[PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina platana v gotovi« Abb. postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XIX. St. 141 (5516)
pom. Mrli F. Bikovski i .mo v: Jutri irva bozmonailka o Moko Vi:?
Govori se. da se kozmonavtka imenuje Solovjova in da ji je 22 let - Verjetno podpolk. Bikovski ne bo ostal v tiru okrog Zemlje več kot osem dni - Razgovor kozmonavta s Hruščovom - Polet poteka povsem normalno in Bikovski je sinoči ob 22. uri zaspal
MOSKVA, 14. — Danes dopoldne so Izstrelili v Sovjetski tvezi peto vesoljsko ladjo v tir okrog Zemlje. »Vostok V«. V ladji je astronavt podpolkovnik Valerij Fedorovič Bikovski. Ladja je prišla v tir od 13. uri po srednjeevropskem času. Krog okrog Zemlje preleti v 8s.4 minute, perigej znaša 181 km, apogej pa 23b km, nagnje-
nost v ocmosu ao ekvatorja je 65 stopinj.
Podpolkovnik Valerij Bikovski je star 29 let, rojen je v o-kolici Moskve, poročen je z ženo Valentino in ima nekaj mesecev starega sina z imenom Valerij. Izhaja iz delavske družine, njegov oče je železniški delavec v pokoju, mati pa je gospodinja.
Rodil se je 2. avgusta 1934, srednjo šolo je končal v Moskvi leta 1952, ko se je tudi vpisal v Komsomol Obiskoval je tečaj za pilote pri moskovskem aeroklubu, nato je bil vojak, in obiskoval letalsko vojaško šolo, ki jo je končal leta 1955. Štiri leta nato je postal pilot na’ lovskih letalih, dobil je visoko odlikovanje Viteza rdeče zvezde, ki se v miru le redko kdaj podeljuje. Zelo mnogo se je ukvarjal s športom, zlasti s padalstvom in je bil tudi padalski inštruktor. Sedaj je vpisan v akademiji »Cukovski*, kjer študira za letalskega inženirja.
Govori se, da bo v kratkem izstreliena v tir okrog Zemlje še ena vesoljska ladja — Vostok VI. — v kateri bo tokrat prva astro-navtiknja Hruščov je o izstrelitvi obvestil angleškega laburističnega voditelja Wilsona ki je na obisku v Moskvi — dvanajst minut prej kot je novico oddal moskovski radio. »To je velik dan za našo državo*, je dejal Hruščov In dodal da bo še nocoj govoril po radiu z Bikovskim ter ua je poslal čestitke specialistom in osebju na »kozmodromu* kakor tudi maršalu ki je vodil operacije Wilson je Hruščovu čestital in izrazil svoje zadovoljstvo, da to lahko stori prvi V Moskvi je vest o novi vesoljski ladji vzbudila veliko navdušenje, tako da je prišlo tudi do nenadnih manifestacij. Agencija Tass je sporočila, da gre za »dolg polet*. Govori pa se, da je bil baje predviden polet, ki bo trajal največ osem dni Agencija Tass je. tudi sporočila, da gre pri današnjem poletu za nadaljnje proučevanje reakcije človeškega organizma v vesolju pod vplivom raznih cini-teljev,. kakor tudi za preizkus raznih naprav, da bi mogli zboljšati sistem pilotiranja za dolgotrajne polete. »Kozmodrom* je baje v Bajkonoru v Kazakstanu, cd koder so izstrelili tudi vse dosedanje vesoljske ladje. Gre za peti sovjetski vesoljski polet in za enajsti vesoljski polet sploh, če se upoštevajo tudi ameriški.
elektronskimi aparati, ki omogočajo radijske komunikacije v oddaljenosti več kot tri sto milijonov kilometrov. To pomeni, da je moč vzpostaviti s pomočjo radia stik tudi z živimi bitji, če živijo na drugih planetih.
Brata Judica-Cordiglia sta pni Turinu ponovno poslušala , Bikovskega in poudarila, da se je nje-gos glas izredno jasno slišal; očitno je oddajal poročilo svojemu oporišču. Turinska brata sta mnenja, da bo verjetno vzporedno z vesoljsko ladjo Bikovskega izstreljena okrog Zemlje še ena vesoljska ladja. Iz razgovorov, ki sta jih poslušala sinoči in danes zjutraj, sledi možnost, da bo a-stronavt letel v družbi neke ženske. Ta možnost sledi tudi iz nekaterih elementov razgovora, ki sta ga poslušala danes med 16.38 in 16.48. Tudi podpredsednik britanske medplanetarne družbe Gat-land je mnenja, da bo do druge izstrelitve vesoljske ladje prišlo čez nekaj dni. To bi bil »Vostok VI», v katerem bi bila lahko kar dva astronavta.
Vse to se je dogajalo do 22. ure zvečer. Nato pa je prišla vest, da je kozmonavt Bikovski zaspal in da bo spal več ur. Pred tem je telovadil ter večerjal, in sicer roatsbeef in piščanca. Njegov pulz znaša 76, dihanie pa 24. Ob 20.12 uri je opravil že peti polet okrog Zemlje. Med četrtim krogom se je pogovarjal s Hruščovom in kozmonavtom Popovičem, kateremu je izročil pozdrave za svoje sorodnike in prijatelje.
Medtem pa so v Moskvi proti večeru vedno bolj vztrajno govorili, da je na oporišču že pripravljena za »vesoljsko srečanje z Bikovskim prva ženska kozmo-navtka v zgodovini človeštva*. Toda do izstrelitve bo prišlo baje šele v prihodnjih dneh, skoraj prav gotovo pa ne jutri. V Moskvi govorijo, da je tudi ime prve kozmonavtke znano in da se imenuje Solovjova. 2e omenjeni Gatland pa je v Londonu izjavil, da bosta v šesti vesoljski ladji »Vostok VI.» dva kozmonavta, in sicer poleg kozmonavtke morda prvi kozmonavt, slavni Gagarin. Eden izmed njiju bi u-pravljal naprave za približevanje obeh ladij, drugi pa bi skrbel za radar in za stalno enako razdaljo med obema do končnega zbližanja obeh »Vostokov*.
Tudi v Ameriki z velikim zanimanjem razpravljajo o možnosti, da bo v prihodnjem »Vostoku*
ugotovili, da bi bile prav ženske bolj sposobne od moških pri prenašanju vseh težav in nevarnosti, ki jih zahtevajo vesoljski poleti. Kljub temu pa je senatna komisija za vesolje kakor tudi vodstvo NASA zavrnilo prošnjo skupine trinajstih ameriških le-talk, ki so se poskušale uvrstiti med kazmonavte. Baje je bil najbolj nasproten kozmonavt John Glenn, ki je dejal, da nobena izmed trinajstih letalk nima prakse na reakcijskih letalih, čeprav so sicer dobre akrobatke.
Zadnja vest iz Turina pa pravi, da sta brata Judica-Cordiglia ob
21.45 poslušala dvanajst minut dolg razgovor Bikovskega z neko žensko. Po njunem mnenju je ta ženska že v vesoljski ladji in baje leti vzporedno z »Vosto-kom V.» tako kot sta letela lani Nikolajev in Popovič in se med seboj pogovarjala.
Incidenti
na konferenci za delo
ŽENEVA, 14. — Predstavniki afriških dežel na mednarodni konferen-
ci za delo, ki je sedaj v Ženevi so ponovno uprizorili protestno de-montracijo, ko je spregovoril predstavnik delodajalcev južne Afrike. Predstavnik ZAR je pozval delegacije afriških držav in predstavnike vseh drugih držav, naj zapuste konferenco, potem ko je ostro protestiral zaradi prisotnosti države, ki uveljavlja «najbolj zverinsko rasno diskriminacijo«. Tako je delegat južne Afrike govoril pred prazno dvorano, z vhodnih vrat pa so mu delegati kričali: «ubijalci», »zločinci«.	s
___________________TRST, sobota 15. junija 1963
milŠa TISK 0 POSLEDICAH «ZADEVE PR0FUM0>
Laburisti vztrajajo pri zahtevi da mora Mac Millan odstopiti
Senzacionalno pismo odvetnika Eddowesa predsedniku vlade o izročitvi ib konic Nemčiji, o čemer naj bi Keeierjeva i
jedrskil
LONDON, 14. — Zadeva Profumo vedno bolj smrdi ter neprijetno ščegeta fine angleške nosove. Nič ne pomaga, da jih vihajo, kajti neprijetni vonj se širi kot oljni madež. Javno mnenje se zgraža, večina tiska, in tudi konservativni, zahteva Mac Millanov odhod, vedno več konservativnih poslancev se izmika strankarski disciplini in nekateri ministri niso zanikali vesti o svojem odstopu; skratka, Mac Millanu se majejo tla pod nogami in «idila ljubezenskega trikota« je bila usodna za konservativno stranko, kateri veter že dolgo več ne napenja jader. Zdi se sicer, da se bo Mac Millanova vlada v ponedeljek še izvlekla iz hude zagate, vendar ne bo več prišla prav k sapi.
Največjo senzacijo je v zvezi s to afero zbudilo pismo, ki ga je objavil v »Evening Standardu*
ZAKLJUČNA FAZA POSVETOVANJA ZA NOVO VLADO
Včeraj je štiristranski sestanek trajal več kot devet urin se bo še danes nadaljeval
Sen. Lami - Starnuti (PSDI): «Nadaljevanje pomeni, da iščemo boljši način za rešitev vprašanj» - Moro pri Segniju - Zasedanje CK PSI se bo nadaljevalo morda v nedeljo - Vodstvo KPI očita Moru zavlačevanje pogajanj
RIM, 14. — Danes je prišlo končno do napovedanega »odločilnega« štiristranskega sestanka voditeljev strank levega centra, ki pa ni dal še zaželenih rezultatov ter se bo nadaljeval jutri dopoldne ob deseti uri. Današnji sestanek je trajal skoraj ves dan, in sicer dopoldne štiri ure in pol, popoldne pa pet ur, vsega skupaj torej devet ur in pol. Čeprav so novinarji zelo vztrajno in vsiljivo spraševali udeležence sestanka, niso prejeli nobenega določenega odgovora. Najmanj so povedali Nenni, Saragat in Moro.
Nekoliko bolj zgovoren je bil socialdemokratski senator Lami-Stgrnuti. Na vprašanje, zakaj se bo sestanek nadaljeval, je odgo. voril:	»Nadaljevanje ne pomeni,
da obstajajo težave. Iščemo pač boljši način zg rešitev vprašanj.«
žensk na svetu. Prav v Ameriki so namreč vesoljski zdravniki že
Prvič so v ZSSR izstrelili vesolj- | jenska kozmonavtka zlasti zato, sko ladjo »Vostok I.» 12. aprila < ^er b, na ta način sovjetske žen-
1961	z Jurijem Gagarinom, drugič j ske imele prednost pred ameri-8. avgusta z Germanom Titovom, jkimi, ki se smatrajo za bolj sa-tretja vesoljska ladja je bila »Vo- S mostojne in podjetne od vseh slok III.* U. avgusta 1962 z Arin- ' -janom Nikolajevom in četrta vesoljska ladja «Vostok IV.» en dan za tretjo, in sicer 12. avgusta
1962	s Pavlom Popovičem.
Astronavt se redno javlja iz
♦esolja s posebnim signalom, ki Ja oddaja na valovni dolžini 19,948 megaciklov, svoja ustna poročila pa oddaja na valovni dolžini 20.006 in 13,625 mega-ciklov. V prvem sporočilu je Bikovski dejal: »Sporočam central; oemu komiteju KP SZ, sovjetski Vladi in osebno Nikiti Sergejevi-tu Hruščovu, da se počutim popolnoma dobro. Vsi aparati delujejo normalno, polet se uspešno nadaljuje. Zahvaljujem se sovjetskemu ljudstvu, svoji dragi domovini in vladi za izkazano mi zaupanje*.	„	.
Iz Turina poročajo, da so na stolpu »Bert* ob 16.38 registrirali glas kozmonavta Bikovskega.
Strokovnjaki v observatoriju Jo-drell Bank v Veliki Britaniji pa so mnenja, da bo Bikovski opravil več kot šestdeset krogov o-krog Zemlje.
Pozno popoldne je moskovska televizija oddajala film, ki kaže kozmonavta v njegovi vesoljski kabini. Film je trajal 90 sekund.
Med drugim se vidi na filmu, kako vzame Bikovski v roko kos papirja in ga pusti lebdeti v kabi-mi v pogojih breztežnosti. Nikita Hruščov pa je poslal po radiu Bikovskemu pozdrav in mu zaželel, da bi uspešno izvršil svojo nalogo.
Agencija Tass je sporočila, da tehta »Vostok V.» najmanj trikrat toliko kot ameriške vesoljske ladje, motorji pogonske rakete pa imajo 20 milijonov konjskih sil, kar je mnogokrat več kot pri ameriških raketah.
Ob 18. uri je Bikovski zaužil nekaj jedi, potem ko je vesoljska ladja že dvakrat obletela Zemljo. Hkrati je sporočil, da mu je dobro, da vse funkcionira normalno in da je temperatura v kabini taka kot je bilo predvideno. Pozneje so po teleziviji oddajali še en film, ki je trajal tri minute. Bikovski je odgovoril na pozdrav Hruščova in mu zagotovil, da bo izvršil ves program poleta. Istočasno se vztrajno govori, da ie pripravljena za polet tudi neka mlada kozmonavtkinja.
Pravijo, da je to neporočena mladenka lepe zunanjosti, stara o-krog dvajset let. Strokovnjak za elektroniko Vladimir Siforov, ki je dopisni član sovjetske akade-
__I i — ..»nnncti in inršfiiril rla r97<
Podtajnik PSI De Martino je takoj dejal, da novinarji od njega ne bodo ničesar izvedeli kljub temu pa je povedal, da bodo politično plat zaključili na koncu in da se bo to, po njegovem mnenju, zgodilo jutri zvečer. Socialdemokrat Romita pa je rekel, da so danes razpravljali o kmetijstvu in o urbanistiki ter da se stališča zbližujejo.
Bodoči predsednik vlade Moro je po 21. ur. odšel na Kvirinai, kjer ga je sprejel predsednik republike, kateremu je verjetno poročal o poteku pogajanj. Tudi Nenni je bil nekaj , časa odsoten, ker je moral na zasedanje CK PSI, ki se je sestal ob 18. uri ter razpravljal o pripravah za kongres. Ob 19.45 je bilo zaseda-
imiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiMMiiiiiiMiiiiimimimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiufiiimiui
S KUNČEVE TISKOVNE KONFERENCE
Vlada SFRJ pozdravlja dogovor med SZ, ZDA in Anpjo
Prav tako se strinja z ženevskim predlogom ZAR, Etiopije in Nigerije
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da pozornost, s katero je bil sprejet govor predsednika Kennedyja na univerzi v Washingtonu, kaže kako močna je po vsem svetu želja po zagotovitvi miru. Po besedah Kunca zasluži posebno pozornost in pozitivno oceno tisti del govora, s katerim se realistično gleda na odnose s Sovjetsko zvezo in na vprašanja mednarodnih odnosov in sodelovanja sploh.
Sklep Sovjetske zveze, ZDA in Velike Britanije o nadaljevanju pogajanj o prenehanju jedrskih poskusov, je po besedah Kunca v skladu s splošno zahtevo narodov vseh držav, da je v interesu miru in varnosti potrebna hitra rešitev vprašanj. Jugoslavija daje velik pomen bodočim pogajanjem v Moskvi in sodi, da so pogajanja edina realna pot za mirno rešitev odprtih mednarbd-nih vprašanj.
Kunc je nato pozitivno ocenil upravičen predlog delegacije E-tiopije, ZAR in Nigerije o prepovedi jedrskih poskusov na ženevski konferenci in izrazil upanje, da bo ta akcija konstruktivno pripomogla k proučevanju tega važnega vprašanja na bodoči konferenci treh jedrskih sil v Moskvi.	,
Zastopnik državnega tajništva je prav tako pozitivno ocenil parafiranje sporazuma med Jugoslavijo in Romunijo o izgradnji hidroenergetskega sistema na Do-mije Tnanosti,“ Je Izjavil”' da raz- navi in izrazil prepričanje, da polaga ZSSR s takimi radijskimi I bo ta skupna izgradnja tega vaz-
nega objekta prispevala k nadaljnjemu razvoju prijateljskega sodelovanja med obema državama. Finansiranje izgradnje energetskega dela objekta bosta zagotovili Jugoslavija in Romunija. Za izgradnjo sistema plovbe, ki bo koristil vsem podonavskim državam pa se proučujejo možnosti njihove udeležbe v kreditiranju izgradnje.
V zvezi z delom pripravljalnega odbora za svetovno gospodarsko konferenco je Kunc izjavi),, da so v dosedanjem delu prišle do izraza tendence, ki kažejo, da nekatere zahodne sile skušajo zmanjšati pomen konference in ji dati deklarativni značaj. Kunc je izrazil upanje, da bodo v nadaljnjem delu zasedanja prevladale pozitivne tendence in da bo komite lahko sprejel konstruktivne sklepe v skladu s smernicami, ki jih je Dostavila generalna skupščina OZN.
Na vprašanje kakšni so rezultati obiska predsednika Indonezije Sukama v Jugoslaviji, je D. Kunc odgovoril, da je kratek obisk predsednika Sukarna koristno služil za izmenjavo mnenj med Titom in Sukarnom o aktualnih mednarodnih vprašanjih in vprašanjih, ki zanimajo obe državi, medtem ko so se njuni sodelavci razgovarjali o nadaljnjem napredku gospodarskih odnosov med obema državama. V zvezi s pisanjem nekaterih inozemskih listov, češ da obisk Surama v Jugoslaviji ni izpolnil pričakovanja, je Kunc poudaril, da je obisk popolnoma dosegel svoj namen.
nje že prekinjeno in se bo nadaljevalo jutri ob 16. uri, ko bo podal svoje poročilo Nenni o poteku pogajanj za sestavo nove vlade
Dsnes se je sestalo tudi vorist-.vo KPI, ki je razpravljalo, o ge-, spodarskem položaju dežele zlasti v zvezi z znanim poročilom guvernerja »Banca dTtalia* Car-lija. Poročal je Amendola nato pa so razpravljali o izidu volitev na Siciliji in o poteku pogajanj za sestavo nove vlade.' Po sestanku je bilo objavljeno poročilo v katerem je med drugim rečeno, da so izidi siciljskiji volitev zadovoljivi. Glede Morovih pogajanj pa je rečeno, da je minil že en mesec in pol od političnih volitev ter štirje tedni od začetka posvetovanj ter da kijub temu KD in Moro nista sposobna sestaviti vlade, kar predstavlja veliko škodo za državo, ker Italija nima že toliko časa odgovorne vlade, ki bi bila sposobna za važne sklepe in da bi odgovarjala za svoja dejanja pred parlamentom že šest mesecev. Tako je tudi paralizirana vsa zakonodajna dejavnost najprej zaradi razpu-stitve starega parlamenta, sedaj pa zato, ker novi parlament, ne more delati.
Prav tako se je danes sestal glavni odbor liberalne stranke, na katerem je Malagodi podal dolgo poročilo začenši od aprilskih volitev pa do danes, pri čemer je obtožil Mora, da noče sestaviti vlade, ki bi bila »edina demokratična* in katero bi podpiralo 39 poslancev PLI, 33 PSDI in 260 KD.
Uslužbenci Rdečega križa bodo 17. in 18. junija stavkali, ker jim še niso priznali začasne doklade. Stavko so proglasile vse sindikalne organizacije.
V	stavkovnem gibanju so tudi u-službenci soeiamozavarovalnih ustanov in bolniških blagajn, katerih sindikati so sklenili z upravami teh ustanov sporazum o postopnem e-notnem mezdnem in normativnem ravnanju za vse uslužbence, a ga ni zakladno ministrstvo potrdilo. Zato so sindikati poverili tajništvom nalogo, da napovedo stavko.
V	Piemonu in Lombardiji se Je pričela druga 48-urna enotna stavka delavk na riževih poljih. Delavke zahtevajo skrajšanje delovnega urnika in povečanje mezd.
V	Pratu v Toskani je 40 tisoč tekstilnih delavcev zopet pričelo stavkati, ker nočejo industrije! u-goditi njihovim zahtevam. Stavka bo trajala do ponedeljka. Policija je prijela dva sindikalista CGIL, češ da sta skušala preprečiti nekaterim delavcem, da bi šli na delo. Kasneje so delavca izpustili, a ju prija vili sodišču zaradi «zasebnega nasilja«.
velesilami. Drugo vprašanje je obstoj ameriških vojaških oporišč na tujem ozemlju, kršitev suverenih pravic drugih držav in pozivi določenih političnih osebnosti na poseg v notranje zadeve Kube. Ko je govoril o ukinitvi jedrskih poskusov in o razgovorih, ki bodo v kratkem v Moskvi, je Hruščov dejal, da »sovjetska vlada ne bo pristala na to, da bi sovjetsko ozemlje izkoriščali, pod pretvezo inšpekcij, v vohunske namene. Lastna sredstva za ugotavljanje eksplozij in avtomatične seizmične postaje nudijo zadostna Jamstva. Mi smo pripravljeni podpisati že danes sporazum o popolni ukinitvi jedrskih poskusov. Besedo ima Zahod. Pristali smo na sestanek v Moskvi, da bi poskusili še enkrat doseči sporazum, toda uspeh teh razgovorov bo
odvisen od tega, kar bodo zapad-njaki prinesli s seboj v Moskvo.«
Ultimat Russella grški vladi
LONDON, 14. Angleški filozof Bertrand Russell je zahteval danes od grške vlade, kot pogoj za preklic manifestacij, ki so v programu za bližnji obisk grške kraljevske dvojice v Londonu, izpustitev političnih jetnikov, zaščito pravic opozicije, priznanje državljanskih svpboščin in organizacijo svobodnih volitev. Ce teh pogojev ne bi sprejeli, bo Russell osebno sodeloval pri protestnih manifestacijah pred buckinghamsko palačo in na Trafalgar Squaru med obiskom grške kraljevske dvojice.
odvetnik Michael Eddowes. To pismo je bil namreč poslal predsedniku vlade Mac Millanu. V njem pravi, da mu je Keeierjeva decembra meseca zaupala, da jo je sovjetski namestnik pomorskega atašeja prosil, naj skuša od ministra Profuma zvedeti za datum, ko bodo poslali Nemčiji jedrske konice. Kasneje je sicer odvetnik Keelerjeve v njenem i-menu vse to zanikal, toda vest je že močno razburila 'duhove. Odvetnik Eddowes je o vsem tem obvestil policijo že 29. marca, a v pismu Mac Millanu tudi pravi, da se boji, da ga niso obvestili o njegovi prijavi. Danes pa je tudi sovjetski poslanik Soldatov izjavil, da se »škandal Profumo* lahko označi z geslom:	»mnogo
hrupa za nič*.
Danes se je notranji minister Brooke na sedežu admiralitete sestal s predsednikom Mac Mil-lanom in z lordom kanclerjem Dilhornom, ki je pripravil o vsej zadevi poročilo s posebnim poudarkom na vprašanje državne varnosti. Minister Brooke, ki se je vrnil s potovanja po anglo-nor-manskih otokih, je zanikal vesti, da namerava odstopiti. Minister za zdravstvo Powell in minister za šolstvo Boyle pa sta ostala zapeta, zaradi česar so postale še bolj verjetne vesti o njunem odstopu.
Medtem se voditelji konservativne parlamentarne skupine vneto pripravljajo na parlamentarno razpravo o zadevi Profumo, ki bo v ponedeljek. Baje so že pripravili seznam petdesetih poslancev, ki ne utegnejo podpreti vlade. Vodja »nezadovoljnih* naj bi bil bivši minister Nigel Bireh. Konservativni poslanec Donald Johnson pa je izjavil, da je Mac Millan dajal potuho lažem Profuma ter da ne bo zato na prihodnjih volitvah kandidiral za poslanca, ee predsednik vlade ne odstopi.
Po drugi strani pa pravijo, da so se lord Dilhorne, minister Brooke in Mac Millan na svojem sestanku domenili, da bodo ustanovili preiskovalno komisijo, ki bo raziskala vse plati afere. Kar se tiče morebitnega Mac Milla-rtovega naslednika, pa naj bi prišel resno v poštev Selwyn Lloyd. Vsekakor pa Martin Redmvne, vodja konservativne poslanske skupine, pridno »obdeluje* nepokorne konservativne poslance, da bi ostali zvesti vladi.
obvestila Ivanova
Angleški tisk ostro komentira vso zadevo. Desničarski «Daily Express» pravi, da bo javno mnenje nezadovoljno, tudi če se vlada obdrži. Za »Dailv Mail* u-tegne vlada sicer doseči odlog krize, toda končno bo le morala podati ostavko. Konservativni *Daily Sketeh* pravi, da ne bo do prihodnjih volitev nihče pozabil tega škandala, ki bo ostal v zgodovini Mac Millanove vlade kot neizbrisljiv madež. Stari ljudje se sicer držijo oblasti kot klop, toda Mac Millan si bo le moral izprašati vest in postaviti interese države nad interese stranke ter odstopiti; »Times* je danes nekoliko bolj previden, vendar pa poudarja, da bo imela afera globoke usedline.
Laburistični «Daily Herald* pa piše: »Prvi minister mora oditi in potegniti za seboj tudi svoje kolege ... Ne gre več za usodo kakih osebnosti ali za varnost države, marveč za rešitev vsega naroda*. Celo »Financial Times* pravi*, da Mac Millan ne bo več vodil konservativce na prihodnje volitve. Za vse liste torej Mac Millanu ne preostaja drugega, kot da se več ali manj elegantno, spretno in pravočasno umakne. Tako bo ravno ta tipično angleški, flegmatični mož postal žrtev angleškega »sladkega življenja*.

miSON ODPOTUJE DANES IZ MOSKVE
Slične točke in nesoglasja med Hruščovom in Wilsonom
Splošno prepoved jedrskih poskusov je moč doseči le na sestanku na najvišji ravni ■ Intervju Deana Ruska za NRC
MOSKVA, 14. — Po zaključku razgovorov v Moskvi je Wil-son izdal sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da Hruščov in Wilson smatrata, da ni moč upati na splošno prepoved jedrskih poskusov brez sestanka vrhunske konference; Hruščov je sprejel »s simpatijo« njegov predlog, na podlagi katerega bi morale biti vsako
Intervju Hruščova za «Pravdo» in «Izvestija»
MOSKVA, 14. — Jutrišnja števil-ka »Izvestij« in «Pravda» objavljata intervju s Hruščovom, v katerem poudarja pomen Kennedyjeve-ga govora o prenehanju hladne vojne, hkrati pa dodaja, da morajo dejanja potrditi dobre izjave. Hruščov pravi nato, da so v Kennedv-jevem govoru tudi «določena protislovja«, ker ne vidi v tem govoru, da bi skušali odpraviti vire hladne vojne, med katerimi Je tudi pomanjkanje nemške mirovne pogodbe; glede tega pa se zdi, da je a-meriška vlada še vedno na starih pozicijah, medtem ko je Sovjetska zveza mnenja, da je treba to vprašanje rešiti in da bo rešeno, kljub
I temu, da bi ga Sovjetska zveza ra B. B. I je rešila sporazumno ■ zahodnimi
leto vrhunske konference štirih velesil pri generalni skupščini OZN. V sporočilu se zatrjuje, da ni znakov, da bi mogli doseči sklenitev pogodbe o prepovedi vseh jedrskih poskusov, pa naj si bo tudi z minimalnimi inšpeKcijami, in ima zato najboljše perspektive diskusi-ja, ki ne bi obravnavala podzemeljskih jedrskih poskusov. Spo. ročilo nadaljuje, da s Hruščovom nista dosegla nobenega soglasja kar zadeva vprašanje Berlina in vprašanje podpisa ločene mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo.
Soglasje med obema obstaja glede udeležbe LR Kitajske pri dejavnosti OZN. Med razgovori sta hkrati razpravljala o vprašanju prisotnosti zahodnih velesil v zahodnem Berlinu, o vlogi OZN v Berlinu in o ustanovitvi mednarodnega organizma za dohode v bivšo nemško prestolnico. Gle-de tega so se pojavile nekatere točke, ki utegnejo omogočiti pogajanja. Delno soglasje sta dosegla tudi glede dezatomizacije srednje Evrope; načrt Rapackega naj bi bil podlaga za pogajanja; podčrtala sta potrebo, da se u-s*varijo podobna področja v A-triki. Latinski Ameriki in na Srednjem vzhodu. Hruščov in Wilson končno soglašata glede potrebe, da se preneha s pošiljanjem orožja južnoafriški vladi.
Wilson bo odpotoval jutri s svojin.! spremljevalci v Varšavo, kjer se bo sestal s tajnikom poljske (Jelav^ke stranke Gomulko, nato pa se bo vrnil v domovino.
VVASHINGTON, 14. — »Menim, da moramo obdržati stik v Vzhodom, ker bi bilo med drugim ze-lo nevarno, če tega ne bi storili; preveč nevarno za obe strani« --:e izjavil med drugim sinoči državni tajnik Dean Rusk v intervjuju za «National Broadcasting Corporation«. Ko je izrazil mnenje, da je Sovjetska zveza zainte. resirana na tem, da se izogne jedrski vojni in nebrzdanemu tekmovanju v oborožitvi, je Rusk pojasnil, da imajo stiki med obema blokoma namen ugotoviti, ali je moč doseči sporazum o prepo-
vedi jedrskih poskusov; ali je moč začeti z razorožitvijo, izogniti se množitvi atomskega orožja »v bližnjih desetih ali dvajsetih letih« in ali je moč »doseči dejansko rešitev vprašanj, kakršni sta vprašanje Laosa in Berlina«. Ko je nato proučeval položaj v drža-vah sovjetskega bloka, je Rusk izjavil, da so v teh državah »važni premiki v dobri smeri«. V teh državah se po njegovem mnenju uveljavlja «močan nacionalistični
čut«, ker je očitno, da «Poljak estane Poljak in Madžar Madžar« Končno je Rusk zatrdil, da po njegovem mnenju Evropa še nadalje misli na svojo obrambo »na temelju bolj kot kdajkoli tesnega združenja z ZDA« Z gospodarskega gledišča, je dejal Rusk, ZDA smatrajo Evropo za važnega trgovskega družabnika in konkurenta. Evropske države, je za-ključil Rusk, zahtevajo sedaj večjo težo pri obravnavanju svetovnih vprašanj od one. ki so jo i-mele v prvih povojnih letih. «Me-nim, da je vse to dobro in da ie v našem interesu. Zaradi tega težimo k vedno tesnejši združitvi med nami in močnejšo evropsko družbo.«
Od včeraj je v tiru okrog Zemlje že enajsti kozmonavt, oziroma peti sovjetski kozmonavt. Zelo verjetno pa je, da se mu bo pridružila — sodeč po vztrajnih govoricah — prva ženska kozmonavtka v zgodovini vesoljskih poletov.
V	mednarodni politiki pa je brez dvoma nad vse važno, kaj misli Hruščov o znanem Kennedy-jevem govoru, s katerim je objavil sporazum za razgovore o prekinitvi jedrskih poskusov v Moskvi med tremi atomskimi silami. Mnenje Hruščova je v kratkem sledeče: 1. Glede poskusov zadostujejo sredstva na ozemljih vsake države in avtomatične po. staje; sedaj je vse odvisno od predlogov, ki jih bodo zahodnjaki prinesli s seboj v Moskvo. — 2. Hruščov pozdravlja Kennedyje-vo izjavo o prekinitvi hladne vojne in ugotavlja vrsto pozitivnih točk v njegovem govoru, vendar pa ni v njem poskusa za odstranitev vzrokov te vojne. — 3. Zmanjšanje mednarodne napetosti ni v skladu z ameriškimi vojaškimi oporišči v tujih državah. — 4. Sklenitev pogodbe o nenapadanju med NATO in varšavskim paktom «hi ponovno segrela politično ozračje«. — 5. Ni res, da vsiljujejo komunisti svoj sistem drugim državam. — 6. Na žalost Kennedy ni omenil gospodarskega sodelovanja med državami.
Važen je tudi izid Wilsonovih razgovorov s Hruščovom: 1. Ni moč upati na splošno prepoved poskusov brez sestanka vrhunske konference; vsakoletna vrhunska konferenca bi bila Hruščovu simpatična. 2. Glede Berlina in Nemčije se nista sporazumela. 3. Strinjata se glede vstopa LR Kitajske v OZN. 4. Načrt Rapackega naj bi bila podlaga za pogajanja o deza-tomizaciji v Evropi; nekaj podobnega velja tudi za Afriko in Latinsko Ameriko in Srednji vzhod.
V	ZDA se je položaj v zvezi z vprašanjem črncev še bolj zaostril. — V Angliji pa laburisti še bolj odločno zahtevajo ostavko Mac Millanove vlade zaradi »zadeve Profumo«.
V Italiji se je včeraj začeS dokončni . sestanek med štirimi strankami levega centra za sestavo nove vlade, ki je trajal devet ur in pol. Toda moral se bo verjetno še ves dan danes nadaljevati. Vse kaže, da razgovori ne potekajo neugodno in da bodo danes uspešno zaključeni.
i..............................iMMiiMiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiinimiiiii..
V ZDA SE STOPNJUJE RASNA KRIZA
V Jacksonu in Danvillu vlada obsedno stanje
Množijo se «pohodi svobode» in protestne manifestacije črncev in belcev proti plemenski diskriminaciji in segregaciji
NEW YORK, 14. — Medtem ko je na tisoče protirasističnih demonstrantov, tako belcev kot črncev, manifestiralo po ulicah Washingtona, vsaj v dveh mestih na Jugu — Jackson (Mississippi) in Danville (Virginija) — vlada praktično obsed no stanje zaradi zaostritve rasne krize. V Danvillu, kjer je bilo v skupini demonstrantov ranjenih pet črncev, ker je po-
licija metala proti njim solzil-ne bombe, so danes streljali proti dvema policijskima avtomobiloma. Policija kroži sedaj po mestu, oborožena z brzostrelkami in na nekem trgu sta se pojavila dva blindirana avtomobila.
V Jacksonu, kjer so predvčerajšnjim ubili 'znanega črnskega voditelja Medgarja Evarsa. je napetost zelo velika in šef policije
I « m n 1	/4 n hi o A n (MF
za danes, utegnil spremeniti v nerede. Črnsko prebivalstvo je o-gorčeno zaradi skoro povsem nepotrebnega nasilja, ki ga je policija včeraj uporabila proti skupini belcev in črncev, ki so opazovali »povorko svobode«. Policija je napadla opazovalce s pendreki in palicami za baseball; hudo so ranili, nato pa aretirali profesorja sociologije na neki bližnji univerzi, Johna Salker.ja in visokošolko Myles. Po teh incidentih se je zvedelo, da zvezna vlada namerava uvesti sodni po-
je izrazil bojazen, da bi se nov I stopek proti pol >• i i i iz Jacksona.
»pohod »vobode«, ki je predviden | Agenti FBI so si zabeležili potek
dogodkov, okrajni javni tožilec pa je v mestu, da bi zbral potrebne elemente proti policiji. Pobud, nik za to akcijo je pravosodni minister Robert Kennedy in njegova akcija ima jasen politični in psihološki namen, ki se ne o-mejuje le na mesto Jackson. V vseh državah na Jugu, kjer so v teku rasne manifestacije in agitacije, krajevna policija ravna zelo grobo z demonstranti in s črnskim prebivalstvom na splošno. V VVashingtonu zagotavljajo, da Kennedy in člani njegove vlade niso pozabili na policijske pse in na množične aretacije otrok v Birminghamu v noči rasnih agitacij.
Po porazu guvernerja Wallacea se zagotavlja, da bodo v kratkem resno opozorili krajevno policijo,
(Nadaljevanje na 2. strani)
— 2
15. junija 1053
Proces
arabskega
zbliževanja
Dogodki, ki so konec preteklega in v začetku tega leta v temeljih spremenili notranjepolitični položaj v več arabskih državah in pripeljali do očitnega preobrata v medarabskih odnosih, so nedvomno velikega pomena za novo konstelacijo političnih odnosov in razvrstitev sil na območju Srednjega vzhoda. Revolucionarne spremembe v Je-menu, nadalje padec generala Kasema v Iraku in končno odprava separatističnega režima v Siriji so začeli proces za novo zbližanje med arabskimi deželami na temeljih, ki so, po vsem sodeč, stvarnejši in solidnejši kot kdajkoli v preteklosti.
Ta ocena temelji predvsem na dejstvu, da so z omenjenimi dogodki odstranili Številne ovire za uresničitev sodobnih prizadevanj Arabcev, da dosežejo politično enotnost na temelju družbenega napredka in neodvisnosti. Ne da bi se spuščali v razlago nesporazumov in protislovij, ki so vplivali na odnose Iraka z . drugimi arabskimi državami, je nesporno, da je ostal režim, uveden v Bagdadu potem, ko so zrušili reakcionarno oporišče ha-šemitske dinastije, osamljen in odrezan od splošnih arabskih tokov. Vse kaže, da je sedanji režim usmeril Irak na pot arabske enotnosti in da je to eden izmed njegovih najvažnejših političnih smotrov, s tem pa so dolgoletna nasprotja med Irakom in Egiptom, kot eno izmed poglavitnih ovir za arabsko zbližanje, odstranili ali pa vsaj precej ublažili. Poraz secesionistič-nega režima v Siriji je prav tako potrdil, da je nepopularen in nevzdržen negativen odnos do ZAR, kar je bil neogiben pogoj za obnovitev unije. Uspešen izid in obramba revolucionarnih sprememb v Jemenu sta pomembna v tem smislu, da je bilo zoženo maneversko področje reakcionarnih sil, katerih edini preostali oporišči v Riadu in Amanu sta tudi že omajani.
Skratka, vse spremembe, do katerih je prišlo na Srednjem vzhodu v zadnjih šestih mesecih, so pomenile oslabitev centrifugalnih teženj, povzročile krepitev arabske homogenosti in so več ali manj prispevale k politični združitvi arabskih dežel. Prav zato je bil podpis trojne deklaracije o ustanovitvi egiptovsko-sir-ske-iraške federacije z dne 17. aprila naravna posledica nakopičenih sprememb in objektivnega političnega razvoja na Srednjem vzhodu, hkrati pa tudi začetek novega obdobja, v katerem je treba na podlagi prejšnjih izkušenj in stvarne presoje specifičnih in skupnih koristi teh dežel graditi enotnost z zavestnimi prizadevanji določenih političnih či-niteljev. Okoliščina, da določa deklaracija o združitvi postopnost (računajo s prehodnim obdobjem 2S mesecev) in pa to, da bodo prej izpolnjeni nekateri pomembni politični pogoji za ustvaritev enotnosti — kaže na realizem in previdnost pri postavljanju o-kvirov, določanju modalitet in programa prihodnje arabske federacije.
Tako stališče do nastajanja skupnosti arabskih držav so narekovale izkušnje iz preteklosti oz. dejstvo, da se je egiptovsko-sirska zveza bolj naslanjala na čustva in težnje arabskih množic, kot pa na jasno izdelan in enoten program ustreznih političnih činiteljev. Spoznali so, da je nujno potrebno, da pri sedanjem poskusu ustvarjanja unije prej razčistijo nesporazume in odstranijo tiste ovire, ki bi utegnile v poznejšem obdobju razvoja neugodno vplivati'. Najnovejši razvoj dogodkov v Siriji in Iraku je potrdil, da je bila previdnost upravičena V tej'1 zvezi moramo vedeti, da je čno izmed poglavitnih načel v sporazumu o združitvi treh arabskih dežel sklep, da v vsaki izmed njih ustanove enotno po litično fronto unionističnih sil, s čimer bi zagotovili njihovo e-notnost oz. postopno odstranjevanje razlik med posameznimi političnimi organizacijami, ki bi sestavljale te fronte, ter njih strnitev . v enotno politično organizacijo. Proces nastajanja »-rabske politične unije v ZAR poteka zanesljivo in hitro, v Siriji in Iraku pa je prišlo do nepričakovanih sprememb.
Unionistične sile v Siriji, ki so zbrane v treh političnih organizacijah, med seboj nepovezane, vendar enotne v prizadevanju, da vse razlike premagajo zaradi obnovitve unije, so prišle navzkriž s socialistično stranko arabskega preporoda (BAAS). Ta stranka je po strmoglavljenju secesionističnega režima utrdila svoj položaj. Po trditvi unionističnih skupin je BAAS prekršila sporazum o enakosti strank in je v prizadevanju, da se polasti oblasti, podredila interese združevanja svojim ožjim in specifičnim strankarskim smotrom. Krizo vlade, do katere je prišlo z odstopom ministrov — zastopnikov unionističnih skupin, so rešili tako, da so sestavili vlado BAAS in neodvisnih. Unionisti so obtožili vodstvo BAAS, da je uvedlo diktaturo in da pak-tira s političnimi silami, ki so stale za strmoglavljenim sepera-tističnim režimom. Ne glede na podrobnosti, ki so zelo zapletene in v katerih bi težko ločili nezaupanje, podedovano iz preteklosti — ko se je BAAS pri-
bliževala in oddaljevala od unionističnih sil s tem, da jih je včasih podpirala, včasih pa bila njihov odkrit nasprotnik — od stvarne presoje sedanjega položaja, je dejstvo, da je sirska BAAS prevzela popolno nadzorstvo v vojski in državni upravi. Številne unioniste so zaprli, časopise, ki ne pripadajo BAAS, so prepovedali, vendar pa se sirska vlada, vojaško poveljstvo in vodstvo BAAS še naprej izrekajo za pristaše trojne unije in izražajo pripravljenost, da uresničijo in izvajajo deklaracijo o ustanovitvi federacije. Tudi v Iraku je prišlo do nesoglasij med somišljeniki BAAS in unionističnimi silami, kar se je neugodno končalo za slednje in pripeljalo do popolnega gospostva BAAS v armadi in vladi. Tak razvoj ogroža ustvarjanje enotnih notranjih političnih front, brez teh pa si je težko zamisliti politično stabilnost v teh državah kot pogoj za uspešno realizacijo pričakovane federacije.
V Kairu gledajo na te dogodke zelo negativno. Uradnega stališča še niso formulirali, toda časopisi, ki razlagajo uradna mnenja, poudarjajo, da je uresničitev deklaracije ogrožena. Poudarjajo, da bo mogoče predlagano unijo uresničiti samo v primeru, če bodo v vsaki izmed treh držav dosegli dejansko notranjepolitično enotnost v okviru front unionističnih sil, če bo njihova osnova imela jasen socialistični program in če bo zagotovljeno, da se bo vojska uveljavila izključno kot sredstvo državne obrambe in bo prenehala biti orodje v rokah te ali one politične skupine v boju za oblast. Ce vemo, da teh pogojev niso izpolnili, da je v javnosti teh dežel dobila polemika zelo ostre oblike, da je postalo zbliževanje Sirije in Iraka na vojaškem, političnem in državnem področju očitno, in pa če upoštevamo vrsto znamenj o tem, da se ohlajajo odnosi med Sirijo in Irakom na eni strani in ZAR ter Jemenom na drugi, lahko ugotovimo, da doživlja pričakovana federacija resne preizkušnje.
Zato bo potrebno, da bodo v primeru, če bo položaj csto) nespremenjen in če ne bo prišlo do novega političnega razvoja v Siriji in Iraku, zastavili nove, napore, da bi našli oblike in poti za arabsko zbjižanje, kar bo vsekakor zahtevalo veliko časa in truda. V ZAR poudarjajo, da ni truda, ki ga ne bi bilo vredno žrtvovati, če gre za arabsko enotnost. Tudi v drugih arabskih republikah je, kot vse kaže, razpoloženje množic tako, zato pa je logično pričakovati, da bo trezno razsojanje o skupnih arabskih koristih v novem položaju omogočilo, da bodo nesporazumi razčiščeni. Kot poglavitna spodbuda za nove napore in prizadevanja deluje dejstvo, da imajo arabske dežele bistven skupni interes, da se zbližajo na liniji družbenega napredka, saj bi to pripeljalo k utrditvi njihove neodvisnosti in ustvaritvi ugodnejših pogojev za gospodarski, politični in družbeni napredek.
ZDRAVKO MICIC
>/wv
linjifjv v/n- rjlvrlnli/tvv
tjinbbn ^ hliliri'iblvt*
KNJIGA ZA TIŠJE, KI SE POTAPLJAJO
Sprehodi pod morjem
(Uredil Ivan Kuščer - Izdala Državna založba Slovenije)
«Mondine» (ženske, ki dr1'in na riževih poljih) stavkaio, da M i'" — gle višje plače in boljše delovne pogoje. (V skupini na sliki je v sredi 15-letna Ilva Mercati iz Reg tio Emilia, ki je sicer študentka, pa s* ho če z delom na riževih poijni prislužiti)
Vse ljubitelje prirode, posebno pa morja, bo razveselila prikupna knjiga, ki je pod naslovom «Sprehodi pod morjem* izšla pri Državni založbi Slovenije. Podobnih knjig do sedaj nismo imeli in je knjigo *Sprehodi pod morjem* šteti za neke vrste poskus, ki je nedvomno uspel. Po svoji vsebini, obliki in nadvse prikupni opremi, predvsem zaradi bogastva slik, je to knjiga, ki je res mora biti
V NAVZOČNOSTI PREDSEDNIKA REPUBLIKE SECNIJA
Nagrade akademije «deiLincei» za rama področja znanosti
Nagrado predsednika republike za naravoslovne vede je prejel prof. Giovanni Semerano, nagrado prosv. ministra pa prof. Doro Levi - Velike nagrade ustanove «Antonio Feltrinelli»
RIM, 14. — Predsednik repu- 1 filozofske vede in literarno ter blike se je udeležil zaključka a- 1 umetnostno kritiko.
kademskega leta v akademiji «dei Lincei«. Pri tej priložnosti je predsednik osebno podelil nagrado, ki se po njem imenuje, za naravoslovne vede, nadalje na grado prosvetnega ministra in druge nagrade. Pri slovesnosti sta bila navzoča predsednika senata in poslanske zbornice, predstavnik vlade, številni veleposlaniki in druge osebnosti.
Nagrado v znesku 5 milijonov je prejel prof. Giovanni Semerano, univerzitetni profesof za fizikalno kemijo v Padovi ter dopisni član akademije. Prof. Doro Levi, profesor arheologije na univerzi v Cagliariju ter obenem ravnatelj arheološke šole v Atenah, je prejel nagrado prosvetnega ministra — 4 milijone lir. Drugi nagrajenci pa so: dr. Ste-wart, ki je dobila 2 milijona za študije iz biološke in klinične virologije; dr. Sergio Coccheri — 1 milijon — za arteriosklerozo; dr. Nynfa Bosco — pol milijona — za filozofsko znanost; dr. ing. Marina Buiatti — štipendija pol milijona — za tehnične vede (prvič je tako nagrado prejela ženska). Nagrade prosvetnega ministrstva po 250.000 lir so prejeli: prof. Giuseppe A-gostino Roggerone za filozofske vede; prof. Vittorio Frosini za jurldične, ekonomske in socialne vede; prof. Mario Terzoli za zgodovinske in pomožnozgodovinske
Slovesnost se je zaključila s sporočilom o dodelitvi nugrad u-stanove »Antonio Feltrinelli«. Te nagrade bodo podeljene meseca oktobra, akademija pa jih je dodelila že na sejah 10. in 11. maja. Te nagrade so bile dodeljene tako: mednarodno nagrado za ki-
parstvo »Antonio Feltrinelli. znesku 25 milijonov lir bq dobil Henry Moore; nagrado »Antonio Feltrinelli. za slikarstvo, pridržano za italijanske državljane — 5 milijonov — bo dobil Mino Maccari; nagrado »Antonio Feltrinelli. za glasbo, pridržano za italijanske državljane — 5 milijonov — bo dobil — Giorgio Fede-
v rico Ghedini; nagrado »Antonio Feltrinelli. za filmsko režijo, pridržano za italijanske državljane — 5 milijonov — bo dobil Lu-chino Visconti.
.......................
Solidarnost delavcev
s španskim ljudstvom
BUKAREŠTA, 14. — Včeraj so bile v Bukarešti in v vsej Romuniji manifestacije solidarnosti s španskim ljudstvom in proti Francovemu užimu. Med drugim so zborovalci poslali ob tej priložnosti solidarnostne brzojavke, v katerih romunski delavci izražajo svoje zaupanje, da bo želja španskega ljudstva, živeti v svobodi in demokratični deželi ter v miru. kmalu uresničena.
V zvezi z »mednarodnim dnevom solidarnosti z delavci in španskim narodom, je predsednik Svetovne sindikalne zveze senator Renato Bitossi dal danes v Pragi naslednjo izjavo: »V mesecu maju ie svetovna sindikalna zveza v imenu svojih 120 milijonov članov izdala poziv na de-
vede, prof, Anna Maria Crino za lavce vsega sveta za mednarodni
...............................•»......................
V Jacksonu in Danvillu vlada obsedno stanje
(Nadaljevanje s 1. strani)
ki je preveč pod vplivom rasistične mentalitete.
Predsednik Kennedy pa nadaljuje s proučevanjem zakonodajnega programa, ki ga namerava predložiti kongresu po možnosti še pred odhodom v Evropo. Po zadnjih vesteh iz Washingtona je Kennedy baje zelo deprimiran zaradi vesti, ki so v teh poslednjih urah prišle glede absolutne nepopustljivosti parlamentarcev iz južnih držav v njihovem odporu proti zakonom o državljanskih pravicah črncev. Kar zadeva podporo republikancev s severa glede postopka o proceduri pa so perspektive dobre. Nekateri svetovalci Kennedyja pa baje vztrajajo na tem, da bi Kenne-dy omejil obseg ukrepov, da bi tako ublažil nasprotovanje skupin z juga. Kennedy, ki je sicer prepričan o veljavnosti teh argumentov na parlamentarnem področju, pa je zaskrbljen zaradi odmeva, ki bi ga delen umik pred kongresom utegnil imeti na krizo, ki sedaj prevladuje na vseh področjih države, kjer prebivajo skupaj belci in črnci.
V	številnih mestih ZDA so črnci organizirali včeraj »miroljubne pohode«, da bi protestirali proti plemenski segregaciji.
V	Jacksonu je policija aretirala okrog sto mladih črncev po demonstraciji zaradi umora Eversa. Pogreba, ki bo jutri, se bodo udeležile številne znane črnske osebnosti, med njimi tudi razni črnski voditelji, ki bodo prišli iz mnogih ameriških mest, voditelji združenj bivših bojevnikov in židovskih organizacij, Gloster Current, eden od voditeljev Združenja za napredek nebelo-kožnega prebivalstva, ki se bo udeležil pogreba, je napovedal, da bo tudi Kennedy poslal na pogreb predstavnika vlade.
V	Columbusu (Ohio) sta se neki črnski metodistični pastor in neki belokožni študent dala zve-
riji, poslanske zbornice in izjavi-, zveznih državah Jowa in Missou-la, da bosta ostala zvezana do ri si bodo metodistični pastorji pogreba Eversa, toda policija je crnci in belci izmenjali župnije: prerezala verige in ju izgnala. I črnski pastorji bodo opravljali Hkrati pa je skupina osmih črn- župnije belcev in obratno. To je
pa je skupina osmih črncev pokleknila pred vhod poslanske zbornice, drugih troje črncev pa je pokleknilo v poslanski zbornici. Te nenavadne manifestacije so uprizorili v znak protesta proti poslancem, ki so zavrnili zakonski osnutek za odpravo plemenske diskriminacije v prenočiščih.
V	New Yorku, v četrti Harlem, je prišlo do spopadov med policijo in črnci, ki so protestirali proti plemenski diskriminaciji pri najemu delavcev.
V	Danvillu (Virginija) se že četrti dan zapovrstjo vrste protestne demonstracije črncev pred magistrati. Kakih ' sto črncev se je usedlo na stopnišče magistrata in hočejo videti župana, da bi mu izročili svoje zahteve po integraciji. Končno se je župan le pojavil in obljubil, da bo danes razpiavljal o lasnih vprašanjih. Do sedaj je vedno odklonil pogajanja s predstavniki črncev. V
prvi tak poskus v ZDA.
V	Grinsboru, v Južni Karolini, je župan David Schenck sporočil, da je sinoči 38 restavracij, pet motelov in določeno število kinematografov sklenilo, da ne bodo več uveljavljali plemenske diskriminacije. Ta skiep so sprejeli po nedavnih množičnih aretacijah črncev, ki so protestirali proti segregaciji.
V	Washingtonu je končno nekaj tisoč oseb, med črnci in belci, napovedalo za danes pohod za državljanske pravice, ki bo ena največjih manifestacij v zgodovini prestolnice, Ko se bodo za kratek čas zadržali pred Belo hišo, molili in prepevali, bodo šli manifestanti v povorki po mestnih ulicah do magistrata in do deportmaja za pravosodje. Wa-shington je edino ameriško mesto, v katerem prevladuje črnsko prebivalstvo: od 764 000 prebivalcev jih je kar 518.000 črncev.
dan solidarnosti z delavci španskim narodom, da bi tako izrazili konkretno voljo sindikalnega gibanja in delavskega razreda, da podpre borbo naroda, ki se trdo in pogumno bori proti diktaturi in fašizmu, za svobodo in demokracijo«.
»Tako vstaja v teh dneh v vseh krajih sveta močno gibanje, ki obsoja frankovski režim, kakor je združilo vse demokratične sile po odvratnem zločinu, ko so u-bili junaškega delavskega voditelja in borca za svobodo Juliana Grimauia«.
»Da bi podčrtali potrebo skupne borbe proti vsakršni nevarnosti za demokratični napredek narodov, je CGIL začela v Italiji s kampanjo solidarnosti z delavci Španije, Portugalske in Grčije, ki naj opozori javno mnenje na potrebo odločnega zadržanja na-sprot’ fašističnim režimom, ki duše ljudsko voljo in težnje in ki zagrešijo vsak dan strahotne zločine, kot je nedaven umor grškega poslanca Lambrakisa. S temi pobudami namerava sindikalno gibanje prispevati k temu, da bi se moralna obsodba in človeška solidarnost, ki sta se ma nifestirali v tem poslednjem času z vedno večjo močjo, spre-
Poskus umora in samomor
RIM, 14. — Davi je v Ul. Latina 330 prišlo do tragedije. 42 let stara Maria Fasano je s strelom iz samokresa hudo ranila svojega moža, težkega vojnega invalida Filippa Camegno, nato zbežala od doma in se pred sedežem policije sama. ustrelila. Moža so odpeljali v bolnišnico v hudem stanju.
V aprilu se je Filippo Came-gna predstavil na komisariatu Ap-pia Nuova, kjer je vložil pritožbo proti svoji ženi, češ da mu grozi iri da ga muči. Petega maja pa je bil Camegna spet na komisariatu in dr. Squiqueru rekel, da bi rad svojo prijavo proti ženi umaknil. Komisarju to ni bilo težko. Toda med zakoncema se prepiri niso prenehali, pač pa se zdi, da so se v zadnjem času celo pomnožili in postajali bolj ostri.
Filippo Camegna in Maria Fa-sano sta bila, kot otroka dveh sester, bratranca. Poročila sta se pred 17 leti, vendar sta ostala brez otrok. Zdi se, da je bila Fasano hudo ljubosumna in je dolžila moža, da se shaja z neko žensko, ki je mnogo mlajša od nje. Toda tudi Camegna ni bil, kot kaže, preveč zadovoljen z zvestobo svoje žene, ker se je hotel od nje razporočiti in kot razlog je navajal, da ima njegova žena odnose z nekim krojačem.
Policija je glede poskusa urno ra in samomora ugotovila sledeče: ženska je svojega moža u-strelila, ko je še spal, in misleč, da ga je ubila, je stekla na komisariat, kjer je potrkala na vrata. Brigadir Angelo Ziullino, ki je prišel odpret, je slišal, ka-
menih v dosledno obvezo vsen | ko je ženska zakričala: »Hitite, delavcev in vseh resnično demo- ubila sem moža«. Pri tem je po-kratičnih sil za obrambo svobo- tegnila samokres, se ustrelila v de za stvar miru in za napredek«. J sence in se na mestu zgrudila.
Hude posledice neviht v raznih krajih Italije
MILAN, 14. — Neurje, ki je divjalo prejšnjo noč, je povzročilo velike zamude na vsej železniški mreži milanskega železniškega okrožja. Strfele so udarile v električne naprave na progah in za tri ure prekinile simplonsko linijo med postajama Vergiate in Sommalombardo. Tudi proga Aro-na-Novara, na katero so preusme-
.......... mm...........
v
Čudne stvari v kraljičini telesni straži
MADRID, 14.
Dva mladeni-
ča, člana telesne straže angleške kraljice Elizabete, in sicer lan Gonella in Jay Barden sta pred dnevi prispela v Španijo in izjavila, da sta zaradi izredno naporne službe in zaradi nemoralnosti, ki vlada v njunem oddelku, dezertirala. Mladeniča sta izjavila, da sta zapustila svojo vojašnico v Londonu pred približno tremi tedni. V njunem oddelku, sta povedala, je zelo razširjena homoseksualnost. Izjavila sta, da se v nekem lokalu blizu vojašnice sestajajo homoseks-
zati z verigami na stolice v gale- i ualci, ki imajo tukaj priložnost
priti v stik s člani kraljičine telesne straže. Poleg tega sta izjavila, da je urnik službe uničujoč, da je disciplina izredno surova in da padajo kazni tudi za najmanjši prekršek. Iz teh razlogov, sta izjavila, je neki kaplar pred kratkim napravil samomor, v šestih tednih pa je 10 odstotkov Članov oddelka zapustilo oddelek brez dovoljenja,
Mladeniča sta izjavila, da sta pred kratkim hotela svoje pritožbe predložiti vojnemu ministru Johnu Profumu, ki je sedaj dal
ostavko. Ko pa je bil obrambni , množično zapuscau ' minister Profumo v vojašnici, | ljičine telesne straže.
nista mogla priti do njega. Gonella je do sedaj služil tri leta, obvezal pa se je na devet let službe. Barden je opravil do sedaj dve leti službe. Oba mla deniča imata zaročenki v Londonu in sta prišla v Španijo z rednim potnim listom.
V Londonu je glasnik vojašnice, v kateri sta služila Gonella in Barden, potrdil, da sta mla deniča pobegnila, dodal pa je, da ni bilo v njihovi vojašnici nobenega znaka množične nediscipliniranosti, niti primera, da bi množično zapuščali oddelek kra-
rili nekaj mednarodnih vlakov, ki vozijo sicer po simplonski progi, je bila prekinjena za dve uri med postajama Arona in Borgoticino, ker je strela udarila v neko elk-trično kabino. Na postaji Šesto Calende je strela pokvarila električne naprave za signaliziranje, ki so jih popravili šele pozno ponoči.
Vse področje Brianze je zajela velika nevihta. Močan naliv je tako omejil vidljivost na cestah, da se je promet le s težavo razvijal, mnoge avtomobile pa so lastniki pustili kar ob cestah. Veliko škodo je neurje povzročilo tudi v poljedelstvu, kajti padala je močna toča. Gasilci so morali na mnogih krajih priskočiti na pomoč. V kraju Seregno je voda zalila železniški podvoz, v De-siu je strela udarila v električno napeljavo delavnic SanFAmhro-gio in povzročila požar. Za eno uro je bil kraj brez elektrike Strela je povzročila požar tudi v nekem podjetju v Giussanu, kjer so pogoreli trije oddelki tekstilne tovarne Piero Citterio, v katerih je bilo zaposlenih okoli 200 ljudi. Poleg blaga in surovin so bili uničeni tudi vsi stroji.
vesel vsakdo, ki ima rad morje in ga zanimajo pojavi v njem in okoli njega. Knjiga »Sprehodi pod morjem« je neke vrste zbornik, ki ga je uredil Ivan Kuščer, sedanji profesor naravoslovne fakultete na univerzi. V zbornik je uvrstil vrsto krajših in daljših sestavkov, ki so kaj različne vsebine, ki pa skoraj vsi govore o morju. Nekaj teh sestavkov je spominskega značaja in v njih nekdanji mladi študentje opisujejo svoje spomine na prva leta po osvoboditvi, ko so na Jadranu začeli uvajati potapljanje pod morje. Večina sestavkov pa opisuje različne prirodoslovne pojave. Naj navedemo samo nekaj naslovov posameznih sestavkov, pa bo vsakomur jasno, o čem vse govori ta prikupna knjiga:	Morsko
življenje na obali Jadrana, Kako se potapljamo, Poglejmo še peščeno dno, Kako spreminja hobotnica barvo, Lep klobučnjak v našem morju, Modra jama pri Rovinju, Morski požiralniki, Plima v Jadranu, Fotografiranje pod morjem. Oprema za potapljanje, Pogovarjanje pod vodo itd. itd. Vsi ti sestavki, ki so deloma ponatis iz revije Proteus, deloma razširjeni in predelani ali pa napisani namenoma za ta zbornik, so napisani preprosto, jasno, vsakomur razumljivo in imajo namen poučiti vse, predvsem pa mladino o zanimivostih življenja v morju in načinu spoznavanja tega življenja. Jasnost in preprostost pa ni edina kvaliteta. Napisani so tudi s polno mero ljubezni do podmorskega sveta in prežeti z navdušenjem ob spoznavanju skrivnosti tega sveta. Bistveni sestavni del knjige pa so tudi številne podobe, ki so na skoraj vsaki strani. Nekaj jih je tudi barvastih, sicer pa so odlične fotografije morskih živali, prizorov s spuščanja pod morje ter priprav za potapljanje.
Sestavke za ta zbornik o morju in potapljanju pod njega gladino so prispevali Ivan Kuščer, Majda Kuščer, Dušan Kuščer, Marko Zalokar, Marko Aljančič, Drago Leskovšek, Emilijan Cevc in ■ Tine Horvat, od katerih so skoraj vsi posneli sami tudi večino fotografij.
V času pred počitnicami, ko se bodo številni prijatelji morja kmalu odpravili na morske obale, bo zanimiva knjiga posvečena življenju v morju in pojavov ob njem, prikupno napotilo mladim ljudem, katerim je v prvi vrsti tudi namenjena Vsak, ki jo bo vzel v roke, bo navdušen nad njo. Zato je niti m treba posebej priporočati.
Sl. Ru.
V Vicenzi je z uspehom nastopil balet Zagrebškega pionirskega gledališča
Beneški II Gazzettino je zelo pohvalno poročal o nastopu baleta Zagrebškega pionirskega gledališča v Vicenzi. Mladi plesalci pod vodstvom koreografke Milene Bros Putar so nastopili s plesi na moderno glasbo od Debussgja do velektronikovs. Del programa pa je pripravila druga koreografka Franca Dalla Lihe-ra, ki je doma iz Vicenze in ki je tudi sama samostojno nastopila v nekaterih plesih. List zaključuje svoje poročilo, da se pomladanska sezona v Teatra O-(impico, ki jo je letos prvič organizirala občina, m mogla zaključiti na bolj zanimiv in posrečen način.
Zopet priznanje filmu Dušana Vukotiča
Na mednarodnem festivalu slikanega filma v Annecv ju je prejel veliko nagrado neki češki film Jirija Brdecke Ta film je satira na realistično slikarstvo. Posebno priznanje je žirija izrekla ameriškemu filmskemu delavcu Johnu Hubleyu za njegov osebni prispevek v umetnosti slikanega filma. John Hubley je prvič nastopil kot sodelavec Walta Disnega pri »Sneguljčici*. Važen je bil njegov delež tudi prt filmih »Ostržek*
(Pinocchio), * Fantazija* m «Bambi* (kjer je naslikal požar). Nadalje je žirija izrekla priznanje jugoslovanskemu filmu «Igra* Dušana Vukotiča. I-talijanski film «Bači Perugma* Harryja Hessa je prejel nagrado za reklamni film. Posebne nagrade žirije, so za svoje filme prejeli režiserji Voj i Kun (Japonska), Valeriati Boroivczik (Franciju) m Carmen Davmo (ZDA). Nagrado za otroški film je prejel Vladimir Degtiarov (SZ). Nagrado Helen • Grayson za prvo delo sta prejela Marc Andneux m Bernard Brevent (Francija), nagrado kritike pa Jan Leniča (Poljska).
* * *
«Pro Ci vitate Christiana# v Assisiju razpisuje natečaj za u-metno fotografijo s temo iiOsehn m skupnosti). Razsodišče bo podelilo tri nagrade:	80.000 lir,
50.000 lir m 30.000 lir.
Tatovi so vrnili ukradeni sliki
PORDENON, 14. — V noči 5. decembra 1962 so tatovi odnesli iz stolnice v Pordenonu dve dragoceni sliki. Tatov ni bilo mogoče izslediti. Sedaj pa sta se sliki nenadoma vrnili. Neki duhovnik iz videmske nadškofije je sporočil, da je v spovednici dobil izjavo nekih ljudi, da so pripravljeni sliki vrniti, če bi jih duhovnik s spovedno molčečnostjo kril, to je, da jih ne bi ovadil. Obljubil jim je in je pozneje sam sprejel umet-niti, ki sta precej poškodovani. Izročil jih je nadžupniku v Pordenonu.
Za 200-letnico rojstva J. S. Mayerja
BONN, 14. — Danes so se pričele v Mendorfu pri Muenche-nu tridnevne slavnosti v spomin velikega nemškega skladatelja Johanna Simona Mayerja, ki se je rodil pred 200 leti. Preselil se je v Italijo in je živel večinoma v Bergamu, kjer je tudi pokopan. Njegov učenec je bil tudi Gaetano Donizetti. Maperja je uradna kritika dolgo prezirala in doživlja šele zdaj dolžno priznanje. Praizvedba v počastitev Beniamina Giglija
Da bi počastila spomin svojega velikega rojaka Beniamina Giglija, je občina Recanati razpisala natečaj za opero z rokom do 15. marca. Natečaja se je udeležilo 15 skladateljev. Komisija, v kateri so bili Salva-tore Allegra, Franco Ferrara, Alberto Ghislanzoni, Fernando Lunghi in Renzo Rossellim, je izrekla zadovoljstvo nad predloženimi deli ter je odločila da se nagradita »II Valico* in »Villon*, dve enodejanki Piera Gior-giju. Deli bodo izvedli 19. in 20. junija v gledališču Persiani v Recanatiju.
Izbrani nagrajenci za »Donatellovega Davida«
Filmsko nagrado »Donatellov David 1963* bodo prejeli: Gof-fredo Lombardo za realizacijo filma »Leopard-; družba Ultra-Film-Gaujnont-Trianon za realizacijo fihna »Eden od treh*; Vittorio De Sica za najboljšo režijo (film »Ujetniki v Altani*); Gina Lnllobngida in Silvana Mangan o za najboljši ženski vlogi (filma »Cesarska Venera* in »Veronski proces*): Vittorio Gassman za najboljšo moško vlogo (film »Prehitevanje*). Od inozemcev pa bodo prejeli nagrado:	Darn/l Zn-
nuck za realizacijo filma »Najdaljši dan*; Geraldine Page zn najboljšo žensko vlogo (film •Sladko krilo mladosti*) m Gre-gory Pečk za najboljšo tnoško vlogo (film »Tema onstran stepe*). Nadalje bodo prejeli zlato ploščo »Donatellov David*: Monica Vitti za vlogo v epizodi »Zajec m želva* (film »Štiri resnice*); Alessandro Bla-setti za svoj veliki umetnostni in tehnični prispevek k italijanskemu filmu; Antoine Lar-tieue za svojo igro v filmu • Vojna gumbov*. Nagrade bodo izročili v Taormini nekega večera v zadnji tretjini julija.
Spet ogromne vsote za slike na diažbi
Pred dnevi smo poročali o dražbi slik impresionistov v londonski galeriji Sothebp Naslednjega dne so prodajah na dražbi nadaljnja dela impresionistov. Pastel Degasa iz l. 1895, k) ga je dal v prodajo baron Hntvany, je kupila galerija Paul Kantor za 46.006 šterlingov (o-krng 81 milijonov lir). Pastel predstavlja ruske plesalke. Za 60 milijonov lir je bila prodana Van Goghnva slika •Les dechargeurs*. Portret madžarske grofice Karoly.	ki	ga	je	le-
ta 1865 naslikal Gustave Cour bert, so prodali *samo» za 20.000 šterlingov	(okrog	35	mi-
lijonov Ur), Za 25 milijonov je galerija Arpels	iz	Ne vi	Yorka
kupila neko Picassovo abstraktno tihožitje. Skupno so to pot iztržili 457 000 šterlingov I malo manj kol 800 milijonov lir).
Oz deset dni ho Lunari zaslišan na sodišču
MILAN, 14. — Danes so Gi-giju Lunini ju dostavili poziv za sodno zaslišanje	24.	junija.	Lu-
nnn jp avtor komedije -Tarantela na eni sami jingi*, katere pred stava je bila prekinjena po prvem dejanju v neapeljskem gledališču latu 6, decembra. Predstavo je prekinil policijski funkcionar in nato je policija Lnnanja prijavila zaradi »spolzke predstave m žalitve oboroženih sil*, poleg njega pa še režiserja Andrea Camillerija. t-gralca Carla Crocenla ter zakupnika gledališča Vittnria Cuo-cota, Lunari, ki stanuje v Milanu, je prosil, da hi zadevo prevzelo sodišče v Milanu, da bi mu ne bilo treba hoditi v Neapelj, m tako je danes prejel poziv od sodišča v Milanu. Med tem časom pa je Lunari že prejel ponudbe za izvedbo dela v Franciji ter je poskrbel za prevod.
Roberto Rcnaglio zborovodja v Scaii MILAN, 14. — Dirigent Roberto Benaglio je jirevzel vodstvo zbora v Scaii. Dirigent Nnrberto Mola. ki je deloval v Scaii skoraj 40 let, je zaprosil za pokoj.
*	Si *
RIM, 14. — Danes je dospela na letališče Fiumicino sovjetska delegacija, ki se bo udeležila tedna sovjetskega filma. V delegaciji je igralec Aleksej Ba-talov ter igralki Tamara Sjo-mina in Larisa Golubkina.
*	• *
V Rio de Janeiru bo od 10. do 35. julija prvi mednarodni pevski tečaj.
S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA SLOV. KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE
Slovenska šola na Tržaškem in Goriškem v zvezi z reformo nižje srednje šole
Naloge pred začetkom novega šolskega leta in poziv vsem strankam, v katerih so vključeni Slovenci
V četrtek dopoldne se je sestal izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je v razpravi posvetil prvenstveno pažnjo slove skim šolskim vprašanjem. O tem je poročal načelnih .komisije za šolstvo Drago Pahor, katerega poročilo objavljamo v obsežnem izvlečku.
Z novim šolskim letom 1963 do 1964 se bo začela izvajati in bo postopno v treh letih do kraja izvedena reforma nižje srednje šole. Nižja srednja šola zajema otroke, ki dovršijo pet let osnovne šole in torej dopolnjuje uzakonjeno osemletno šolsko obveznost. Prav zato je pravilno, da je za to stopnjo sola enotna in da se je z zakonom od 31 decembra 1962 štev. 1859 odpravila nižja gimnazija, šola privilegirancev, ki je puščala odprta vrata za nadaljnji študij, in strokovne šole, ki so bile srna-trane za šole revnejših slojev in so po svojem ustroju zapirale tudi inteligentnejšim otrokom nadaljnji šolski študij.
Četudi je nova enotna šola po »vojem programu še vedno le kompromis med starim in naprednim, moramo njen pojav pozdraviti kot velik korak naprej v razvoju italijanskega šolstva
Nas ,kot pripadnike manjšine nas seveda predvsem zanima, kaj bo pomenila nova enotna nižja srednja šola za sko ljudstvo v Italiji. Najprej si oglejmo število teh sol. Na Tržaškem ozemlju bomo imeli o srednje šole v mestu (Sv. Jakob, Sv Ivan in Rojan) ter srednje šole v Dolini, na K34103”’," Opčinah, na Proseku in v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Križu, skupno torej 8 šol.
V Gorici imamo sedaj 2 nižji srednji šoli: nižjo gimnazijo in strokovno šolo, ki sta si prid bili neko tradicijo Ne more™° si predstavljati združitve obeh zavodov, ker bosta II. in 111. ra?“ reda še delala po starih, različnih programih.	.	,
Člen 10 zakona o enotni sred-ni šoli določa, da mora biti do 1. oktobra 1966 ustanov1!®113 v vsaki občini z več kot 3.000 prebivalci enotna srednja šola. Nobena slovenska občina (razen Doline in Nabrežine, ki taksno solo že imata) ne doseza tega števila in torej ni pričakovati Ustanovitve novih šol na osnovi tega Člena. Ko govorimo o P°S3I1}®£ nih šolah, ne moremo zamolčati dejstva, da vse naše sole,_ osnovne nižje srednje in višje, se
k„f
fffiBSSTSSffi'
dai je primerna priložnost, da zahtevamo skupno z ?un j’ sistemacijo novih enotnih nižjih srednjih J šol dokončno ureditev Vsega našega šolstva.
Enotna sredna šola pa ]e nam Slovencem v neki men P”11®813
tudi neko nazadovanje Zmanjša
la, občutno je zmanjšala naše strokovno šolstvo. Res je da smo imeli in da nam se ostajata kot strokovni šoli dve Učite J trgovski tehnični zavod š.9le’, so na stopnji višjih srednjih šol, a izgubimo na Tržaškem osem, v Gorici eno strokovno solo ki so, četudi na stopnji nižjih sred njih šol ,le pomenile dobro str o kovno pripravo naših dijakov. Zlasti dejstvo, da smo ostali Slovenci prav v času najveejega tehničnega napredka brez šole industrijskega tipa, "33 Postavlja v odnosu do večinskega naroda v izredno zapostavljen položaj. Sicer predvideva mini-
rilu nastanek
novih
imel po naši zahtevi, največ 36 ur. kar je 5 ur več kot III. razred gimnazije, 2 uri več kot III. razred trgovske strokovne, a še vedno 3 ure manj kot industrijska strokovna šola.
Iz teh pojasnil je jasno, da je mogoče naše stališče povsem utemeljevati, da dosežemo tako slovensko enotno nižjo srednjo šolo, ki bo programsko in po obsegu enakovredna enaki italijanski šoli.
Se. v nečem bodo morali pri urejevanju predmetnika slovenske šole spremeniti določbe zakona o enotni srednji šoli: po členu 2 zakona so v II. razredu veže ((elementarno spoznavanje latinščine« na pouk italijanščine. Povsem logično je, da se bo mo-ralo ^ ((elementarno spoznavanje latinščine« na slovenskih šolah vezati na slovenščino, saj bo že v III. razredu latinščina kot neobvezen predmet nujno poučevana na osnovi slovenščine, kar se bo potem nadaljevalo na klasični ;l?.v.realni gimnaziji ter na učiteljišču. Ko se bo predmetnik in program za novo šolo, ki je bil objavljen z ministrskim dekretom od 24. aprila 1.1., prikrojeval za slovensko šolo, bodo mora-j ,PJ.1, 4em,.v smislu napredpih določil italijanske ustave in določb memoranduma o soglasju, dodati k programu zgodovine in zemljepisa še spoznavanje zgodovine Slovencev in ozemlja, ki ga naseljujemo Slovenci ne glede na državno pripadnost. Učni načrt za slovenščino pa mora biti sestavljen s sodelovanjem kvalificiranih slovenskih šolnikov slavistov, upoštevajoč pri tem kriterije, ki so služili pri sestavljanju programa za italijanščino.
To so v kratkem problemi, ki se postavljajo pred nas ob pojavu nove enotne srednje šole.
Na. osnovi števila učencev V. razredov, ki bodo v prihodnjem letu prestopili v I. razred enotne šole, moremo predvidevati, da bodo prvi razredi pri Sv. Ivanu, v Rojanu in na Katinari zelo šibki, medtem ko se število predvidenih dijakov suče okrog 30 na Proseku. Možnost paralek v I. razredu imajo šole pri Sv. Jakobu, na Opčinah, v Nabrežini in v Dolini.
Prehajam na drugo vprašanje, ki stopa, kot vsako leto, prav sedaj v ospredje; to je vpis o-trok v osnovno šolo za prihodnje šolsko leto. To je za našo manjšino izredno važno vprašanje. Ugotoviti moramo razveseljivo dejstvo, da se je število učencev nekje ustalilo, saj se je v letu 1961	1962	v primeru s
prejšnjim letom znižalo samo še za 50 otrok, medtem ko so bili prejšnji padci mnogo občutnej-ši. V začetku pravkar minevajočega šolskega leta, pa se je v slovensKO osn.ovno šolo vpisalo prav toliko otrok, kot v prejšnjem letu. To se torej pravi, da se je padec letos povsem ustavil, kljub temu da so prav v letošnjem letu italijanske šole doživele občuten upad števila otrok, ki je povzročil izgubo precej razredov.
Prav gotovo vplivajo še vedno demo„raiski činitelji na upadanje vpisov v osnovno šolo; menim pa, da smo nacionalno-po-liticoe vzrose vključevanja slovenskih otrok v italijanske šole zaceli že z uspehom paralizirati. rs. temu je gotovo pripomogel v veiiki meri splošni mednarodni razvoj, zlasti odnosi med Italijo iti Jugoslavijo, posebno pa obmejni promet, ki je še vedno v porastu in je povzročil, da je danes v Trstu iskana delovna sila z znanjem slovenščine. Med kadri, ki izhajajo iz nižjih strokovnih šol in nižje gimnazije, sploh ni več pojava brezposelnosti. Perspektive so torej ugodne, kar nas pa ne sme uspavati, kajti mnogo je še slovenskih staršev tako mlačnih, da vpišejo svoje otroke v italijansko šo.o. Posebno iz nekaterih predemv, kot je Sv. Barbara, Stramar, Domjc, Kolonkovec, Sv, Jakob,
dobnimi manjšinskimi organizacijami, zato da bi bile zahteve Slovencev prej dosežene.
V svojem notranjem delu je bilo delo manj uspešno, ker bi svojim članom morala dati več pobud in pomoči. Skoraj ni vprašanja politične v ožjem smislu kulturne ali gospodarske narave, ki ga odbori ali komisije SKGZ ne bi obravnavale in zavzele svojega stališča. Do dna so mogla biti obdelana samo tista vprašanja, ki so zahtevala hitro in temeljito izdelano stališče (šola, štetje, jezik itd.), dočim je nešteto drugih ostalo neobdelanih.
Te pomanjkljivosti so se zavedali tudi vsi dosedanji odbori zveze. Danes je to vprašanje postalo še bolj pereče kot v preteklosti zaradi nastalega položaja med Slovenci v Italiji.
Brez poglobljenega dela in proučevanja manjšinske problematike, brez temeljitega poseganja na vsa področja dejavnosti Slovencev in podrobnega poznavanja stanja in vzrokov za tako stanje, ne bo mogla manjšina ne samo prepričevalno utemeljevati svoje zahteve, temveč tudi koristno in stoodstotno izrabiti to, kar je že dano.
Prav to je ena glavnih nalog naše zveze. Za njeno večje uveljavljanje in za dosego vsesplošnega priznanja med Slovenci o potrebi njenega obstoja, je opravljanje tega dela danes ng prvem mestu.
Pogoste volitve in občutljivosti strank v volilnih obdobjih naši zvezi in posredno tudi manjšini škoduje, če ostanemo pri stari praksi. Zato mora Zveza velik del svojega dela obrniti navznoter, ne samo v smislu reševanja problemov svojih članov in podobno, kar vsa ta leta opravlja, temveč v smislu proučevanja problemov in stalne in neprestane prisotnosti s pobudami, solidno pripravljenimi stališči in z obilico materiala o raznih vprašanjih slovenske manjšine.
V skladu s tem bi bilo treba usmeriti delo in način dela komisij in po možnosti dopolniti njihov sestav, vzpostaviti tesnej-še stike med zvezo in članicami, vpeljati diskusijske večere o raznih vprašanjih itd. Posebno skrb je treba posvetiti proučevalnemu delu in organiziranju zunanjega sodelovanja.
Tudi o teh vprašanjih se je vnela živahna diskusija, ki je trajala dalj časa in v katero so posegli številni člani izvršnega odbora, ki je na tej osnovi nato sprejel tudi ustrezne sklepe.
Skoraj je odveč pojasnilo, da gre za našega priljubljenega Oskarja Kjudra, dirigenta in vzgojitelja naših mladih glasbenih kadrov. Saj bi bilo težko njegovo podobo, tako polno radoživosti, temperamenta in zanosa, zamenjati s katero drugo. Pred kratkim je v Dubrovniku spet doživel uspeh, ki se ga z njim vred vesele vsi ljubitelji glasbe in prijatelji Glasbene Matice na Tržaškem. S tem svojim uspehom pa se je obenem tudi dokončno uvrstil med najbolj vidne- in obetajoče slovenske dirigente
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Romano Ukmar v Občinski
Kdor pozna starejša Ukmarjeva dela novorealistiine izraznosti, v katerih nam jlika izmučene ljudi, ki žiue brez upanja na boljšo bodočnost, ta bo Ukmarjevo osebnost našel tudi v njegovih novih slikah že samo po o-menjenem razpoloženju slični barvitosti.
Tudi nepredmetno dojete podobe, ki jih uidimo na sedanji Ukmarjevi razstavi v Občinski galeriji, imajo skupni emotitmi izvor, kot nekdanje slike brezimne množice preprostih ljudi, živečih med vsakdanjim delom in počitkom. Časi se spreminjajo in spreminja se zunanja oblika, kot obleka, tudi v umetnosti. Toda osnovno drhtenje občutkov slikarja se ne spreminja s časom, kot se nikdar ne spremeni značilnost sestave-naše krvi. Lahko se pri slikanju spremeni bogastvo oblik, ne menja se pa čustveni ritem, ki ga žene ustvarjati. In ta bo vedno spoznaven v barvi in obliki.
Nekdanje Ukmarjevo socialno
občutje zasledimo, torej, tudi v teh snovnost no in nepredmetno izvedenih delih. Ce nas v nekaterih lahko vara naslov, ki ga slikarju vsiljuje aktualnost časa, pa drugod naslov slike jasno zveni, čeprav sedaj bolj posplošeno, a vedno z dovolj jasnim socialnim prizvokom: f Alžirija v letu 1962», »Poklon Siqueirosu»l Neverjetno živo oranžno-rumena barva ujeta v ozek krog, dvakrat črno prečrtan, to je zamreženi ogenj ustvarjalnega genija slikar-ja-upornika Siqueirosa, ki ga š* vedno tlači težka gmota ječe blatno temnih barv.
V sliki «Za svobodo misli* pa se bori rdečina krvi, ki je barva človeškega življenja, proti reakcionarni temini zaostalosti duha. Težko delo železarjev in lioarjeo se simbolično zrcali v slikah «24 ur v Italsider», «Železarstvo» in ((Topljenje«. Ukmarjev način mešanja peska v barve, ki jim pone-
.......................................................m nuni..
SAMO MIMOGREDE SEM JO VIDEL IN NE MOREM JE VEČ POZABITI
V čem je pravzaprav velika skrivnost nepozabne ženske lepote
Samo zunanja lepota ni odločilna - Nepozabna žena se nikdar ne razdaja s svojo ženskostjo - Najbolj trajna je ona lepota, ki jo ožarjata ljubeznivost in dobrota
šol, ki bodo nadaljevanje sedanje enotne nižje srednje šole in prav v to stremljenje naj višjih šoiskih oblasti je mogoče vključiti tudi našo zahtevo po spopolnitvi našega strokovne-
g\nketa, ki smo ti izvršili lanu je pokazala, da bi imeli dovolj dijakov za srednjo tehnično šolo ker se tudi slovenska mlad-na usmerja v tehnične vede. Zato moramo v skupni volji vseh Slovencev formulirati zahtevo po primernih strokovnih šolah tako v Trstu, kakor tudi v Gorici.
Povrnimo se spet k z3^0"11 o enotni nižji srednji šoli. Člen 3 tega zakona določa, da ne sme
presegati pouk obveznih pred- potjlonjer. je vpis v slovensko metov 26 tedenskih ur. To očitno , iclo ze[0 klavrn Z osnovnih šol
velja za italijanske šole, kar je	■ ■'	- ”	----J *-’•
povsem razumljivo. Ne more pa veljati to za naše, slovenske sole kjer je treba dodati po zakonu predvidenim uram še toliko ur slovenščine, kolikor je v predmetniku določenih ur italijanščine. Seveda se s tem število ur na slovenskih šolah poviša, ker smo mnenja, da Se na račun ur slovenščine ne sme povzeti nobenemu drugemu predmetu kaka ura, kakor tudi ne moremo pristati na to, da bi se na račun slovenščine ukinil pouk tujega jezika, ki je_ v predmet-niku nove enotne šole obvezen od prvega razreda dalje. Morda se bo komu zdelo da bo s tem naša slovenska mladina preobremenjena. Kes je, da bodo v tem primeru slovenski dijaki nosili nekoliko večje breme kot njihovi italijanski sovrstniki, vendar bo v primeru^ s sedanjim urnikom, razen za nižjo gimnazijo, novi urnik tudi po naši zahtevi v glavnem razbremenitev.
Prvi razred nižje girrinazije je imel doslej 27 ur. I. razred trgovske strokovne šole 30 ur, I. razred industrijske strokovne šole 36 ur I razred v novi šoli bi imel po' naši zahtevi, 31 ur, torej glede na gimnazijo 4 ure, glede na trgovsko strokovno šolo 1 uro več. V primerjavi z industrijsko strokovno šolo pa celo 5 ur manj.
Drugi razred nove šole bi imel, po naši zahtevi, z vsemi neobveznimi predmeti, največ 35 ur, t; j.
4 ure več kot sedanja nižja gimnazija in 2 uri več kot trgovska strokovna šola, vendar pa 2 do 4 ure manj kot drugi razred industrijske šole.
Tretji razred enotne srednje šole predvideva kar tri neobvezne predmete (latinščina, ročna dela in glasba), v skupnem številu 8 ur. Ce bo dijak obiskoval vse tri neobvezne predmete, bo
»Samo kratek čas sem jo mimogrede videl in nikoli več je ne bom pozabil«. Kolikokrat je čuti takšne ali podobne besede od strani moških na račun ženskega bitja, ki iim je ostalo globoko vtisnjeno v misli in čustvu. Odkar obstaja svet, so živele takšne žene, žene, ki jih je narava obdarila z nenavadno ljubkostjo ter, obdala z zagonetno očarljivostjo, lastnostmi, ki zbujajo v moškem srcu neugasno ljubezen do njih, ki so jih morda komaj spoznali.
Toda, kaj je, katera je tista sila, ki na njeni osnovi te žene
ostajajo nepozabne? Kako to, da nekatere imajo to moč, to lastnost, druge, dasiravno prav tako ljubke in privlačne, pa je nimajo? Odgovor ni lahek, toda če povprašate o tem ljudi, ki te stvari poznajo, boste ugotovili, da vsi glede tega dajejo poudarka nekaterim značilnim posameznostim.
Z ženskostjo so, naravno, obdarjene številne žene, toda to ne zadostuje. Lepota v bistvu ni najvažnejša, zakaj .mnoge o-čarljive žene, ki so v zgodovini ostale zapisane kot take, sploh niso bile krasotice. Bržkone bi
iiiiiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiimuiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMa
Živinozdravnik svetuje in pojasnjuje
Izstop danke pri domači živali
odhaja letos iz V. razredov blizu 250 učencev. Ce bi le nekoliko presegli lanski vpis v prve razrede (227), bi nam ostalo število vpisanih v osnovno šolo vsaj na isti ravni kot lani, z intenzivno aktivnostjo na samem terenu, ob sodelovanju vseh strank, ki vključujejo Slovence, bi smeli celo optimistično gledati na možnost, da se prične krivulja voisov počasi, a vztrajno dvigati do one stopnje, ko bo v celoti uveljavljeno načelo:	»Slovenski
otrok v slovensko šolo!«
Po poročilu se je vnela živahna razprava, v katero so posegli številni člani izvršnega odbora.
Nato pa je odbor razpravljal o vlogi in delu SKGZ na osnovi krajšega poročila, ki ga je podal prvi podpredsednik zveze Boris Hace. Race je med drugim podčrtal:
SKGZ je nastala iz potrebe, da se združene slovenske kulturne, gospodarske, strokovne in podobne organizacije v Italiji uspešneje prizadevajo za uveljavljanje kulturne in gospodarske enakopravnosti Slovencev, da zastopa in brani narodnostne pravice, vzporeja dejavnost članov in daje pobude njim ter drugim slovenskim organizacijam in političnim strankam, da uspešneje opravljajo svoje delo oz. da združeni v akciji zamejski Slovenci prej dosežejo svoje pravice
Pregled opravljenega dela v devetletnem obstoju je v polni meri opravičil potrebo po taki organizaciji. Zveza je bila največkrat pobudnica, prisotna pa pri vseh akcijah za uveljavitev pravic Slovencev v Italiji in je težilo vso materialno delo ob teh prilikah na ramenih njenih zastopnikov.
Resno se je zavzemala za trajnejšo in trdnejšo zvezo med vsemi slovenskimi kulturnimi in po-
zadnje noge kvišku, na kar iz-top zgine kar sam od sebe. Preden očiščeno in razkuženo črevo spravimo na mesto, ga mažimo z ribjim oljem, kar bo u-godno vplivalo na zdravljenje morebitnih ranic na črevesu. Takim živalim bo tudi zelo koristilo, če jim bomo dajali za dobo 10—14 dni nekaj ribjega olja (odraslemu govedu 4 žlice med otrobe, teletom eno dobro žlico tudi med otrobe, a svinjam po eno žlico na dan kar v gobec),
Ce pa kljub našemu prizadevanju in dobri volji ne dosežemo uspeha, pokličemo živinozdrav-nika, ki bo s svojim znanjem u-krenil vse potrebno, da bo žival ozdravela.
Tu pa tam se dogodi, da izpade pri naših hlevskih živalih ritnik ali tudi danka v obliki rdeče kepe ali klobase. Vzrok tega izpadanja je oslabelost in odjenljivost ritnih mišic in vezi, napenjanje, ki pride še največkrat do izraza ob porodih in pa tudi pri driskah in zajjekah.
Ta bolezenski pojav opažamo velikokrat pri svinjah, a včasih tudi pri kravah in teletih.
Brž ko smo pri eni ali drugi vrsti živali opazili izstop črevesa, moramo kot prvi ukrep pričeti pokladati bolni živali manj krmil ter jo napajati z manjšo količino vode. Poleg tega ji moramo dajati precej kuhanega lanenega semena. Na ta način bo žival precej manj blatila, kar bo ugodno vplivalo na potek zdravljenja, Ce je .izstop le manjšega obsega, se bo navadno z uvedbo zgoraj navedenih ukrepov črevo navadno kmalu samo vrnilo v prejšnji fiziološki položaj. Ce bo obolenje trajalo malo časa, se bo črevo le onesnažilo, če pa dalj časa, se bo blato na črevu tudi osušilo, kar bo povzročilo morebitne odrgnine in v zvezi s tem skeleče ranice Vsekakor bomo V vsakem primeru onesnaženo iz-stopljeno črevo' previdno umili z 1-odst, galunovo vodo ali pa z lahko razstopino kalijevega permanganata.
Ko bomo to opravili ali pa tudi poprej, dvignimo žival, seveda če leži, in ji nasteljimo v zadnjem delu stojišča pri govedih oziroma ležišča \>ri svinjah tako visoko, da bo zadnji del telesa višji od prednjega. Ce se je tak izstop pojavil pri pujskih, dvignimo vsakega posebej za
................................................................HiiiiitiiHiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiimuiiiiuilHUiiiiiiniinii...""""
srčni v odnosu do nekoga, ki potre-
Ze večkrat smo v našem dnevniku pisali, da moramo popek pri teletih pa tudi pri prašičih takoj	po rojstvu	razkužiti z	jodovo	tinkturo	ali	drugim enako-
vrednim sredstvom. V nasprotnem	primeru	se	8—14 dni	po
rojstvu kaj rado pojavi vnetje. Popek oteče postane vroč in boleč in često tudi ognojen v obliki ognojka, ki ga povzroče gnojni mikrobi. Iz vnetega popka pridejo skoraj vedno mikrobi v kri, od koder preidejo v sklepe, kjer povzročajo huda vnetja, zaradi	katerih	teleta šepajo,	To
vzrejno bolezen imenujemo tudi hromoto. Mikrobi, ki pridejo v telo skozi popek, povzročijo lahko tudi druga obolenja ali pa celo pogin teleta. Prav zaradi tega, naj naši živinorejci ne pozabijo na razkuževanje popka pri novorejenih teletih
Dr. D. R.
poznavalci vprašanja odgovorili, da je nepozabna žena topla, srčno vljudna in mila. Znan francoski esejist je ob priliki dejal: ((Obstajajo osebe, ki na druge prenašajo svojo specifično čustveno atmosfero, ki vam pokažejo kako ljubiti, kako trpeti, biti srečen in se smejati šaljivim stvarem v življenju.«
Nepozabna žena je podobna temu tipu. Vedno vam je povsem jasno, da .se ona zaveda vaše prisotnosti. Njen duh.je sprejemljiv za vaše ideje, njeho sr če za vaše radosti in vaše bolečine. Ona ne stoji na bregu reke življenja, pač pa sredi nje. Ona kaže zaskrbljenost, kadar je to potrebno, njeno življenje je izpolnjeno z dogodki, ona vpliva na dogajanje okrog sebe.
Vse, kar se človeku dogodi s tako ženo, ima svoj pomen. Zato, ker jo vse navdušuje, ker jo vse zanima, ker je radovedna; ker se spominja jutra, ko jo je on odpeljal na zajtrk; ker se ji je zahotelo, da se izprehodi v rahlem dežju ono noč, ko se je bil avto pokvaril. In tako se je on tudi vedno spominja, kadarkoli pada dež. Ona pripada trenutku, ki ga živi. Malone vse ljubljene žene so imele to lastnost.
Ker je ljubezniva, je žena, ki je ni moč pozabiti, obdarjena tudi s spretnostjo, da odkrije ono, kar je najbolj vredno v drugi osebi. Ta je, .postavimo, duhovit, vendar pa njegova sramežljivost preprečuje, da bi to drugi opazili. Ona bo njegovo duhovitost spodbudila in omogočila njeno uveljavitev. Pri nekem drugem se pod njegovo trdo skorjo skriva idealist-sanjač. O-na se bo tiho približala k temu skritemu cvetu in se ob njegovem vonju naslajala.
Presenetljiva pa je ugotovitev, da je nepozabna žena globoko v svoji duši «osamljena». Je osebnost, ki se zaveda svojih pravic. Ne čuti se izgubljeno v množici, kar pa ne pomeni, da stoji ob strani, izven življenjskega dogajanja. Prej bi bilo moč reči, da je v njej občutek spokojnosti in osebne varnosti, da so nekatere njene radosti notranje narave, da je zadovoljna z življenjem v svojem duhu in svoji domišljiji. Ta neodvisnost in notranja izpolnjenost takšno ženo obvarujeta pred nevarnostjo, da bi hotela ugajati. In to ji tudi omogoča tisto očarljivo enostavnost, ki jo varuje pred razburljivostjo in drobnjakarstvom.
Nepozabna žetia je vsekakor izpolnjena z ženkostjo, vendar se ona ne ponaša s to lastnostjo. Glede tega je neki plesni učitelj, ki ima v teku leta priliko spoznati na stotine žena. izršzit neko
pripombo, ki je izredno pomembna:	«Zena. ki svojo ženskost
poudarja, le-te pravzaprav ima zelo malo,« je rekel. «Prava ženskost ne udarja v oči. Žene, ki so z njo izpolnjene, ne stopajo ob vsaki priliki v razgovor. In tudi se ne trudijo, da bi vas opozorile nase ali na svojo obleko. Toda, šele ko se znajdeš ob takšni ženi, občutiš, da si moški.«
S tem se vsi strinjajo. Ta občutek, pravijo, izhaja od tega, da je žena, izpolnjena s tako ženskostjo, zelo nežna do ljudi, do človeka. Ona se nikoli ne bo spoprijela za to, kar ji pripada. Ona ljubi ljudi in spoštuje njihove napore, občuduje to, kar poskušajo ustvariti in si želi, da bi jih osrečila. Niti ni spolna privlačnost niti krhka nemočnost niti spretnost v oblačenju to, kar naj bi bila ženskost, marveč je to nežnost, zanimanje in pripravljenost na žrtvovanje za druge.
Ali mora nepozabna žena biti tudi inteligentna? Večina odgovarja pritrdilno. Inteligenca cvete v bogati in nežni modrosti, v nečem čarobnem, kar nam o-mogoča, da živimo življenje v vsej njegovi pestrosti, z njegovimi lepotami, radostmi in bolečinami. V nasprotnem primeru lahko postane uničujoče orodje. Ako je ženina inteligenca brus, ki se z njegovo pomočjo odpravljajo vse drobne bodice, katere moškega oneraz.položujejo, bo ta prav tako nepozabna, vendar ne na način, ki bi ji omogočil največjo radost. Ce pa je njena inteligenca dodatek nežnega in prefinjenega čustvovanja, če je sredstvo, ki ji pomaga, da pre-
mosti razdaljo med njenimi in njegovimi mislimi, potem bodo tudi misli moškega lepše in globlje od onih, ki jih je običajno imel, a nanjo se bo vedno spominjal z najtoplejšimi čustvi in navdušenjem.
Naj se čuje še tako staromodno, resnica je vendarle, da je pravzaprav dobrota, ki ženi o-mogoča, da ostane nepozabna. Nedvomno je, da se tudi nekatere razvratne žene, izredno radodarne glede določenih oblik naklonjenosti, toda skope v pogledu resnične ljubezni, lahko vtisnejo v dušo moškega, vendar pa so žene, ki so v zgodovini zapisane kot nepozabne, vse bile tile izredno dobre, polne ljubezni, hrabrosti in plemenitosti. Zakaj, res je namreč, da je lepota, ki jo ožarjata plemenitost in dobrota, najbolj trajna, ki se pri ženi izraža s posebnim čarom. Sebičnost, sovraštvo, nizkost in pohlep pri ženi, pa puščajo na njej tudi vidne telesne sledove.
Malo je sicer žena, ki so kot take ostale ovekovečene na straneh zgodovine, ni vsaki to dano, vendar pa bi vsaka lahko postala nepozabna vsaj za moža, ki jo ljubi. Saj je končno tista, ki mu je potrebna, ki ga bodri, mu ustvarja občutek varnosti in gotovosti ter navdihuje njegovo ustvarjalnosti. V kolikor bo ria-ravnejša v svojih nagibih in vedenju, v kolikor toplejši in iskrenejši bosta njena ljubezen in ljubeznivost, v toliko bo ona tudi vredna ljubezni in nepozabna.
(Reader’s D.igest)
R. Ukmar — Poklon Liqueirosu
kod daje očarljivo nežnost, in š« gosto žlindrasto nanašanje, omogoča v večini primerov doseči to, kar oznanjajo naslovi slik.
Manj borbene, a zato morda mnogim barvno prijetnejše so Ukmarjeve tempere. Edino v dveh izmed devetih risb pronica še fi-guralnost. Enkrat v risbi poosebljenega strojn-robota, ki uničuje živo tkivo, ljudi, in v drugi obris okostnjaka, kar ostane potem po njih.
Ukmarjeva umetnost se, torej, ne laska varljivim videzom sveta. Njegova slikarska pot ni lahka. Zato se strinjamo s tem, kako francesco Temze zaključuje Ukmarjev opis v katalogu:
((Volja napredovati s težavo kot slikar, namesto da bi ustvarjal nekaj sprejemljivega na ravni svetovnjaške konkurence, je najboljše jamstvo njegovega moralnega položaja. Osvetljujoč Ukmarjevo slikanje v luči tega položaja čutimo, da mu moramo prisoditi vsaj enako vrednost, kakršna se sicer premnogokrat izsiljuje z iznajdljivostjo slepil.»
MILKO BAMBIČ
PREJELI SMO
NOTIZIE DALLTNDIA. Letnik X. za marec in april 1963. Izdaja veleposlaništvo Indij« v Rimu.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Predlogi, ki Jih boste prejeli v teku jutra, niso vredni vaše pozornosti. Ce se odpravljate na neko potovanje, bodite previdni.
BIK (od 21,4. do 20.5.) Pazite na obljube, ki Jih dajete, da bi se otresli neke nevšečnosti. Ogibajte se razgo vorov z občutljivimi osebami,
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Sku šajte zjutraj urediti vse svoje osebne dokumente. Prebili boste zelo lep večer v krogu svoje družine.
RAK (od 23.6, do 22.7.) Ce boste pokazali dovolj razumevanja v odno su do nekoga, ki Je storil večjo napako. boste deležni velikega spoštovanja od strani neke vplivne osebe. Postavite se po robu melanholiji.
LEV (od 23.7. do 22.8.) S svojo dejavnostjo in nesebičnostjo sl boste
HOROSKOP
ustvarili dobre pogoje za bodočnost. Veselo nepredvideno srečanje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne zamudite nobene priložnosti, da razširile krog svojih poklicnih poznanstev. Srečne ure z ljubljeno osebo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23,10.) Prepir, do katerega bo prišlo med vašimi nasprotniki, vam bo posredno koristil. Našli boste najustreznejšo re-š-tev Za neko svojo srčno zadevo.
ŠKORPIJON (od 24.10, do 22.11.) Ubrali boste prve sadove v zvezi z nekim delom, ki vam je povzročilo dokajšnje skrbi, Bodiite bolj dobro-
buje vaše pomoči.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dosegli boste lepo moralno zmago nad nekim svojim tekmecem. Izkoristite priložnost, ki se vam nudi, da ponovno vzpostavite dobre odnose s svojim prijateljem.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vse finančne pobude v teku dneva bodo Izredno koristne. Neskladnost idej med vami In ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaš družabnik bo menjal neko svoje stališče, v zvezi z nekim poslom boste morali ukrepati sami. Nek obisk vas bo lepo razpoložil.
RIBI (Od 20.2. do 20.3.) Ne tvegajte, da bi se zoperstavljali osebi, ki Je mnogo močnejša od vas. Posvetite večer počitku in zabavi.
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Lahka glasba; 12.00: Podobe iz narave; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30:	Glasba po željah;
14.40- Vokalna ansambla Tividi in Savinja; 15.00: Mali koncert; 15.30: »Otok«. Napisal G Stuparich. Za radio priredih G. Bergaminl; 16.40: Mladi solisti: 17.00: Znani motivi; 17.20. Pred konklavom; 18.00: Sodobna slovenščina; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Jazz panorama; 19.00: Družinski obzornik; 19.15:	Ital.	popevke;
20 00: Športna tribuna; 20.30: Teden v Italiji; 20.45: Zbor »Vinko Vodopivec«; 2100: Vabilo na ples; 22.00: Grieg: Peer Gynt: 22,30: Godalni orkestri: '23 00: Nekaj ritma.
Trst
12 00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Opereta; 13.50: Pesmi brez besed; 14.15: Plošče; 14.45: Dantejeve »Vice«
Koper
6.00: Prenos RL; 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50-Glasba po željah; 13.40: Popevke in ritmi: 14.30; Zabavna glasba; 15 30: Polke; 16.00:	Izbrali ste;
16.30: Dogodki In odmevi; 16.45: Album klasikov:	17.00:	Srečanje
med notami; 17.40: Jazzovski koktajl: 18.00: Prenos RL; 19,00: Poje Janne Kjeld; 19.30:	Prenos RL;
22.15 |n 22.40: Plesna glasba: 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na Ital, morjih; 8.20:
SOBOTA. 15. JUNIJA 1963
Jutranja glasba; 8.30: Glasbeni sejem; 9.05: Lahka glasba; 9.50: O-perna antologija: 10.30: Otvoritev X. razstave elektronike In telera-diokinematograflje; 13.25: Motivi v modi; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15,15: Likovna umetnost; 15.30: Ital. pesmi; 15.45: Jutrišnji šport; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.30: O-perna glasba; 17.25: Izžrebanje loterije; 17.30:	Schumannove kla-
virske skladbe; 20.30: E. Carsana: »II messaggio«; 21.20: Ital. pesmi In melodije: 22.30: Plesna glasba.
//. program
8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje G. Caroll; 9.00: Ital. popevke; 10.40: Za glas in orkester; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Orkestri; 14.00: Pevci; 14.45: Glasbeni kotiček; 15.15: NaJnoveJSe plošče; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija: 16.50 In 17 40: Plesna glasba; 17.35: Izžrebanje loterije; 18.35: Kol. dirke po Švici; 18.50: Vaši Izbranci; 19.50: Kotiček v večeru; 20.35: Srečanje z opero.
///. program
18.30: Gospodarska rubika; 18.40: Prejeli smo; !9.00: Absilove skladbe; 19.15: Gledališki pregled; 19.30: Vsakovečernl koncert; 20.30:	Revija revij; 20.40:	Cherubinijeve
skladbe; 21,20: Pesniška antologija; 21.30: Simfonični koncert.
Slovenija
4.00: Dobro Jutro; 6.30: Napotki za turiste; 8.05: Poštarček; 8.35: Skladbe Matačlča, Merkuja in Ramovša; 8.55: Za šolarje; 9.25: Operetni napevi; 9.40: Pihalni orkester JLA; 10.15: Bloch: Concerto gros-
so: 10.40: Seznanite se s Parkerje-vimi; 10.55: Nova popevka; 11,00: Pozor, nimaš prednosti; 12.15: Slovenske narodne; 12,30: Koncertni drobiž; 13,15: Obvestila; 13.30: Od pianina do big-banda; 14.05: Po naši domovini; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Zvoki s Havajev 15.30:	Zborovski koncert; 16.00
Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v ki no; 17,50: Pianist Russ Convay 18.00: Aktualnosti; 18.10: Iz Mozarr tove «Carobne piščali«; 18.45: Na ši popotniki na tujem; 19.05: Glas bene razglednice; 20.00: Po doma če; 20.20: Arsene Lupin; 21.00 Ples; 22 15: Oddaja za izseljence 23,05: Plesni zvoki.
Ital. televizija
8.30, 12.15 in 14.15: Sola; 18,00: Program za najmlaJSe; 19.00: TV dnevnik: 19.20: Oddaja za delavce; 19.50: TV igra: 20.15: Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05: «Gospod srednjih let«; 22.10: Literatura in umetnost: 23.10: Dnevnik.
II. KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: Detektivka »Mož iz Texasa»; 22,10: Začetek konca: «D-Day»: 23.00: TV igra «2uželke in hmaki«.
Jug. televizija
16.30: Salon letalstva — prenos iz Pariza; 18.10: Poročila; 18.15 »Bobenček« — predstava za otro ke; 19,15:	Dokumentarni film:
19.30: TV Obzornik; 19.45: Gospo darskl mozaik: 20.00: TV dnevnik: 20.30: Sprehod skozi čas — reportaža. 21.05: Igrani film: 22.05: Zgodba iz serije »Nič ena«; 22 30: Poru čila.
— 4 —
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22.7, najnižja 18 1, 0b 19. uri 19; zračni tlak 1008.3 raste, veter se-verozahodnik 20 km. vlage 89 odst., nebo oblačno, 1.5 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
ŽUPANOVO POJASNILO NA VPRAŠANJE SOCIAUSTIČNECA SVETOVALCA PITTONIJA
Danes, SOBOTA, 15. junija
Vid
Sonce vzide ob 4.14 in zatone ob 19.56. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 1.18 in zatone ob 13.44 Jutri, NEDELJA, 16. junija Jošt
Slovenci lahko vlagalo na občini svoje prošnje v slovenskem jeziku
Zupan dr. Franzil je tudi pojasnil, da pristojni funkcionar ni mogel overiti podpisa inž. Pečenka, ker ni razumel prošnje, dva uradnika, ki znata slovensko, pa sta bila slučajno odsotna
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Se ena intervencija in resolucija o raznih vprašanjih na Opčinah
Na včerajšnji seji tržaškega ob' činskega sveta je župan dr. Franzil odgovoril na sledeče vprašanje, ki ga je na ponedeljkovi seji postavil socialistični svetovalec Pit-toni:
*Gospod župan! V dveh zaporednih primerih, in sicer 24. maja in 6. junija letos, je neki meščan prišel na pristojni urad in zaprosil, naj mu overovijo podpis pod prošnjo, ki je bila napisana v slovenščini.
V obeh primerih pristojni funkcionar ni hotel overoviti podpisa, zato se je moral prizadeti obrniti na generalnega tajnika, ki mu je podpis brez nadaljnjega overovil.
Da bi se znali ljudje primerno ravnati, vprašam gospoda župana, ali je specifična naloga gospoda tajnika, da osebno overja podpise v primerih kakršen je ta, ali je bilo to izrecna naloga funkcionarja, ki vodi V. oddelek».
Potem ko je župan prečital gornje vprašanje, je dejal, da na osnovi obstoječih navodil, ki jih vsebuje dekret predsednika republike, mora podpise pod prošnjami za udeležbo na državnih natečajih overiti občinski tajnik, ali pa oseba, ki je za to od tajnika pooblaščena. V tem primeru, pooblaščeni funkcionar ni mogel overiti podpisa, ker je bila prošnja, pod katero je bil podpis, napisana v njemu nerazumljivem jeziku in ker sta bila v tistem času trenutno odsotna dva uradnika, ki znata slovensko. Zato je funkcionar opozoril o zadevi generalnega tajnika, ki je osebno overil podpis na zadevni prošnji, napisani v slovenščini.
cialističnega svetovalca je župan poudaril, da je omenjena teza zelo nevarna, zlasti za smoter, katerega je hotel doseči svetovalec Pittoni s svojim vprašanjem. Takšna teza, je dejal župan, bi lahko dokazala, da ni potrebno imeti na občini uradnikov, ki znajo slovenščino. Zupan je nato poudaril, da se s to tezo ne strinja. Potem ko je še enkrat omenil, da je nujno, da funkcionar pozna vsebino vloge, preden overi podpis, je župan dejal, da ima občinska uprava več tolmačev za razne jezike.
Nato je župan dodal, da imajo tako inž. Pečenko kot kateri koli drugi meščan enake pravice. Zato bi kateri koli drugi meščan dobil enak odgovor, kot ga je dobil inž. Pečenko. V tem specifičnem primeru pa ni bilo no-
bene druge ovire kot ta, da sta I dr. Caidassija, s katerim je raz-Uradnika, ki znata slovensko, bi- pravljal o nekaterih vprašanjih la slučajno odsotna.	»izplačevanja odškodnine za vojno
Na ponovni županov odgovor, je dr. Pincherle pripomnil;
•1. V tem izrecnem primeru je šlo samo za overitev podpisa in 2. sem zadovoljen, da, kot ste vi gospod župan dejali, slovenski meščani lahko predložijo na Občini svoje prošnje v slovenščini«.
Razgovori Caidassija o vojni škodi
Včeraj je podtajnik ministrstva 2a zaklad Anelli sprejel predsednika tržaške trgovinske zbornice
škodo tržaškim podjetjem.
Danes zasedanje o prometu skozi Suez
Danes ob 10. uri bodo v dvorani tržaške trgovinske zbornice otvorili zasedanje «pri okrogli mizi«, ki ga prireja odbor jadranskih industrijcev. Na zasedanju bodo razpravljali o prometu skozi Sueški prekop in o številnih pomorskih, pristaniških, tarifnih in drugih vprašanjih, od katerih je odvisen nagel razvoj tega prometa.
V imenu PSI je svetovalec Hreščak med drugim zahteval namestitev slovenskega uradnika v občinskem in poštnem uradu, resolucija KPI pa zahteva med drugim postavitev dvojezičnih napisov
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta bi motala biti posvečena predvsem razpravi o letošnjem proračunu, toda nihče od svetovalcev se za sinoči še ni pripravil. Zato je bila seja posvečena upravnim vprašanjem.
V začetku seje je svetovalec Calabria (KPI) zahteval ureditev enosmerne vožnje po Ulici S- Lo-renzo in Selva v Skednju, svetovalec Gombač (KPI) je opozoril odbornika za javna dela na obupno stanje cestišča v Ul. dei Porta, kjer se zaradi slabe ceste večkrat zgodijo nesreče. Svetovalec Muslin (KPI) pa je zaprosil župana, naj se zanima, da bo oddelek za javna dela končno' vzel v poštev zahtevo prebivalstva pri Cijakih v Barkovljah za ureditev njihove ceste, po kateri sedaj ne more voziti niti Rdeči križ, ker je nekaterih krajih zelo ozka. Na vsa ta vprašanja bodo župan in odborniki odgovorili na eni pri-
...................................................n imiiiiiiii, milnimi iiii iiiinif,i i lunin nimm ■luiiin m mu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii
POMEMBEN SKLEP MEDNARODNE AGENCIJE ZA ATOMSKO ENERGIJO AIEA
Ker svetovalec Pittoni ni bil prisoten na seji, je županu odgovoril socialistični svetovalec dr. Pincherle. Najprej je dr. Pincherle poudaril, da ga odgovor ne more popolnoma zadovoljiti. V tem primeru, je dejal svetovalec, ni šlo za prevod prošnje, ampak samo za overovljenje podpisa, kar lahko občinski funkcionar napravi, ne da se sploh seznani z vsebino dokumenta. Lahko si zamislite, gospod župan, je dejal dr. Pincherle. kako bi se celotna zadeva končala, če bi se na mestu pokrajinskega svetovalca inž. Pečenka znašla kaka druga preprosta oseba. Zato je dr. Pincherle zaprosil župana odnosno generalnega tajnika, naj dasta občinskim funkcionarjem točna navodila, naj brez nadaljnjega overjajo podpise pod prošnjami, ki so napisane v slovenščini.
Na pripombe in na predlog so-
Trst dokončno določen za sedež Mednarodnega centra za teoretsko fiziko
Center bo začel poskusno delovati po možnos ti že 1. januarja 1964, najkasneje pa 1. julija istega leta Zupan dr. Franzil in rektor prof. Origone sta izrazila zadovoljstvo nad to pomembno pridobitvijo
/ Dunaja poročajo, da so guvernerji Mednarodne agencije za atomsko energijo AIEA odobrili ustanovitev v Trstu Mednarodnega centra za teoretsko fiziko, ki ho ustanovljen pod okriljem omenjene agen-cije: Center bo pričel delovati v prvem semestru 1964. leta in po možnosti 1. januarja, na vsak način pa ne kasneje od 1. julija. Vest o ustanovitvi tega centra je sporoči] načelnik tiskovnega urada AIEA, prisoten pa je bil Italijanski predstavnik v svetu guvernerjev prof Salvetti.
Prof. Budini s tržaške tirfivferze, ki je bil med zasedanjem sveta guvernerjev navzoč na Dunaju, je sporočil, da bo center za teoretsko fiziko v Trstu deloval najprej štiri leta poskusno. Sedaj mora svet guvernerjev AIEA imenovati generalnega ravnatelja centra in upravni svet. Na zasedanju sveta guvernerjev so sprejeli italijanski predlog za ustanovitev takega centra v Trstu soglasno, odnosno so se glasovanja vzdržale samo štiri države, ki so bile tudi konkurenti za sedež centra. To so: Avstrija, Danska, Turčija in Pakistan. Soglasnost je bila dosežena, ker je Trst nudil najboljše ponudbe, saj je ita-
lijanska vlada zagotovila pomembno pomoč, Trst primerno zemljišče, Tržaška hranilnica pomoč 100 milijonov lir itd.
Center za teoretsko fiziko bo deloval v okviru Mednarodne a-gencije za atomsko energijo, ki deluje v okviru OZN in v kateri sodeluje 71 držav in med njimi tudi Sovjetska zveza. Gre torej za zelo pomemben mednarodni organ, ki bo ustanovi! posebni študijski center prvenstveno zato, da nudi visoko strokovno vzgojno pomoč za razvijanje jedrske znanosti zlasti v zaostalih državah, ki
si z lastnimi silami ne morejo zagotoviti potrebnih viso-
....'""'""''"""HI"............................................uniji..„„„...................
PROTI KRIVIČNI DISKRIMINACIJI
Od včeraj ob 17. uri Slavka vseh prisianiških delavcev
S stavko protestirajo proti izključitvi komisije za pristaniško ustanovo in proti «funkcionalnim avtonomijam»
Zveza pristaniških delavcev CG IL je včeraj" napovedala stavko, ki se je pričela ob 17. uri in se konča danes ob 8. uri zjutraj. Stavke so se udeležili vsi pristaniški delavci in uslužbenci Javnih skladišč, včlanjeni v CG1L. Poleg tega pa so stavkali tudi uslužbenci Javnih skladišč, včlanjeni v drugi sindikalni organizaciji. Delavci so se s tem pravzaprav vzdržali izrednega nadurnega dela ki ga vedno opravljajo, da se pospeši nakladanje in razkladanje ladij.
S stavko so delavci protestirali proti nedemokratičnemu ravnanju trgovinske zbornice, ki ni vključila njihovih predstavnikov v komisijo, ki proučuje osnutek statuta za tržaško pristaniško ustanovo v okviru bodoče avtonomne dežele. Hkrati pa stavkajo delavci tudi proti »funkcionalnim avtonomijam«, to je proti sedanji praksi, ki omejuje njihovo delo le na trgovinsko pristanišče.
Trgovinska zbornica je namreč imenovala komisijo, za proučevanje omenjenega vprašanja, ni pa imenovala vanjo sindikalnih predstavnikov pristaniških delavcev, predstavnikov pristaniških družb in uslužbencev Javnih skladišč. To je prvi diskriminacijski korak, kateremu bi seveda sledil drugi, to je, da bi ne vključili zastopnikov delavcev v bodočo pristaniško ustanovo, če ne bi delavci nastopili takoj v obrambo svojih upravičeriih interesov. To vprašanje pa je seveda tudi povezano z vprašanjem pravice pristaniških delavcev oziroma njihovih družb, da razkladajo in nakladajo ladje povsod tam, kjer pristajajo. To je sicer splošno vprašanje za vsa pristanišča, ker gre za splošno težnjo industrijcev, da bi z lastno delovno silo, ki je bolj cenena, raztovarjali in natovarjali ladje. Pri nas pride to pa najbolj v poštev v industrijskem pristanišču v Zavljah, kjter kar tovarne same skrbe za raztovarjanje surovin in nakladanje proizvodov. To pa se mora nehati, kajti za to so poklicani pristaniški delavci. Ce bi se namreč nadaljevalo kot doslej bi imeli ti delavci vedno manj dela, kajti pravi trgovinski promet v pristanišču, to je tisti, ki gre skozi Javna skladišča upada, medtem ko industrijski promet, od katerega so pristaniški delavci izključeni, narašča.
Zveza pristaniških delavcev CGIL je začela to stavkovno borbo na podlagi sklepa, sprejetega
na zadnji seji izvršnega odbora, o katerem smo poročali včeraj.
Ta nagla izvršitev sklepa kaže, da so pristaniški delavci za to vprašanje zelo občutljivi, čeprav ne gre za neposredne mezdne interese. Seveda jih mora pri tem podpreti tudi vsa demokratična jaVnost, tako da se popravi kri-viča, ki je bila prizadeta delavcem, ko jih niso imenovali v komisijo za pristaniško ustanovo.
ZA «LUCI IN ZVOKE.
Izredna proga Trg Goldoni -Miramar
Ravnateljstvo avtobusne, filubus-ne in tramvajske službe Acegata sporoča, da je z današnjim dnem obnovljena hitra avtobusna zveza Trg Goldoni-Miramar in obratno in to samo ob večerih, ko bodo v miramarskem parku predstave »Luči in zvoki«.
Avtobusi bodo vozili po naslednji progi in po naslednjem voznem redu;
Odhod: Ponte della Fabbra (začetek proge) — Korzo Italija (postaja pri Upimu) — Ul. Dante — Ul. XXX. Ottobre (postaja kot za progo št. 5 in 28) — Trg Oberdan
—	Trg Dalmazia — Ul. Ghega — Trg della Liberta (postaja kot za progi št. 6) — Miramarski drevored (postaja kot za progi št. 6 pri odcepu v Rojan) — Miramar (konec proge pri št. 341).
Povratek: Miramar (začetek proge pri št. 341) — Miramarski drevored (postaja kot za progo št. 6 pri odcepu v Rojan) — Trg della Liberta (glavna postaja) — Ul. Ghega — Trg Dalmazia — Ul. Carducci (postaja kot ža progo št. 1 in 19)
—	Ponte della Fabbra (konec proge).
Vozni red odhodov s Trga Goldoni:
ob 20.00, od 20.30, ob 21.40 in ob 23.00.
Vozni red odhodov iz Miramara: ob 20.15, ob 21.00, ob 22.20 in ob 23.30.
Tarifa in pogoji vožnje: Avtobusi na tej progi bodo opremljeni z avtomatičnimi napravami za izdajanje voznih listkov, katerih cena je 80 lir. Potnik bo moral spustiti v napravo kovanec za 100 lir, naprava pa mu bo vrnila listek in ostanek 20 lir. Na progi ne bo veljal noben drug potni dokument.
nes ob 20.30 javni koncert na Trgu Unitš Izvajala bo koračnico, splet napolitanskih pesmi, Na perzijskem trgu, La novia. Večerni zvonovi, motive iz operet, Monte Rosa in himno zabavišča.
V OKVIRU VELESEJMA
Kongres izdelovalcev lesene embalaže
* Godba na pihala občinskega zabavišča »E. Toti* pod vodstvom dirigenta Galliana B-uttigonija ima da-
Italijansko združenje izdelovalcev lesene embalaže, ki ima sedež v Veroni, bo imelo v Trstu 29. junija prvi kongres pod pokroviteljstvom tržaškega velesejma in revije «11 piopo» iz Milana. Kongresu bo predsedoval poslanec Mario Dosi in bodo na njem prvenstveno razpravljali o vsedržavni standardizaciji e-lementov embalaže za izvoz sadja in zelenjave. Razpravljali bodo nato se o vrsti tehničnih vnrašani
kih specializiranih kadrov.
O tržaških naporih, da se zagotovi ustanovitev te izredno pomembne^ mednarodne ustanove, je na sinočnji seji občinskega sveta poročal župan dr. Franzil. Župan je dejal, da je prišlo do pobude za ustanovitev takega centra semptembra 1960. leta, ko je generalna konferenca Mednarodne agencije za atomsko energijo odobrila resolucijo, v kateri je podčrtala nujnost ustanovitve centra.
Cim so tržaški krogi izvedeli za to resolucijo, so pričeli z napori, da se zagotovi ustanovitev centra v Trstu. Na pobudo profesorjev Budinija, Cacciapuotija in Luzzatta-Fegiza je bil s sodelovanjem županstva ustanovljen posebni mestni odbor, ki je skrbel za pobudo in kateremu je predsedoval rektor univerze. Odbor je pozval vlado in predvsem tedanjega zunanjega ministra Se-gnija, da so uradno predložili kandidaturo Trsta za sedež centra. Prišlo je do raznih ponudb in tudi do obiskov odgovornih predstavnikov atomske agencije.
V okviru teh naporov je bil izredno pomemben mednarodni seminar za teoretsko fiziko, ki je bil v Trstu od 16. julija do 25. avgusta lanskega leta, ko so številni znanstveniki lahko ugotovili možnosti, ki jih nudi Trst.
Septembra istega leta je tehnična komisija atomske agencije poverila guvernerjem, da nadaljujejo s proučevanjem ustanovitve centra in je priporočila za sedež naše mesto.
Izbira Trsta predstavlja pomemben uspeh, saj je rezultat dolgotrajnega in složnega dela vseh tržaških ustanov in zlasti, ker bo pomenil mednarodni institut za teoretično fiziko pomembno obogatitev našega mesta.
Rektor tržaške univerze prof. Origone pa je sinoči izrazil svoje zadovoljstvo nad pomembnim u-spehom in podčrtal, da bo treba sedaj pričeti s konkretnim delom, da se izpolnijo vse obljube in da se ustanovitev centra čim prei uresniči.
Prof. Felice Ippolito, ki je sode-loval na zasedanju sveta guverner-jev atomske agencije, pa je izjavil, da sklep agencije razveseljuje vse one, ki odgovarjajo za italijanska atomska raziskovanja in ki so
sodelovali na pogajanjih. Ta sklep je namreč zaključek	«-«-
pogajanj.
, .	dolgotrajnih
ki so se pričela jeseni
1961. leta, ko je Italija na general ni skupščini atomske agencije u
radno predložila tržaško kandida turo za sedež centra. Odločilno vlo go pri tej izbiri so nedvomno ime le italijanske znanstvene tradicije
....................................•■.■■"■in..
ŠOLSKO LETO 1962-63 JE PRI KRAJU
Danes zaključen pouk na srednjih šolah
Pouk na osnovnih šolah se bo zaključil 22. t. m.
Šolsko leto 1962-63 je pri kraju. Danes se zaključi pouk na strokovnih in srednjih šolah, na o-sno-mih pa v soboto 22. t.m. Iz-piti na osnovni šoli bodo do 27., 28. pa bo zaključek leta s šolsko mašo. Šolska maša za srednje in strokovne šole bo danes, v ponedeljek se bodo začeli izpiti za u-sposobljenost na strokovnih šolah, mala matura na zaključku nižje gimnazije in ob zaključku pete gimnazije za vstop v klasični li-ce i- Zrelostni izpiti ali velika matura na učiteljišču, trgovski akademiji ter na znanstvenem in klasičnem liceju pa se bodo začeli s pismeno nalogo iz italijanščine v petek 28. junija.
Za večino učencev
in dijakov se bodo torej te dni začele poletne počitnice-; tisti, ki imajo pred seboj še izpite, pa se bodo te dni krepko trudili, da bodo čim
bolje opravili svojo dolžnost.
Sestava komisij za zrelostne iz-pite ni Še znana, vsekakor pa bo do imena profesorjev, tako predsednikov kot članov komisij, ob. javljena te dni.
Danes bodo tudi objavljene o-cene učnih uspehov dijakov iz strokovnih šol, nižje gimnazije, trgovske akademije, višje gimnazije, učiteljišča in klasičnega ter znanstvenega liceja, ki nimajo u. sposobljenostnih ali zrelostnih iz. pitov. O letošnjih uspehih na naših osnovnih in srednjih šolah bomo torej lako pisali le po zaključku teh izpitov.
in geografski položaj Trsta.
Novi center v Trstu bo predvidoma pričel delovati 1964. leta, predhodno pa bo treba podpisati u-strezni sporazum med italijansko vlado in atomsko agencijo. Gre za povsem novo pobudo, saj ne bo center vključeval samo evropske države, kot jih vključuje obstoječa evropska organizacija za atomska raziskovanja v Ženevi, temveč bo imel svetovni obseg. Vključene bodo namreč tudi vzhodne države, ki sodelujejo v atomski agenciji. Center bo imel za prvenstveno nalogo pripravljati nove znanstvenike za dežele, ki se šele razvijajo, istočasno pa bo tudi prispevai k osnovnim raziskovanjem.
Prof. Ippolito je zaključil svojo izjavo, da pomeni ta sklep pomemben napredek za atomsko znanost v Italiji, kjer ta sektor prav sedaj preživlja razne težave.
Za stroške gradnje in opremo centra za teoretsko fiziko je italijanska vlada že pred časom zagotovila prispevek v višini milijona dolarjev. Devinsko-nabrežinska občina pa je na seji občinskega sveta ponudila primerno zemljišče, kar je napravila tudi tržaška občina.
hodnjih sej.
Nato ie občinski svet potrdil vrsto sklepov, ki jih je svoj čas sprejel občinski odbor. Med temi je bil tudi sklep o ustanovitvi dvanajstih mest poljskih čuvajev. V tej zvezi je socialistični svetovalec dr. Pincherle predlagal odborniku, naj občinska uprava poskrbi, da bo v zadevnem razpisu natečaja omenjenih dvanajstih mest poljskih čuvajev ena od preferencialnih lastnosti znanje slovenskega jezika. Odbornik dr Babille je zagotovil, da bodo u-poštevali ta predlog pri razpisu natečaja.
V nadaljevanju razprave o resoluciji, ki jo je svoj čas predložil svetovalec Ferfoglia v zvezi z nekaterimi nujnimi vprašanji, ki jih je treba rešiti na Opčinah, je včeraj govoril tudi socialistič. n: svetovalec Hreščak. Svetovalec je poudaril, da mora pojasniti v zvezi z Opčinami, ki so izrazito jezikovno mešano področje, mišljenje svoje svetovalske skupine glede vseh vprašanj, ki so jih načeli svetovalci Ferfoglia, svetovalka Benni ter svetovalca Lon. za in Padovan. Nato je poudaril, da ko govorimo o vprašanjih o-kclice našega mesta, to ne pomeni, da so ta vprašanja periferič-na. Nasprotno. Omenjena vprašanja imajo enak človečanski značaj kot vsa druga Vprašanja občinske uprave, ki jih je treba po možnosti pravično rešiti, kar pa se mnogokrat v praksi dogaja Prav nasprotno.
, Olede vprašanj, ki se tičejo Op-č:h, je svetovalec Hreščak predla, gal: ureditev cest, gradnjo ljudskih stanovanj, gradnjo javnega stranišča, ureditev iavne razsvetljave, k-i naj se po možnosti podaljša do obmejnega bloka pri Fernetičih, otvoritev še ene lekarne, ustanovitev ambulante Rdečega križa, okrepitev in iz-boljšanje avtobusne in tramvajske službe ter vzporeditev cen openskega tramvaja s cenami PTČvozne službe Acegata, obrambo in povečanje gozdne imovine, postavitev v uradih občinske izpostave in v poštnem uradu na Opčinah uradnika, ki bo znal slovenski, poskrbeti, da bo krajevna toponomastika v skladu z antifašistično preteklostjo openske, ga prebivalstva.
Glede teh dveh zadnjih predlogov se je svetovalec Hreščak skliceval na jasne in pogumne besede župana, ko je počastil spomin pokojnega papeža- Svetovalec je izrazil upanje, da bodo predstavljale besede pokojnega papeža, ki jih je župan na javni seji omenil zvezi s pravicami, vprašanji in
Še 2255 ton sladkorja za tržaški trg
Generalno ravnateljstvo za prehrano ministrstva' za kmetijstvo in gozdarstvo je sporočilo prefekturi, da so nakazali nadaljnjo dobavo 2255 stotov sladkorja za potrebe potrošnikov tržaškega področja. Tudi ta pošiljka je namenjena prebivalstvu in jo bodo razdelili trgovcem na drobno, prodajalnam, menzam zavodom in bolnišnicam.
Istočasno potrjujejo, da velja cena sladkorja na drobno 210 lir kg, odnosno 220 lir za sladkor v kilskih zavojih.
liriki občinske uprave in v življe. nju mesta, dežele in cele države v korist medsebojnega s porazu mavanja med Italijani in Sloven-ci združenimi v idealih svobode ;n pravice ter socialnega in človečanskega napredka, ki so osno. va vsakega civiliziranega življe. nja,' Ob zaključku svoje intervencije. je svetovalec Hreščak predlagal, naj bi sestavili ožjo komisijo občinskih svetovalcev, ki naj bi proučila vse dosedanje predlo, ge in predložila občinskemu s tu enotno resolucijo.
Za niim je govoril komunistični svetovalec Padovan, ki je o tem vprašanju predložil resoluci-jo v kateri komunistična skupina zahteva: znižanje tarif openskega tramvaja, ki jih je treba vzpore-diti tarifam Acegata, zidanje ljudskih stanovanj za krajevno prebivalstvo, ureditev glavnih in stranskih cest na Opčinah, okrepitev javne razsvetljave, okrepi tev službe mestne čistoče, postavitev ambulante Rdečega križa posredovanje občinske uprave pri pristojnih oblasteh, da se izplača ustrezna odškodnina prizadetim osebam zaradi razlastitve zemljišč postavitev dvojezičnih napisov iri posredovanje pri pristojnih oblasteh, da nastavijo v poštnem u-radu na Opčinah uradnika, ki bo znal slovensko, ukrepe za razvoj turizma in postavitev javnega stranišča.
V
Živahna dejavnost
italijanskih kulturnih krožkov v Istri
Priprave za letni festival dramskih amaterskih skupin italijanskih kulturnih krožkov Istre in Reke so spodbudile k dejavnosti tudi krožke koprskega okraja. Pred dnevi se je predstavila kopr. ski publiki amaterska skupina, ki jo vodi Dario Scher in v kateri so igralci vseh treh krožkov Kopra, Izole in Pirana. Uprizorili so zabavno igro Aldija De Benedetti-ja «Od četrtka do četrtka«.
Nič manj uspeha pri publiki so bili deležni tudi amaterji iz Izole. Uprizorili so zahtevno komedije Sundsayja in Crouseja »Življenje z očetom«. Delo je režiral Sergio Gobbo Zelo živahna je dejavnost tuiji ostalih oddelkov kulturnih krožkov, predvsem mladinskih, ki se pripravljajo na prireditve ob zaključku šolskega leta.
_Ta mesec se bo zbrala tudi skupščina Italijanske Unije, na kateri bodo sprejeli nov statut Unije, ter izvolili ■ novo vodstvo za prihodnji dve leti.
■ m. a.
vlogo, ki jih imajo etnične skupine, začetek preokreta tudi v po.
..................milil..
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Izdajali so se za agente in žrtvi odvzeli denarnico
Prizivno sodišče je potrdilo prvotno obsodbo, za neupravičeno prilaščanje funkcije pa je uveljavilo amnestijo
Tovarno «Lucky Shoe» bodo zopet odprli
V ponedeljek bodo v starem pristanišču zopet odprli tovarno «Lu-cky Shofi» in do konca meseca bodo zaposlili 800 delavk in delavcev. Tovarno so zaprli pred tremi tedni.
Predpisi o pomoči za gledališke predstave
Generalno ravnateljstvo za predstave ministrstva za turizem in predstave je z okrožnico št. 4692/TL 2 od 6. junija 1963 izdalo predpise glede pomoči za gledališke predstave v letni sezoni julij-september 1963. Interesenti se lahko s predpisi seznanijo na uradu za predstave vladnega generalnega komisariata Ul. del Teatro Romano 3, tel. 29794 - 113, soba št. 185/III.
Na ulici se je zgrudil zadet od srčne kapi
Sinoči je na ulici zadela 54-letnega delavca Carla Razzo iz Ul. Crocefisso 8. Razza ni imel
kap
Na prizivnem porotnem sodišču so včeraj sodili 21-letnemu Paolu Rizzu iz Ul. Baiamonti, 23-letne-mu Lucianu Pulinu iz Naselja Sv. Sergija 2005, 20-letnemu Fa-biu Casagrandeju iz Ul. D’Aivia-no 74 ter 22-letnemu Antoniu Mac-caroneju iz Ul. delTAbro 9.
Od teh sta žila na razpravi prisotna samo Pulin in Casagran-de, medtem ko je Rizzi v zaporu zaradi drugih prekrškov in se je odpovedal prizivu, Maccarone-ja pa so sodili v odsotnosti.
Vsi štirje obtoženci so se okrog 23. ure 15. januarja 1962 v Ul. D’Alviano približali upokojencu Giovanniju Baizu iz Ul. D’Alviano 84, se predstavili za policijske a-gente in zahtevali od njega naj se legitimira. Ko je Baiz potegnil iz žepa listnico mu jo je Rizzi iztrgal iz rok in vsi štirje so nato zbežali. Kasneje so si plen 10.000 lir porazdelili.
Obtoženi so bili ropa, toda porotno sodišče ie obtožnico spremenilo in jih 26. junija 1962 obsodilo zaradi tatvine z obteževal-nimi okoliščinami vsakega na 9 mesecev in 20 dni zapora ter na plačilo 25.000 lir globe. Pulina in Casagrandeja so obsodili pogojno. Edino Maccaroneju je sodišče priznalo, da je napadu, le prisostvoval in ga obsodili na 4 mesece zapora in 4000 lir globe zaradi izsiljevanja.
Obtoženci so potem vložili priziv, toda kot rečeno se je Rizzi temu odpovedal. Prisotna Pulin in Casagrande sta na včerajšnji razpravi zanikala vsako krivdo.
je spodrsnilo ter je nerodno pa del in udaril z desno roko v železno pločevino.
Dijakom, ki zdaj zaključujejo šolsko leto, želimo prijetne počitnice, toplo pa jim priporočamo, naj ne pozabijo na zvezke in knjige. Tistim pa, ki so pred izpiti, želimo, da bi jih uspešno opravili.
Slame idjiuMuvc, luua iu pa lam je pomagal v gledališču Verdi postavljati scene. Tudi včeraj je v gledališču pomagal pri delu nato pa je z delovnimi tovariši šel v neki lokal v bližini. Nekaj minut pozneje se je od tovarišev poslovil, toda ko je prišel v Ul. Arsenale pri št. 2, mu je nenadoma postalo slabo in je padel. Tovariši so mu priskočili na pomoč in poklicali rešilni avt.o RK. Razzo so naslonili na zid gledališča toda ko so prišli bolničarji je bil nesrečnik že mrtev. Sodni zdravnik dr. Reich je po pregledu trupla dal nalog, da se prepelje v mrtvašnico bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
V nedeljo 16. tim. bo pokriti bazen na razpolago za občinstvo od 13. do 19. ure, ker bo v dopoldanskih urah v njem tekmovanje vzgojnega centra CONI.
V svojem govoru je javni tožilec zahteval naj se jima zniža kazen za eno leto in naj se jih zaradi amnestije oprosti obtožbe, da so se nezakonito izdajali za javne funkcionarje. Branilca pa sta zahtevala, naj se njunima varovancema prizna le obtožbo izsiljevanja. Sodišče je potrdilo prejšnjo obsodbo in apliciralo amnestijo samo za obtožbo da sta se obtoženca izdajala za policiste.
Predsednik Roatti, tožilec San-tonastaso, zapisnikar Vascon, o-bramba Amodeo in Morgera.
Ko
Nezgoda delavca na ladji
Sinoči se je na motorni ladji »Teneb«, ki je zasidrana v industrijskem pristanišču, ponesrečil 58-letni strojnik Pietro Apol-lonio s Trga C. Romana 2. Apol-lonio je na krovu ladje opravljal svoje delo za podjetje Žagar iz Ul. Franca 7. Ker pa je
Z avtom delodajalca so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki sprejeli na ortopedski oddelek zaradi verjetnega zloma desne podlakti.
V
5 Ministrstvo za zunanjo trgovino sporoča, da so sporazumno ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo odobrili svobodni uvoz goveje živine za zakol, svežega in zmrznjenega mesa kakršnega koli izvora. Ukrep bo v kratkem objavljen in bo veljal do novega določila.
Razna obvestila
Vsako soboto in nedeljo od 20.30 (to 23.30 igra orkester «Ko-n Tiki« na prijazni po-letni ploščadi v Ulici Pindemonte št. 9 (ex Internazionale za pivovarno Dreher).
* * *
Tržaški filatelistični klub «L. Ko-šir» b0 imel v nedeljo 16. t.m. od 10 do 12. ure redni sestanek, kakor vsako prvo in .tretjo nedeljo v mesecu. Prispele so zadnje novitete. Odbor vabi vse člane na sestanek, ker bodo seznanjeni s programom proslave desetletnice kluba.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POKORE
Dne 13. in 14. junija se Je v Trstu rodilo 22 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
UMRLI SO: 62-letni Otomaro Co-marl, 76-ietn-a Cleli-a Elane vd. Pun-zo, 66-letna Carolina Pelizzon, 77-letna Dolores Po-lessi vd. Colombis, 75-letni Pietro Deponte, 60-letni Raf-faele Ca-ttai, 55-letni Carlo Sartoret-to, 87-letni Carlo Pri-mano, 63-letni Lulgi Terzori, 40-letni Lucillo Co-sciami, 73-letna Maria Giraldi por. Eva, 84-letna Paola Novak por, Gher-s-i-na, 85-letna Glovanna Corv-a por. Sergo, 55-lefcna Noem-i Casarln por. Tamiozzo, 67-letn! Mario Pesavento, 65-let n i Ernesto Glerean.
SLOVENSKI KLUB vabi prijatelje in obiskovalce kluba na
ZAKLJUČNI VEČER sezone 1962 - 63. Govoril bo dr. Hlavaty o enoletni dejavnosti Slovenskega kluba. Sodeluje Komorni zbor prof. Vrabca in člani Slov. gledališča^ Priditel
'
Razstave
Prosvetno društvo PROSEK -KONTOVEL je priredilo razstavo slovenskih tržaških slikarjev.
Razstava bo odprta danes od 20. do 22. ure ter jutri od 10. do 18. ure.
Vabljeni.
Šolske prireditve
Ravnateljstvo Industrijske strokovne šole v Nabrežini z oddeljenimi
razredi v Sv. Križu vljudno vabi na ogled razstave risb in ročnih del, k,: bo v nedeljo 16. junija 1963 od 9. do 13. ure i-n od 15. do 20. ure v rovem šolskem poslopju v Nabrežini. * * •
Prosek-Kontovel. V nedeljo ob 16.30 bo šolska prireditev osnovne šole s Proseka. Prireditev bo v društveni dvorani na Kontovelu. Program obsega petje, prizore in Igro «Skrati».
Osnovna šola v Zgoniku priredi
danes 15. tim. ob 20. uri zaključno šolsko prireditev. Vljudno vabljeni starši i-n prijatelji naše mladine.
* * *
Učenci osnovne šole v Rojanu
vljudno vabijo starše in ljubitelje šolske mladine na zaključno šolsko prireditev, ki bo v nedeljo 16. junija ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu, Uil. Cordaroli.
* * *
Osnovna šola v Trebčah priredi v
nedeljo 16. junija ob 16.30 zaključno prireditev. N-a sporedu so recitacije,
prizori i-n igrica »Mirko in abeceda«.
Nazionale 16.00 «L’infanzia d-l Ivan« Kolja Bou-rliaev. Valentin Zoubu-kov. Nagrajen v Benetkah.
Arcobaleno 15.00 «Sentieri selvagg-i)) Technicolor. John Wayne, Vera Mi-l-es,
Fenice 16.00 «111 segrio d-i Zorno« — Eastmancolor. Seam Flynn, Mario Petri.
Excelsior 1-5.30 «La ragazza del q-uar-tiere« Robert Mitchum. Shirley Mac Laine. Prepovedano mladini.
Grattacielo 16.00 «La grande pecea-tri-ce« Jeamne Moreau.
Supercinema 16.00 »Divorzio a 1 i a si-oiliama« Technicolor. Tlberio Mur-..®ia. Prepovedano mladini.
Alabarda 16.30 «La tela del ra®no» TedihnScotOr. Gtynte Johns.
FUodrammatico 16.00 »Dueliio a St. Antonio« Tec-hmicolor. Erroj Ftymn.
Aurora 16.30 «1 due monelli«.
Cristall0 16.30 «U diavolos Alberto So rdi.
Capltoi 16.00 «Le ouattro veritži» Monica Vitri, Rossano Brazzl. Prepovedano mladini.
Garibaldi 16)00 »Sc-andalo at sole« Technicolor. Richard Ega-n, Sandra Dee. Prepovedano mladini.
Massimo 16.30 «Zorro e i 3 mosohet* tieri« Technicolor. Jules Gregi, Maria Grazia Spina.
Impero 16.30 «Lo smemorato di Col-legno«.
Moderno 16.30 «Sherlocco in-vestig-a-tore sciocco« Jerry Lewis.
Astoria 17.00 «It comandante John-ny» Gary Cooper.
Astra 16.30 «La monaca di Monza*.
Vittori0 Veneto 16.15 «11 promonto-rio della paura« Gregory Pečk, Robert Mitchum. Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 »La trappola di ghlac-cio» Technicolor. Sledi dokumentarni film «Da-nublo»
Marconi 16.00 na prostem ob 2015 «11 prigionlero di Guam« Technicolor. Jeffrey Humter, Barbara Perez.
Ideale 16.00 «Maciste ii gladiatore piu forfce del mondo« Technicolor.
Prosvetna društva Ivan Cankar, Slavko Škamperle in Skedčnj priredi-Jo 29 in 30. Junija t.l. mladinski Izlet po Istri, na Reko i« v Opatijo. Prenočišče v Opatiji Vpisovanje vsak večer v PD Iva-n Cankar od 19.30 do 20.30. V PD Slavko Škamperle v sredo in petek od 20.30 do 22. ure in v nedeljo od 10.30 do 12.30.
Slovensko planinsko društvo priredile 29. m 30. jumja izlet z avtobusom v Kamniško Bistrico In Logarsko dolino. Vpisovanje v uradnih urah na sedežu v Ul. Geppa 9-2.
Prosvetno društvo Andrej Cok na
Opčinah priredi v nedeljo 7. Julija izlet na Mangart. " '
Uraščkovih od 10
Vpisovanje t m. dalje.
14. julija bo priredilo Prosvetno društvo »Matjašič* iz Barkovelj izlet izviru Soče. Odhod ob 4.30, povratek okrog 23. ure. Za izlet je potrebna prepustnica. Za osebe, ki nimajo > prepustnice-, a so pri-pravljene plačati stroške za kolektivni vizum, možna vključitev v izlet s skupnim potnim listom. Vpisovanje vsak dan razen nedelje od 20. do 2.1.30 na sedežu pri Rumeni hiši. Ob povratku se bodo izletniki ustavili za dve uri v Novi Gorici. Odhod bo izpred Rumene hiše.
NOČNA SLU2BA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16; Manzonl, Ul. Settetontane 2- All'arigel0 doro Trg Goldoni 8; dr. Kossetti, Ul Com-bl 19; De Cone. Ul p. Revoltella 42."
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Mali Oglasi
DELAVKO, poldelavko ln vajenko za moško krojačnico Iščemo. Ulica Machiavelli 15. tel. 35708.
Dr. VERA SARDOČ
Ul. C. Battisti 4 — tel. 61692 bo odsotna od 17. do 23. junija t. 1.
PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVLJE PRIREDI
prvi festival slovenskih popevk
DANES 15. T. M. OB 21.15 IN JUTRI 16. T. M. OB 17. IN 21. URI
v avditoriju
PREDPRODAJA VSTOPNIC V TRŽAŠKI KNJIGARNI
POŽAR, KI BI LAHKO IMEL USODNE POSLEDICE
Sredi Sesljana se je vnela avtocisterna polna bencina
^njeni zublji visoki do 40 m - Preprečena nevarnost eksplozije - Poškodovana napeljava visoke Vpetosti - Iz varnostnih razlogov izpraznjen hotel «Corona> - Okrog 24 milijonov lir škode
Gortško-beneškt dnevnik
TRZ1SKI DOGODKI IZ JANUARJA LANI PRED OKROŽNIM SODISCEM
Pogojna obsodba treh delavcev v zvezi s sindikalno borbo proti IRI
Med zborovanjem in demonstracijo je kakih 2000 delavcev zahtevalo svoje pravice in izboljšanje prejemkov
.Včeraj ob 12.24 je pri gasilcih na [rgu Niccolini v Trstu prvič zazvo-;‘i telefon. Razburjen glas je ob-'estil gasilce, da se je pri Seslja-1,1 na trbiški cesti vnela avtocister-;a> ki je prevažala super bencin. 'asilci so takoj poskakali na avtomobile in brizgalne ter z vso nagli-odhiteli proti Sesljanu. Malo rej sta koferja 30-letni Livio El-iz Ul. Molino a Vento 29 in 'letni Vincenzo De Rienzo jz Ul. (Ro 3 ustavila težki tovornik Fiat JU TS 45334 na trbiški cesti prav ? hotelom «Coiona» v Sesljanu. ! Trsta sta peljala super bencin j Innsbruck, ker pa je bilo že pol-5n. sta šla kosit v gostilno «Ai 6ttg nanin, blizu prej omenjenega °tela. Ko sta bila pri mizi pa sta TOzila, da so iz prikolice tovorni-a začeli plapolati plameni. Takoj 'a skočila na cesto da bi na kak-'8 način pogasila nastali požar, fda vnetljiva tekočina, ki sta jo Uvažala, se je kaj kmalu vnela in
Po pogašenem požaru pretakajo bencin iz zgorele avtocisterne
nastala je nevarnost eksplozije.
Ko so gasilci prihiteli na kraj nesreče s tremi brizgalnami (dve brizgalni sta prihiteli z gasilske postaje na Opčinah) so uslužbenci hotela «Corona» že poskrbeli, da so vsi stanovalci zapustili sobe in pritlične prostore, ker je bila nevarnost, da se požar razširi tudi na stavbo.
Gasilci pod vodstvom podčastnika Templenizze so se takoj lotili dela, da bi požar pogasili in omejili. Toda njihovo delo Je bilo kaj težavno ker se je bilo skoraj nemogoče približati gorečemu tovorniku zaradi velike vročine. Z gasilske postaje na Opčinah so pripeljali tudi aparaturo za gašenje s peno. Iz avtocisterne so se dvigali 40 metrov visoki plameni in črn, gost dim se je valil po okolici, tako da so ga prebivalci okoliških vasi lahko že od daleč videli. Goreč bencin se je razlil po asfaltu, ki se Je tudi vnel, tako da je ce-
%r je popolnoma uničil avtocis terno in močno poškodoval njeno
prik olico
Ktm na VntU
Wk
predvaja danes 15. t. m. ob 18. uri film:
dna paoouzioNf ANDROlfe VIC61NIA STONE
(OGNJENI PRSTAN)
KINO «1RIS» PROSEK
predvaja danes 15. t. m. z začetkom ob 19.30 uri film Dina De Laurentiisa:
II COMMISSARIO
(Komisar)
Glavni igralec ALBERTO SORDI
KINO PROSEK ■ KONTOV EL
predvaja danes 15. t. m. ob 19.30 url Universal barvni film:
IL VISONE SULLA PELLE
(Konih na kozi)
Igrajo: GARY GRANT, DORIS DAY, GIG YOUNG in AUDREY MEADOWS
stišče na površini kakih 100 m okrog požara poškodovano. Poškodovani pu so tudi kabli visoke napetosti, ki visijo nad cesto in SELVEG jih je bila primorana prerezati. K sreči v trenutku požara ni bilo električne napetosti.
Zaradi strašne vročine, ki se je širila naokrog se je vnela platnena ponjava nekega tovornika, ki je bil parkiran 50 metrov od avtocisterne. Pri tem se je laže opekel neki gasilec, ki je ponjavo povlekel na tla, da bi zadušil nastali požar. Tudi zidovi hotela «Corona» so osmojeni in ožgana so tudi lesena okna bližnjih stavb.
Gasilci, ki so požar pogasili okrog 14.30 in se vrnili v Trst šele ob 20.30, so nam povedali, da je požar nastal verjetno zaradi pregretega električnega motorčka za vžig motorja tovornika, ki je last podjetja Firmino Kobec iz Ul. Caboto št. 2.
Na kraj nesreče so prihiteli tudi karabinjerji iz Sesljana in agenti javne varnosti iz Devina, prometna policija pa je urejevala promet in ga usmerila na državno cesto št. 14. šele ob 17.30 so promet po trbiški cesti lahko vzpostavili. Gasilci so utegnili rešiti del tovora. Od 24 ton bencina, je bilo uničenih 13.000 litrov. Tovornik je popolnoma uničen in tudi prikolica je močno poškodovana, škoda je o-gromna in gasilci so jo ocenili na okrog 24 milijonov lir. Potrebne formalnosti so na kraju nesreče opravili agenti komisariata iz Devina.
Avstrijski novinarji na obisku v Kopru
Včeraj so obiskali Koper avstrijski novinarji iz Gradca, ki jih vodi direktor urada za tisk pokrajinske vlade Štajerske Karl Hekl.
Avstrijski novinarji so si o-gledali koprsko pristanišče, obiskali radijsko postajo ter se posebno zanimali za program namenjen italijanski nacionalni manjšini.
Tri osebe ranjene pri verižnem trčenju v Ul. Marconi
Včeraj popoldne so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 33-letnega Bruna Barnaba ja iz Ul. Belpoggio št. 13. Sprejeli so ga na kirurški oddelek ker se Je ranil na jeziku ter spodnji ustnici, pobil se je tudi po kolenih in ima verjetne kostne poškodbe. Zdravil se bo 15 dni. Njegovi sestri 26-letni delavki Albini Barnabajevi iz Ul. Valmaura 2 pa so . nudili prvo pomoč ker se je udarila po desnem komolcu in kolenu ter se ranila po levi roki. Okrevala bo v 4 dneh. Barnabaje-vega sina 9 mesecev starega Stefana pa so sprejeli na prvi kirurški oddelek zaradi udarca na levi strani čela s prognozo okrevanja v osmih dneh.
Albina Barnaba je izjavila, da se je malo pred 17. uro peljala z bratom v avtu Alfa Romeo TI BS 66035 po Ul. Marconi proti Ul. F. Severo. Ko je njen brat privozil do vogala Ul. del Ronco pa mu je nenadoma postalo slabo in je izgubil nadzorstvo nad avtom, ki je najprej zavozil na desno nato pa silovito trčil v parkiran Fiat 1100 TS 20123, last Livia Rebellija iz Drevoreda Ippodromo 10. Zaradi silovitega sunka sta se obe vozili močno poškodovali, pri tem pa je Fiat udaril v Volkswagen S 18684 iz Avstrije, last podjetja »Porsche« iz Salzburga, kije bil parkiran pred Fiatom. Volkswagen pa je udaril v Fiat 500 C TS 36428, ki ga je tam pustil Michele Sponza iz Ul. Sot-torlpa 8.
Na kraj nesreče so prihiteli agenti prometne policije. Škoda na vozilih je velika.
Naši čitatelji se prav gotovo še spominjajo prvega procesa pred goriškim okrožnim sodiščem v zvezi z delavskimi demonstracijami in precej ostrim nastopom policije proti njim dne 25. januarja lani v Tržiču. Takrat je bila na zatožni klopi kar cela vrsta delavcev, izmed katerih so potem odbrali štiri, ki so se jim zdeli na podlagi obtožnice najbolj inkriminirani ter so proti njim pripravili novo razpravo. Ta razprava je bila včeraj.
Obtoženci so bili štirje, od katerih pa se nobeden ni predstavil in je sodišče razpravljalo o zadevi v njihovi odsotnosti. Obtoženci so bili: 53-letni uradnik Bruno Dovi iz Tržiča, Ul. Bosco št. 32, 39-Ietni Giacomino Schiff, po poklicu kovač iz Ronk, Ul. Berini 1, 30-letni Mario Tonut, uradniki Ul. S. Polo 132 ter 43-letni Sergio Persi, mehanik iz Tržiča, Ul. Roma 24.
V obtožnici je rečeno, da so ti štirje, skupaj z mnogimi drugimi osebami, ki pa so ostale neznane, izvedli vrsto akcij, da bi ovirali prost promet in v ta namen zgradili s kamenjem tudi barikado vna cesti Trst-Tržič ter na ze-ležniški progi Trst-Tržič. ■
Kot znano so sindikalne orga-nizacijp tisti dan organizirale 24-urno splošno stavko v Tržiču in ob 9.30 je bilo sklicano na Trgu Republike zborovanje, ki se ga je udeležilo kakih 2000 ljudi. Na zborovanju je govoril pokrajinski tajnik CGIL Bergomas. Po zborovanju se je v smeri proti Korzu Popolo razvil sprevod, v katerem je bilo kakih 1000 ljudi, Ti so demonstrirali in zahtevali od trgovcev naj zaprejo trgovine. Demonstranti so potem napravili na državni cesti približno 50 cm visok zid iz kamenja kot barikado. Ko so jih karabinjerji in policija, kakih 40 po številu, razpršili in se pri tem posluževali tudi solzilnih bomb, so se manjše skupine demonstrantov ponovno zbrale blizu bara «Alla Gisella* in tam ponovno blokirale železniški tir ter postavile čezenj lesene ovire. Končno je prišlo do demonstracij še pred policijskim komisariatom, kjer je bilo več varnostnih organov' tudi ranjenih.
Pri včerajšnji razpravi. so branilci:	odv. Fortuna iz Vidma,
odv. Devetag iz Gorice in odv. Ginaldi iz Tržiča poudarili predvsem, da je šlo v tem primeru za neko sindikalno akcijo proti podjetju IRI in da se je te akcije udeležilo vsaj 2000 ljudi, ki so zahtevali svoje pravice in izboljšanje svojih prejemkov. Izmed te množice so izbrali samo današnje štiri obtožence, ki bi jim hoteli naprtiti glavni del krivde. Poudarili so nadalje, da policija in karabinjerji ne morejo z vso gotovostjo trditi, ali so bili prav ti štirje krivci ali ne morda drugi, ki so jim podobni. To dokazuje tudi dejstvo,
da dolžijo iste osebe za dejanje, ki so se vršila z majhno časovno razliko na krajih, ki so oddaljeni med seboj do 1000 metrov. Svoje zagovore so zaključili s predlogom, naj sodišče nekatere obtožence popolnoma oprosti, pri drugih pa naj upošteva razloge in vse olajševalne okoliščine.
Po daljšem posvetu je končno sodni dvor izrekel naslednjo razsodbo:	Dovia, Schiffa in Tonu-
ta je spoznal za krive ter obsodil :	Dovija na devet mesecev
zapora, Schiffa in Tonuta pi vsakega na 9 mesecev in 15 dni ter na plačilo sodnih stroškov, vendar je kazen pogojna ter se ne vpiše v kazenski list, Persua pa so oprostili, ker ni zakrivil kaznivega dčjanja.
Drž. tož. dr. Placentino; p^eds. sod. dr.' Cenisi; zap. Daidnne.
Vprašanje občinskih svetovalcev KPI
Občinska svetovalca KPI dr. Bat-tello in Bergomas sta poslala gori-škemu županu vprašanje, ki se nanaša na bližnji napovedan odstop
podpredsednika IACP, občinskega svetovalca prof. Zucallija, ki je bil na zadnjih volitvah izvoljen za poslanca. Svetovalca sprašujeta, kaj jt. resnice v govoricah, da bo na to mesto imenovan neki drug socialdemokratski občinski svetovalec. Da bi se kaj takega ne zgodilo, naj župan pozove ministra za javna dela, da budneje pazi r.a d‘.-lovanje avtonomnega zavoda, da bi se na to vodilno mesto izvolila na demokratičen način ena izmed toliko oseb, ki naj Jih predlagajo gospodarski in izvoljeni organi.
Kmetijska razstava v Tržiču
Društva za vzajemno pomoč v Tržiču (Mutuo soccorso) priredi jutri, v nedeljo 16. t. m. z začetkom ob 10.30 v Drevoredu San Marco jv Tržiču vinsko razstavo z razstavo rib in kmetijskih strojev.
Ob tej priložnosti bodo prireditelji prikazali tipična krajevna vina, na 'ribji razstavi bodo prikazane vse vrste rib, ki jih lovijo ribiči tega okoliša, strojna razstava pa bo pokazala napredek kmetijstva na tem področju.
PO VČERAJŠNJI DVEUHNI STAVKI
Danes spet stavka delavk v tovarnah v Podgori in Ronkah
Če ne pride v najkrajšem času do zadovoljive rešitve spora, se ho borba delavk še zaostrila
Tekstilne delavke iz Podgore in I precej,' je povzročil, da se je ob
Ronk so tudi včeraj stavkale po dve uri, danes pa bodo stavkale ves dan. Notranji komisiji iz Podgore in Ronk sta včeraj poslali solidarnostni brzojavki notranji komisiii tovarne IRSA (Busto Arsizio), ki io delavke že tri dni trdno držijo v svojih rokah v znak protesta proti odločitvi osrednjega ravnateljstva Tognellove skupine, ki je tovarno zaprlo. Ce bi se v najkrajšem času ne našla zadovoljiva rešitev spora, so sindikalne organizacije v Gorici napovedale še ostrejšo borbo.
Med delavci oddelka za sintetična vlakna «fiocco» vlada vedno večje nezadovoljstvo, ker se naprave zelo počasi izkoriščajo za proizvodnjo. Ce se bo sedanje stanje še nadaljevalo, bodo sindikalne organizacije morale prisiliti ravnateljstvo, da čim bolj pospeši proizvodni proces.
Federtessili-CISL je sklicala za danes ob 11. uri na sedežu v Ul. Roma 20 izvršni odbor stroke, da prouči spor v tekstilni tovarni in določi, na kakšen način naj se v prihodnjem tednu vodi stavkovna akcija, če bo ravnateljstvo vztrajalo na svojem negativnem staiišču do delavsih zahtev.
Drevo na avto
Dež, ki ga je sinoči med 17 in 21. uro padlo tudi v Gorici kar
18.30 pri neki lipi v Ul. Diaz odlomila kakih 100 kg težka veja in padla na streho avta Fiat 600, ki je parkiral pod drevesom. Morali so poklicati gasilce, ki so ve-io odsekali in odžagali ter jo potegnili iz vozila, ki je utrpelo nekaj škode.
iitiiiliiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimMiiiiiinuioniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuniiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiionniiiiiiiitMiiiiiiMiiiitiiii
MED VČERAJŠNJO JUTRANJO NEVIHTO
38 rani enih pri trčenju dveh avtobusov blizu Ronk
Zaradi spolzke ceste je na ovinku zaneslo goriški avtobus v tržaškega
Aretirani tatovi
Iz dobro obveščeni krogov se je včeraj zvedelo, da so agenti letečega oddelka policije izsledili in prijeli tri osebe, ki so 8. t. m. s silo vdrle v tobakarno na Furlanski cesti 7/c, last 48-letne Violette Pado-van por. Viola iz Ul. Favetti 3. Tatovi so tedaj odnesli iz tobakarne 40 kg cigaret in raznega tobaka. Vsi trije so že v rokah policije, eden od teh pa je v bolnišnici, ker Je baje ranjen.
S češnje je padla
Včeraj dopoldne okrog 11. ure so pripeljali v goriško bolninšico 54-letno Pasquo Grudino iz Krmina, ki je pri obiranju češenj padla z drevesa na domačem dvorišču. Pri tem si je zlomila nogo v peti, za to so jo zdravniki po pregledu pridržali za 35 dni na zdravljenju.
Včeraj okoli 8. ure sta se zaletela na pokrajinski cesti med Tržičem in Ronkami dva avtobusa. Prvi avtobus, ki je vozil iz Tržiča v Pordenone pripada podjetju SARA v Trstu, drugi avtobus, ki je peljal delavce iz Gorice v tržiško ladjedelnico, pa je last podjetja Ribi., Nesreča se je zgodila na blagem ovinku v bližini Ronk, Goriški avtobus je na mokri cesti zaneslo na levo stran. S sprednjim delom je trčil v sprednii del tržaškega avtobusa. V nesreči se je poškodovalo 38 oseb, vendar so poškodbe ie lažjega značaja. V tržaškem avtobusu se je ranilo deset potnikov, v goriškem pa ostalih 28. Tržaški avtobus je šofiral 32-letni Mario Hervatič iz Trsta, Spodnja Magdalena 598, sprevodnik pa je bil 26-letni Oliviero Olivo s Čampo S. Giacomo 3. Goriški avtobus je vozil 34-letni Lino Puia iz Muse.
V tržiški bolnišnici so pridržali na zdravljenju Iva Lucco iz Ul. Revoltella v Trstu, ki si je zlomil nosna kost ter bo okrezal v osmih dneh, Angela Visintina z Martinščine na Krasu, ki se bo zaradi rasne na ustnici in na desni roki zdravil deset dni Poleg nekega delavca iz Grad^ke
so pridržali na zdravljenju tudi šoferja Puio.
Na kraj nesreče je prišia patrulja prometne policije iz Tržiča, ki je zbrala vse potrebne podat-ke za sestavo zapisnika. Ker sta obe vozili zaprli cesto, so poklicali gasilce iz Tržiča in Gorice, da so vozili spravili k kraiu. Na obeh levih sprednjih straneh avtobusov se je karoserija močno udrla, tako da ie škoda precej občutna/
bo v štirih dneh.
Ob 15.30 pa se je zatekla v bolnišnico 24-letna Lucia Marega iz Villesse, ki si je pri padcu s senika zlomila levo nogo. V bolnišnici se bo morala zdraviti 30 dni.
Kratke iz bolnišnice
Ponoči okrog ene ure se je zatekel po pomoč v civilno bolnišnico v Gorici 27-letni Andrej Mučič iz Standreža Ul. sv. Mihaela 223. Pri pregledu so zdravniki ugotovili rano in več prask na levi roki. Nudili so mu prvo pomoč in ga poslali domov s prognozo okrevanja v osmih dneh. Mučič Je povedal, da se je ponesrečil malo prej na cesti III. armata.
Ob 11.30 dopoldne je iskal zdravniško pomoč 22-letni Graziano Ba-radel iz Farre, ki se je zbodel z nekim koničastim predmetom na sredincu leve roke pri delu na posestvu Piave Isonzo. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Okreval
..........Ulili.............................Ulili..
Novi »Alp hotel« v Bovcu lepa pridobitev soškega turizma
1	t
V hotelu je na razpolago 112 postelj
Malokateri turistični objekt je tako hitro zaslovel kot nedavno otvorjeni Alp hotel v Bovcu. O njem se je precej pisalo v vseh listih, tudi v našem, ki so objavili tudi njegovo fotografijo. Ker pg je hotel res lepa pridobitev za Gornje Posočje, ne bo odveč, če o njem napišemo še nekaj besed, posebno zaradi poletne sezone,'ki je pred vrati.
Alp hotel je- vsekakor najbolj impozantna zgradba v Bovcu. Zgrajena je ob glavni cesti na trgu, kjer je bil še pred enim letom manjši park z ribnikom. Poslopje ima pet nadstropij in je zgrajeno v alpskem stilu. Zunanji kakor tudi notranji prostori so mestoma prekriti z lesom, kar lepo izpopolnjuje stil. Stavba je že na zunaj zelo privlačna. Obiskovalec takoj vidi, da je poleg hotela tudi poslovalnica turistično agencije «Izletnik». Se bolj pa ga preseneti notranja ureditev in razporeditev. S ceste vodi hodnik v restavracijo, zares velik in prijetno urejen prostor, od koder je izhod na balkon, ki se vije o-koli dveh strani hiše. Iz restavracije vodijo stopnice v pritlične prostore, kjer je kavarna s točilno mizo, posebno sobo in verjetno tudi igralnico. Nekje pri izhodu je vhod v nočni bar. V zgornjih prostorih je na voljo 112 tostelj v prijetnih sobah s toplo in mrzlo vodo. Ker je izdelovalec načrta predvideval, da bo v perspektivi objekt služil tudi zimskim turistom, so v vseh prosto--lh namestili grelna telesa (ter-mosifone centralne kurjave). Z velikega parkirnega prostora, ki js pod nivojem ceste, je vhod v večje število garaž.
Ze prve dneve je uprava hotela prejela večje število rezervacij tako za poletno sezono kakor tudi za predsezono. V predsezoni znaša penzionska cena okoli 2000 dinarjev, v sezoni pa 2800 do 2800.
Cesta po Soški dolini je dobro
vzdrževana in je zato vožnja po J ve zanje, inozemskega turista pa njej pravi užitek. Domačemu tu- bi morali s puščicami in napisi nstu ne utečejo prijetni pogledi opozoriti, kje se skrivajo naravna slap Boko in Soška korita, ker I ne lepote tega kraja.
Zaradi padca na cesti v bolnišnico
Včeraj okrog 16. ure so poklicali avto Zelenega križa na Trg sv. Antona v Gorici, kjer se je pri padcu na cesti potolkla 66-letna Frančiška Liplčar iz Gorice, Ul. Rabatta 15. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico ter jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh.
Smrt dveh uglednih obrtnikov
Včeraj popoldne so položili k večnemu počitku Maria Severja, starega 55 let, ki je vodil trgovino z jestvinami v Gosposki ulici v Gorici. Umrl je po dolgi in hudi bolezni v četrtek popoldne v goriški civilni bolnišnici. Pogreb je ob 16. uri krenil iz mrtvašnice civilne bolnišnice v Ul. Vittorio Venelo. Po opravljenih cerkvenih obredih na Placuti so pokojnikovo truplo pokopali na goriškem glavnem pokopališču. Zapustil je ženo in hčerko, ki obiskuje slovensko šolo. .
Pokojnik se je rodil v zavedni družini v Braniku. Njegovi bratje živijo v Jugoslaviji in zavzemajo tudi zelo visoke položaje. Eden izmed njih je predsednik sodišča v Ljubljani. Drugega se goriški Slovenci spominjajo kot profesorja na glasbeni šoli. Pokojnik je bil zelo navezan na svoj trgovski poklic, ka-terenu je posvetil vse svoje življenje.
Danes zjutraj ob 8. uri bo pogreb urarja Ludvika Jerkiča, starega 64 let, ki je včeraj ponoči umrl v bolnišnici Fatebenefratelli v Ul. Diaz. Dolgo let je vodil urarno v Gosposki ulici in nato na Travniku.
Kdaj bodo odprli prehod v Ul. sv. Gabrijela
Čeprav je že nekaj mesecev poteklo od dneva, ko so trgovci iz severnega dela Gorice podpisali resolucijo za odprtje novega prehoda druge kategorije v Ul. sv. Gabrijela, še niso pristojni krogi ustregli tej želji. Tudi komisija trgovinske zbornice je razpravljala o tem vprašanju in sprejela ustrezno stališče, 'ki podpira težnje trgovcev. Za ugodno rešitev se zavzema tudi goriško prebivalstvo, posebno tisti, ki nimajo motornih vozil in se vozijo s kolesi ali hodijo prš. Cez ta prehod bi imeli najkrajšo pot v Novo Gorico, ki postaja vedno pomembnejše središče, od koder vozijo na vse kraje avtobusi in tudi železniška postaja je zelo blizu.
Prav gotovo bi novi prehod o-lajšal kretanje prebivalstva med obema obmejnima področjema zlasti pa med obema sosednjima mestoma.
Zaradi tega tudi z naše strani ponovno opozarjamo pristojno o-blast na to še vedno odprto vprašanje, in sicer z željo, da bi ga čimprej zadovoljvo rešila.
Razstava vin v Števcrjanu
Gospod Marjan Terpin nam je v imenu odbora domačih fantov iz Steverjana poslal v objavo sle-deče obvestilo: »Kakor je bilo že javljeno, bo letos od 20. do 22. julija v Steverjanu razstava domačih vin v režiji domačih fantov. Obveščamo zato vse kmetovalce iz števerjanske občine, ki mislijo sodelovati, naj se javijo pri g- Alešu Komjancu najkasneje do sobote 15. junija.«
»SKPD-Steverjan (Terpin Mar-jan)« (kot piše na kuverti) pa nam je poslalo priporočeno pismo, v katerem nas tajništvo SK-iz Steverjana obvešča, da pri omenjeni vinski razstavi in plesu »SKPD nima kaj opraviti«, in si-cer v zvezi z vestjo, ki smo jo objavili v našem dnevniku 12. t.m'.
Zunanjost novega Alp hotela v Bovcu
Taka Ja restavracija Alp hotela t
Kino
VERDI. 17.00: »Rififi a Tokyo», K. Boehm in B. Lass. Cmobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22.
CORSO. 17.30: «La parmigiana«, Nino Manfredi in Catherine Spaak. Italijanski črnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.30: «1 quattro mo-schettieri«, Peppino De Fillppo in Lisa Gastoni. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.30: «Segno del coyo-te«, Fernando Casanova in Maria Luz Galizia. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 23,6 stopinje ob 13.50, najnižjo 13,4 stopinje ob 5. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 85 odstotkov. Dežja je padlo 25,6 mm.
VRH0VSKI PROBLEMI
Telefon in cesta - vprašanji ki sta še vedno odprti
Z državnim prispevkom bi lahko zgradili novo cesto v Rubije
Čeprav nam obljubljajo telefonsko povezavo in javno telefonsko govorilnico že nekaj let, pa smo še vedno pri starem, to je odrezani od ostalega sveta tudi v tem pogledu. Pobrigali smo se glede te zadeve na županstvu v Sovodnjah, kjer so nam povedali, da jim je že lani poslala prefektura pismo z datumom od 27. julija, v katerem je obvestila občinsko upravo, da bodo po zakonu št. 1215 od 30. decembra 1959 napeljali telefon in postavili javno telefonsko govorilnico na državne stroške v nekaterih pasivnih kraških krajih, med katerimi sta v pismu navedena tudi Dol in Vrh. V pismu se zagotavlja, da bodo to delo izvedli v enem prihodnjih finančnih let brž ko bo imela vlada na razpolago potrebne vsote v svojem pro. računu.
Občinska uprava v Sovodnjah je že pred nekaj meseci napravila z vodstvom družbe Telve u-strezno pogodbo, po kateri bo ta družba izvedla napeljavo na Vrh. Zal pa do danes |a ni prišlo do tak« Uvedb«.
Drugi nerešen problem je naša cesta. Občinska uprava jo je pred leti temeljito popravila in tudi pozneje poskrbela za njeno-vzdrževanje. vendar pa je po vsakem večjem dežju zopet razdrta. Te dni dokončujejo asfaltiranje ceste Pe-tovlje — Debela griža — Mar-tinščina, ki bo šla le približno poldrug km od naše vasi. Po drugi strani je ie malo več do ceste Devetaki — Martinščina — Za-graj, ki je pod pokrajinsko upravo in je prav tako v načrtu njeno popravilo in asfaltiranje. La mi bomo ostali tudi v tem pogledu pri starem.
Kar se tega problema tiče, bi občinska uprava lahko izkoristila desetletni načrt za izboljševalna dela na Krasu, ki predvideva tudi popravilo starih in gradnjo novih cest. Tu bi se lahko odločili ali za ureditev in asfaltiranje ceste od vasi do ceste Martinščina — Devetaki, ali pa za povezavo i občinskim središčem z novo cesto od Vrha do Rubij. Ta problem bo treba vsekakor razmisliti in nekaj ukreniti.
PRIMORSKI DNEVNIK
15. junija 1963

BmBBHbMKJ S^JiJl m
m
*

1U


JUTRI V PADOVI
KOLESARSKA DIRKA PO ŠVICI
Bor na kvalifikacijskem Italijan Guernieri
odbojkarskem turnirju
za vstop v moško B ligo
Danes popoldne bo odbojkarska ekipa Bora odpotovala v Pa-iovo, kjer jo čaka kvalifikacijski turnir za vstop v B ligo. Naša dežela	bo imela v Padovi	dva predstavnika in sicer	go-
ričko AGI, ki je v prvenstvu C lige zasedla prvo mesto, in Bor, ki se je uvrstil na drugo.
Konkurenca bo zelo ostra Poleg že imenovanih šestork, bodo na tem zaključnem turnirju nastopile še ekipe Sicedison iz Mantove, Polisportiva studentesca iz Ferrare m CSI Miani iz Trevisa.
Čeprav bodo borovci nastopili z najboljšimi silami, ni mogoče trditi, da se bodo vrnili domov z zmago. Ni namreč znana moč tekmecev tržaškega moštva.	Prepričahi	pa smo, da bodo
predstavniki	Bora napravili vse,	da pridejo	do uspeha, ki	bi
jih nagradil	za ves trud, ki so	ga vložili	v ■teh letih, da	so
dosegli tako visoko razvito igro.
Borovci se bodo zbrali na kolodvoru danes ob 14.15, pol ure kasneje pa bodo odpotovali v Padovo, kjer bodo imeli jutri ves dan odločilne nastope.
prvi v Ceferini
Zmagovalec današnje druge etape prvi v splošni lestvici
CELERINA, 14. — Tudi druga etapa kolesarske dirke po Švici se je končala z zmago italijanskega predstavnika. Tokrat je prvi privozil po 197 km dolgi progi od S. Galla do Celerine Loris Guernieri, ki je rabil za pot 6 ur 24’38”. Za njim so se uvrstili Adorni in trije Švicarji, ki so skupno z Fezzardi-
jem zabeležili isti čas kot zmagovalec.
Ostali so prišli v Celerino z več kot dvominutno zamudo.
Vrstni red na cilju današnje druge etape je bil naslednji:
1.	LORIS GUERNIERI (It.) 6 ur 24’38”
2.	Adorni (It. )
3.	Moresi (Sv.)
4.	Maurer (šv.)
5.	Gimmi (šv.)
6. Fezzardi (Italija), 7. Bugdahl (Nem.) 6.27’30”, 8. Bono (It.),	9.
Hagmann (šv.), 10. Van Den Ven (Hol.) 6.27’43”, 11. Marzaioli (It.) 6.28’38” itd.
.................mu..................................................................„
MOTOCIKLISTI ZA «TOURIST TROPHY>
Mike Hailwood z rekordno hitrostjo 168,34 km na uro
V kategoriji do 50 kub. cm, premoč japonskih vozil
DOUGLAS, 14. — Svetovni prvak Anglež Mike Haihvood je danes že petič uspešno zaključil nastop z motornim kolesom 500 kub.cm na otoku Man. Anglež je v tekmovanju v najtežji kategoriji motorjev za «Tourist Trophy» vodil od začet ka do konca in je s povprečno hitrostjo 168,34 km na uro zabeležil
nov rekord dirke, medtem ko je s 171,07 km izboljšal tudi najboljši čas kroga.
V skupini do 50 kub. cm pa je zmaga pripadla Japoncu Mitsouju Stohu, ki je z motorjem domače znamke Suzuki zaključil dirko c povprečno hitrostjo 126,82 km na uro. .
Najhitrejši krog je prevozil Nemec Degner z rekordno hitrostjo 128,29 km, a je mora' zaradi okvare na motorju proti koncu dirke, med katero je absolutno prevladoval, odstopiti.
Vrstni red na cilju v tekmovanju
	
li	m
j.
Alessand ria-Si mmonza
Brescia-Padova
Catanzaro-Triestina
Como-Cagliari
Cosenza-Bari
Lazio-Pro Patria
Messina-Foggia
Parma-Lucchese
Sambenedettese-Lecco
Verona-Udinese
Basilea- Ju ven tus
Grasshopper-Roma
Servette-Inter
X 1 1 1
X 2 1
X 1 1
X I
1	X
2	X 2
2
1 2
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1 X X 2
1,
2
1
X
2
2
1
2
? 1 1 X
1 X X 1
motorjev 500 kub. cm:
1.	HAILWOOD (VB) M V Augu-sta, ki je prevozil 6 krogov v dolžini 364,4 km v 2 Urah 9’;
2.	J. Hartle (VB) Gilera 2.11T8
3.	P. Read (VB) Gilera 2.15’42”2
4.	Mike Duft (Kan.) Matchless 2.16’48” 8
5.	J. Dunphy (VB) Norton 2.20’9”
6.	Stevens (VB) Norton 2.20’11”2
50 kub. cm:
1.	M. Itoh (Jap.) Suzuki, ki je prevozil 181,85 v 1 uri 26’10”6
2.	H. R. Anderson (N. Zel.) Suzuki 1.26’37”4
3.	H. G. Anscmeidt (Nemčija) Kreidler 1.26'42”
4.	I. Morishita (Jap.) Suzuki 1.27’ in 16”2
5.	M. Ichino (Jap.) Suzuki 1.29’ in 07”6
6. I. E. Plumridge (VB) Honda 1.44'4«”4
Za pokal francosko - italijanskega prijateljstva
V nedeljo 16. v San Siru finalna tekma
MILAN, 14. —Organizacijski odbor turnirja za pokal francosko -italijanskega prijateljstva je določil, da bi finalna tekma v nedeljo 16. t. m. na stadionu v San Siru. Tekma se bo začela ob 21.30. Ce bo stanje po 90 minutah igre neodločeno, bo sodnik tekmo podaljšal dvakrat po 15 minut. Ce še ne bo zmagovalca, bo tega določil žreb.
LUKSEMBURG, 14. — Italijan Pierino Baffi je sinoči zmagal v kri-teriumu, ki je bil v okviru proslav tisočletnice obstoja mesta. Vrstni red na cilju je bil naslednji;
1.	PIERINO BAFFI (It.), ki je prevozil 60 km v 1.24’57”
2.	Rino Benedetti (It.)
3.	Seamus Elliot (Irska)
4.	Lull Gillen (Luks.)
5.	Rene Couchez (Belg.)
6.	Francois Le Her (Fr.), 7. Gui-do Boni (It.), 8. Augusto Marcelet-ti (It.), 9. Leopold Rosseel (Belg.), 10. Johannes De Roo (Hol.), 11. Willy Bocklandt (Belg.) z zaost. 15”, 12. Bas Maliepaard (Hol.), 13. Roger Thull (Luks.), 14. Hoeberli (Šv.), 15. Van De Caveye (Belg.).,
LUKSEMBURG, 14. — V prvi etapi kolesarske dirke po Luksemburgu, ki je bila na 221,700 km dolgi progi, je zmagal Italijan Baffi pred Belgijcem Loenaersom in Nemcem VVolfshohlom.
PARIZ, 14. športni direktor ((Peugeot - BP» Gaston Plaud je že sestavil ekipo, ki se bo udeležila dirke po Franciji. V njej bodo Ferdinand Brack, Pino Cerami, Emile Daems, Joseph Hoevenaers, Ray-mond Impanis, Jose Simon, Willy. Vannitsen (vsi Belgija), Charl.v Gaul (Luksemburg), Tom Simpsom (Vel. Brit.)' in Rolf Wolfshohl (Nemčija). Rene VendarVekeh (Belgija) bo verjetno zamenjal enega od belgijskih kolesarjev in sicer Ceramija. Tudi za Simpsona še ni gotovo če bo lahko nastopil. V primeru njegove odpovedi, bo Plaud dopolnil ekipo s francoskim kole--sarjem, katerega bo izbral iz Seznama štirih: Hamon, Duez, Forestier in Mastrotto.
Tehnični direktor ekipe «KAS» Dalmacio Langarcia je že sestavil moštvo za Tour de France. V njem bodo Antonio Barrutta, Carlos E cheverria, Sebastian Elorza, Francisco Gabica, Jose Maria Lopez-Cano, Miguel Pachevo, Martin Pi-nera, Jose Urrestarazu, Valentin Uriona, Eusebio Velez.
TU TAM
TENIS ZA DAVISOV POKAL
STOCKHOLM, 14. — Po prvem dnevu teniškega dvoboja v evropski coni za Davisov pokal je švedska z 1:0 v vodstvu nad Jugoslavijo.
Sichmidt je premagal Piliča 3:6, 6:1, 6:2, 6:1, medtem ko so drugo srečanje Lundquist - Jovanovič prekinili zaradi teme pri stanju 6:0, 5:7, 6:2, 5:4.
Ostali izidi:
v Barceloni: španija-Francija 1:1 v Eastbournu: Anglija - SZ 2:1 v Kopenhagnu: J. Afrika - Danska 2:0
TEHERAN, 14. — Američani so praktično prebredli prvo izločilno oviro tekmovanja za Davisov pokal v ameriški coni. Po srečanju v doublu ZDA vodijo nad Iranom s 3:0. Američana Dell in Scott sta premagala Iranca Rezo in Taghija Akbarija 6:0, 6:1, 6:4.
NOGOMET
RIM, 14. — Posebna komisija za dodelitev nagrad «Seminatore d’o-
ro» najboljšim trenerjem in nogo-
metnim sodnikom, je danes soglasno izbrala Nerea Rocca za najbolj uspešnega trenerja. Roccu bodo tako izročili «Zlati sejalec«, medtem ko si nagrado za najboljšega sodnika profesionalcev delita Giulio Campanati in Concetto Lo Bello.
MILAN, 14. — Predsednik Inter-ja Angelo Moratti je danes v razgovoru z novinarji izjavil, da Gar-rincha ne pride v poštev za milanski klub, ki ima že dovolj kril. Vrhu tega je izrazil mnenje, da bi se samo norec lahko pogajal za Gar-rincho na podlagi, ki jo voditelji njegovega kluba diktirajo.
Moratti je nocoj priredil v počastitev osvojitve naslova zakusko, na katero so bili povabljeni vsi In-terjevi igralci, Herrera in tudi nekateri stari «asi» italijanskega nogometa. Na mizah sta bili dve o-gromni torti (nad meter premera) z italijansko trobojnico, znak prvaka, na sredi.
TELOVADBA
TRST, 14. — Po dvanajsturnem postanku v Trstu je danes odpotovala v Trbovlje italijanska mladinska telovadna reprezentanca, ki bo v nedeljo nastopila proti jugoslovanski.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMittiriiiiniiiiiiiiiiinliiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiuiiiiiiiiiiiii
KVALIFIKACIJSKI TURNIR ZA VSTOP V I. KOŠARKARSKO LIGO
Goriziana še vedno brez poraza v vodstvu
Brindisi brez vsake možnosti za napredovanje
Iz kola v kolo Goriziana utrjuje svoj vodilni položaj na lestvici kvalifikacijskega turnirja za vstop v prvo košarkarsko ligo.
Ta serija uspehov goričkega moštva preseneča, posebno če jo primerjamo z negotovim in mučnim nastopom ekipe v tekmovanju A lige, ko je morala klo- -------------------
niti pred nekaterimi znatno slab-
šimi petorkami in si je zagotovila uvrstitev v kvalifikacijsko kolo šele po nadoknadni tekmi Z, beneškim Reyerjem. Soški ,i-gralcl so v dosedanjih štirih tekmah zabeležili štiri zaporedne zmage in si tako že v prejšnjem kolu zagotovili sodeloVarije v zvez-jii ligi za prihodnjo sezono. V soboto, pa so se v prvem povratnem srečanju še enkrat pomerili z ekipo iz La Spezie. Svoje nasprotnike so preigrali ie v uvodnih potezah prvega polčasa, medtem ko so v drugem delu tekme bili gostje taktično boljši in so zaigrali povsem enakovredno. V zaključnih in obenem odločilnih minutah pa so domačini pokazali v čem obstaja skrivnost nji-

:::::::::::
::::::::::

SEZONA V CRNO-BEU BARVI: PARTIZAN PRVAK JUCOSLA VIJE
Letošnje nogometno prvenstvo Jugoslavije je v začetku potekalo precej izenačeno. Dinamo je celo prešel v vodstvo, toda proti koncu, ko je že kazalo, da se bo naslov preselil v Zagreb, so «plavi» doživeli nekaj spodrsljajev, medtem ko je Partizan nadaljeval brez ovir svojo pot vedno višje.
V zadnjih kolih se je njegova prednost večala, ob zaključku pa je 5 točk delilo letošnjega prvaka od drugoplasiranega Dinama, kot se vidi iz zaključne lestvice letoš- ; njega prvenstva I. zvezne lige.	'‘
Partizan
Dinamo
Zeljezničar
Velež
Beograd
Radnički
Crv. zvezda
Novi Sad
Sarajevo
Rijeka
Hajduk
Vojvodina
Sloboda
Budučnost
26	16	8	2	58:22	40
26	14	7	5	52:35	35
26	11	7	8	49:31	29
26	10	8	8	33:31	28
26	10	8	8	42:40	28
26	10	6	10	43:33	26
26	7 11		8	21:26	25
26	7 10		9	29:37	24
26	9	5	12	28:40	23
26	10	3	13	28:41	23
26	9	5	12	26:43	23
26	9	4	13	43:40	22
26	8	4	14	29:43	20
26	5	8	13	19:38	18
hovih uspehov. Vsem prisotnim je bilo še enkrat jasno, da gre glavna zasluga za te pozitivne nastope predvsem trenerju-igral-cu Zorziju, ki kljub letom, še vedno vztraja na košarkarskem prizorišču; s svojo veliko izkušenostjo zna zaustaviti • elan nasprotnikov. umiriti svoje igralce, vliti jim volje in poguma, prodreti do koša, zadeti iz nemogočih položajev in končno držati žogo v zadnjih sekundah in tako onemogočiti nasprotnikom nadaljnje zadetke.
Ce se Zorzi res dviga nad vsemi ostalimi, ne smemo pozabiti na doprinos ostalih, ki inteligentno izvajajo in zaključujejo poteze, ki jih njihov trener snuje. Krainer, Ponton in tovariši so si pred dvema letoma, kljub zapovrstnim porazom v I. ligi, nabrali kopico izkušenj, katerih sadove so začeli pobirati prav zdaj in spoznanje, da se jih o-koristijo, nam daje upanje, da bo v prihodnji sezoni moštvo ravno zrelo za nastope v močnejši konkurenci in, da bo znalo enakovredno tekmovati, če ne s Sim-menthalom, Ignisom in Knor-rom, vsaj z ostalimi predstavniki tako imenovane zlate sredine najvišje košarkarske lige.
Drugo mesto na lestvici zavzema trenutno bolonjska Gira. Z vso verjetnostjo bodo Bolonjča-ni to svoje mesto obdržali prav do zaključka tekmovanja, če jim ne bo uspel še večji podvig. Gira, ki se je morala lani odpovedati napredovanju zaradi odličnih zaključnih uspehov 'vareške-ga Prealpija, noče letos za nobeno ceno zamuditi ugodne priložnosti. In je tudi ne bo, saj je že zdaj kvalificirana za prvo ligo (pravico do vstopa v prvo ligo imajo namreč prva tri plasirana moštva od štirih sodelujočih na kvalifikacijskem turnirju). Tudi če bi v preostalih kolih utrpel dva poraza, bi. imel Gira vseeno 9 točk, kar je dovolj za napredovanje.
V prvo ligo se bo po vsej verjetnosti uvrstila tudi ekipa iz La Spezie, vendar le-ta si mora šele nabrati tiste točke, ki ji same lahko nudijo poroštvo do tega
uspeha. Do zdaj so bili njeni i-gralci le enkrat uspešni, vendar po tem, kar so pokazali v zadnjem kolu v Gorici, smo prepričani, <da bodo podredili svoji volji še kakšno drugo moštvo in si tako zagotovili vstop v najvišje kategorijo. V prihodnjem kolu se bodo pomerili z bolonjsko Giro in na igrišču se bo vnel srdit boj za točke. Tudi če bi v tem srečanju podlegli, bi jim ostalo še zadnje upanje, tekma z Brindisijem, ki po tem, kar je do sedaj pokazal, ni še dovolj zrel za tako zahtevna srečanja.
Ekipa iz Brindisija ni bila v svojih štirih nastopih niti enkrat uspešna. V nedeljo bo gostovala v Gorici in zato se že zdaj lahko odpove vsakemu upanju po uspehu. Svojo prvo zmago bi lahko slavila le v domačem dvoboju z La Spezio, vendar se bo tudi ligursko moštvo z vso verjetnostjo izkazalo pretrd oreh za njene košarkarsko še mlečne zobe. Zaradi tega smatramo da se bo moral prav Brindisi odpovedati uvrstitvi v prvo kategorijo in bo moral dalje nastopati v A ligi.
Izidi zadnjega kola: Goriziana-La Spezia	72-67
Gira-Brindisi	95-43
LESTVICA
Goriziana	4 4 0	299	267	8
pira	431	337	255	7
La Spezia 4 1 3 283 280 45 Brindisi	4 0 4	205	322	4
I. PATRIZIO
ZA ITALIJANSKO PRVENSTVd
Obnovitvena
dela
na občinskem stadionu
Občinski stadion pri Sv. Sobo** je ves razkopan. Ne sicer nog®: metno igrišče, katero so mor*11 vseeno skrajšati, temveč atletsK* steze, odskočišča itd. Preuredit®* je bila potrebna, če je hotel Tfs' organizirati letošnje italijanski prvenstvo v atletiki za moške ? ženske.	j.
Predvsem je bilo treba skrajS? predolgo tekališče, ki mora im* največ 400 m. Istočasno so načrtu* popravili vse steze in na novo ul* dili tudi odskočišča tako za višin0 kot za daljino in za skoke s P?' lico. Vsa dela, vključno gradnj* podzemskega prehoda za atlet«« bodo' zaključena do konca tega ffl* seča. Vse kaže, da bodo izvedli K« neralko z organizacijo deželne?* prvenstva.
19., 20. in 21. t. m. se bodo n* tržaškem stadionu zbrali najbolj ši atleti in atletinje, kakih 600 f številu, ki se bodo borili za osvč jitev naslovov. Upamo, da bod° opravljena dela odgovorjala zalit« vam in predvsem, da bodo zad« voljila tekmovalce. V tem primer** si lahko pričakujemo tudi kak t« kordni dosežek. Seveda v Italijan'
skem merilu.
......................»Ul..■uu.uIIiIIIii„,millHlmmnm,....luunmilini1*
milijon ur vredna zlata trofeja
Romi in Manfrediniju letošnja nagrada Caltex
RIM, 14. - Jutri v soboto, bodo ob priliki prijateljske nogomet-2?™!ekn?e	Santos' ki b0 v večernih urah na olimpijskem sta-
dionu, izročili rimski enajstorici milijon lir vredno zlato trofejo Cal-tex «Sportman leta« 1962-63. To tro-fejo izročajo vsako leto enajstorici, ki ima v svoji sredi najboljšega strelca. Tokrat je v tej lestvici najbolj učinkovitih igralcev A lige zasedel prvo mesto Pedro Manfredini,
ki je v 25 tekmah dosegel 19 $ lov, kar bi bilo v odstotkih 0,76 * vsaki tekmi. Medtem ko bodo W mi izročili zlato trofejo, bodo Manfrediniju ob isti priložnosti izroči reprodukcijo v bronu.
MILKO S K K A P
DNEVNIK
IZ
FAŠISTIČNIH
ZAPOROV
čebulo in nekoliko tako zaželenega tobaka. Nekateri sobni kolektivi pa so nam poslali tudi nekaj mleka.
28. 9. 1943.
Dev mi je razlagal dalje, da obstajajo v okviru jugoslovanske skupnosti parmske kaznilnice tri organizacije in sicer partijska organizacija, organizacija O.F. ter končno vojaška organizacija. Namen slednje naj bi bil, da si jugoslovanski kaznjenci, če bi se pokazala za to možnost, tudi s silo priborijo osvoboditev iz parmske ječe ter povratek proti domu. Sodelovanje z italijanskim osvobodilnim gibanjem je pri tem vsekakor bilo zaželeno in predvideno. Opazil sem, da je bilo na dvorišču vse polno manjših skupin, v katerih so tovariši stali tesno drug ob drugem. Dev mi je pojasnil, da so te skupine posamezni vodi, ki imajo prav danes vojaški pouk iz teorije.
Za namene naše sobe je bila zadeva kar najugodnejša. Na podlagi informacij ki jih je vsak prinesel s sprehoda, smo že popoldne ustanovili sobni kolektiv, na čelo katerega smo izvolili Roka. Zavest skupnosti in tovarištva je bila v kaznilnici res živa. še danes smo prejeli od centralnega kolektiva
Ureditev sobnega kolektiva smo izvedli do kraja. Tisti tovariši, ki so imeli več denarja, so ga odstopili drugim, ki ga sploh niso imeli .Nakupne knjižice hrani sobni kolektiv. Nakupovanje smo uredili tako, da se črpa predvsem iz knjižic z večjimi zneski. Tak način nakupovanja se bo nadaljeval, dokler ne bodo vse knjižice izravnane. Zlato mi je ob tej priliki izrazil skrb, da je tu mnogo tovarišev, ki so pravi reveži. «Sam,» je rekel, «sem razdelil, odkar sem šel iz Ljubljane, že nad 800 lir. Čeprav bi poslovala pošta, bi si ne upal več pisati domov za denar, kajti žena je imela ob mojem odhodu samo še 10 lir.»
Na mojo knjižico so tudi pripisali 150 lir. Meni je kar nerodno. Imam občutek nebogljenčka in velike odvisnosti, čeprav v resnici ni tako
Sporočili so nam, da je kaznilniški tajnik odločil glede včerajšnje zahteve Primorcev tako, da bodo «oštevilčeni» z navadno matično številko, t. j. italijansko. Meni je ostala številka 2245. Od sedaj dalje me ne bodo klicali več po imenu, postal sem samo še številka 2245. S to številko me bodo pozivali in na to številko se bom moral oglašati. Pritisnili so mi jo s tiskarskim črnilom na jetniško zebrasto obleko in tudi na vse civilno perilo, kolikor so mi ga pustili vzeti s seboj.
uPanJe. da bomo na svobodi, preden nam povsem poide denar. Naši življenjski pogoji bi se neprimerno poslabšali, če bi morali ostati v kaznilnici še čez zimo. Zlasti pa bi se poslabšali, če ne bi poslovala pošta z Ljubljano in bi bile popolnoma pretrgane zveze z našimi domovi.
2. 10. 1943.
1. 10. 1943.
29. 9. 1943.
Prehodno dobo novincev smo prestali. Začelo se je za nas normalno življenje, ki Je v naši sobi res tovariško.
tudi
30. 9. 1943.
Vesti o dogodkih prihajajo k nam zelo težko in neredno Pazniki, čeprav precej odločno izpričujejo svojo predanost zavezniški stvari, so povsem neinformirani. Strah in slepo pokoravanje, ki jim je prešlo v kri že pod fašizmom, deluje tako, da izpolnjujejo z veliko doslednostjo vse odredbe nadrejenih, katere med drugim tudi prepovedujejo poslušanje tujih radijskih postaj. Zato so naša ugibafija o položaju v naših krajih tem pogostejša in intenzivnejša, še najbolj nam je pojasnilo stanje današnje uradno nemško poročilo, ki trdi, da je padlo na ozemlju vzhodno od Gorice nad tisoč slovenskih partizanov, v ujetništvo pa več tisoč. Lahko so ta poročila pretirana, toda vroče je le moralo biti, kajti Nemci bi sicer niti ne omenjali teh dogodkov v svojem uradnem poročilu.
Stane si daje veliko dela in skrbi s kolektivno hrano. Kupil je celo vrečo čebule. Reže jo na drobne koščke tako, da je že ves smrkav in objokan. Ko ji je dodal za spoznanje ribje konzerve, nam jo dobro premešano servira za večerjo. Toliko čebule, kolikor sem jo pojedel v tem tednu, odkar sem v parmski kaznilnici, je gotovo nisem užil v celem svojem življenju. Najlepša pa je šele ta, da smo jo kar prisiljeni jesti! Če se je kdo brani, mu jo Stane navzlic temu naloži v porcijo, češ da je čebula kolektivna in da jo zato moramo jesti vsi enako!
Skladiščnik je danes izročil vsakemu še po eno odejo, n* da bi dal zato kako pojasnilo. Kadar je bilo v zaporu kakšn« »izboljšanje«, ne da bi to uprava pojasnila, je vedno sledil0 kako neprijetno iznenadenje. Zaradi tega si nismo obetal1 nič dobrega in smo živeli v pričakovanju nečesa, kar se & ni dalo izraziti niti dovolj Jasho slutiti.
3. 10. 1943.
Naš sobni kolektiv zmore denarja še za 42 dni, če se polih
trošnja za vsakega poedinca določi na 5 lir dnevno. Imamo pa
Danes je trajal letalski alaTm kar štiri ure.: Morebiti se bodo Angleži le zganili. Vsi smo uverjeni, da Angleži pošteno sabotirajo.
V razmere kaznilniškega kolektiva se uvajam in uživljai** počasi, čeprav izvem marsikaj na dnevnih sprehodih.
Daši lavno si ljudje zastavljajo najplemenitejše cilje, z® dosego katerih ne štedijo svojih najboljših moči, postanejo včasih na nepojmljiv način žrtev svojih slabosti. Bil je te d P1 primer razčiščevanja pregrešk, ki Bta jih: zakrivila dva tovd’ nša iz Dalmacije Eden izmed njiju je bil komandant bataljon® kaznilniškega kolektiva, drugi pa politkomisar. Oba sta pridržala od doma prejeti pancet, namesto da bi ga izročil® sobnemu kolektivu, kakor to predpisujejo pravila naše kazni1' niške skupnosti. Sodišče kolektiva je ugotovilo njiju krivd® ter ju razrčšilo fUnkcij. ki sta jih imela v skupnosti. Oba st® krivdo priznala in dejanje obžalovala. Na sprehodu pa sel® vendar slišal, da so tovariši komentirali primer v smislu, d® je bila izrečena kazen mnogo premila.
Prosti čas, ki ga je na pretek, uporabljamo za razpravlja nje o dogodkih, ki jih analiziramo do potankosti. Sestavi'* smo si program za referate. Rok m jaz sva zaenkrat Že končala vsak svojo nalogo. Program bomo izpopolniti tudi 1 Engelsovo knjigo, katero se nam je spet posrečilo vtihotapi1* iz skladišča v sobo.
(Nadaljevanje sledi)
I KEDNIST VO: TRST - UL. MONTRCCHl 6-II. , TELEFON »3-808 IN »4-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S Pellico 1-H, Tel 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. 8V. FRANČIŠKA St. 20 - Tel. »t 37-338	- NAROČNINA: mesečni. 650 lir - Vnaprej: teti''
letna 1800 lir, polletna 8600 lir, celoletna 840e Ur — FLRj v tednu 20 dli., mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega ,jsks Trst U-5374 - Za FLRJ: ADI1. DZS, Ljubljan«’ Stritarjeva ulica 3 -1, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enegs stolpca: trgovski 100, flnančno-upravm 150, osmrtnlos 120 Ur. — Mau oglaa 30 lli beseda. - Vsi oglas: se naročajo pri upravi. '
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Tret