v__./

v

/ \

H

X_ i


?  I

Štev.25-
Celovec,20.VIII
1945.

vz&ua  .v

Bil je 6as," zlasti po žalostili vrnitvi naših vojakov, ko Sf
nam je zdelo, da se je ves svet zarotil proti nam in da skoraj ni izgle
dov, da Bi se še kdaj vrnili v domovino. Iz vseh strani so prihajali sa
mo nam sovražni glasovi. Človeško ra6uns.no se je zdela naša stvar doc ek
izgubljena, le na Boga in njegovo pravico, ki ne more dopustiti, da bi
hudobija dokončno zmagala, smo se še zanašali. Počasi pa so se začoli
oglašati v angleškem in amealkanekem tisku, spočetka le bolj osamljeni,
polagoma pa vedno bolj pogosti pom 3 s].eni o Hitovi "Gemckraciji” &  Vese¬
lo- nas je potem iznenadel kraljevi proglas, ki nor. je dal novega upanja
na skorajšnjo vrnitev. Ta in oni, ki je pričakoval hitrej šega razvoja
dogodkov, je bil razočaran, ker kralj ni'takoj imenoval nove vlade in
ker je bilo iz Londona slišati
pa je treba., da je prišel kral

5 e par kralju neprijaznih glasov. Vede"

proglas nenadoma ;

?r je bil izzvan

e Titovo izjavo o republiki, in da bi brez te izjave tudi golrovo pri
šel, le pozneje. Zato je razumljivo, da še niso končani vsi razgovori
o sestavi nove vlade.

Sledila je Trumanova izjava, da Madžarska, Romunija in Bol¬
garija niso nikogar interesna sfera, ki nam je dala novo gotovost, da
more še vse manj Jugoslavija biti prodana Sovjetiji. Najnovejši dogodki
pa kažejo, da zapadni zavezniki resno misli j a balkanske razmere urediti <,
S svojo noto bolgarskim regentom in voditeljem strank se je USA vmeša¬
la celo v bolgarske notranje zadeve - pa naj bi zapadni zavezniki v Ju¬
goslaviji dopustili Titovo diktaturo? Grolov odstop, Churchillovo sme¬
šenje Titove strahovlade, napadi londonskih listov (podrobnosti ne pri¬
našamo, ker vse te vesti sproti objavljajo lienške "Novice” in šentviški
'Slovenski taboriščnik-) - vse to kaže, da

vremena Kimanjcem bodo se zjasnile,
jim zvezde mil.jši nego zdaj sijale...

-tfaA/iztMva

Zadnje dni v juliju je bila v Belgradu tiskovna konferenca
za tuje časnikarje na kateri je govoril Titov propagandni minister Sa¬
va Kosanovič, ki je med drugim dejal- "Odkar imamo ministrstvo za infor¬
macije, to je od 7. marca 1945 «, ni bila nobenemu tujemu novinarju, ki
je prosil za dovoljenje bivanja v Jugoslaviji odbita taka prošnja. Mi¬
slim, da je to najboljši dokaz, kako netočne so vesti, ki se širijo iz
virov, ki niso prijateljski do Jugoslavije."

Za njim je govoril podpredsednik Titove vlade Edvard Kardelj
ki je pred vsem skušal dokazati, da se hoče vlada držati predloga krim¬
ske konference, da se v AVNOJ sprejmejo vsi oni člani narodne skpščine
iz leta 1938, ki se niso kompromitirali s sodelovanjem z okupatorjem,da
pa je število teh poslancev zelo majhno, ker so skoro vsi kompromitira-'
ni. Nato je dejala "Del mednarodnega tiska očita Jugoslaviji, da je po¬
časna v uvajanju novega demokratičnega reda. Pravtako nam očita ta tisk,
da nismo izvršili sklepov krimske konference in'sporazuma Tito - Cuba-
cič. :;  Kardelj je skušal s potvarjanji in zavijanji dokazati, da so ti
očitki neosnovani. "In zato kaže nestrpnost", je zaključil, "ki jo del
inozemskega tiska kaže v tem pogledu zlasti proti Jug,oslaviji, da njen
izvor ni najbolj objektiven, ako že ni načelno sovražen novi Jugoslavi¬
ji. Menim, da bodo volitve v ustavo s t. vo m o skupščino končno pokazale
vsem, da je- nova demokratična oblast v Jugoslaviji čvrsto povezana z
ljudskimi množicami in kako nobeno obrekovanje ne more prikriti resnice.,
tem pa, da bodo te .volitve, zares—s.vo-bo-dne, ni treba niti najmanj dvo-

...M

Za tem so tuji časnikarji naslovili na Kardelja celo vrsto
vprašanj, na katera je dajal izmikajoče odgovore.

"Imamo vtis, da se v jugoslovanskem tiska v zadnjem času izvaja
načrtna -kampanja proti britanski in ameriški politiki v Evropi",
je izjavil eden izmed tujih novinarjev. "Ali je to točno in ako
je točno, zakaj?"

~ "Mislim, da je to vprašanje napačno postavljeno, je odgo¬
voril .V našem tisku ni nilcake načrtne kampanje takega značaja. Nasprotno,
naš tisk odgovarja na razmeroma široko kampanjo, ki jo vodi velik del
mednarodnega tiska še zelo dolgo proti Jugoslaviji. Mi smo v tem pogledu
dolgo časa molčali, toda mi ne moremo hvaliti onega, ki očitno prevrača
dejstva glede Jugoslavije in ki nas napada ter obrekuje".

"Ali kaše dejstvo, da je v Jugoslaviji še vedno mnogo ruskih vo¬
jakov, policistov in drugih službenih funkcionarjev, na to, da
ima Sovjetska zveza posebne pravice v tej državi, ker so angleške
in ameriške vojaške misije prenehale poslovati?" iam

"Predvsem odločno zanikam, da so v Jugoslaviji sovjetski
policisti, je izjavil podpredsednik vlade tov, Edvard Kardelj. V Jugo¬
slaviji se mude sovjetski vojaki in oficirji. Mi se imamo mnogo zahvali¬
ti Sovjetski zvezi, zlasti pa njeni Rdeči armadi, za vso pomoč, ki nam
jo je dala med vojno. Povsem je jasno, da sprejemamo bratsko in gosto¬
ljubno vojake in oficirje Rdeče armade, ki potujejo skozi našo dršavo.
Zlasti velja to za sovjetsko vojaško misijo. Sovjetska vojaška misija
-se nahaja pri nas zaradi tega, ker nam je v teku vojne dala Sovjetska
zveza moderno oborožitev, s katere smo se mogli boriti proti Nemcem. Da
bi mogli do kraja obvladati to moderno orošje v naši vojski, so nam brez
dvoma potrebni ljudje, ki nam bodo pomagali naučiti našo vojsko v rav¬
nanju s tem orožjem. Zato smo zaprosili sovjetsko vojaško misijo, naj
ostane še dalje pri nas".

"Katere bivše stranice so zaprosile dovoljenje za obnovo dela- in
katere izmed njih se morejo smatrati kot demokratične?"

- Pri nas se še ni nobena stranka prijavila, toda vse so
pričele delati, ker ne postavljamo glede tega nobenega formalnega vpra¬
šanja" .

"Ali pričakujete, da bodo izgonu Drage Jovanoviča iz Francije
sledili slični primeri v drugih državah?"

-"Vsekakor upamo, da bo tako!"

, Neki tuji novinar je vprašal podpredsednika vlade, ali bo

dovoljena svoboda tiska. -

Kardelj je odgovoril, da bo v kratkem predložen AVNOJ-u za¬
kon o tisku, ki bo demokratičen. Prepričan je, da bodo v njem samo ome¬
jitve za kolaboracionisti .in profašistične elemente.

. V naši državi je samo v času vojne obstojal "enostrankar¬
ski sistem", namreč, samo sile, ki so sedaj v Narodno osvobodilni fronti,
so se tedaj borile s puško v roki proti okupatorju. Drugi so bili bodisi
za okupatorja ali pa so "čakali". Tedaj niso toliko govorili proti "eno¬
strankarskemu sistemu" oni, ki danes toliko razglašajo. Toda jaz menim,
da je v dneh po osvobojenju Enotna narodno osvobodilna fronta, ki se je
borila za svobodo svojega naroda, najbolj poklicana za vodstvo države,
dokler se ne uvede normalno ustavno življenje."

"DRAGO JUVANOVICA, upravnika
belgrajske policije med nemško o-
kupacijo, Draga Stojadinoviča, glav¬
nega urednika "Novega Vremena",in
pet drugih kolaboracionistov bodo
po letalski poti in pod vojaškim
nadzorstvom prepeljali iz Pariza v
BeIgrad. Njihovo izročitev je zah¬
tevala pred nekoliko tedni preisko¬
valna komisija za vojne zločince."

Tako piše Sl.por. z dne 31. julija*

ODGOVOR BODO MORALI DAJATI.
Pied kratkim je Kardelj v zelo za¬
upnem ožjem krogu svojim v Ljublja¬
ni naročil, naj bodo previdni v
postopanju z domobranci, ker da
bodo - morali dajati o tem. še odgovor«.

KAREL OEC JE ŽIV, Vest, da bi
bil Karel Ceč ubit, ni točna. Na¬
knadno smo zvedeli,da je živ.