gospa Danilova ter gospici S I a v č e v a in G. N i g r i n o v a. — V sredo se bode pela opera »C aro str e 1 «c".
(Službene doklade za državue uradnike.) Pre-svitli cesar je z Najvišjim odlokom z dnč 14. t. m. dovolil, da se pričenši s 1. jan. 1895 državnim uradnikom Štirih najnižjih plačilnih razredov po 15 v istem plačilnem razredu dosluženih letih dovoli osebna doklada letnih 100 gld. in po 20 letih letnih 200 gld.
(Imenovanje.) Dr. I. Štverak je imenovan rudniškim zdravnikom v Idriji. Ali ni bilo nobenega domačega prosilca?!
(Za odkup novoletuih voščil) so darovali za slovensko šolo v Velikovcu: Vč. g. Fr. Š p en d al, župnik v Tržiču 2 gld., g. Jan. Trpin, kapelan v Tržiču 1 gld., g. Jos. Vo 1 c, kapelan v Križih 1 gld., Evangelist 1 gld., g. Ant. K o c m u r, trgovec v Ljubljani 5 kron. — Za katoliški sklad: g. Ant. Kocmur, trgovec v Ljubljani 10 kron. — Bog plačuj stotero blagim dobrotnikom.
(Iz Kranja) se nam poroča: Dne 21. t. m. je tukaj umrl dr. Jožef Burger. pošteniak od nog do glave, hišni posestnik in bivši advokat, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 83. letu svoje starosti; 22. t. m p» Katarina Vidmar, sestra rajnega škofa Vidmarja, tudi prevideua, v 88. letu.
(Iz Trnovega na Notranjskem.) Kakor poroča vrli »Slovenec« imate Ljubljano sedaj zares »belo. in sicer dvakrat. Pomeli so tiste umazane saje tam nekje v Gradišču in sedaj je pobelil Se sneg naše stolno mesto. Ko boste pa imeli Se električno razsvetljavo, bodo videli mestni starešine gotovo Se druge smeti ter dobro pospravili. Tudi po naSi »razsvetljeni« Notranjski bi bilo treba veliko metle, električnih svetilk pa ne potrebujemo, ker smo dovolj »razsvetljeni« pa tudi »zavedni« torej tudi v temi vemo, kje smo. Posebno pri nas v Trnovem nikakor ne potrebujemo električne razsvetljave, saj so naS gospod župan pokazali, če bi bilo potrebno bolj svetlih cest in ulic, tudi sami povzdignejo, če je sila tudi o polunoči, smolnato baklo kakor nedavno po volitvi deželnega poslanca. V kratkem gledali bote v Ljubljani ljudske zastopnike. Gotovo bo najbolj zanimal meščane g. Arko, zastopnik naSih notranjskih kmečkih občin. Pri nas pričakuje ljudstvo mnogo od njega. Zanesemo se, da bo g. Arko poskrbel, da se kako reši naš trpeči kmet popolnega propada. Zato pa priporočamo našemu g. zastopniku v deželnem zboru, naj se spomni naše živinoreje. Saj g. Arko, ki je dober mesar, sam vč, kako slaba živinoreja je tukaj. Malokje vidiš pri naSih kmetovalcih lepo govejo žival. Tako je tudi s konjerejo. Ta še manj vspeva. Kako nir-Savo kljuse se Se zvija kje pred vozom ter se komaj bojuje spredaj z burjo, zadej s težkim bremenom. (Pri nas imajo take uboge, koSčene živali posebno ime, katero pa povem o drugi priliki.) Tudi želijo naSi kmetje boljših semen, bojijo se pa previsoke cene. Morda se jih s časom tudi v tej zadevi kdo usmili. Tukajšnja »hranilnica in posojilnica« — nedavno jo je imenoval »Slovenec« St. I., kar je prav, ker je res prva v vsakem oziru — kakor se sliši prav dobro napreduje. Sodbe o njej so celo pri nasprotnikih ugodne. Siromaki si pa ne morejo razlagati, kako je sploh mogoče, da jim je prišla vendar rešitev iz težkih verig oderuhov. Neki kmetovalec je rekel tele pomenljive besede: »Leto 1894 je za naS okraj leto kmetske rešitve«. Drugi mož se je pa izrazil takole : »Uže dosedaj je .hranilnica in posojilnica' toliko dobrega storila nam stiskanim revežem, da spomin tistega, ki jo je zasnoval, ne bo pri nas izmrl s tretjim rodom.« Sploh je sodba vseh poštenih ta: »Za naS kraj 8« je začela nova dOba
z »našo hranilnico in posojilnico«. Kakor pa ima vsaka dobra stvar nasprotnike, jih tudi temu tnla demu pa čilemu zavodu ne manjka. In ker ne morejo nasprotniki »hranilnici in posojifn'iči pre-striči niti življenja, padajo drugačne žrtve . . . NaSa deška štirirazrednica nima še četrte učne moči. Kakor se sliši, prosi za izprazneno mesto le ena sama učiteljica. NaSi radikalci bi radi dobili za izprazneno mesto kakega učitelja, ki bi bil »odločen«. Njih oko se je uprlo tje nekam proti tr-žaško-kranjski meji, menda si želč »vremske« sape. Tam bi radi vzdignili nekega g. Š. ter ga položili Trnovcem v naročje. Zanj se trudi najbolj njegov tukajšnji zaveznik. Ta naš radikalni komar skače okoli m vzdignil bi rad vse može, da bi prosili za njegovega tovariša, za katerega se pa vsaj deloma tudi »naprednjaki« ne vnemajo. Ker poznamo precej dobro gosp. učitelja Š., za katerega se deluje, upamo, da nam vendar prizanesejo dotične šolske oblasti s tem gospodom. Videant . . .
(V Idriji) umrl je v soboto 22. t. m. zjutraj ob 7. uri g. Jakop I n g I i č , c. kr. šolski vodja. Blagi ranjki bil je vedno zelo čvrst; še pred par meseci, ko je t'ikaj bival c. kr. rudniški nadsvetmk gosp. Viljem Goebl, izrazil se je blagi pokojnik pri predstavi: meni je prav dobro, žal, da imam neozdravljivo soprogo. Da je gospa njegova bila neozdravljiva, vedeli smo pač vsi dobro, a da nosi ta krepki, na videz za stoletje vstvarjeni gospod kal bližnje smrti v sebi, tega ni slutil nihče, najmanj pa on sam. Bavno pet tednov je, kar je umrla blaga njegova gospa, in sedaj se je še ou podal v daljno večnost. Ob preranem grobu njegovem se jokajo štirje otroci; žaluje mnogobrojna šolska mladina, katero je vedno le k lepemu nagibal in spodbujal; se ža-loste mnogi prijatelji, katere si je pridobil blagi pokojnik se svojim prijaznim in uljudnim vedenjem. Naj v miru počiva, in večno plačilo v nebesih vživa!
(Dr. Foregger) se je čutil žaljenega po dveh člankih pnobčenib v »Siidsteirische Post". Po dolgi preiskavi je pa gospod Foregger spoznal, da nima dosti upanja, da bi dosegel s pravdo svoj nam«u, iu jo je umaknil.
(Za želežniško osobje.) je trgovski minister izdal več odredb, s katerimi se jim bode olajšala težavna služba. Med drugim določa, da mora vsak služabnik po redni službi imeti 12 do 18 ur pokoja in enkrat v mesecu jedno nedeljo prosto. — Generalno ravnateljstvo avstrijskih železnic pa ji sklenilo, da bode tekom prihodnjega leta vseh 6000 železniških delavcev sprejelo v stalno službo in s 1. jan. za vseh 140 postajah vsem služabnikom zvišalo stanarine.
(Volilo.) Dne 4. t. m. umrl je v Gradcu posestnik g. Ant. D e k 1 e v a in volil svoto 10.000 gld., da se založi druga ustanova za najubožnejše stanovnike sodnih okrajev Postojina, Senožeče in Ilir. Bistrica. Iz obrestij te glavnice dobivalo bode 28 najsiromašnejših stanovnikov napominanih sodnih okrajev jednakomerno po 15 gld. ustanove. Prvo jednako ustanovo je založil pokojnik uže pred leti, in bode toraj 130 stanovnikov uživalo obrestij obeh glavnic. Dalje je volil g. Dekleva glavnico 8000 gld., v svoji oporoki za drugo »Antona in Marije Dekleva ubožno ustanovo »za mestne uboge« v Gradcu.
(Iz Nove Oselice.) Dne 20. t. m., t. j. v četrtek, je bila pri nas osmina po f gosp. župniku Matiji Lavriču, umrlem na Studencu, kateri je tu služboval blizu 13 let. Mrtvaškega opravila so se vde-ležili mnogi farani. Naj v miru počiva in mu sveti večna luč!
(Trgovinska in obrtniška zbornica v Ljubljani) ima v četrtek dnč 27. decembra t. I. ob 2. uri popoludne v magistralni dvorani javno sejo z nastopnim dnevnim redom : 1. Citanje zapisnika zaduje seje. 2. Prošnje za podelitev ustanov za uboge obrtnike. 3. Prošnje za tejme v Dovju iu Podcerkvi. 4. Vloga zbornice v Pragi o statistiki delavcev. 5. Vloga solnograške zbornice za premembo ministerskih naredeb z dne 17 sept. 1883 In 17. junija 1886 o pravicah lekarnarjev in trgovcev z materijalijami. 6. Prošnja zbornice v Ljubnem za dovolitev državnih podpor za obrtne nadaljevalne šole. 7. Vloga zbornice v Pragi, da bi se sklicala enketa ki bi se posvetovala o monopolu za špirit.
(Ogenj.) V Senožečah je v soboto 22. t. m., ob 4. un zjutraj nastal ogenj. Pogorela je hiša in skedenj posestnika Jurija Trfila, po domače Tehanta. Kako je ogenj nastal, ni znauo. Pogorelce je zavarovan pri zavarovalnici .Phon'i". Vendar ga je ta
nesreča občutno zadela, ker mu je pogorelo dosti sena iu žiti. Priporoča se krščanski milosrčnosti.
(Ponesrečil) se je 19. t. m. v Bosni delavec Franc Mohar iz Podpeči dobrepoljske fare. Pri sekanju v šumi je padel nanj hrast in ga je zmečkal. Zapustil je 6tero nedoraslih otrok.
Društva.
(Slov. katol. del. društvo v Ljubljani) priredi v sredo 26. t m. (sv. Štefana dan) zvečer ob 7. uri društveno božičnico v dvorani doma rokodelskih pomočnikov, ter vabi k tej veselici vse svoje podporne in redne ude.
(Dr u žb i s v. C i r i I a in Metoda) so darovali od 25. nov. do 10. dec. t. 1.: Priprosta žena izmed naroda Aua Hrenova 100 kron z besedami: „V pratiki za I. 1895. sem brala, kako dobra družba je to in koliko otrok vzgaja, sama pa sera skus'la. kai se pravi le enega samega dečka dobro prerediti, zato darujem ta dar. Brez pomisleka izrekauiu slovenskemu svetu, da nas je ginii ta dar iz priproste roke do solzil. Več delavk tobačne tovarne je darovalo jako velik zavoj Mohorjevih knjig in posebej še tri delavke velik zavitek jako primernih knjig- Slavno uredništvo „Mirovo" nam je poslalo 229 kron in 20 bel., ki so jih darovali koroški domoljubi. Doslej je nabral vrli „Mir" za našo družbo 1522 kron 60 bel. V Kranju zbira novoletnino v korist naši družbi na-Čelnica ženske podružnice, bi. g. županja Leopoldina Šavmkova, s tem namenom, da bi tamošnja ženska podružnica postala družbina pokroviteljica. Upamo, da če ne letos, posreči se gotovo drugo leto ta domoljubni čin. — Naj bi se našle v vseh slovenskih mestih, trgih in vaseh domol|ubne gospe in gospodje, ki bi posnemajoč načeluico kranjske ženske podružnice zbirali novoletuino Hvaležnost narodova jim ne iz'stane! — Zaključimo pa današnjo zahvalo s prepričanjem, da bo uprav prelepi vzgled priproste da-rovalke 100 kron ob bližajočih s» prazuikih ganil marsikatero rodoljubkinio ali rodoljuba, da se spomni dtce družbe sv. Cirila in Metoda.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Za slovensko šolo šolskih sester v Velikovcu) so darovali družbi sv. Cirila in Metoda: Preč. gospod dr. Ivan Križauič, kanonik stolne cerkve v Mariboru, 50 kron : vč. g. dr. Jos Marinko, prof. v Novem Mestu. 10 kron; hišna družb* „Omizje" v Mozirju VII zbirko kaznij zaradi rabe ptnik v domači govorici kot I. zbirko za slovensko šolo v Velikovcu v znesku 10 kron: gospa Zofka Kveder v Retjah pri Domiuku nabranih 3 gld. 80 kr., ki so jih darovali domoljubi iz Drage in Loškega potoka : g. Ivo Vrščaj v Ljutomeru 6 kron kot dar vesele družbe; vč. g. Fr. Roncelj, župnik v Dražgočah 4 kroue in g. Anton Novak, privatni uradnik na Ptuju l krono v voščilom : »Sprejmi Metod in Ciril, Tisoč enakih daril! Rojbki! Pomagajmo bratom v Ivorotauu, ki tudi sami vrlo deluiejo za slovensko šolo. Uprav najmlajša naša podružuica ua Koroškem, v Velikovcu in okolici, je v prvem letu svojega obstanka nabrala 101 gld. 68 kr. iu sicer na shodu v St. Ste fanti 60 gld.. ua shodu v St. Juriju 14 gld. 25 kr. in na shodu pri „Durnwirthu" 13 gld. 43 kr. Živela !	Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Občni zbor štajerskega društva za pridelovanje n m e I a) i« bil dne 16. t. m. Načelniku je bil voljen Karol vitez Haupt Straussen-egg. njega namestnikom dr. M. Bergmann, Hausen-bicbler pa blagajnkom. Poslednja dva sta iz Žalca. Za odbornike so se izvolili Jožef Sirca iu Karol Zuža iz Žalca, pa Norbert Zanier iz Št. Pavla v Savinski dolini. Njih nainestui«i so izvoljeni Jakop Jamec iz Dedje vasi. Jo/.e Pauer iz Braslovč, Franc Zlolšek iz St. Jurja ob Taborju, in Jernej Žigan iz P.nzeie.
Telegrami.
Krakov, 24. decembra. Včeraj je bilo začelo goreti lesno skladišče velike parne mi-zarije bratov Murany. Šla je vsa požarna bramba na pogorišče, pa vendar ni mogla dolgo ognja pogasiti. Sodi se, da je kdo nalašč zažgal.
Sredec, 24. decembra. Mesto Ruščuk je imenovalo princa Borisa častnim meščanom.
Rim, 24. decembra. Papež je vsprejel danes kardinale in prelate. ki so mu čestitali povodom božičnih praznikov. Papež je potem imel govor, v katerem je naglašal, kakšno vlogo ima katoliška cerkev pri civilizaciji.
Amsterdam, 24. decembra. Minolo noč je bila grozna nevihta. Vode so narasle na več metrov. V več krajih prestopile so jezove in poplavile obširne pokrajine. V Utreehtu se je podrlo deset hiš. Več brzojavnih zvez je razrušilo.
Hamburg, 24. decembra. Vsled nevihte nastala je povodenj, Laba je izstopila in pre-
plavila z blagom napolnjene kleti. Škoda je velika. Okrog Hamburga je voda veliko zemlje poplavila.
Brase^J, 24. decembra. V kratkem se predloži zbornici načrt zakona, da se dovoli deset milijonov frankov za kongiško železnico.
Montevideo, 24. decembra. Tajnik francoskega poslaništva Flency se je sam umoril. Skočil je z okna druzega nadstropja.
London, 24. decembra. Pri Chelfordu je zadel brzovlak v tovorni vlak. Šestnajst ljudij je mrtvih, mnogo pa ranjenih.
London, 24. decembra. Vihar je po pokrajinah napravil mnogo škode. Deset ljudij je ubitih, nad 100 poškodovanih. Več hiš in dimnikov se je podrlo.
KATOLIŠKI SKLAD.
Za „katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove:
Dr. Martin Dolničar, zdravnik
v Ljubljani, 400 kron.....gld. 200 —
Ob pogrebu pokojnega nadžnpnika dobrepoliskega Valentina S e -ž u n a udeleženci - duhovniki zložili
16 kron......... „ 8 —
Dr. Vinko Gregorič, primarij deželne bolnišnice v Ljublani, mesečnino za november in dec. 1894 „ 10'— Avguštin Šinkovec, kapelan v Stari Loki. inesečuino za oktober in
november......... „ 10'—
Ivan Krega r. pasar v Ljubljani,
mesečnino za december, 1 kr»no . „ — 50 A I o i z i i P u c , nadžupnik v Hreuo-
vicab...........10-—
Andrej Zamejic, stolni kanonik
v Liubljani, letniuo za 1894 . . „ 50-— Josip Kramarič, farni upravitelj
na Vrhu pri Vinici....... 3"—
Dr. FrančišekPapež, odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani, mesečnino za december . . , . . , 5-— Meatn venca na grob pokojnega Antona Dekleve v Gradcu, Alojzij P u c , nadžupnik v Hre-
novicah.......... „ 10"—
Dr. Sebastijan Elbert, stolni
kauonik v Ljubljani, letnino za 1894 „ 50°— Ivan Krega r. pasar v Ljubljani,
za praznike 1 krono..... „ —-50
Anton Stenovec, župnik na Se-lih pri Kamniku, mesečnino za julij, avgust, september, oktober, november in december 1894 .... „ 6'— Miles leviš armaturae iu ho-
norem B. Marine V......„ 1-—
FrančišekPovše, državni in deželni poslanec v Ljubljani, letnino za 1894 .......... 50—
Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemaicev!
V Ljubljani, na sveti večer 1894.
Josip Šiška,
tajnik ,,izvršujouega odseka"
Daroci sa ,,katoliški sklad" naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom : Josip Šiška, knezoŠkoftjski tajnik v Ljubljani.
Umrli so:
21.	decembra. Johana Iskra, paznikova hči, 9 dni, Žitni trg 1, božjast.
22.	decembra. Marija Hudaies, delavka, 26 let, Pred Škofijo 15, jetika.
23.	decembra. Anton Miftjak, pleskar, 44 let, Hradeckega vas 16, spridenje jeter. — Herman Kavčič, čevljarjev sin, 1 leto, Kolodvorske ulice 23, meningitis.
V bolnišnici:
21. decembra. Lorenc Traven, gostač, 80 let. ostarelost. — Marija Presetnik, kajžarjeva žena, 32 let, pneumonia.
VremeiMko sporočilo.
a CU a	Cas	Stanje		Veter	Vre m e	c a a 3 n ^ IE
opazovanja		xr.kom.rk t mm	toplomer, po Celzija			-gS s 53 « ™ a
22	7. u. zjut. n. pop. tt. «. ivee	737-7~i 736-5 733-1	-9 2 -5 6 -94	brezv. n si. vzh.	megla n oblačno	080 sneg
23	't. u zjut. 3. u. pop. U. i. »vec.	733-4 736'r» 739-9	-6-8 -2-8 -7-4	brezv. si. vzh. n	oblačno n n	000
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo In moitarstvo!
HUtUnle*. vitla u«n
tetfln« nlu a fin rtuMee mm ikrm IftonflM •prati prati pnuspiri I UaAilnlee ia vino 4 (Učilnice za aadje
S.
pradm«« u klrt. MulniM u m (UMn^bk, », OM.: ... .troj« n knrtljttra. Ti„.r.tro I, moturtfio .	uJMitt iurt^
IG. HELLER. DUNAJ
OT S/2 PntentruM Nr.4«. * 1 —• •»
H»J)nmti»jti pp»Jl - lmrtn. - gtra)! nt^u mrtitol..
Ctu >i li nora nižiit! Prtiapivalc« ml« mm!
272 15-15
Srednja temperatura obeh dni —81* in 6-7°, oziroma za 5'6° in 3-2° nad normalom.
lepo arondirano. blizu železniške postaje, proda se Iz proste roke pod ugodnimi pogoji.
Vež se izv6 v Knrji vasi št. 4.	647 8 — 1
Samo	ki*, stane
1 liter izvrstnega vina. in
samo	lo*. stane
Hiter dobrega močnega vina,
belega ali ornega, dalje specijalna vina kakor dolenjski cvet. zelenika, teranec, sladki prosekar itd. prav po ceni, samo v prenovljeni in t večno kurjavo urejeni
Kranjski vinami v Ljubljani
Slonove nliee St. 52.
WST Za pristnost se jamči s lOOO gld.
Podrobni ceniki na razpolago. 635 6—4
(gostilniško in kavarniško)
na tDrenikovem vrlin' na Rožniku pri Ljubljani
MF* oddaja	na račun, oziroma
v najem takoj ali za spomlad. 645 3—2
Franc Drenik
Kongresni trg St. 14 II.
PripnroiVn od pollkllniSke direkcije.
Uporablja so proti dniljivemu kaslju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim.
Konjaka sladni izvleček
Neutrpen za prebolele.
Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-
gUHiijah. 590 52-11
Tovarna konjak-sladnega izvlečka
v Leipniku.
85
$3
Lekarna Trnkdozjr, Dunaj, V.
Kri čistilne krogljice
so se vselej Bijajno osvedočile pri zabasanju človeškega telesa, skaženem želodcu, pomankanju slasti do jedij.
Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo 21 kr., jedno zavoj s 6 škatlji-eami 1 gld. 5 kr.
Dobiva se pri	569 8
Vbaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Oradon.
B
H
Ivan Jax
v LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13
v Tavčarjevi hiii.
Tovarniška zaloga
552 50-11 vsakovrstnih
šivalnih strojev, byciklov, p tryciklov, veločipedov itd.
Ceniki zastonj in (ranko.
Oglas
liavnokur jo 7,»gledal beli svet
|> sanem upravništvu
in se dobiva pri pod
Od 500U ponatisnenih knjig
„£iira in Cvetje",
prav lepe pesni in povesti, ostalo mi io še n»kaj iztisov, koje dovolim si priponuditi po znižani ceni 55 kr. komad franko po pošti. — Prav pripravna za darilo k praznikom ali novemu letu.
Priporočevaje se 2a obila naročila bilježim se z vsem spoštovanjem
E. l>»linar
641 3-2	v Trstu, ulica Feriera 14.
delalnica cerkvenih lesenih kipov	n
in podobarskih proizvodov v St.	M
Ulrihu, Grtiden, Tirolsko,	jj
priporoča prečast. duhovščini, cer-	w
kvcnim predstojništvom, patronom	"
in cerkvenim dariteljem	||
altarje, leče, vsakovrstne	||
svetnike, Statve, križeva	||
pota, križe , Kristuse,	u
božična jasliea itd.	*
vsakojake kakovosti ia oblike v	J™
natančni priprosti in najfinejši	N
izvršitvi. 604 11-3	||
W llustrovani ceniki na željo	u
zastonj in franko.	"
Za dobro delo se jamči.	H lacaKrcacscacsKicscacsii
^ E. Zbitek-ov pri Olomucu zavod za izdelovanje stekleno-» ;j|| tfe mozaičnih božjih grobov, lur-1IJkL 'Wj, ških duplin in altarjev za pro-I©lPJSilHifc cesije ob sv. Rešnjem Telesu.
^■mmm Odlikovan od Nj. svetosti papeža Leona XIII.; priznanja katol. teolog, f^^pl^jil uffj akademije v Peterburgu, nemškega 'S^^a&i^H.ljlg, misijona v Carigradu itd. Ilustr. ceniki zastonj. Vse pošiljatve zajamčene. (5-2)
na Marije Terezije cesti IO v Ljubljani
priporoča se
za stavbe cerkev, tovarn in novodobnih zasebni^ poslopij, za predelavo in obnovljenje starih poslopij, vsakovrstne dozidave in prezidave, za napravo in oskrbitev stavbenih načrtov in troškovnih proračunov za napravo priljubljenega, lepega terrazzo granitnega tlaka za cerkve, kapele, veže, vestibule, hodnike, kuhinje in stavbišča, elegantno izdelanega po 2 gld in dražji štirijaški meter.
Nadalje ima napr»d«i vsakovrstno stavbeno gradivo, trboveljski, port-landski in romanski cement, kamnite priprave za stranišča, trsje za stu-kaduro, valjane in netane traverze iu dekoracije /.a fasade, kiparsko cementno lito blago po najuižii ceni.
Tako prevzema tudi napravo grebeničnih jam in kanalov iz trdega betona po oblastvenih orerfpisih.
Domači in italijanski delavoi in terazerji za gotovo dnevno mezdo oddajajo se tudi na deželo.	«48 2-1
Valentin Urbančič
«» tu' sa «* v Kurji vasi št. 2, nasproti dolenjski mitnici
priporoča se slavnemu občinstvu, prečastiti duhovščini in gospodarjem za	644 3—2
kovanje konj in kovanje vsakovrstnih voz
po zelo nizkih oenah. — Za dobro delo se jamči.
Najboljša, izreduo okusna je
ROMAN JACOBI
v rudečih štirioglatih zavitkili s sliko župnika Kneippa.
Uradne in trgovske
zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4,
ustavlja po najnovejši im najboljši metodi
umetne zobe in zobovja.
Plombira in trga zobe brez bolečin. Zdravi sploh vsako ustno bolezen.
Ordiuira od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do i>. ure popoldne. — Ob praznikih od 5). do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake od 9. do 10. ure dopoldne.	78 (24)
v rudeč h okroglatih zavitkih.
Vsaka posebej porabljena ali pomešani nameščata popolnem navadno zrnato kavo.
Dobivata se v vsaki boljši prodajalniei.
Kjer ni zaloge, pošljo je izdelovatelj (Oelz v Bregencu) po pošti v zavojih po
s firmo priporoča
KAT. TISKARNA
v Ljubljani.
AAAAAsAAAAAAAAAAAJVAJUCAAAAAAJUOUUUUVA,
China Serravallo z železom
£ 38 neobhodno potreben oslabelim in prebolelim SpiS	Vzbuja slast do jedi, krepi živce, čisti kri.
i> 11. Srebrna svetinja:	XI. zdravniški kongres v Rimu 1894,
Zlata svetinja:	Mejnarodna razstava v Benetkah 1894
Zlata svetinja:	Mejnarodna razstava y Kielu 1894,
Zlata svetinja:	Mejnarodna razstava v Amsterdamu.
Jako ga priporočajo zdravniške avtoritete, kakor dvorni svetnik profesor dr- baron Krafft-Ebing profesor dr. vitez M o seti g-Mo o r hof, P^fesor dr. S c h a u t a prof. dr M o n t i, profesor dr. N e u s s e r, pri-'mM34mMmM	marij dr. vitez N i c o I i c h itd.
f;- j^r TTCšp 1 To odlično zdravilno, okrepčevalno sredstvo zaradi dobrega okusa jako
ftfeSS^ir'--^'	radi uživa>° otroci in ž®»8k®-
Prodaja se v steklenicah po pol litra in po litru v lekarnah.
4'/s kilograma za gld 210.
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj. V.
Medicinalno
olje iz kitovih jeter
Priznano najbolje učinkujoče in pris'na vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr.. dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld
Dobiva se pri	563 9
Ubaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se se obratno pošto.
Lenarila aerravano v i rsiu. 578 3016
llazpošiljalnica zdravil na debel«. Ustanovljena 1848.
Glavno zalogo v Ljubljani ima: Lekarna Pioooli na Dunajski cesti, nadalje tudi Mayr in Grečelj.
Lekarna Trnk6czy v Gradca.
st. 11.»»o.	-j-^	•	634 3—2
Razpis.
Na Kranjskem sta izprazueui:
1) služba okrožnega zdravnika v Krškem
z letno plačo 600 gld. i a
2) služba okrožnega zdravnika v Velikih Lašičah
z letno plačo 700 gld.
Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje pravilno podprte prošnje
do dne 10. januvarija 1895
deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani.
Odi dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 11. decembra 1894.
mej dobrimi stvarmi najboljša:
kemično čisti higijenični
H kranjski liker i
iz planinskih zelišč •T . Ii 1 a n e i* - j a ,
trgovca „pri voglu" v Ljubljani, Pred škofijo. Isti, specijaliteta prve vrste,
je nedosežen glede d hrotn in vpliva blagodejno na prebavne organe ter oživljajoč. Ne smelo bi ga pogrešati nobeno
gospodinjstvo.
Dobiva se pri izdelovatelju J. Klauerj-u, trgovcu . pri voglu", v vseh to jših špecerijskih in trgovinah z jestvinami (delikatesami). kakor tudi v kavarnah.	616 —12
11061285
49TDK. DB(J§fiOVI€
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10
prodaja kakor bi bila
KriN/nri I Tu kuPuJele železo naj-rvuvaui . ceneje, pri poiteni vagi
in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete
prepričali!
1K2* CARBOLINEUM!
VII. zvezek ;
er
Andrej Kalan

je izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr., v Katoliški Bukvami in Katoliški Tiskarni v Ljubljani.
Dobe se se II., III.. IV., V. In VI. zvezek.
Nakup ln prodaja TEtt
vsakovrstnih državnih papirjev, sreftk, denarjev itd. i Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju najmanjšega dobitku.
K b I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarnična delniška družba
M E B C U R"
WollzBil8 it. 10 Dunaj, Miriahilfsrstrassa 74 B.
3K4T Pojasnila £S v vseh gospodarskih in Inaninih stvareh,
potem o kuram h vrednostih vseh špekulaeijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoeega obrestovanja pri popoini varnosti naloženih glavnic.
Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice - vdove
liadvojvodiiije Štefanije. J
Kapljice za zobe I
odlikovane	3
lekarne Piccoli ,pri angelju' il
v Ljubljani, Dunajska cesta. S
Pavola napojena z nekaj kapljloaml dene se v votel zob ln L™J nahojil zobobol takoj pojenja.	588 10-7
Stekleničica lO kr.	8
■S
Joiip Cernc,
Sv. Petra cesta it. 2
priporoCa častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo zlatih, srebrnih, tnla- ln raznih
žepnih ur
iz najimenitnejših tvornic, kakor: Longines ad Francillon v Šviol, Schaffhausen, GlashUtte i. dr. Dalje koledarske ure z in brez luninih spremenov, dunajske ure z nihalom, budilnice in vsakovrstne ure za domačo rabo. Poprave izvršuje točno in po primerni ceni.	600 20—16
aar Za vojake in dijake znižana cena. "SSa
C. kr. priv. zavarovalna družba
RIUNIONE ADRIATICA 01SICURTA
v Trstu
(ustanovljena leta 1838)
vsprejema z najkulantnejšimi pogoji zavarovanja proti Škodam, ki jib uapravijo ogenj, strela in razpok, dalje proti Škodam na odpadkih najemnine vsled požara in razpoka, potem zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanja po vodi in po suhem, in zavarovanje za življenje v najrazličnejših kombi nacijah, kakor: kapitalov in rent, plačilnih še pri življenju ali po smrti zavarovanca, otroških dot itd.
Zastopstva c. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurtit sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račun
družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje ,MERI0I0NALE( v Trstu.
C. kr. priv. „RIUNI0NE ADRIATICA DI SICURTA" na Dunaju
v lastni hiši družbe, I., Welhbnrggasse. 360 12-7 Zastopstva v vseh glavnih mestih ln ve6Jlh krajih Avstro-Ogerske.
Dni 22. deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....100 gld.	—	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....100	,	—	„
Avstrijska zlata renta 4#......124	„	—	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	99	„	70	„
Ogerska zlata renta 4%.......123	„	85	„
Ogerska kronska renta 4<&, 200 kron . .	98	„	20	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1043	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld............398	„	50	„
London vista ...........„	9a	„
Nemfiki drf. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	60	„	bO	„
20 mark............12	„	16	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	8b	„
Italijanski bankovci........46	„	2o	„
C. kr. cekini......................5	„	85	«
Kreditne srečke, 100 gld................200 gld.	50 kr
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	147	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	76	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld........70	„	70	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72	„	50	„
Waldsteinove srečke, 20 gld............50	.	75	„
Ljubljanske srečke..................26	„	60	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	180	„	75	„
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3481	„ —	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	530	„ —	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	106	„ —	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	92	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....104	„	50	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	165	„ —	„
Papirnih rubljev 100 ................133	„ —	„
Dni 22. deoembra.
4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	150 gld.	75	kr.
51, državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	162	„	75	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196	„	50	„
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	„	20	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......143	„	—	„
Dunavske vravnavne srečke 5% ... .	13"<5	„	60	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	106	„	75	„
Posojilo goriškega mesta.......111	„	26	„
4% kranjsko deželno posojilo.....67	„	—	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4%	98	„	60	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	223	„	—	„
„ ., južne železnice 3% .	165	„	60	„
„ „ južne železnice 5% .	130	„	50	„
„ , dolenjskih železnic 4%	98	„	50	„