[—
VOLITVE 1990
KDAJ VOLIMO? KOGA VOLIMO?
VRHNIŠKO OBČINSKO GLASILO			
			
LETO XVII
ŠTEVILKA 163
MAREC 1990
YU ISSN 0351-6180
I. 8. APRILA 1990 - NEDELJA - NA VOLIŠČU V KS:
1. delegata V ZBOR OBČIN Skupščine RS
2. delegate v DPZ Skupščine RS
3. predsednika predsedstva Republike Slovenije
4. člane predsedstva Republike Slovenije
II. 12. APRILA 1990 - ČETRTEK - V PODJETJIH IN DELOVNIH SKUPNOSTIH
1. delegata (delegate) v ZZD SO Vrhnika
2. delegata (delegate) v ZZD Skupščine RS
III. 22. APRILA 1990 - NEDELJA - NA VOLIŠČIH V KS
1. delegata (delegate) v Zbor krajevnih skupnosti SO Vrhnika
2. delegata v DPZ SO Vrhnika
3. delegata v ZBOR OBČIN Skupščine RS (2. krog)
4. predsednika predsedstva RS (2. krog)
Nadaljevanje na 2. strani.
Predvolilne aktivnosti strank so v polnem razmahu, tako smo tudi v naši občini imeli priložnost spremljati predvolilne nastope. Tako sta se nam predstavila tudi kandidata za predsednika predsedstva Milan Kučan na javni tribuni v CD in Ivan Kramberger na ploščadi pred Domom JLA, ki je privabil zelo veliko število občanov.
Jože Smole je predstavil program SZ v osnovni šoli v Borovnici. Vrhniške stranke, ki so v tajnosti sestavile liste kandidatov za DPZ, so liste predstavile na konvencijah ali na predsedstvih svojih organizacij. Ko so bile liste predstavljene je bilo potrebno še izžrebati vrstni red list za volitev. To pa je opravila občinska volilna komisija v prisotnosti nosilcev list.
Jože Smole je predstavil program SZ
I
vsi pa se z njim niso strinjali
Javna tribuna z Milanom Kučanom
Vrstni red list se je določil z žrebanjem.
Tekst, foto: Andrej Drašler
Oblast, kakršno zaslužimo
Torej bo 8. in 22. aprila, v delovnih organizacijah (ali podjetjih po starem ali po novem, kakor hočete) pa tudi 12. aprila le treba na volišča. Nihče sicer nikogar ne bo vlekel tja iz bolniške postelje, letos tudi eden ne bo mogel voliti za celo družino, saj bo šlo zares. In glas bo res toliko vreden, kolikor ga je: en človek je en glas. Nekateri se že zdaj bojijo, da se ne bodo znašli med vsemi tistimi lističi, ki jim jih bo volilna komisija potisnila v roke. Saj ne bo nihče nikogar priganjal, vsak se bo lepo odločil na samem, ko bo vse lepo
proučil in po svoji vesti tudi obkrožil imena, ki se mu zdijo, da bodo v naslednjem mandatnem obdobju skrbela za boljšo politiko in za boljše gospodarstvo ter seveda v okviru kraja tudi za lepši napredek kraja.
Marsikje se že zdaj boje, da se bodo ljudje ustrašili zapletenosti volilnega postopka, pa le ne bo tako hudo. Posebej je opisano, kaj bomo volili in v katera telesa tako v republiki kot v občini bomo volili. Morda bo kdo rekel, da se ne znajde med različnimi strankami in kandidati teh strank. Enkrat se je treba navaditi. Če bo vse šlo
tako, kot zahteva demokratična ureditev, bomo odslej vedno izbirali med več ljudmi kot v minulih letih. To pa so prave volitve, da imaš kaj izbirati. Tudi oblast se bo po novem bolj bala, kako bo ukrepala, saj jo bodo volilci lahko odpoklican ali pa ji na naslednjih volitvah ne bodo dali glasu.
Tako se ne bo dogajalo, kot se je, da se bo kakšna republiška ali občinska struktura podajala v kupčije, za katere se že vnaprej ve, da ne bodo prinesle nobene koristi, kvečjemu izgubo. Tudi nadzorstvo nad to oblastjo bo večje: ena stranka bo pač vladala, lahko bo vladala tudi koalicija strank, druge, ki ne bodo dobile toliko glasov, da bi lahko sestavile republiško ali občinsko vlado, pa bodo tako izvoljeno oblast nadzorovale.
Nadzorstvo nad odločitvami pa je tisto, kar bo novim oblastnikom sicer delalo sive lase, po drugi strani pa jim bo preprečevalo, da bi delali neumnosti.
No, kar spomnite se, kaj vse se je v zadnjem času dogajalo tudi v našem okolju. Ali se še spomnite afere, o kateri so pisali tudi po republiških časopisih, ko je lepo na skrivaj in brez nadzorstva kar nekaj let zapovrstjo odtekal denar iz sisa otroškega varstva na račun av-tomoto društva? Zdi se, kot da bi zadeva zaspala. Če bi bilo nadzorstvo, kot se spodobi, bi se kaj takega ne dogajalo. Ali pa se spomnite, kako so na območju industrijske cone v Sinji gorici hoteli postaviti tovarno vidasila-,* naložbo desetletja, ki bi rešila vse finančne zagate vrhniške občine (in širše), če bi jo postavili. Neka-
teri so se že oblizovali kot kakšni arabski šejki, ki jim pod nogami izbruhne naftni vrelec. Nekaj škandalov z »izumite-Ijico«, še bolj pa modrost in pomisleki tistih, ki za zdaj verjamejo le v trdo delo, ne pa v lahek zaslužek, so preprečili neumnost desetletja. Ali pa denimo silno razburjenje, ki ga je povzročila analitična primerjava med domžalsko in vrhniško občino, kar zadeva obrt (ali drobno gospodarstvo): hvala za domačo rabo je govorila o silni odprtosti za to dejavnost, neizprosne številke pa, da so šli vrhniški obrtniki svojo obrt raje prijavljat v druge občine.
Vrhnika zaradi svojega posebnega vonja (zlasti pred poslabšanjem vremena) resda nikoli ne bo klimatsko zdravilišče, in tega se ni k sreči še nihče domislil, toda če je v ob-
čini tak biser kot je Galetov grad v Bistri, bi morda le pomislili, da tja sodi (ob tistih novih »štalah«, kot jim pravijo okoličani) tudi veliko parkirišče za nedeljske obiskovalce in morda kakšna pametna gostilna, da napoji žejne in nasiti lačne. Res ne prikapljajo milijarde naenkrat, toda dinar na dinar... Saj veste, davkoplačevalci!
Skratka, na volitvah se boste odločali, ali bo vaša oblast pametna ali ne bo, ali vas bo poslušala in kaj storiti z njo, če vas ne bo poslušala. Zato kar pojdite volit, morda se vam posreči že na prvih povojnih svobodnih volitvah, da si izberete vodstvo za naslednja leta po svoji meri. Zato si v tem Našem časopisu preberite imena kandidatov.
2
MAREC 1990
HAŠ ČASOPIS
Nadaljevanje s 1. strani
VOLITVE PREDSEDNIKA IN ČLANOV PREDSEDSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Občani bodo na voliščih v KS v nedeljo 7. aprila 1990 volili Predsednika in člane predsedstva Republike Slovenije. Kandidate so določali: na zborih volilcev v KS, registrirane politične organizacije, ki imajo najmanj 5.000 članov, za predsednika oz. 2.500 članov za člane predsedstva, kandidat Ivan Kramberger pa je zbral 5.000 podpisanih obrazcev.
Na eni glasovnici bodo vsi 4 kandidati za predsednika.predsed-stva. Glasuje se za enega kandidata. Za predsednika predsedstva bo izvoljen tisti kandidat, ki bo dobil večino glasov volilcev, ki bodo oddali veljavne glasovnice. Če nobeden kandidat ne bo dobil večine glasov volilcev, se bo glasovanje ponovilo med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov, v nedeljo 22. aprila.
Na drugi glasovnici bodo vsi kandidati za člane Predsedstva Republike Slovenije. Volijo se 4 kandidati, izvoljeni pa bodo tisti kandidati, ki bodo dobili največ glasov.
VOLITVE V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Za volitve delegatov v Družbenopolitični zbor Republike Slovenije je določenih 16 volilnih enot. Občina Vrhnika je uvrščena v 3. volilno enoto skupaj z občinami Cerknica, Grosuplje, Kočevje, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec in Ribnica.
Na glasovnici bo 16 kandidatnih list z največ 7 kandidati in 2 posamična kandidata.
Liste kandidatov so določile registrirane politične organizacije, tri liste in posamične kandidate pa so določili zbori volilcev.
Voli se 7 kandidatov in sicer tako, da volilec glasuje za eno listo kandidatov ali pa za 7 kandidatov iz katere koli liste.
VOLITVE V ZBOR OBČIN REPUBLIKE SLOVENIJE
Kandidati za delegate v zbor občin Republike Slovenije so bili določeni na zborih volilcev v krajevnih skupnostih v mesecu februarju. Na glasovnici bo 5 kandidatov, voli se 1 kandidat.
Izvoljen bo tisti kandidat, ki bo dobil večino veljavnih glasov, na vseh voliščih v KS v občini Vrhnika. Če nihče ne bo dobil večine veljavnih glasov, bo opravljen drugi krog glasovanja med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov in sicer v nedeljo 22. aprila 1990.
Seznami vseh kandidatov za predsednika in člane predsedstva Republike Slovenije in vseh kandidatov za delegate za zbore skupščine Republike Slovenije bodo objavljeni v Delu, Dnevniku in Večeru 29. in 30. marca 1990.
VOLITVE DELEGATOV V ZZD SO VRHNIKA
Delavci v podjetjih in delovnih skupnostih so na zborih volilcev v mesecu FEBRUARJU oz. MARCU z glasovanjem določili kandidate za ZZD SO Vrhnika o katerih naj bi glasovali v ČETRTEK, 12. aprila 1990.
Zbor združenega dela SO Vrhnika šteje 17 DELEGATOV. Delavci v podjetjih oz. delovnih skupnostih bodo na voliščih v okviru svoje volilne enote (le-te so bile objavljene v Našem časopisu št. 1620 - FEBRUAR 1990) izmed določenih kandidatov na glasovnicah volili 1 (enega) delegata, razen v
- 1. volilni enoti (sedež IUV - Usnjarna Vrhnika),
- 2. volilni enoti LIKO Vrhnika
- 12. volilni enoti (sedež Obrtno združenje)
kjer bodo delavci v teh volilnih enotah volili 2 delegata.
Poudariti je potrebno, da volijo vsi delavci, ki so zaposleni v podjetjih, delovnih enotah in poslovalnicah, kjer je zaposlenih samo nekaj delavcev ali pa samo eden. Vsak voli v ZZD občinske skupščine tam, kjer je njegovo delovno mesto.
Kmetje, ki so pokojninsko ali zdravstveno zavarovani, bodo volili svoje delegate v ZZD v nedeljo 8. aprila na voliščih v KS.
VOLITVE DELEGATOV V ZKS SO VRHNIKA
Občani posameznih KS v občini so na Zborih volilcev v mesecu FEBRUARJU 1990 z glasovanjem določili kandidate za ZKS SO Vrhnika o katerih naj bi glasovali v NEDELJO, 22. aprila 1990.
Zbor krajevnih skupnosti šteje 17 DELEGATOV. Občani bodo v KS na voliščih, ki so bila objavljena v Našem časopisu št. 162
- februar 1990 izmed določenih kandidatov na glasovnicah volili 1 (enega) delegata, razen v KS Vrhnika-Center in v KS Borovnica, kjer bodo občani volili 2 (dva) delegata.
VOLITVE DELEGATOV V DPZ SO VRHNIKA
Občani so na zborih volilcev v KS v mesecu februarju določili posamezne kandidate za DPZ SO Vrhnika, o katerih naj bi glasovali 22. APRILA 1990.
Politične organizacije - DEMOS, Socialistična zveza, ZKS
- Stranka demokratične prenove, ZSMS - liberalna stranka in Kmečka zveza, so v zakonitem roku - 11. 3. 1990, predložile svoje LISTE kandidatov za DPZ SO Vrhnika.
DPZ šteje 17 DELEGATOV.
Občani bodo v KS volili 17 (sedemnajst) delegatov izmed list kandidatov političnih strank in posameznih kandidatov. Seznam kandidatov za ZZD in ZKS ter LIST kandidatov političnih strank in posameznih kandidatov za DPZ SO Vrhnika je objavljen v TEJ ŠTEVILKI ČASOPISA.
KAJ MORA VOLILEC VEDETI SPLOŠNA VOLILNA PRAVICA
je pravica vsakega državljana, da voli ne glede na razredno, narodnostno, rasno, ekonomsko ali drugo pripadnost. Izključeni oz. začasno omejeni pri izvrševanju te pravice so le tisti, ki zaradi duševne bolezni in mladosti ne morejo glasovati.
Volilna pravica obsega PRAVICO VOLITI (aktivna volilna pravica), kot tudi pravico biti izvoljen (pasivna volilna pravica).
Za ZZD ima volilno pravico in pravico biti izvoljen vsak delavec v podjetju in drugi organizaciji in skupnosti, kmetijstvu, obrti in drugi samostojni dejavnosti.
Za ZKS ima volilno pravico vsak občan, ki ima stalno bivališče na območju krajevne skupnosti, izvoljen pa je lahko vsak občan s stalnim bivališčem na območju občine.
Za DPZ ima volilno pravico vsak občan s stalnim bivališčem na območju družbeno-politične skupnosti v kateri se DPZ voli, izvoljen v DPZ pa je lahko občan, ki ima stalno prebivališče v družbenopolitični skupnosti, v kateri se ta zbor voli. *
ENAKA VOLILNA PRAVICA
pomeni, da ima glas vsakega volilca enako vrednost, da ima pri volitvah v isto predstavniško telo (npr. zbore) vsak volilec SAMO EN GLAS in da njegov glas nima NOBENE PREDNOSTI pred drugimi volilci.
NEPOSREDNA VOLILNA PRAVICA
Volitve v zbore so neposredne. To pomeni, da volilci sami, brez posrednika glasujejo za delegate. To poudarjamo iz razlogov, ker so bile prejšje volitve posredne, saj so se neposredno volile samo delegacije, ki so potem delegirale delegate v skupščine.
SVOBODNA VOLILNA PRAVICA IN TAJNOST GLASOVANJA
O svobodni volilni pravici govorimo takrat, kadar lahko volilci resnično SVOBODNO IZBIRAJO izmed kandidatov na volitvah. Svoboda volitev obsega tudi pravico vsakega volilca, da uveljavi svojo volilno pravico, ali pa ne.
Tajnost glasovanja pa je eden temeljnih pogojev za uresničevanje svobnode volitev. Ima prednost pred javnim glasovanjem, ker omogoča volilcu svobodno izbiro, saj tako nihče ne more nanj izvajati pritiska, za koga naj glasuje, niti ga ne more klicati na odgovornost.
VABILA
Vsak volilec bo skupaj z izvodom Našega časopisa prejel tudi vabilo za udeležbo na volitvah 8. in 22. 4. 1990, na katerem bo točno navedeno volišče, na katerem bo opravil glasovanje. Volilec naj vabilo prinese s seboj na volišče obakrat, zaradi hitrejšega in lažjega ugotavljanja prisotnosti v volilnem imeniku.
V kolikor kateri od občanov, ki ima volilno pravico, vabila ne bi prejel, naj se na dan volitev (8. in 22. 4.) zglasi na najbližjem volišču, kjer bo lahko uveljavil svojo volilno pravico.
VOLIŠČA
Glasovanje se odvija na VOLIŠČIH, ki jih je določila občinska volilna komisija in so objavljena v NAŠEM ČASOPISU št. 162 - februar 1990.
Za vsako volišče bo določen poseben prostor in urejen tako, da bo zagotovljeno TAJNO izpolnjevanje glasovnic. Volišče bo opremljeno s pregradami oz. na način, ki bo preprečil opazovanje volilca pri izpolnjevanju glasovnic.
Volišče bo opremljeno s kemičnimi svinčniki ali drugimi pisali, vendar ta ne bodo takšna, da bi jih bilo mogoče zbrisati (napr. navaden svinčnik).
Pulti, mize, pregrade oz. predmeti na katerih se obkrožuje glasovnica, ne smejo biti prekriti z materialom, s katerim naj bi se lahko ugotovila opredelitev volilca.
Na volišču bodo razobešeni razglasi o potrditvi seznamov kandidatov oz. list kandidatov o katerih se glasuje. Le-ti so lahko tudi v predprostoru, pred zgradbo, kjer je volišče oz. na dvorišču. Na volišču javna volilna propaganda ni dovoljena. Na dan glasovanja je tudi prepovedana vsaka agitacija na volišču.
Volišča morajo biti na dan glasovanja odprta od 7. do 19. ure. Volišče, na katerem so glasovali vsi v volilni imenik vpisani volilci, se lahko zapre že pred 19. uro.
GLASOVNICA
Ob prihodu na volišče bo volilec prejel GLASOVNICE. GLASOVNICE bodo opremljene tako, da bo tekst v takšni velikosti, da bo volilcu omogočeno prebrati tekst. Na glasovnici bo tudi NAVODILO o načinu glasovanja. Barve glasovnic bodo različne.
Na glasovnici za DPZ bo najprej napisano navodilo volilcem, za besedilom pa bodo sledile liste kandidatov po vrstnem redu, določenem z žrebanjem in sicer od leve proti desni, na koncu bodo kandidati - posamezniki po zap. redu glede na število glasov podpore na zboru volilcev.
Žrebanje, ki je bilo opravljeno dne 14. 3. 1990 je določilo, da bodo na glasovnici napisane politične organizacije z imeni kandidatov v naslednjem zaporedju od leve proti desni strani:
1. ZSMS
2. Kmečka zveza
4. DEMOS
5. ZKS - stranka demokratične prenove
GLASOVANJE
V fazi glasovanja se opravi dokončna izbira med predlaganimi kandidaturami. To je edina faza volitev, v kateri volilci v celoti neposredno sodelujejo.
Glasovanje se odvija na voliščih, ki jih določi Občinska volilna komisija.
Volilec se na dan glasovanja z vabilom zglasi na volišču, kjer se po volilnem imeniku ugotovi njegova aktivna volilna pravica.
Delovni ljudje in občani, ki na dan volitev niso v kraju svojega stalnega prebivališča, ker služijo vojaški rok ali so na vojaških vajah, bodo glasovali po pošti v volilni enoti, v kateri je njihovo stalno prebivališče.
Po pošti lahko glasujejo tudi oskrbovanci domov za starejše občane, ki nimajo stalnega bivališča v domu.
Glasovanje po pošti bo opravljeno pred dnem, ki je določen z razpisom kot dan glasovanja (8. in 22. 4.).
Volilec glasuje OSEBNO in sier na tistem volišču, na katerem je vpisan v volilni imenik (glej VABILO).
Član volilnega odbora volilcu pojasni kako se glasuje, ter mu
izroči glasovnice.
Kot je že povedano, bodo glasovnice sestavljene tako, da bo iz njih razviden ZBOR, za katerega se voli, oznaka volilne enote, ime in priimek kandidatov po enakem vrstnem redu, kot so navedeni v seznamu in NAČIN glasovanja.
Volilec bo lahko glasoval za največ toliko kandidatov, kolikor se voli delegatov v volilni enoti, vendar samo za tiste katerih imena so vpisana na glasovnici. Glasovnico se šteje za VELJAVNO, če je iz nje moč jasno ugotoviti voljo volilca.
Za ZZD, ZKS Skupščine občine Vrhnika in Zbor občin Skupščine Republike Slovenije IZPOLNI volilec GLASOVNICO tako, da OBKROŽI zaporedno številko pred imenom kandidata oz. kandidatov za katere želi glasovati.
Glasovnico za DPZ pa izpolni tako, da glasuje za POSAMEZNO LISTO v celoti, ali za največ toliko posameznih kandidatov z ene ali več list, kolikor se voli delegatov v volilni enoti (za DPZ SO se voli 17 delegatov, za DPZ Skupščine Republike Slovenije pa se voli 7 delegatov).
Ko volilec izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico in odide z volišča.
VOLILNA SKRINJICA
Volilna skrinjica bo takšna, da bo volilcu omogočila, da bo brez težav spustil prepognjene ali zložene glasovnice v njo.
Ko bo skrinjica polna, mora volilni odbor postaviti novo, poprej pripravljeno in pravilno zaprto skrinjico. Skrinjica, ki je polna, ostane na prostoru, kjer se je nahajala (pred volilci) dokler ni glasovanje končano. Odprtina na volilni skrinjici, pa se na ustrezen način (z nalepko) zapre. Volilne skrinjice volilni odbor odpre po končanem glasovanju, ko se volišče zapre.
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
SEZNAM
kandidatov za volitve v Zbor združenega dela Skupščine občine Vrhnika
1. volilna enota (sedež IUV - Usnjarna Vrhnika)
1. GORNJAK Draga, 7. 2. 1950, kem. tehnik, Industrija usnja Vrhnika, Vrhnika, Kačurjeva 3, predlagatelj IO OO sindikata IUV
2. JEREB Brane, 10. 5. 1950, dipl. org. dela, Industrija usnja Vrhnika, Vrhnika, Smrečje 5, predlagatelj IO OO sindikata IUV
3. KOBAL ing. Peter, 29. 6. 1942, dipl. ing. str., Industrija usnja Vrhnika, Vrhnika, Dobovičnikova 92, predlagatelj IO 00 sindikata
4. MLADENOVIČ Mirko, 22. 9.1951, delavec, Industrija usnja Vrhnika, Vrhnika, Kopališka 3B, predlagatelj Socialistična zveza Vrhnika
5. ŠPEH Peter, 10. 6. 1947, usnj. teh., Industrija usnja Vrhnika, Logatec, Partizanska 2B, predlagatelj IO 00 sindikata IUV
2. volilna enota (sedež LIKO Vrhnika)
1. DROBNIČ Janko, 23. 10. 1946, stroj, teh., LIKO Vrhnika, Vrhnika, Pionirska 44, predlagatelj LIKO Vrhnika
2. ŽERJAV Franc, 12.11.1933, VKV str. ključ., LIKO Vrhnika, Borovnica, Pot v Jele 7 a, predlagatelj LIKO Vrhnika
3. GERDINA Ciril, 23. 3. 1947, les. teh., LIKO Vrhnika, Borovnica, Bratov Mivšek 20, predlagatelj LIKO Vrhnika
4. GABRIEL Peter Marjan, 22. 2. 1941, gozd. teh., LIKO Vrhnika, Borovnica, Rimska c. 1, predlagatelj OO ZK KS Borovnica
3. volilna enota (sedež Kovinarska)
1. ŠULEK Milan, 1. 9. 1953, stroj teh., Kovinarska Vrhnika, Borovnica, Dol 29, predlagatelj Kovinarska
2. JESENOVEC Bogdan, 6. 10. 1954, delovod., Kovinarska Vrhnika, Vrhnika, C. na polje 14, predlagatelj Kovinarska
3. PETKOVŠEK Jernej, 18. 8. 1937, delavec, Kovinarska Vrhnika, Vrhnika, Prečna pot 10B, predlagatelj DEMOS - slov. kršč. demokr.
4. volilna enota (sedež FENOLIT Borovnica)
1. KOŠIR Anton, 29. 4. 1936, kem. teh., FENOLIT Borovnica, Borovnica, Laze 40, predlagatelj FENOLIT Borovnica
2. SUHADOLNIK Zvonka, 25. 12. 1959, dipl. ing. kem., FENOLIT Borovnica, Borovnica, Zabočevo, predlagatelj FENOLIT Borovnica
3. VIHAR Zdenko, 25. 12. 1947, dipl. ing. metal., FENOLIT Borovnica, Ljubljana, Vlahovičeva 39, predlagatelj Kovač Gena, Pako 33, Borovnica
5. volilna enota (sedež ISKRA - Antene Vrhnika)
1. OBREZA Mirko, 17. 3. 1946, ing. elektr., ISKRA Antene Vrhnika, Vrhnika, Krožna pot 8 B, predlagatelj ISKRA Antene
2. PERPAR Alojz, 18.11.1943, kovinostrugar, PAP INTEL, p. o., Vrhnika, Betajnova 12, predlagatelj del. svet PAP - INTEL
3. POROPAT Janislav, 8. 4. 1950, finomehanik, PAP INTEL, p. o., Vrhnika, Prečna pot 2 b, predlagatelj del. svet PAP - INTEL
4. BONCELJ Gregor, 5. 6. 1956, dipl. ing. elektroteh., ISKRA Antene Vrhnika, Vrhnika, Gradišče 18 a, predlagatelj zbor volivcev ISKRA
6. volilna enota (sedež KZ Vrhnika) . 1. KRŽIČ Marjan, 5. 2. 1960, ing. živin., KZ Vrhnika, Borovnica, Pako 31, predlagatelj KZ Vrhnika
2. SEDEJ Franc, 14. 6. 1947, pek, ŽITO Pekarna, Logatec, Blekova vas, predlagatelj zbor volivcev ŽITO
7. volilna enota (sedež Zavod za načrtovanje Vrhnika)
1. Turk Jože,'27. 4. 1959, gradb. tehnik, Komunalno podjetje Vrhnika, Vrhnika, Pot na Košace 11, predlagatelj DEMOS
2. JAKIN Stojan, 14. 4. 1954, dipl. ing. grad., Komunalno podjetje Vrhnika, Vrhnika, Na zelenici 5 A, predlagatelj 00 ZSS Komunalno podjetje
HAŠ ČASOPIS
MAREC 1990
3
8. volilna enota (sedež Hotel Mantova Vrhnika)
1, MALBAŠIČ Mira, 21. 4. 1957, uprav, teh., Hotel Mantova, Borovnica, Gradišnikova 2, predlagatelj; Hotel Mantova
2. PEČAR Vinko, 9. 7. 1944, prodaj., Mercator-gradb. material, Vrhnika, Ob potoku 19, predlagatelj; Mercator Dolomiti
9. volilna enota (sedež PTT Vrhnika)
1. KOPINA Marjan, 7. 2. 1936, ekon. PTT prometa, PTT Vrhnika, Ljubljana, Tržaška 121, predlagatelj; PE za ptt promet Vrhnika
2. VEREŠ Antun, 9. 4. 1947, prom. trans, teh., Železniška postaja Borovnica, Borovnica, Gradišnikova 10, predlagatelj; Žel. postaja Borovnica
10. volilna enota (sedež OŠ Ivan Cankar)
1. SODJA Janez, 3. 8. 1948, predm. učit., OŠ I. CANKAR, Logatec, Tržaška o 113, predlagatelj; OŠ Ivan Cankar
2. HABIČ Aleksander, 28. 2. 1942, prof. biol-kem OŠ dr. I. Korošca, Borovnica, Gradišnikova 18, predlagatelj; OŠ dr. Ivana Korošca
11. volilna enota (sedež Notranjski zdravstveni dom)
1. ROŽMANC-DRAŠLER Helena, 26. 3 1945, zdravnik-spec. šol. med., NZD Zdravstvo Vrhnika, Vrhnika, Verd 29, predlagatelj; NZD Vrhnika
2. KOBLAR Adolf, 14. 6. 1940, zobozdravnik, NZD Zdravstvo Vrhnika, Vrhnika, Butanjeva 29, predlagatelj; NZD Vrhnika
12. volilna enota (sedež Obrtno združenje)
1. OCEPEK Andrej, 28. 11. 1942, elektromeh., obrtnik, Borovnica, Mejačeva 3, predlagatelj; Obrtno združenje
2. TOMŠIČ Vinko,17. 10. 1939, obrtnik, Vrhnika, Idrijska 23, predlagatelj; OO SLOV. kršč. demokr.
3. MARKIČ Andrej, 19. 10. 1948, elektroinšt., obrtnik, Vrhnika, Tičnica 17, predlagatelj; Obrtno združenje
4. VOLJČ Jože,19. 3. 1941, voznik, Pekarna Baškovič Anton in Marta, Vrhnika, Gabrče 32, predlagatelj; Obrtno združenje
13. volilna enota (sedež kmetje - KZ)
1. NOVAK Albin, 23. 11. 1942, kmet, združen kmet, Log, Molska c. 22, predlagatelj; Kmetijska zadruga Vrh.
2. SKVARCA Stanko, 9. 2. 1959, kmet, združen kmet, Horjul, Smrečje 25, predlagatelj; Kmetijska zadruga Vrh.
14. volilna enota (sedež OS UO)
1. KOSTIČ Radomir, 4. 8. 1947, oficir JLA, V. P. 5312 Vrhnika, Ljubljana, Bratov Ulčakar 90, predlagatelj; JLA
2. TURK Zora, 12. 10. 1953, ekonom, teh., UO Občine Vrhnika, Vrhnika, Lošca 47, predlagatelj; 00 ZK uprave in pravosod.
3. MOLE Pavla, 25. 1. 1952, uslužb., SDK eksp. Vrhnika, Vrhnika, Na Zelenici 3A, predlagatelj; SDK eksp. Vrhnika
4. ZABUKOVEC Stojan, 26. 4. 1961, oficir JLA, V. P. 5312 Vrhnika, Vrhnika, Klis 6b, predlagatelj; JLA
5. ŽILAVEC Marija, 5. 10. 1955, geometer, UO Občine Vrhnika, Vrhnika, Verd C. na polje 18, predlagatelj; DEMOS
SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGATOV V ZBOR OBČIN SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE
na volitvah 8. aprila 1990
Številka volilne enote: 74
Območje volilne enote, občina Vrhnika Voli se 1 (eden) delegat. Kandidati so:
1. Ciril HROVATIN, 1965, gimn. maturant, iz Borovnice; predlagatelj: ZSMS, socialistična zveza
2. Janez JERINA, 1942, komercialist, iz Sinje gorice; predlagatelj: KS Sinja gorica
3. Stane NOVAČAN, 1921, upokojenec, iz Borovnice; predlagatelj: DEMOS - združena opozicija
4. Mladen SUMINA, 1946, stroj, ključavničar, iz Dragomerja; predlagatelj: OK SZDL Vrhnika
5. Peter PETKOVŠEK, 1939, inž. varstva pri delu, iz Vrhnike; predlagatelj: OK ZKS Vrhnika
V seznamu kandidatov je vpisanih 5 (pet) kandidatov.
ZBIRNA LISTA
KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGATOV
V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR OBČINE VRHNIKA (na volitvah 22.4.1990)
Volilna enota štev. 1 obsega območje občine VRHNIKA. Voli se 17 (sedemnajst) delegatov.
1. LISTA ZSMS
1. JožeZORMAN, 1960, PTT tehnik, Borovnica
2. Ciril HROVATIN, 1965, gimn. maturant, Borovnica
3. Karel NIKOLAVČIČ, 1964, gimn maturant, Vrhnika
4. Miro GRUDEN, 1952, prodajalec, Drenov grič
5. Janez ČERIN, 1961, gimn. maturant, Borovnica
6. Borut GABRIJEL, 1966, študent, Borovnica
7. Janez KLOBČAR, 1969, študent, Dragomer
8. Igor MIKLAVČIČ, 1963, natakar, Bevke
9. Vinko KUCLER, 1955, avtoličar, Drenov grič
10. Branko HROVATIN, 1967, strojevodja, Borovnica
11. Alojz BOLČINA, 1933, gimn. maturant, Log
2. LISTA SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
1. Leon GOSTIŠA, 1961, dipl. inž. agronom., Blatna Brezovica
2. Pavel   BRADEŠKO, 1933, kmet, Velika Ligojna
3. Janez DRAŠLER, 1953, kmet. pospeš., Verd
4. Janez VERBIČ, 1926, dr. dipl. inž. agr., Vrhnika
5. Vinko KOŠIR, 1957, inž. kmet., Borovnica
6. Franci RUS, 1961, kmet, Log
7. Franc KOVAČ, 1928, upokojenec, Drenov grič
8. Marko GABROVŠEK, 1948, delavec, Podlipa
9. Marko ČEPON, 1958, inž. kmet., Vrhnika
10. Valentin RODE, 1929, kmet, Stara Vrhnika
11. Gabrijel KOŠIR, 1935, kmet, Borovnica
12. Stanislav DOLINAR, 1961, kmet, Bevke
13. Anton PETROVČIČ, 1956, kmet, Lesno brdo
14. Janez RODE, 1941, kmet, Stara Vrhnika
15. Ivan TURK, 1944, pravnik, Log
16. Janez MALOVRH, 1965, kmet, Smrečje
17. Marjan MARINC, 1960, Zaplana
3. LISTA SZDL
1. Franjo MODRIJAN, 1950, ekonomist, Borovnica
2. Mladen SUMINA, 1946, sam. obrtnik, Dragomer
3. Zofija KAVČIČ, 1951, svetovalec, M. Ligojna
4. Ciril KOS, 1954, avtomeh., Borovnica
5. Lado HORVAT, 1949, stroj, delovod., Vrhnika
6. Janez SMRTNIK, 1930, učitelj, Vrhnika
7. Tone JANEŽIČ, 1945, novinar, Borovnica
8. Zvone MENCEJ, 1936, rud. inž., Dragomer
9. Janez PETRIČ, 1939, mizar, Vrhnika
10. Jože KIRN, 1947, viš. upr. del., Borovnica
11. Cilka UMEK, 1943, inž. agron., Stara Vrhnika
12. Stane KOGOVŠEK, 1928, upokojenec, Vrhnika
13. Mojca ŠEGA, 1955, vzgojiteljica, Dragomer
14. Franci PETKOVŠEK, 1951, stroj, teh., Stara Vrhnika
15. Mirko BIZJAN, 1945, delavec, Vrhnika
16. Franc FORTUNA, 1922, upokojenec, Vrhnika
17. Matko DOBČNIK, 1922, upokojenec, Dragomer
4. LISTA DEMOS - združena opozicija
1. Branka ALIČ, 1947, patr. sestra, Dragomer
2. France KVATERNIK, 1933, dipl. inž. arh., Dragomer
3. Tone JESENKO, 1954, predm. učitelj Vrhnika
4. Andrej PEKLAJ, 1961, geometer, Sinja gorica
5. Jože DRENIK, 1950, avtomehanik, Vrhnika
6. Zdravko BRICELJ, 1932, upokojenec, Verd
7. Franc FURLAN, 1950, delavec, Borovnica
8. Jože RUS, 1942, graf. teh., Vrhnika
9. Marjan SEDEJ, 1957, dip. inž. org. dela, Verd
10. Rozalija BASTAR, 1942, fizioter., Dragomer
11. Tonka PERMOSER-ŽVAB, 1944, predm. učitelj, Drenov grič
12. Stane NOVAČAN, 1921, upokojenec, Borovnica
13. Miha GERBEC, 1944, tiskar, Dragomer
14. Frančiška CELARC, 1939, negovalka, Borovnica
15. Miran MESEC, 1963, gimn. matur., Stara Vrhnika
16. Anton TURŠIĆ, 1940, telefonist, Borovnica
17. Marija TOMŠIČ, 1943, ekon. teh., Vrhnika
5. LISTA ZKS - DEMOKRATIČNE PRENOVE
1. Tone TURK, 1951, predm. učitelj, Vrhnika
2. Franc PASETTA, 1919, upokojenec, Vrhnika
3. Darinka FABIANI, 1955, učiteljica, Stara Vrhnika
4. Elica BRELIH, 1942, učiteljica, Vrhnika
5. Tine JURJEVČIČ, 1941, stroj, teh., Vrhnika
6. Janez ŽNIDARŠIČ, 1944, prof. sociol., Vrhnika
7. Mirjam SUHADOLNIK, 1958, ekon. teh., Vrhnika
8. Marta RIJAVEC, 1947, farmac. teh., Vrhnika
9. Tone JEREB, 1946, inž. varstva pri delu, Lesno brdo
10. Maja BOGDANOVIČ, 1961, medc. sestra, Vrhnika
11. Andrej DRAŠLER, 1966, kovinski teh., Borovnica
12. Mitja DRAŠLER, 1955, dipl. inž. stroj., Verd
13. Bojan KABLAR, 1957, gradb. teh., Verd
14. Slavko PUZIGAČA, 1940, sam. obrtnik, Vrhnika
15. Ernest POMPE, 1930, ekonom., Verd
16. Peter PETKOVŠEK, 1939, inž. var. pri delu, Vrhnika
17. Franc DODIG, 1951, usnj. teh., Verd
LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV
1. BOLE Herman, 1937, inž. org. dela, Vrhnika; predlagatelj: OS zveze sindikatov
2. SKRT Andrej, 1935, dipl. oec, Dragomer; predlagatelj: OS zveze sindikatov
3. KRMAVNER Marjan, 1934, lesni inž., Borovnica; predlagatelj: 00 ZK KS Borovnica
4. PEČAR Janez, 1931, upokoj., Vrhnika; predlagatelj: OS zveze sindikatov
5. LENARŠIČ Matija, 1926, upokoj., Log; predlagatelj: Simon Krejan, Verd
Na zbirni listi je 84 kandidatov.
SEZNAM
kandidatov za volitve v Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Vrhnika
Vrhnika - Center - volilna enota 1
1. OGRIN Anton, 1.1. 1928, upokojenec, Pot v Močilnik 5a, Vrhnika, predlagatelj; DEMOS-združ. opozicija
2. GROM Tomaž, 13. 9. 1928, upokojenec, Kopališka 8, Vrhnika, predlagatelj; 00 ZKS Vrhnika-Lošca
3. VUGA Čedomir, 14. 7. 1934, komercialist, GALEB Ljubljana, Ul. 6. maja 10, Vrhnika, predlagatelj; KS Vrhnika-Center
4. GREGORKA Vekoslav, 27. 4. 1928, upokojenec, Na Klisu 4B Vrhnika, predlagatelj; KS Vrhnika-Center
Vrhnika - Vas - volilna enota št. 2
1. BEUERMANN Richard, 20. 4. 1954, kem tehnik, Srednja kmetijska šola Ljubljana, Partiz. ki. 9 Vrhnika, predlagatelj; KS Vrhnika-Vas
2. STRŽINAR Janez Anže, 13. 10. 1949, strojni tehnik, obrtnik, Voljčeva 13 Vrhnika, predlagatelj; DEMOS-SDZ
Vrhnika-Breg - volilna enota 3
1. GRAMPOVČAN Andrej Jurij, 1. 10. 1927, ekon. tehnik, GG Vrhnika, Stara cesta 12 Vrhnika, predlagatelj; DEMOS-SDZ
2. SUHADOLNIK Janez, 10. 6. 1956, elektromehanik, In-dustr. biro Ljubljana, Opekarska 8 Vrhnika, predlagatelj; KK SZDL, Svet KS Vrhn.-Breg
krajevna skupnost Borovnica - volilna enota 4
1. VOLEK Franc, 26. 3. 1942, strugar, ISKRA Antene Vrhnika, Borovnica Dol 20, predlagatelj; DEMOS-slov. kršč. demokr.
2. PRISTAVEC Anton, 5. 4. 1959, lesni tehnik, GG Vrhnika, Miklavčičeva C4 Borovnica, predlagatelj; vaška skupnost Borovnica
3. STRAŽIŠAR Nikolaj Bogdan, 5. 3. 1940, delovodja, Geološki zavod Ljubljana, C. na grič 41 Borovnica, predlagatelj; vaška skupnost Borovnica
4. HORVAT Ivan, 4. 4. 1959, kemijski tehnik, KEMIJA IMPEX Ljubljana, Laze 19a Borovnica, predlagatelj; vaška skupnost Laze
5. REPAR Franc, 14. 1. 1934, kovinostrugar, LITOSTROJ Ljubljana, Dol 69 Borovnica, predlagatelj; Socialistična zveza
6. ŠVIGELJ Ivan, 23. 12. 1957, kmet, kmet, Zavrh 7 Borovnica, predlagatelj; DEMOS-Slov. kršč. demokr.
7. TURŠIČ Slavko, 24. 5. 1960, dipl. inž. stroj., ISKRA DELTA, Dražica 12 Borovnica, predlagatelj; Soc. zveza
krajevna skupnost Verd - 5 volilna enota
1. VIDMAR Janko, 12. 10. 1957, gradbeni delovodja, GP Grosuplje Sektor V, Vrhnika, Verd 91, Vrhnika, predlagatelj; KS Verd
2. PAJNIČ Andrej, 21. 4. 1945, elektr. inž., ISKRA HORJUL, Cesta na barju 4 Verd, Vrhnika, predlagatelj; KS Verd
krajevna skupnost Stara Vrhnika - volilna enota 6
1. PLAHUTNIK Leon, 5. 8. 1949, stroj, ključ., samostojni obrtnik, St. Vrhnika 144 Vrhnika, predlagatelj; KS Stara Vrhnika
2. GROM Ana Marta, 2. 7. 1944, strojni tehnik, ISKRA ANTENE Vrhnika, St. Vrhnika 133 Vrhnika, predlagatelj; KS Stara Vrhnika
3. MESEC Tomaž, 13.12.1946, dipl. inž. agr., KZ Vrhnika, St. Vrhnika 18, Vrhnika, predlagatelj; DEMOS-Slov. kmečka zveza
4. MOŽINA Leon Marjan, 13. 7.1941, gimn. maturant, ISKRA ELEKTROZVEZE Ljubljana, St. Vrhnika 124 Vrhnika, predlagatelj; KS Stara Vrhnika
krajevna skupnost Podlipa - volilna enota št. 7
1. GABROVŠEK Marko, 31. 1. 1948, delavec, IUV Vrhnika, Podlipa 10, Vrhnika, predlagatelj; zbor volilcev Podlipa
2. MALAVAŠIČ Janez, 4. 5. 1957, ključavničar, IUV Vrhnika, Smrečje 37 Vrhnika, predlagatelj; zbor volilcev Podlipa
3. MALOVRH Janez, 20. 10. 1965, kmet, kmet, Smrečje 27 Vrhnika, predlagatelj; zbor volilcev Podlipa
4. TRĆEK Franc, 15. 1. 1939, kmet, kmet, Smrečje 41 Vrhnika, DEMOS-slov. kmečka zveza
krajevna skupnost Zaplana - volilna enota 8
1. BIZJAN Pavel, 6. 2.1940, gasilec, LIKO Vrhnika, Zaplana 32 Vrhnika, predlagatelj; DEMOS-slov. kršč. demokrati
2. LUKAN Franc, 1.12.1942, vratar, LIKO Verd, Zaplana 51 Vrhnika, predlagatelj; KS Zaplana
3. OREL Jelko, 1. 10.1948, trg. poslov., samostojni obrtnik, Zaplana 9C Vrhnika, predlagatelj; KS Zaplana
krajevna skupnost Ligojna - volilna enota št. 9
1. JAPELJ Marina, 20. 9. 1947, komercialist, Veletekstil Ljubljana, M. Ligojna 31 Vrhnika, predlagatelj; KS Ligojna
2. KAVČIČ Anton, 23. 4. 1940, kmet, kmet, M. Ligojna 5 Vrhnika, predlagatelj; DEMOS-slov. kmečka zveza
3. OGRIN Dušan, 20. 11. 1960, stroj, tehnik, Kovinarska Vrhnika, Vel. Ligojna 21 Vrhnika, predlagatelj; KS Ligojna
krajevna skupnost Sinja gorica - volilna enota št. 10
1. ZADRAVEC Bojan, 1. 2. 1964, elektrotehnik, IUV Vrhnika, Sinja gorica 98 Vrhnika, predlagatelj; DEMOS-zeleni
2. PLESTENJAK Franci, 11.9. 1953, usnjarski tehnik, SO Mesto Ljubljana, Sinja gorica 35 Vrhnika, predlagatelj; zbor volilcev Sinja Gorica
krajevna skupnost Drenov grič - volilna enota št. 11
1. CUKJATI France, 15. 2. 1943, zdravnik, Zdravstveni dom Šiška, Lesno brdo 72 Vrhnika, predlagatelj; DEMOS-slov. krš. demokrati
2. JERAJ Stanko, 25. 4. 1961, komercialist, LIKO Vrhnika, Lesno brdo 32 Vrhnika, predlagatelj; KS Drenov grič
krajevna skupnost Log - volilna enota številka 12
1. ŽAKELJ Jože, 2. 4. 1941, mag. fizike, ISKRA C.E.O., C. Dolom. odr. 10 Log, Brezovica, predlagatelj; DEMOS-združ. opozicija
2. VELKAVRH Vili, 22. 10. 1952, elektrotehnik, Elektrotehna Jugotehnika, Lj., Rimska c. 6 Log, Brezovica, predlagatelj; KS Log
3. BRUMAT Miro, 20. 6. 1944, inž. kemije, CHOPERSCIHM, C. Dolom. odr. 33 Log, Brezovica, predlagatelj; KS Log
krajevna skupnost Dragomer - volilna enota št. 13
1. JAZBINŠEK Danica, 9. 8. 1946, profesor, OŠ LOG DRAGOMER, Rožna pot 2 Dragomer, predlagatelj; DEMOS-zeleni
2. KRALJ Janez, 21. 11. 1943, dipl. oec, TERMIKA Ljubljana, V loki 38 Dragomer, predlagatelj; zbor volilcev Dragomer
krajevna skupnost Blatna Brezovica - volilna enota št. 14
1. UMEK Janez, 14. 10. 1956, gasilec, Gasilska brigada Ljubljana, BI. Brezovica 62 Vrhnika, predlagatelj; DEMOS-slov. kmečka zveza
2. ZORC Vinko, 17. 7. 1935, delavec, ISKRA ANTENE Vrhnika, BI. Brezovica 49 Vrhnika, predlagatelj; KS Blatna Brezovica
krajevna skupnost Bevke - volilna enota št. 15
1. REPNIK Viktor, 2. 1. 1950, gradb. tehnik, IB Elektroprojekt Ljubljana, Bevke 128 Vrhnika, predlagatelj; KS Bevke
2. VEHAR Marjan, 30. 10. 1954, avtoklepar, AC Ljubljana, Bevke 10a Vrhnika, predlagatelj; KS Bevke
4
MAREC 1990
NAŠ ČASOPIS
POGOVOR Z JANEZOM KOCIJANČIČEM
Pokazalo se bo, kako bodo hoteli volilci
Vabilo za Okroglo mizo na temo
»Naše gospodarstvo sedaj in v prihodnje«
ZKS - Stranka demokratične prenove Vrhnika organizira dne 28. 3. 1990 okroglo mizo na temo današnji gospodarski trenutek in pogledi vnaprej.
Gosta okrogla miza bosta tov. Janez KOCJANČIČ in Tomaž KALIN, prva kandidata ZKS - SDP za republiški DPZ iz našega volilnega območja.
Ker vrhniško gospodarstvo ni nobena izjema in se ravno tako srečuje s težko situacijo v praksi, pričakujemo v medsebojni komunikaciji tudi vaša gledanja in vaše zamisli pri reševanju omenjenega sistema.
Zatorej ste predvsem vodilni delavci, predsednik DS v vaših podjetjih (strukturo udeležbe ocenite sami) na OKROGLO MIZO
VLJUDNO VABLJENI!
Torej se dobimo v SREDO, 28. 3. 1990 ob 12. uri v prostorih sejne sobe UIV (konfekcija) na Tržaški cesti
SEKRETAR: Simon Krejan
Življenjska reka realnosti
Volitve se hitro bližajo. Stranke hitijo predstavljati svoje kandidate. Vrhniški komunisti vam pobliže predstavljajo kandidata za družbenopolitični zbor republiške skupščine JANEZA KOCIJANČIČA, rojenega leta 1941, magistra prava, generalnega direktorja Adria Airvvavs in nosilca liste ZKS - Stranke demokratične prenove za tretjo volilno enoto v kateri je tudi občina Vrhnika.
• Zveza komunistov Slovenije je bila do sedaj na oblasti. Njeni člani so bili nosilci najodgovornejših funkcij v državi. Kako gledate na sestopanje komunistov z oblasti in hkraten boj za oblast, oziroma delitev oblasti z drugimi strankami. Kaj pomeni ta nenasilna zamenjava oblasti?
JANEZ KOCIJANČIČ: Zveza komunistov Slovenije je bila uradno na oblasti, saj je imela jasno opredeljen ustavni
položaj, ki se mu je začela postopno odrekati. V ZKS je ob dogajanjih v sosednjih socialističnih državah dozorelo spoznanje, da je njen monopolni položaj osnovni razlog za družbeno in gospodarsko krizo. Sistem konkurence v ekonomiji in politiki omogoča družbeni napredek. ZKS se je kot ena redkih političnih strank zavestno odločila, da bo arhitekt sistema političnega pluralizma. Sestop z oblasti in prizadevanje, da bi zaživel pluralni politični prostor je osnovna značilnost sedanjega trenutka. ZKS je treba priznati, da se je te stvari lotila zavestno in z željo, da bi ta proces potekal na miren, demokratičen in civilizacijski način, brez možnih zapletov. Slovenska družba je barvita, zato so možni ekstremi ne samo na levi, ampak tudi na desni strani politične sfere.
• Kako gledate na to eksplozijo ustanavljanja strank v Sloveniji?
JANEZ KOCIJANČIČ: Sedaj smo v nekem obdobju pred-strankarske organiziranosti družbe. Stranke se ustanavljajo, ne da bi se vedelo, kakšno podporo imajo v volilnem telesu. Politične stranke za zdaj programe ponujajo, ni pa še »kupcev«, oziroma odziva na to. Ni začetne selekcije, ki bi pokazala, koliko so te iniciative dejansko zasidrane med ljudmi. Ko bo prišlo do prvih in naslednjih volitev, bo verjetno prišlo do selekcije in se bo pokazalo, katere stranke so dejansko stranke in katere so.le iniciative in programi brez širše podpore volilcev Za mene je logično, da v obdobju prehoda iz monistične organizirane družbe v pluralno družbo pride do velike množice strank. Praksa bo pokazala, kakšna bo izbira volilcev.
• Ne glede na to, kdo bo zmagal in kdo bo po volitvah v opoziciji v skupščini, predsedstvu, vladi, bo imela opozicija pomembno vlogo. Katera pa bo njena poglavitna vloga?
JANEZ KOCIJANČIČ: Opozicija je inštrument sistema. Pojavlja se na dva načina. Najprej so vse stranke, kakor tudi tista, ki je imela oblast, medsebojni konkurenti v demokratični borbi za oblast. To je odprta politična tekma za vpliv v parlamentu in institucijah oblasti. Kasneje pa se oblikuje večina in manjšina, ki dobi klasično funkcijo opozicije, ki je po mojem mnenju izražena v inštrumentih kontrole oblasti. Oblast večine ni sama in mora računati na nenehen pritisk opozicije in nenehno preverjanje vseh ukrepov. To je inštrument demokratičnega pritiska, da tudi večinska oblast ne more delovati povsem po svoje. Če bi se politika večine pokazala kot neučinkovita, je opozicijska politika nenehno ogrožanje večinske politike. To pa omogoča, da prihaja do novih političnih grupiranj in seveda omogoča, da volilci, na podlagi kritike, ki jo izraža opozicija, v naslednjem volilnem obdobju drugače porazdelijo svoje glasove. So različne opozicije, ki so lahko bolj ali manj konstruktivne.
• In kako je po vašem mnenju prišlo do nastanka slovenske opozicije?
JANEZ KOCIJANČIČ: Opozicija se je začenjala rojevati ob vseh konkretnih problemih s katerimi se je družba soočala. Z nadaljnim razvojem je opozicija začela dobivati na teži, ker se je začela lotevati globalnih družbenih vprašanj. Prihajala je s svojimi pogledi na osrednja vprašanja družbenopolitičnega sistema, predvsem odnosa do socializma, samoupravljanja in Jugoslavije. Začela se je lotevati položaja Slovenije ter politične in ekonomske suverenosti. Stališča opozicije, oziroma pomembnih delov opozicije, in ZKS - Stranke demokratične prenove niso identična. Obstajajo pomembne razlike v teh osnovnih dimenzijah.
• Na strani opozicije je prisotna želja po revanšizmu, sedanja oblast pa ponuja roko sprave.
JANEZ KOCIJANČIČ: Re-vanšizem ali kakršnokoli vprašanje sile v novo nastajajoča demokratična razmerja bi vzbudil enake reakcije na nasprotni strani. To je zanesljiva pot, da koncept političnega pluralizma ne bi uspel na način, kot smo si ga zamislili v ZKS - Stranki demokratične prenove. Pripeljalo bi do hudega idejnega in političnega spopada dveh blokov, levega in desnega. V takih razmerah bi težko normalno delovala parlamentarna demokracija. Zgodovinske zablode in napake ne smemo pustiti pozabi. Znanost naj pove svoje. Na podlagi teh spoznanj, naj bi se slovenski narod kolektivno dokopal do spoznanja, da je treba storiti vse, da se kaj takega ne bi ponovilo.
• Z ustavnimi amandmaji ter zakonom o političnem združevanju se spreminja vloga skupščine. Postala naj bi mesto dejanskega odločanja.
JANEZ KOCIJANČIČ: Delegatski sistem je imel v sebi bistvene pomanjkljivosti. Osnovna je bila v idealizirani podobi družbe, v kateri naj bi delegati   predstavljali stališča
svojih volilnih sredin, kar pa se pogosto ni zgodilo. Prišli pa smo do spoznanja, da je parlamentarna demokracija boljša, učinkovitejša in da daje v razvitih družbah boljše rezultate, kot jih je dajal delegatski sistem pri nas. Parlament bo imel podobne kompetence kot doslej, vendar bo težišče političnega dogajanja drugačno, saj bo prihajalo do odločanja na podlagi strankarsko sestavljenega parlamenta. To bo pomenilo znatno večjo stopnjo polemičnosti v pripravi sklepov, stališč, pravnih predpisov, in po mojem mnenju, večjo kakovost teh skupščinskih aktov.
• Kaj pa pomen skupščine pri zavarovanju slovenskih interesov?
JANEZ KOCIJANČIČ: Zao-strehost družbenih in gospodarskih razmer narekuje tudi drugačno obnašanje parlamenta. V skupščini so že sedaj prisotna stališča, ki prihajajo iz različnih strank.
• Koliko bo koncentracija na republiki dobra za občino in občane?
JANEZ KOCIJANČIČ: Koncentracija sredstev in kompe-tenc na republiki je treba gledati z vseh zornih kotov. Mislim pa, da je pametno stvari koncentrirati tam, kjer je to smotrno. To omogoča urejanje na enak način v različnih delih Slovenije. Logično pa je, da vsi, ki izdvajajo ta sredstva hočejo dobiti ustrezno protivrednost. Zato se mi zdijo zahteve po preverjanju kaj občina plača in kaj za to dobi povsem na mestu. To je tudi oblika demokratične kontrole. Vendar pa se pogosto pozablja na pomen nacionalnih programov, ki so namenjeni vsem občanom Slovenije.
• Kaj pa razmerja med občinskimi in republiškimi skladi?
JANEZ KOCIJANČIČ: Ukinitev sisov je bila nujna, ker se je pokazalo, da načelo svobodne menjave dela slabo deluje. Si-sovski denar so delili izvajalci programov ali pa sisovska birokracija. S prenosom na državne sklade pa se je omogočil večji družbeni nadzor nad temi sredstvi. Treba je zmanjšati strošek posredovanja med skladi in družbeno dejavnostjo samo.
• Po raziskavah javnega mnenja je veliko število volilcev neopredeljenih. Tem pa je tudi posvečena vsa volilna propaganda.
JANEZ KOCIJANČIČ: Vsa propaganda je usmerjena na neopredeljene volilce. Za te prve volitve pa bo značilno to, da se bomo vsi skupaj učili politične demokracije. Mora biti jasno, kaj so volilne obljube strank. Volilne obljube, ki zvenijo enako, včasih kar zavajajo. Stranke na slovenski politični senci pa nikakor ne ponujajo eno in isto. Tu gre za velike razlike v razponu od levice do desnice. V politični propagandi pa na žalost vsi skušajo ta stališča nekako prepleskati in jih poriniti čim bliže centru.
• Kako pa je možno volilne obljube izpolniti?
JANEZ KOCIJANČIČ: Vsakomur, ki bo na volitvah dobil večino, bo težko. Problemi niso samo na načelni ravni. To so težki objektivni in dejanski problemi. Zavoženost odnosov v Jugoslaviji in gospodarska kriza, ki pretresa sleherni segment družbe, so težke osnove, da bi popeljali slovensko družbo v sistem, ki bo evropski, ki bo odprt v svet, v sistem duhovnega in kulturnega razvoja in blagostanja. To delo ne bo enostavno za nikogar.
ZDENKO MATOZ
S prihajajočo cvetočo pomladjo prihajajo tudi manj cvetoče volitve, vendar pa ta vonj po volitvah očitno ne ugaja vsem enako, kar je povsem človeško in naravno. Naša človeška upanja so neizmerna, na tisoče imamo želja in zato marsikateri vidijo v volitvah iznenadno blagostanje in srečo, če bo zmagala njihova stranka. Ker so upanja neskončna, jih prepuščamo vsakemu svoja, realnost pa je precej drugačna. Že samo trasiranje volilne možnosti za hitro in uspešno vožnjo takorekoč skozi noč do cilja. Občani, tako ni mogoče. Z evoričnim prehitevanjem in ofenzivno vožnjo so možni veliki padci in odstopi. Da te volitve še ne bodo to, kar mislimo, je razumljivo. Nismo dovolj zreli in enotni. To se je potrdilo z izbiro - evidentiranjem naših bodočih kandidatov - tekmovalcev. Za udeležbo na progi volilnega slaloma se je pokazalo, da imajo ti kandidati kot mi premalo kondicijskega treninga, predvsem na področju ekonomskega iztržka morebitne zmage. Velika napaka je tudi priglasitev že prestarih kandidatov tekmovalcev, kot da smo že eliminirali mladi bodoči kader zaradi premajhne prakse in strokovnosti, oziroma jim ne dajemo zaupanja. S tem smo negirali dejstvo, da je bodočnost na mladih, ovrgli pa smo tudi zaupanje v delavce, če-
OK ZSMS - Liberalna stranka je na svoji konferenci predstavila svojo listo kandidatov za DPZ in sprejela svoj program za volitve. Ob tej priložnosti sem se pogovarjal s predsednikom OK ZSMS-LS Vrhnika Cirilom Hrovatinom
• Katere so bistvene smernice v vašem programu?
Program ni primarna zadeva za ZSMS, saj so si programi vseh strank preveč podobni. Način našega dela je projektno reševanje trenutnih vpršanj skozi legalne institucije obiasti (SO). V tem trenutku ima ZSMS namen očistiti ostanke bivšega socialističnega sistema kot so na primer komiteji za SLO in DS in depolitizacija armade. Veliko pozornost bomo posvetili cestnemu vprašanju zlasti še povezavi Vrhnike z Ljubljano. Tudi vprašanje odpadkov v občini je potrebno urediti saj ima odpad v Sinji gorici samo lokacijsko dovoljenje ostalih stvari pa ni urejenih. Globoki cilj za katerega se bomo borili pa je gospodarska suverenost Slovenije.
ravno je res, da smo omogočili večji vpliv in možnosti kmečkemu prebivalstvu. Ob teh postopkih, ki so že izpeljani in ostalih ki se še bodo realizirali ne more nihče več naprtiti krivde in odgovornost ZKS-SDP.
Morda gre k temu že večkrat izrečena misel, da smo le živeli v takšni družbi in času, ki so nam dovolili ležernost, lagodnost in neodgovornost, kajti postali smo leni v pameti in v delu. Hja, tukaj smo. To je resnica. To je bila naša nede-mokracija kot čivkajo vsi tisti, ki čakajo samo na dar države. Od Karantanije pa do današa-nje Slovenije in Jugoslavije, skozi vsa ta obdobja, se je najbolj počasi razvijala naša slovenska miselnost, pa ne vem, če je smisel da se sedaj zgo-varjam na Prešerna in na Cankarja. Iz tega je povsem jasno, da smo res še nezreli otroci demokracije. Upam, da se Demos tega zaveda. Zaenkrat še niso zaužili vsega znanja sveta in ga prav gotovo ne bodo. Ob tem pa je najlažje sprožiti revolt in podtikati požare. Kot piromani so res pravi mojstri, dvomim pa, če obvladajo razumno tehniko gašenja. Med obljubami in možnostmi pa teče življenjska reka realnosti. In to velja za vse, ne samo za Demos. To pa je tudi tista boleča točka, kako so potekali zbori volilcev, kajti nihče nima pravice več vplivanja na opre-
9 Na kakšen način mislite doseči te cilje?
Najpomembnejša stvar za ZSMS je način dela v ZSMS - pristop k problematiki. Naše temeljno vodilo je državljan kot tvorec države, ne pa država kot taka. Tak način dela nam je v preteklih letih omogočal, da smo na politično prizorišče uvedli določene izraze s katerim sedaj na veliko »baran-tajo« v vseh strankah.
• Kako ste sestavili kandidatno listo?
Nosilec liste je Jože Zor-man, dolgoletni aktivist naše organizacije in v tem mandatu delegat v občinskem DPZ. Naša lista je še posebej močna, kar se tiče ekološke problematike, saj imamo na listi Janeza Klopčarja, mladega raziskovalca, ki se je že ukvarjal z onesnaženjem tal v naši občini ter Boruta Gabriela, absolventa kemijske tehnologije, ki je delal v Fenolitu na zaščiti okolja in to tudi študira. Drugače pa so kandidati z vseh koncev v občini. Lahko zatrdim da imajo vsi dovolj širok način razmišljanja, torej ne bodo gledali na interese stranke ali do-
de//Yve in na način opredeljevanja, zahteva neformalnih pravil politične igre pa je bilo tudi podpisovanje. Demokracije res ni nikdar premalo. Sicer pa ne želim, da bi v tem kontekstu napadal stranko zelenih in deloma kmečko stranko, ker so upravičeno in z argumenti opozorili na preteče nevarnosti in težave za zdravje in prehrano. Bolj izpostavljam pri tem vprašanje kot zamisel same organiziranosti Demosa, ki mu je spodletel poizkus prisvajanja alternative mladih, kot tudi organizacijo ZSMS - liberalne stranke, kot svoje glavno orodje. Pri vsem tem res ni zanemarljivo, kaj posamezni vodstveni ljudje ali člani Demosa mislijo o stranki ZKS - SDP. Poznamo njihove obljube, da ne bodo krepili in podžigali revanšizma, teoretično, praksa vsakodnevno pozivi na množično streljanje in ubijanje komunistov niso izvzeti. Tukaj se pa demokracija konča. In kaj naj rečem kot mlad in neobremenjen komunist v svojo obrambo? Kakorkoli že, vsaka beseda v svojo obrambo in za obrambo svoje stanovske organizacije bi v Demosu okvalificirali za krepitev oborožene revolucije v demokratični slovenski družbi. Vse take pozivam na dialog, seveda pod pogojem, da so demokrati, razumni ljudje, kajti jaz in moji sotovariši nismo morilci, še najmanj pa slovenskega naroda. No, na Vrhniki smo že imeli tovariša Milana Kučana, ki je odgovarjal preudarno na zastavljena vprašanja, če dodam, iz temeljev in obširno. Brez dlake na jeziku, Krambergerje v primerjavi z njim prišel delat razdor in sprtje. Uporabljal je elemente sedanje krize, jih razmnoževal z revoltom in evforičnimi zahtevami somišljenikov ter z metaforo ciničnega edinega slovenskega dobrotnika, kar pa že dolgo ni. Najavljen je prihod gospoda Pučnika, slovensko govorečega v tujini živečega pava. Ali bo to res praznik Demosa na Vrhniki, kot si ga zamišljajo? Dvomim. Pred ljudmi, ki skrivajo svojo podobo in namen, velja biti previden. Srd in bes ki tvorita cinizem, lahko pomenijo obsodbo in taki ljudje zagovarjajo in uporabljajo demokracijo do določene mere in njenega pomena. Kaj pa če bo na Vrhniki: »Ph je reklo, nič priteklo, ZAOKZKS_SDP
M. P.
mačega okolja ampak cele občine. Zavedajo se, da ne obstajajo za vse najboljše rešitve, obstajajo pa rešitve, ki so kompromis različnih interesov, ki se ob nekem problemu lahko pojavljajo v občini. Naša lista nima vseh možnih kandidatov, kolikor bi jih lahko imeli ampak igramo na kvaliteto kandidatov.
• Kako je s članstvom v OK ZSMS-LS?
V tem trenutku imamo v občini 40 članov in veliko simpati-zerjev, ki pa jih ne silimo, da se včlanijo v našo stranko. Smo stranka mislečega sveta in zaupamo v politično zrelost državljanov. Večji priliv pričakujemo po volitvah.
• Kaj bi lahko rekel za konec?
ZSMS se trudi, da politični poklic postane normalen poklic. Zaradi tega ZSMS ne prodaja sebe na stojnicah in sejmih, saj se malo več cenimo. Nočemo iz volitev delati cirkusa, ampak dostojanstven akt državljanske suverenosti nad lastno državo.
Zapisal: Andrej Drašler
ZSMS - LIBERALNA STRANKA
Prepričajte se, preden vas prepričajo
MAŠ ČASOPIS
MAREC 1990
S
* * * **** * * * X- 4 4***** * **** * ** *** * ********:
ZA NAS STA SMISELNA IN TRUDA VREDNA LE TAKŠNO GOSPODARJENJE IN POLITIKA, KI JIMA JE IZHODIŠČE ŽIVLJENJE ČLOVEKA, KI HOČE ŽIVETI IN USTVARJATI V MIRU, SVOBODI, SOGLASJU Z NARAVO, ZDRAVO, **************************************
Prva konferenca ZKS je potrdila sklepe CK ZKS, ki Izhajajo iz odločitve, da se ime organizacije začasno razširi: ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE.
Naša organizacija je s sprejemom programa Evropa zdaj stopila na pot razvoja prenovljena kot neodvisna stranka svobodnih ljudi, zavzetih za razvoj, ki ga razumemo kot napredek. Smo tudi socialistično gibanje, ki človekovo svobodo, demokracijo in solidarnost razume kot merilo socializma.
Medtem, ko smo mi oblikovali svojo novo politično identiteto s socializmom po meri človeka in z evropsko kvaliteto življenja, se je zrušil komunistični svet, ki smo mu prvič rekli zbogom že leta 1948. Preoblikovala se je tudi tista evropska strankarska levica, ki jo je rodila trda delitev na komunistično in socialdemokratsko krilo. Tudi pri nas že veliko ljudi hoče, da spremenimo svoje ime. Pritisk po spremembi imena razumemo kot sprejeto ugotovitev, da smo prenovo opravili postopno, a že dovolj korenito, da je čas za novo imensko in simbolno identifikacijo.
ZKS - SDP NA SVOBODNIH VOLITVAH: Naš prvi kandidat, kandidat za predsednika Predsedstva SR Slovenije, je Milan Kučan.
»Zveze komunistov Jugoslavije, kakor smo jo poznali do sedaj, enostavno ni več. Izginile so Potemkinove kulise lažne enotnosti. ZKS - Stranka demokratične prenove se bo še naprej borila za oblast, vendar samo na demokratičnih pluralističnih volitvah« so bile misli Milana Kučana na enem izmed razgovorov z novinarji.
V očeh volilcev pa je program stranke vreden toliko, kolikor so vredni ljudje, ki ga želijo uresničevati. Prepričani smo, da nam je uspelo zbrati jedro kandidatov okrog prvega človeka Slovenije,
ki z rezultati svojega dosedanjega dela pomeni najboljše zagotovilo, da se bo Slovenija še naprej razvijala v miru, in da bo svojo suverenost uporabljala v prid ljudi, za materialno in duhovno blagostanje, ki nas bo jutri enakopravno uvrščalo med razvite evropske narode.
Med najpomembnejšimi koraki naših predvolilnih aktivnosti so zbori volilcev. Vabimo vas, da se jih v čim večjem številu udeležite in na njih podprete naše že predlagane kandidate, pa tudi vse druge, za katere osebno menite, da bodo upravičili vaše zaupanje.
ZKS-SDP je ustanovila tudi fond za prostovoljne prispevke, namenjene predvolilnim aktivnostim: žiro račun fonda je: 50100-678-145036
S sklepi prve konference ZKS je ZKS-SDP postala samostojna politična stranka. Njeno članstvo avtomatično tvorijo vsi člani ZKS. Člani ZKS-SDP niso več hkrati tudi člani ZKJ.
Članstvo v naši stranki je prostovoljno, zato nimamo pravice nikomur preprečevati, da izstopi iz nje, če v njej zaradi nestrinjanja s programom in statutum ne želi delovati. Ugotavljamo, da se je s programskimi in statutarnimi spremembami naše organizacije povečalo zanimanje ljudi za vstop v ZKS - Stranko demokratične prenove. Pristopne izjave, s katerimi se ljudje želijo včlaniti, bodo na razpolago na vseh shodih in akcijah naše organizacije na vašem območju ali ob vseh drugih podobnih priložnostih kot so zbori volilcev, okrogle mize, javne tribune...
Načeloma je že dogovorjeno, da bomo višino članarine že v mesecu maju zmanjšali oziroma uskladili z višino članarine v drugih strankah.
***************************************
V ENAKOPRAVNOSTI, SOCIALNO VARNO,
V LJUBEZNI, IGRI, SREČI IN LEPOTI. TO JE ČLOVEK EVROPSKE CIVILIZACIJE ENAINDVAJSETEGA STOLETJA
***************************************
DRAGI POTROŠNIKI
Obveščamo KS Stara Vrhnika, bližnjo in daljno okolico Vrhnike, da je na Stari Vrhniki odprta nova trgovina.
tTeta Hicto
EVROPA ZDAJ!
To je trgovina POLNA SIRA »(tudi iz uvoza)«, kruha, mesa in vina, pa od praška do piščancev in do dobrih starih žgancev.
Ponudba je tako velika, da kupca vsakega i.imika. Prijaznost in postrežba hitra, ta TETA META je resnično imenitna. Vabljeni vsak dan, pa še v nedeljo.
Pa nikar ne pozabite, pri TETI METI na Stari Vrhniki 51 od 28. 2. 1990 dalje vse dobite.
ZKS - Stranka demokratične prenove je po večletnih prizadevanjih za svojo in družbeno demokratično preobrazbo prehodila pomembno pot. Odločno je prekinila s preteklostjo ter za novo demokratično družbo zastavila za dobro slovenskega naroda in vseh ljudi, ki živijo v njej, vse svoje moči in ugled.
Za to svojo privrženost je dobila nedeljeno priznanje. Od tu dalje je zveza komunistov enakopravna z drugimi političnimi organizacijami in strankami ter želi tekmovati s svojimi programi in zavzemanjem, da se izpolnijo.
Hočemo demokratične družbene spremembe, mir, svobodo posameznika in naroda, varnost, spoštovanje pravic človeka in političnih svoboščin.
Naš program za občino Vrhnika temelji na programu EVROPA ZDAJ, na volilnem programu ZKS - Stranka demokratične prenove in je njun sestavni del. Za nas je na prvem mestu človek, ki želi živeti v občini po njegovi meri, v kateri bo uveljavljal svoje znanje in sposobnosti za boljše življenje ter svobodno izražal svoja mnenja in prepričanja.
Nimamo posebnih interesov. Spoštujemo drugače misleče, sodelovali bomo z vsemi dobronamernimi pri reševanju življenjskih vprašanj, tudi tistih, ki jih imajo ti v svojih programih, programih bivanja in življenja v občini.
II.
Od kongresa dalje tudi formalno samostojna stranka vam ponuja MIREN in odločen prehod v razvito demokratično Slovenijo, brez velikih pretresov tako v Sloveniji kakor v Jugoslaviji.
MENIMO, DA SO NAŠE MISLI TUDI VAŠ INTERES
1. BODIMO KOS IZZIVOM TRGA IN NUJAM V OBČINI
zatorej:
- vso poslovno politiko usmerimo na usposobitev za konkurenco na svetovnem trgu. V tem okviru odpirajmo najširše možnosti za sistematičen razvoj inovacijske dejav-
nosti, izobrazbe, znanja in uvajanja informacijske tehnike na vseh področjih;
- z ekonomskimi, finančnimi in administrativnimi ukrepi občine spodbujajmo čim hitrejše nastajanje in razvoj malih in srednjih enot ne glede na dejavnost in lastništvo ter za-gotavljajmo prostor za njih - prednost naj imajo tisti, ki ne bodo onesnaževali okolja;
- čimbolj podpirajmo ekonomsko zanimivo kmetijstvo in gozdarstvo, zlasti na hribovitem območju občine. Vsi posegi v urejanje kmetijskih površin ne smejo prizadevati naravne in kulturne značilnosti krajine in življenja v njej. Zemljo v kakršnemkoli obsegu naj obdeluje tisti, ki jo hoče in zna. V ta namen spodbujajmo organiziranje zadružništva na novih osnovah, ki naj. da tudi večjo ekonomičnost v pridelovanju, prodaji ter zmernejše, a vseeno donosne cene;
življenje terja pogostejše preverjanje demokratično sprejetih načrtov za izrabo prostora, hkrati pa dolgoročne usmeritve, ki bodo izboljševale kakovost in pogoje bivanja in ga pocenile;
- ustanovimo . občinski sklad za razvoj podjetništva, drobnega gospodarstva in znanja v njem, kar bo hkrati omogočalo nova delovna mesta in izboljševanje življenjskih razmer;
širimo in posodobimo telefonsko in druge komunikacije, ki omogočajo hitro in zanesljivo poslovno in osebno povezovanje, kar je življenjska potreba. Ta naj bo »javna služba« - podjetje naj bo res javno;
2. VODA, ZRAK, NARAVA IN Ml
Okolja smo mi vsi, ne samo »oni tam«.
Varovanje okolja, kjer je potreben denar, je med najdražjimi, a nujnimi naložbami.
Zato:
- vse nove zamisli o izboljševanju oskrbe z vodo, zaščite vodnih virov, odvajanju in čiščenju odpadnih voda, odlaganju odpadkov, javne higiene, ki terjajo denar širše družbe in vseh nas, terjajo našo skupno odločitev potem, ko bodo programi tehnično obdelani, gospodarsko in finančno izračunani;
- gozd je naše največje naravno bogastvo. Mi vsi, posebej pa še lastniki gozdov,
lahko storimo mnogo za varovanje gozdov pred uničevanjem;
- opredelimo gozdne površine, ki so še posebej pomembne kot »pljuča« naseljenih območij, varujmo jih pred zakraševanjem, in erozijo ter v njih predvidimo varovalni režim, ki bo zavezoval lastnike in obiskovalce gozdov;
- ustvarimo kult varovanja okolja, ko smo v copatah in ko obujemo čevlje ter gremo čez svoj prag v svet;
- uvajajmo čiste vire energije, kjerkoli je mogoče. V občino pripeljimo novo energijo - plin.
3. IZOBRAŽEVANJE, KULTURA IN ŠPORT BREZ IDEOLOŠKE UNIFORME
Zaradi pomena znanja za razvoj vse družbe:
- prilagodimo šolski sistem sodobnim sistemom v Evropi, v katerem bo zastopano znanje za življenje. V nepolitično šolstvo sodi prepotrebna domovinska vzgoja;
- naj bo delež v narodnem dohodku za vse vrste izobraževanja tak, ki ustreza gospodarski razvitosti Slovenije;
- tesno sodelujmo med šolami in podjetji ter s tem spodbujajmo čut soodgovornosti za vzgojo in izobraževanje otrok, ker je dobra šola predpogoj za dobro gospodarstvo;
- razprava o dolžini šolanja na različnih ravneh naj bo izključno strokovne narave;
- dogradimo vrtec v Borovnici;
- razvijajmo kutlurno dejavnost, tako da bo občinsko središče hkrati tudi kulturno središče;
- posodobimo knjižničarstvo v občini;
- šport in rekreacijo spodbujajmo enakopravno z drugimi družbenimi dejavnostmi. Skrbimo za ohranjanje in povečevanje športnih površin in objektov, v katerih naj se odvijajo dejavnosti za boljšo duševno in telesno sposobnost ter tekmovalni duh za višje športne dosežke;
4. SOCIALNA POLITIKA IN NAŠA SOLIDARNOST
Vsakdo najprej skrbi sam zase, potem pa:
- zagotavljajmo družbeno pomoč vsem, ki socialno pomoč res potrebujejo. Kdor lahko, a noče delati, pomoči ne more dobiti;
- ohranjajmo socialno varnost celotni vojni generaciji;
- ob gradnji stanovanj omo-gočajmo kreditno in cenovno dostopnost tudi mladim družinam z nizkimi dohodki;
- vzpostavimo tak pokojninski sistem, ki bo zagotavljal sprotno poviševanje pokojnin ter zadrževal tako razmerje do plač, ki bo v vsakem primeru omogočalo dostojno življenje v starosti;
- ustanovimo sklad za tiste, ki bi kot višek ostali brez dela;
5. OBČINA
Organizirajmo tako javno upravi, ki bo v koraku s časom resnično služila občanu po načelu »poceni in slaba je draga uprava«.
6. KJE SMO - KAJ SMO
Zavzemali se bomo za javni informacijski sistem, ki bo omogočal vsem občanom, njihovim združenjem in političnim organizacijam obveščanje in obveščenost o delu in življenju v občini. Temelji naj na veljavni etiki informiranja javnosti.
7. ŽELIMO MIR, VARNO DRUŽBO IN UČINKOVITO OBRAMBO
Smo za:
- spremembe v sistemu obrambe in varnosti v občini, ki bodo prilagojene bodočemu organiziranju in delovanju skupščinskega sistema;
- odprtost in javnost v določanju politike, usmerjanju in delovanju sistema, skupščinski nadzor vseh sestavin obrambnega sistema v občini, za višje oblike varnostne kulture;
- oborožene sile, ki bodo služile izključno za obrambo pred tujim napadalcem. Do njih imamo vsi enake pravice in odgovornost za delovanje in razvoj;
- realno zgodovinsko vrednotenje prispevka narodno osvobodilnega gibanja v uresničevanju teženj slovenskega naroda za lastno državnost in samobitnost.
Zavedamo se, da je navedeni program vezan izključno na človeka, človeka kateremu lahko zaupamo.
Naši kandidati so porok, da bodo programska hotenja postala tudi dejanja v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine.
6. NA VOLITVAH BODITE Z NAMI, POJDIMO V NOVO, BOLJŠO IN BOGATEJŠJO DRUŽBO - DRUŽABNICO EVROPE!
Odmev:
»Ph!« je reklo in nič priteklo
V zadnji številki Našega časopisa smo lahko prebrali prispevek z gornjim naslovom. V njem je avtor STANE NOVA-ČAN zapisal: »... Zvečer zopet na pokojišče! To pot je po strmi, krajši poti rinila v hrib v prvi prestavi Jožkotova ka-trca. Kot koza je v spretnih voznikovih rokah preskakovala čeri in jame in niti enkrat ni udarila ob kamen. Vsa čast njej in Jožkotu. Francelj na zadnjem sedežu, kot da vsega tega ne čuti, modruje, kako so ljudje vsi »za nas«, mene pa v »kozici« bolijo čreva in spre-letavajo dvomi...«
Ob branju navedenega teksta je bil pri bralcih ustvarjen vtis, kot, da gre spet za neko zelo slabo makadamsko cesto, kot jih je v naših krajih precej. Vendar pa temu ni tako.
V letu 1987 smo pričeli z rekonstrukcijo 3,6 km dolge ceste Pokojišče-Borovnica. Dela so potekala postopno, v skladu z dotokom denarja. Trenutno
potekajo dela na zadnjem 500 meterskem odseku.
Gozdarji kot projektanti, vodje gradbenih del in v veliki meri tudi kot sofinancerji omenjene rekonstrukcije neskromno trdimo, da je rekonstruirani del omenjene ceste ena izmed najboljših če ni že najboljša makadamska pot v celi občini. Pot je sicer precej strma, vendar je cestišče gladko brez kakršnihkoli čeri in jam. Prav tako pa trdimo, da je bil odsek kjer še potekajo dela po vsakem delovnem dnevu normalno prevozen.
Na koncu naj dodamo samo še to, da je bila to prva pripomba, ki smo jo dosedaj uspeli zabeležiti v zvezi z rekonstrukcijo omenjene ceste. Menimo da je avtor storil neljubo napako nehote v želji, da bi bralcem čimbolj plastično predstavil srečanje na Poko-jišču. Upamo, da se mu to ne bo več pripetilo, saj je tudi objektivnost eno od načel za katera se vsi zavzemamo.
Direktor TOZD Ivan Marolt dipl. inž., Gozdno gospodarstvo Ljubljana
Gozdarstvo Vrhnika
SVET O NAS
»Komunisti v Sloveniji so za asimetrično Jugoslavijo in za samoupravljanje. Toda DEMOS jih želi ukiniti. Tudi bivša komunistična mladina ne podpira mnenja DEMOS-a, ki pod vplivom katolikov zahteva prepoved splava in dodatne davke za samce.
Slovenija ima vse možnosti postati »prvi laboratorij demokracije v Jugoslaviji«. Najprej zato, ker je komunizem v njej pognal korenine, poleg tega pa tudi zato, ker je v Sloveniji nacionalna homogenizacija največja«, piše pariški Figaro.
»Slovenci mislijo, daje mogoče v Jugoslaviji uvesti demokracijo zahodnega stila s tem, da z njo začnejo na lokalni ravni. Zato želijo močne avtonomne republike, ki naj bi sestavljale jugoslovansko konfederacijo. Morda motivi Slovencev niso najbolj čisti, vendar ponujajo najboljšo smer v pluralistično socialdemokracijo, ki se pojavlja v vzhodni Evropi. Srbi, ki dominirajo v jugoslovanski partiji, pa so mnenja, da Slovenci želijo razbiti državo.« (Chistian Science Monitor)
»Samo močna zvezna država s priznano avtoriteto lahko konča spopad na Kosovu in sprte strani prisili k razumni rešitvi, toda federacija, ki jo je osnoval Tito, je predvsem zaradi državljanske vojne na Kosovu nepomirljivo sprta in bo, razen če se ne zgodi čudež, kmalu razpadla. Ribičič, šef slovenske partije, je za prekinitev tega spopada predlaga! okroglo mizo, na kateri naj bi sodelovali predstavniki iz vseh republik, pa tudi avtentični predstavniki Albancev na Kosovu. Ta predlog ni naletel na večji odmev med sprtimi stranmi.« (Der Spiegel)
MAREC 1990
NAŠ ČASOPIS
DESET LET OBČINSKE POLITIKE
Zadovoljstvo z uspehi
Ker se je desetletje izteklo, prav tako pa se iztekajo mandatna obdobja, smo povprašali najodgovornejše Vrhničane, kaj je bilo v tem obdobju narejenega, kaj ni bilo narejenga in zakaj, ter kaj se v vrhniški občini še načrtuje. Na vprašanja se odgovarjali HERMAN BOLE, družbeni pravobranilec samoupravljanja, del tega mandata predsednik občinske skupščine in predsednik izvršnega sveta v prejšnjem mandatu; TOMAŽ GROM, podpredsednik občinske skupščine in PETER PETKOVŠEK, predsednik vrhniškega izvršnega sveta.
Delovne organizacije v naši občini so v zadnjem desetletju dobro poslovale. Opazen je razvoj v smislu povečevanja produktivnosti, izboljšanju kvalitete in s tem večje vključevanje v izvoz. Najuspešnejša je bila Industrija usnja Vrhnika, ki je med največjimi izvozniki na konvertibilno tržišče. Beležili smo se občasne izgube v nekaterih manjših organizacijah. Zaradi motenj v poslovanju je Skupščina občine izrekla le dva ukrepa družbenega varstva (Komunalno podjetje in Obrtni center). Menili so, da je bilo premalo storjenega v smislu prestrukturiranja manj perspektivnih proizvodnih programov in izboljšanja kadrovskega sestava.
Prav tako bi bilo možno več storiti na področju razvijanja kooperacij z zasebniki in na ta način razbremenjevati delovne organizacije z deli neučinkovitih faz v proizvodnih procesih. Delovne organizacije so veliko sredstev namenjale za razreševanje ekologije in tudi za druge krajevne potrebe.
Veliko je bilo tudi narejenega na gradnji komunalne infrastrukture (gradnja vodovodov, asfaltiranje cest, razširitev telefonije, gradnja razdelilnih postaj za elektriko). Veliko jih je bilo zgrajenih iz samoprispevkov. Vrhnika pa pričakuje tudi plinifikacijo in ureditev magistralne ceste. Kako pa je bilo z družbenimi dejavnostmi, pa smo povprašali predsednika vrhniškega izvršnega sveta.
PETER PETKOVŠEK: Na področju družbenih dejavnosti ni bilo nekih večjih materialnih problemov. To pa se odraža v dejstvu, da na Vrhniki izvajal-
- Vrhniški socialisti se zavedajo, da zadnje desetletje za vrhniško občino ni bilo ravno obdobje debelih krav. Splošna gospodarska in družbena kriza se je pokazala tudi v tej občini, kar se zlasti kaže v odlivu strokovnjakov iz občine zaradi neustreznega ozračja za visoko strokovne kadre, ki so se raje porazgubili po ljubljanskih službah, k temu pa je nedvomno najbolj prispevala politika razvoja avtobusnih postajališč na »beli cesarski cesti«, kot je napisal socialist Ivan Cankar, ki je peljala proti pre-stolnemu mestu.
Gospodarstvo v občini je poslovalo, kot vsako drugo gospodarstvo v Sloveniji, bolje v občinskem središču kot na obrobju občine, ki je še naprej zelo napovezana, da pa bi popravili prometne povezave denimo Borovnice ali Podlipe z občinskim središčem, to je bila pretežka naloga. Če pridejo vrhniški socialisti na oblast, pravijo, bodo vedeli, da v vrhniški občini ni samo Vrhnika.
Minulih deset let je bilo značilnih   po samoprispevkih:
ske organizacije v tem času niso prekinjale delo.
Nekatere investicije iz preteklega obdobja so bile zaključe-vane. Financirale so se večidel iz samoprispevka in s krediti. Tako smo zaključili program gradnje šol in vrtcev, s tem da je v tej fazi izpadla gradnja otroškega vrtca v Borovnici. Zadnji dve leti pa z gradnjo novega vrtca v Borovnici začenjamo reševati tudi ta problem. Upam, da bomo kljub vsem težavam še letos poskušali z vsemi sodelujočimi končati vsaj gradbeni del vrtca v Borovnici.
• Kako pa je bilo na ostalih področjih negospodarstva v tem obdobju?
PETER PETKOVŠEK: Na področju ostalega negospodarstva so bile zaključene nekatere investicije, predvsem preureditve ter gradnje. Tako smo preuredili telovadnico, knjižnico, prenovili in razširili zdravstveni dom, postavili prizidek doma starejših občanov, uredili Kulturni dom Ivan Cankar, bazen, ter športno-rekre-acijske površine po krajevnih skupnostih. Zadnje čase pa tudi več teniških igrišč. Končali smo tudi gradnjo nekaterih drugih objektov v krajevnih skupnostih (gasilski domovi). Seveda vse to ni bilo mogoče uresničiti samo s prispevno stopnjo iz občinskega proračuna ter samoprispevki, ampak tudi z dodatno soudeležbo organizacij združenega dela, predvsem pri gradnji športnih objektov in otroških vrtcev in prostovoljnim delom občanov.
• Kako pa je z zasebno pobudo v vaši občini?
HERMAN BOLE: Opazen je napredek pri obrtniški dejavnosti. Obrtniki so si postavili dom, imajo pa tudi svoje združenje, preko delegatov pa se aktivno vključujejo v občini. V tem desetletju se je število obrtnikov in delavcev pri njih podvojilo. V zadnjem času se povečuje zanimanje za odpiranje zasebnih trgovin. Obstaja pa prostorska stiska in pomankanje primernih lokalov in lokacij. To sicer poskušamo reševati s prenovitvami in tudi s preselitvijo tistih, ki stanujejo ali imajo poslovne prostore v hišah, ki so primerne za trgovsko dejavnost. Lokali v središču Vrhnike so dragi, vseeno pa bi želeli središče oživiti. Ta ideja je že
z njimi so zgradili vodovod, postavili čistilno napravo na Vrhniki, žal pa še vedno ni kanalizacije pri samem vodnem zajetju, v Borovnici. Ceste so asfaltirane, toda to je bila vselej dodatna obremenitev za prebivalce, ki so se najbolj zavedali dejstva, da si pomagaj sam, nekaj bo pomagal Skoces, na občini pa so se pred prosilci za pomoč najraje poskrili.
Tudi s telefonskimi priključki je križ: za lučaj od občinske hiše ali vrhniške pošte so zgrajena spalna naselja, v katerih prebivalcev (in prosilcev) še dolgo ne bo prebujal telefonski zvonec. Tudi pri telefonih velja: kar ne naredi občina, naredijo vaški gradbeni odbori in ljudje, ki sami zbirajo denar.
K sreči je program graditev osnovnih šol, vrtcev in drugega že bil izpeljan do tiste faze, ko je bilo treba priti samo še na slovesno otvoritev. Malo nerodnosti je edinole še z nedograjenim vrtcem v Borovnici, ki bi bil z malo več dobre volje ljudi na občini že vseljen, tako pa vedno zmanjkuje denarja za obrtnike.
Danes, ko je že povsod mo-
stara, zadnja leta pa se je na tem že marsikaj naredilo. Nekoliko smo olepšali izgled središča s prenovitvijo nekaterih starih hiš, ki so bile že precej poškodovane. IUV je prevzela staro pošto, hišo, ki je stara preko štiristo let in je na Valvasorjevih slikah Vrhnike. Zgradbo so izredno lepo obnovili, v njenih prostorih je UIV uredila salon z oddelkom za šivanje po meri. Stanovanjska skupnost je začela postopno urejati nekatere pomembne stavbe, ki so pod spomeniškim varstvom. Gostinski objekt pri Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri dobiva vsaj na papirju neko podobo. Ureditev tega objekta je prevzel Liko skupaj z sovlagatelji, za gostinski objekt odprtega tipa. Kasneje pa bi se z dograjevanjem razširila turistična ponudba.
• Kakšen turizem naj bi imeli na Vrhniki?
PETER PETKOVŠEK: V vrhniški občini imamo večinoma tranzitni turizem. Nekaj smo na tem področju skušali narediti. V svojih planskih dokumentih smo izhajali iz tega, da naj bi bil hotel Mantova nosilec celovitejše turistične ponudbe. To nam ni uspelo, ker se je hotel najprej pridružil Slavniku, kasneje pa Merca-torju. Vendar tudi tu ni bil deležen neke večje podpore v SOZD-u, glede na to, da gostinstvo in turizem predstavljajo v Mercatorju le manjši del v strukturi celotnega prihodka. V hotelu naj bi s predvideno prenovitvijo dvignili kategorijo. Kar pa seveda še ni prava turistična ponudba, ne glede na bližino Ljubljane in njenih manjših prenočevalnih zmogljivosti.
• Kaj pa možnost izletniškega turizma?
PETER PETKOVŠEK: Seveda smo tudi razmišljali o tej smeri razvoja turizma in tu nas še čakajo velike naloge. Vrhnika in njena občina ima vrsto znamenitosti, kulturnih, zgodovinskih in naravnih. Te znamenitosti so nazorno opisane v monografiji Vrhnike, ki smo jo v tem obdobju izdali. Za izletniški turizem so verjetno še najbolj zanimive znamenitosti v povezavi s Cankarjevo rojstno hišo, Močilnik, Pekel pri Borovnici, Pokojiška planota in območje Tehničnega muzeja
demo govoriti o zasebnem sektorju in drobnem gospodarstvu, se je nekaj zganilo tudi v veliki beli hiši na Tržaški cesti, kjer so prepričani, da je to pravšen model za razvijanje gospodarske pobude v vrhniški občini. Vrhniški socialisti, ki že doslej niso politično nič imeli proti takim pobudam, sodijo, da je že veliko zamujenega: zaradi bližine precej večje Ljubljane bi že zdaj, tako kot denimo na oni strani v domžalski občini, lahko cvetelo drobno gospodarstvo tudi v vrhniški občini, pa so očitno zadnja leta najbolj pogumni le zasebni trgovci, drugih delovnih mest v obrti pa na novo skorajda ni. Že ni bilo pravega ozračja.
Kmetijstvo se je razvijalo samo zato, ker je vrhniška kmetijska zadruga ostala zunaj velikih sistemov (kot je na primer Mercator), se pravi, da je morala upoštevati interese kmetov. Žalostno pa je, ker grmovje zarašča tiste njive, ki so jih vzeli kmetom pred dvema desetletjema tam proti Bistri. Videti je, da kljub spremenjenemu ozračju v politiki na občini niso zmogli tiste korajže, ki je potrebna, da zapuščeno zemljo vrneš kmetom, ki so njeni najboljši lastniki. Koliko bi šele zrasla proizvodnja mesa in mleka,  če bi bile spet
oziroma gradu Bistra. Ter seveda smučarsko območje Za-plana - Ulovka s katerim upravlja IUV. Žal je zaradi po-mankanja snega premalo izkoriščeno.
TOMAŽ GROM: Treba je opomniti, da se je v vrhniški občini z začetkom uvedbe samoprispevka za izboljšanje oskrbe z vodo nekaj premaknilo v razmišljanju vseh občanov. Opazno se je povečalo zanimanje za izboljšanje tudi ostale komunalne infrastrukture. Zato smo lahko celoten plan uresičili. To je zelo pomembno ob zaključku desetletja. S tem pa so dane boljše možnosti za nadaljnji razvoj na vseh področjih.
• Verjetno bi ureditev magistralne ceste tudi pripomogla k razvoju turizma, kakor tudi ostalega gospodarstva, v občini?
Cestne povezave v občini so še vedno problem čeprav so mnogi odseki bili prenovljeni. Gospodarstvo se tega zaveda in vlaga preko komunalne skupnosti predvsem za razvoj občinskih cest. Magistralna cesta pa je ostala neurejena kljub vsem zagotovilom, da bo po izgradnji avtoceste obnovljena. Na cestni skupnosti pravijo ravno obratno: ker imate avtocesto lahko magistralna počaka, ker za vse potrebe v Sloveniji ni denarja. Sedaj se je le premaknilo. V tem letu naj bi bili narejeni projekti, potem bi postopno kot bo pritekal denar urejali cestišče. Začetek teh del je ureditev križišča pri Črnem orlu, ki se že izvaja.
• Kako pa kaže z odpiranjem novih delovnih mest v vaši občini?
TOMAŽ GROM: Pričakujemo, da bodo nova delovna mesta odpirali predvsem zasebniki in manjše gospodarske enote. V ta namen se na nivoju republike ustanavlja sklad za razvoj drobnega gospodarstva, ker brez denarja ni napredka. Na Vrhniko bomo dobili tudi podružnico Ljubljanske stanovanjsko-komunalne banke, kar je pomembno za financiranje tudi drobnega gospodarstva. Prostore zanjo smo že zagotovili. Težko pa je pričakovati, da bodo velika podjetja odpirala nova delovna mesta, ker imajo same presežno delovno silo. Razvoj bo šel v smer drobnega gospodarstva in deloma kmetijstva ter turizma.
• Vrhnika je v bližini Ljubljane. Ali zna Vrhnika to ugodnost dovolj dobro izkoristiti?
PETER PETKOVŠEK: Vrh-
kmečke tudi tiste njive. Vrhniški socialisti so tudi zato podprli ustanovitev podružnice kmečke zveze na Vrhniki, ki se je odločila v sodelovanju z zadrugo stvari priti do dna.
O turizmu tudi vse najlepše: včasih znana izletniška točka Pekel je komajda še urejena izletniška točka, nič pa ni občinska politika kriva za to, da na smučiščih Ulovke letos ni bilo snega. Bo že še kdaj. Bi se pa občinski politiki dalo očitati dejstvo, da je na Zaplani več novih počitniških hišic kot kmečkih domačij, saj so »čebelnjaki s kopalnico« verjetno krajinska značilnost, kmečka domačija pa ni. Domačini z Za-plane se kaj radi pritožujejo, da so občinarji preradi mečkali pri izdajanju lokacijskih dovoljenj domačinom, pri vikendarjih pa so bili bolj naklonjeni.
Kar pa se obrti tiče, imajo zdaj obrtniki na Vrhniki dom. kar je hvalevredno. Če pridejo na oblast vrhniški socialisti, ki vedo, kaj pomeni drobno gospodarstvo, bo ta dom tudi napolnjen.
Še bi lahko naštevali, na primer zapravljen denar v zazidalnem območju Log-Drago-mer, pa tovarne, ki poslujejo na meji donosnosti, toda, ali bi morali za vse to kriviti nerodne ljudi na občini? Ne, saj je vsakdo imel oči, da je videl in
nika ima zaradi bližine Ljubljane svoje prednosti in tudi slabosti. Prednost je predvsem v možnosti šolanja naših otrok v Ljubljani, kjer so skoncentri-rane vse srednje, višje in visoke šole. Pozitivno je, da številni Vrhničani dobijo delo v Ljubljani. Treba pa je povedati tudi to, da bližina Ljubljane pri razvoju same Vrhnike v neki meri deluje negativno, zato ker vsa delovna sila, ki se vozi v Ljubljano, tam tudi ustvarja   določen dohodek.
V Ljubljani se iz tega dohodka združujejo sredstva v razne namene, ki pa se potem sorazmerno ne vračajo v občine iz katerih prihaja delovna sila.
V zadnjem času je izstopajoč primer sredstev za pospeševanje kmetijstva. Nekaj denarja pa se je na Vrhniko le vrnilo v obliki komunalnega dinarja.
Zadnjih osem let smo si zelo prizadevali, da bi bil stik z Ljubljano pristnejši in razvojno ugodnejši za Vrhniko. Moram pa povedati, da ta prizadevanja niso rodila nekih posebnih rezultatov zlasti v prvih štirih letih, ker se je Ljubljana kot mesto izredno zaprla v svoj okvir. V zadnjih štirih letih pa je nekoliko bolje. Ljubljana bi to morala znati izkoristiti, ne samo kot rezervat delovne sile, ampak tudi kot rezervat svoje hrane.
HERMAN BOLE: Treba je omeniti, da smo v letih od 1970 do 1980 bili druga občina v Sloveniji po priselitvi, kar je povzročilo veliko problemov na področju komunalne ifrastruk-ture in družbenih dejavnosti. Priseljevanje smo morali zaustaviti, da bi te probleme rešili, kar je bilo zelo drago. Kasnejšo načrtovano pozidavo pa je zakon b zaščiti kmetijskih zemljišč skoraj onemogočil.
• Kakšna pa je kmetijska proizvodnja v občini?
PETER PETKOVŠEK: Vrhniška kmetijska zadruga je ena redkih, ki se ni priključila v noben SOZD. Njen razvoj je šel predvsem v smeri kooperantskih odnosov. Zadruga nima svoje proizvodnje, ampak dokaj uspešno gradi svoj razvoj na kooperantih, predvsem pri proizvodnji mleka in mesa. Živinoreja v občini pa je pogojena s kakovostjo kmetijske zemlje, ki je močvirnata in za drugo kmetijsko proizvodnjo manj primerna. Opazno je povečanje v proizvodnji mleka in mesa, kar je ravno obraten proces kot pa je drugje. Za razvoj zadruge, kooperantskih odnosov in melioracij so bila pomembna ne samo prizadevanja kmetov, ampak tudi sred-
stva, ki smo jih združevali v Zvezi vodnih skupnosti, kot tudi neposrednega prispevka iz osebnih dohodkov občanov.
• Okolje postaja vse bolj onesnaženo in dragoceno. Kaj ste v vaši občini storili za varstvo okolja?
PETER PETKOVŠEK: Mislim, da smo se v tem času zavedali, da bo treba tudi na Vrhniki narediti več za varstvo okolja. Zato smo zgradili prvo fazo čistilne naprave, nekatere povezovalne kanale na Vrhniki in v Borovnici. Veliko pa je bilo storjenega v IUV, kot velikem onesnaževalcu v občini. Vendar pa še ne dovolj, ker je pred nami zahtevna in zelo draga gradnja druge faze čistilne naprave na Vrhniki. Projekti naj bi bili še letos narejeni. Tudi pri financiranju druge faze sodeluje usnjarna z največjim deležem. Drugi večji onesnaževalec pa so enote JLA, ki so stacionirane na Vrhniki. Žal pa so tudi težave, ker nimajo denarja, da bi zgradili povezovalni kanal do čistilne naprave. Tu ne smemo ostati na pol poti, JNA pa bo morala prevzeti tudi svoj del odgovornosti pri varovanju okolja.
• Kako pa je z osrednjim odlagališčem odpadkov?
PETER PETKOVŠEK: Odlagališče odpadkov je pred zapolnitvijo. Odlaganje je možno še kakšno leto ali dve, s tem, da nas vzdrževanje tega smetišča veliko stane. Dnevno se zasiplje z odpadnim materialom iz kamnoloma Verd. In če ne bi usnjarna plačevala največji del za sanacijo tega smetišča, bi morali krepko povečati ceno za odvoz smeti in odpadkov.
• Seveda načrtujete gradnjo velikega odlagališča odpadkov?
PETER PETKOVŠEK: Načrtujemo novo odlagališče, ki pa bo bolj urejeno od sedanjega. Treba je tudi omeniti, da je skupščina sprejela program za varovanje okolja. To je predvsem gradnja čistilnih naprav ne samo na Vrhniki, ampak tudi drugje, na primer, v Borovnici, zaradi zaščite vodnega vira za osrednji občinski vodovod. Veliko pa bo treba storiti tudi za izboljšanje ekološke zavesti občanov, saj imamo v občini veliko divjih smetišč. Objekte, ki bodo zgrajeni za zavarovanje okolja (novo odlagališče smeti, čistilne naprave), bo treba vzdrževati, da bodo lahko obratovali, kar pa bo zahtevalo višjo ceno komunalnih storitev. Drugega izhoda ni.
ZDENKO MATOZ
ušesa, da je slišal. Vrhniški socialisti bodo tisti, ki bodo odmaknili vse kamne spotike, če bodo  izvoljeni  v občinsko
skupščino. Kajti tam bo zdaj poglavitna kotrola vsega, kar se bo v občini dogajalo.
(nč)
SOCIALISTIČNA ZVEZA - ZVEZA SOCIALISTOV - SZDL VRHNIKA
Spoštovani!
Socialistična zveza - Zveza socialistov - SZDL vas vabi na
PREDVOLILNI SHOD SOCIALISTOV OBČINE VRHNIKA,
ki bo v ponedeljek, 2. aprila 1990 ob 20. uri v Cankarjevem
domu na Vrhniki. Gost večera bo JOŽE SMOLE, predsednik Zveze socialistov Slovenije.
S svojimi programi pa se bodo predstavili tudi nekateri naši
kandidati za republiško in občinsko skupščino. Kratek kulturni program bo predstavil Dekliški pevski zbor Vrhnika.
Smo politična organizacija ljudi, kije v občini Vrhnika naredila že marsikaj dobrega, z delom bomo nadaljevali, to pa bomo storili le z vami in po vaši volji. Zato volite naše kandidate. Zaupanje vam bomo povrnili!
■    SOCIALISTIČNA ZVEZA-ZVEZA SOCIALISTOV - SZDL VRHNIKA
Zveza socialistov Vrhnike
NIČ NI ZAMUJENO
KAŠ ČASOPIS
MAREC 1990
PRED 80 LETI JE UMRL KAREL KOTNIK ZVERDA
Veliki Slovenec in mecen
28. februarja 1990 se je izteklo 80 let od smrti velikega Slovenca in mecena Karla Kotnika z Verda, ki je dan pred svojo zadnjo uro s tresočo roko podpisal svojo poslednjo voljo: večino svojega premoženja, 430.000 tedanjih avstrijskih kron, je zapustil Družbi sv. Cirila in Metoda, narodnoo-brambni organizaciji z namenom, da bi slovenski jezik ne zamrl nikjer na slovenskem narodnostnem ozemlju, zlasti na Tržaškem, Goriškem, na Koroškem in v Prekmurju. Da-siravno že poprej ni bil neznan, je njegova osebnost s' tem rodoljubnim dejanjem stopila iz malomestne anonimnosti v slovensko zgodovino, saj je s svojim velikodušnim darilom izkazal človeško in narodnostno enkratnost; žlahtnost njegovega poslednjega premisleka pa je utrdila cilje in zagotovila uresničitev zamisli nad-strankarske narodnoo-brambne organizacije prav v času, ko so politična nasprotja med tedanjimi slovenskimi političnimi veljaki ogrozila petindvajsetletno delovanje Družbe sv. Cirila in Metoda.
Njegovemu spominu sta se ob obletnici smrti s skromno slovesnostjo in dolžnim spoštovanjem oddolžila Lesnoindustrijski kombinat Vrhnika in Zveza kulturnih organizacij Vrhnika v mali dvorani Cankarjevega doma.
Kdo je bil Karel Kotnik
Osebnost Karla Kotnika, enega največjih slovenskih mecenov in plemenitega rodoljuba, bi ostala malodane neznana, saj mu Slovenski biografski leksikon iz I. 1932 odmerja borih šest vrstic, ko ne bi bilo zapisov hvaležnosti v Slovenskem narodu in spominskega pričevanja v Koledarju družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1911. Trajen pomnik pa mu je postavil Ivan Hribar, najboljši in najimenitnejši ljubljanski župan, ko je osem dni po njegovi smrti dal preimenovati tedanjo Pristavsko ulico v Karl-Kotnikovo ulico, da bi se »tod hodeča slovenska šolska mladina (nanj) trajno spominjala.« Dandanašnji le še malokdo ve, da se Kotnikova ulica v Ljubljani imenuje po velikem Ver-janu.
Kdo je bil Karel Kotnik? Rodil se je 21. septembra 1875 (v SBL je kot dan njegovega rojstva zapisan 30. september) v premožni družini Kotnik z Verda. Ljudskošolsko znanje je prejemal na ljubljanski vad-nici, stanoval je pri gostilničarju Obiličniku v Dijaški ulici, kjer se je hranil in prebival tudi eden najimenitnejših Slovencev Fran Levstik. Bolehen kot je bil, je po 4. razredu za leto dni prekinil šolanje, zatem pa
se znova odpravil v Ljubljano v latinske šole. Opravil je privatni izpit čez dva razreda gimnazije, jo potlej redno obiskoval, v šolskem letu 1891/92 je prestopil na realko in jo uspešno končal z maturo leta 1894.
Po opravljeni maturi se je vpisal na dunajsko tehniko in tam ustanovil klub slovenskih tehnikov. Njegov življenjepisec je zapisal, da je bil Kotnik na Dunaju vsem zgled narodne zavednosti in narodnega mišljenja. Bil je odličen tehnik, imenitno podkovan v narodnogospodarskih vprašanjih, ki jih je znal razložiti z redko bistroumnostjo. To je dokazal vse življenje, zlasti potem, ko je moral po očetovi smrti in smrti starejšega brata Franca, prevzeti veleposestvo in tovarno parketov v Verdu. Dejavno se je vključil v gospodarsko in politično življenje Slovencev, saj je bil trdno prepričan, da lahko slovenski narod zagotovi svoj obstoj in napredek le z vest-
Karel Kotnik
nim, preudarnim in načrtnim delom. Posebej mu je bil pri srcu mladi, učeči se slovenski rod. Tik pred smrtjo je razveljavil poprejšnjo oporoko, prodal svojo posest svaku Jožefu Lenarčiču za približno 750.000 kron, čeprav je bila vredna precej več, in večino te velikanske vsote volil Družbi sv. Cirila in Metoda za njeno temeljno poslanstvo, da bi s šolami ohranila slovenstvo v obmejnih in jezikovnih mešanih krajih, kamor sta tedaj nasilno butala nemški in italijanski potujoče-valni val.
Karel Kotnik se je zapisal tudi v slovensko literaturo. Leto dni mlajši Ivan Cankar, s katerim sta se poznala z ljubljanske realke in dunajske tehnike, ga je z umetniško svobodo upodobil v svoji drami Jakob Ruda (podrobneje glej opombe akademika D. Mo-ravca v tretji knjigi Zbranih del IC, leta 1967).
Družina Kotnik z Verda
Zagotovo ne bo odveč, da se za hip pomudimo pri eni najzanimivejših slovenskih družin iz prejšnjega stoletja,
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti Zveze obrtnih združenj Slovenije,
objavlja
prosta dela in naloge:
TAJNIKA OBRTNEGA ZDRUŽENJA VRHNIKA
Pogoji:
- VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali organizacijske smeri
- 2-3 leti delovnih izkušenj
- zaželeno poznavanje obrtniške problematike
- 3-mesečno poskusno delo
Prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati predložijo v pisni obliki v 8 dneh po objavi na naslov: Obrtno združenje Vrhnika, Tržaška 8 a.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Akontacija OD po Pravilniku o delitvi OD.
družini Kotnik z Verda, katere poslednji moški potomec je bil v 34. letu umrli Karel Kotnik.
Gospodarsko moč in politično prodornost je družini zagotovil Jožef Kotnik, lastnik velikega posestva v Verdu in imetnik hotela »Pri črnem orlu« ob nekdanji Novi cesti na Vrhniki, kjer je bilo nekoč središče vrhniškega družabnega življenja.
Njegov sin Franc Kotnik (1828 - 1890), diplomant dunajske tehnike, je bil še pro-dornejši od očeta. Njegovo veleposestvo je 1880 obsegalo 266 ha zemljišč, v Verdu je zgradil tovarno parketov in moderno opekarno. Od 1869 - 1877 je bil deželni poslanec, član okrajnega šolskega sveta za ljubljansko okolico, namestnik v deželni komisiji za uravnavo zemljiškega davka itn. Posebej vidna je bila njegova vloga pri gospodarskem in narodnem preporodu Vrhnike, čeprav mu niso bili vsi enako naklonjeni. Cankarju je bil vzor za kralja na Betajnovi. Najsi-bodo sodbe o njem kakorkoli že nasprotujoče, v svoji oporoki je za narodne in dobrodelne namene volil 12.800 kron, med drugim za ubožne iz vrhniške občine 6000 K, Slovenski matici 200 K, Družbi sv. Cirila in Metoda 1000 K, prav toliko požarni obrambi v Verdu ter dijaški kuhinji v Ljubljani itd.
Še radodarnejši je bil njegov starejši sin Franc Kotnik (1871 - 1891). Umrl je v enaindvajsetem letu starosti in zapustil dijaški ustanovi 40.000 K, Narodnemu domu v Ljubljani je volil 8000 K in vse parkete, Družbi sv. Cirila in Metoda 2000 K, Dijaški kuhinji 4000 K itd., skupaj je za narodne in dobrodelne namene v svoji poslednji volji določil 100.000 K.
Očeta in brata je z veličastnim volilom Družbi sv. Cirila in Metoda daleč prekosil Karel Kotnik (1875- 1910).
Družba
Sv. Cirila in Metoda
Upravičeno smemo sklepati, da je bil neposredni povod za spremembo oporoke in velikodušno darilo Karla Kotnika
napad nekaterih prvakov iz vrst Slovenske ljudske stranke na Družbo sv. Cirila in Metoda. Prav tedaj je namreč prišlo v tej nadstrankarski organizaciji do prevlade liberalcev in izstopa klerikalno usmerjenih članov, in ker je SLS izgubila svoj vpliv na njeno delovanje, jo je, tako so zapisali v »Slovenskem narodu« - v njihovem imenu iz zasede zahrbtno napadel »Slovenec«. Na njegov napad je pred smrtjo silovito odgovoril liberalec Karel Kotnik, enajst dni po njegovem pogrebu pa je slovenski politik Luka Svetec sklical v Ljubljani shod, na katerem so govorniki iz Primorja, Štajerske in Koroške ugotovili, da Družba sv. Cirila in Metoda ne more pripadati nobeni slovenski stranki in da bo svoj narodni čoln, kljub tujim in domačim političnim zopernikom, krmarila proti edinemu pravemu cilju: obrambi slovenstva.
Družbo sv. Cirila in Metoda so ustanovili 1885. leta v Ljubljani, ob tisočletnici Metodove smrti, kot nadstrankarsko organizacijo. Njena osnovna cilja sta bila podpora slovenščini, kot učnemu jeziku v javnih šolah, in bolj proti raznarodoval-nemu delovanju zlasti nemških in italjanskih šolskih društev. Da bi zaustavila potujčevanje je družba posebej na narodnostno ogroženih ozemljih ustanavljala šole in otroške vrtce, z denarnimi darili podpirala učitelje, dijake in študente. Gradila in vzdrževala je lastne šolske zavode in podpirala zavode nekaterih sorodnih slovenskih organizacij, predvsem goriškega Šolskega doma. Delovala je v Gradcu, Leobnu in na Dunaju med tamkajšnjimi
Slovenci in med slovenskimi izseljenci v Severni Ameriki.
Kotnik-Lenarčičeva hiša v Verdu
Posebej pomembne uspehe je Družba sv. Cirila in Metoda dosegla na Koroškem in Tržaškem, na Štajerskem se je lahko pohvalila z ustanavljanjem prepotrebnih šolskih vrtcev, »na Kranjskem pa je za-stražila mejo ob vseh onih krajih, kjer je narodnost v nevarnosti.«
V Trstu je denimo do leta 1914 obiskovalo njene šole 18.178 učencev in »Tržaški Slovenci so se javno in pošteno izrekli, da se imajo zahvaliti za svoje narodnostne uspehe edinole tržaškim šolam, katere vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda«.
Delovanje šol na Tržaškem je prav gotovo izdatno podprlo tudi denarno vollo Karla Kotnika. Po pričevanju dipl. inž. Iva Lovrenčiča so znaten del vsote namenili tudi delovanju Narodnega doma v Trstu, središču gospodarskega, političnega in kulturnega delovanja tamkajšnjih Slovencev. Pisci najnovejše monografije o Narodnem domu doslej med ohranjenimi listinami njegovega imena še niso zasledili, saj je med donatorji prejkone imenovana le Družba sv. Cirila in Metoda.
Spomin na Karla Kotnika
Spomin na Karla Kotnika,
velikega slovenskega rodoljuba in enega največjih mecenov slovenstva, je z desetletji zbledel, le poredko ga omenjajo predvojni in povojni zgodovinarji. Nanj spominjata ulica v Verdu in Ljubljani, njegovo celostno podobo si lahko človek zariše šele tedaj, ko skrbno prelista orumenele časopisne članke in druga pričevanja izpred osemdesetih let. Zato je prav, da sta se ob obletnici njegove smrti nanj spomnila LIKO, Vrhnika, današnji upravljalec njegovega nekdanjega premoženja, in ZKO Vrhnika, ki ji je ena poglavitnih nalog ohranjanje kulturnega in narodovega izročila.
Pred osemdesetimi leti je bilo povsem drugače. Kronist pripoveduje, da je 2. marca 1910, ko so v Verdu položili v grob moža, ki je v zadnjem trenutku svojega življenja mislil na rešitev slovenskih otrok pred potujčevanjem, plakalo vsako pošteno slovensko srce. V slovo mu je zapel pevski zbor Ljubljanskega zvona, na čelu pogrebnega sprevoda je bila požarna bramba z Vrhnike, sledili so: ljubljanski Sokol z zastavo, kranjski Sokol z zastavo, radovljiški Sokol z zastavo, postojnski Sokol z zastavo, Sokol Ljubljana I., Sokol Ljubljana II., ribniški Sokol, vrhniški Sjokol, pevsko društvo Ljubljanski zvon z zastavo, vrhniška Čitalnica z zastavo, Društvo strojarskih pomočnikov z Vrhnike z zastavo, Društvo rokodelskih pomočnikov Vrhnike z zastavo.
Bilo je mnogo prekrasnih vencev in poleg sorodnikov brez števila žalnih gostov, med njimi deputacija Družbe sv. Cirila in Metoda, deželna po-
ljubljanski občinski svet.
Seja, dne 8. marca. Kari Kotnikova ulica.
Sejo otvori župan Hribar z nagovorom bistveno sledeče vsebine: Že v zadnji seji sem omenil, da se je med Slovenci našel človek, ki je v enem slovenskih dnevnikov vrgel v jasnost gorečo bakljo napram požrtvovalnemu delu družbe sv. Cirila in Metoda. Ko sem takrat predlagal, da občinski svet na ta članek da primeren odgovor, sem izrekel tudi mnenje, da se bode zavedna slovenska javnost še z večjo vnemo žrtvovala za družbo, ki je bila na tak način napadena.
In glejte! Ni preteklo dolgo tega, ko so se te — skoraj bi rekel proroške besede izpolnile, pred kratkem umrlem možu, to je bil Kari Kotnik. (Občinski svetovalci vstanejo in konec govora stoje poslušajo). Spomnil se je v zadnjem hipu, predno je izdihnil svojo blago dušo, napadene družbe sv. Cirila in Metoda ter jej zapustil pol m i 1 j o n a. Take požrtvovalnosti mi Slovenci doslej še nismo poznali. Danes ste se dvignili v znak iskrenega sožalja. Vaše sožalje bom dal zapisati v zapisnik. Predlagam pa tudi; da Ljubljana postavi prvi spomenik blagemu pokojniku. Kot primeren spomenik najseimenuje dosedanja Pristavska ulica odslej: Karl-Kotnikova ulica. Na ta spomenik se bo tod hodeča slovenska šolska mladina trajno spominjala."
Predlog soglasno sprejet, na kar župan javi, da je obč. svetnik dr. Svigelj ravnokar izročil še 305 K, tako da znaša med obč. svetniki nabrana svota kot odgovorna „Cirilmetodarijo" vsega skup 615 K. Nato prečita župan še pismo družbe sv. Cirila in Metoda.
»Jutro« in »Slovenski narod« sta poimenovanje Pristavske ulice v Ljubljani po Karlu Kotniku objavila na vidnem mestu
slanca dr. Oražen in Turk, ljubljanski občinski svetniki dr. Ma-jaron, Lenče, okrajni glavar v pokoju Lapajne, dvorni svetnik dr. Ferjančič, tovarnar Je-lovšek, primarij dr. Gregorič, notar Komatar, advokat dr. To-minšek itd. Med damami so bile gospe dr. Tavčarjeva, dr. Majaronova, Hudovernikova, pl. Trnkoczvjeva, Sadnikarjeva in dr. Krautova iz Kamnika itn.
»Vseh udeležnikov pogreba je bilo mnogo nad tisoč,« je zapisal poročevalec.
Ob odprtem grobu je pokojniku v slovo spregovoril prvo-mestnik (predsednik) Družbe sv. Cirila in Metoda, njegov nekdanji gimnazijski ravnatelj in učitelj Senekovič:
»Pokojnik je delal noč in dan, da je zapustil slovenski deci v resnici kraljevski dar. Nobeno  slovensko društvo,
nobena slovenska korporacija ni doslej še dobila takega daru. Ta denar je namenjen deci, da se izobrazi na podlagi materinega jezika. Danes vidimo ostuden prizor, da se otroci v šolah uče tujega jezika, da potem zasramujejo svoj rodni jezik in mater, ki jih je tega jezika učila. Kolika žalost za slovensko mater, ki jo zasramujejo lastni otroci! Družba sv. Cirila in Metoda bo ustanavljala z tega daru šole in vrtce in bo v njih učila slovenske otroke slovenske besede. Ti, pa.dragi pokojnik, počivaj v miru, saj boš počival v tej blagi zavesti, da Ti bo hvaležen še pozne, pozne čase slovenski narod. Naj bi bil Tvoj blagi čin v spodbudo nam in v korist slovenski deci.«
MITJA KREFT
8
MAREC 1990
NAŠ ČASOPIS
dr. LOJZE GOSAR
Kaj pričakujemo od programa slovenskih krščanskih demokratov?
DEMOS - ZDRUŽENA OPOZICIJA VRHNIKE (PROGRAM)
Nočemo več
enopartijske strahovlade nenasitne dnavne-blagajne nesposobnih gospodarjev in poplave brezposelnih
Nočemo več
smrdeče Ljubljanice okužene vode
in brezbrižnega odnosa do slovenske zemlje Nočemo več
ideološke navlake po šolah in teptanja verskih vrednot
Nočemo več
gluhe oblasti za težave družin in izčrpanih mater naših otrok
Nočemo več ,
vrtoglavih pokojnin za rdečo buržoazijo in beraške miloščine za iztrošene delavce
Nočemo več
državnega grabeža privatne partijske vojske in policijskih vohljačev
Nočemo biti
privesek Balkana
Hočemo
politično svobodo
varčen državni sistem
in delavski izbor sposobnih direktorjev
Hočemo
zdravo okolje
spoštovanje narave
in večjo skrb za slovenske kmetije
Hočemo
čisto resnico v šole
evropsko strokovnost
in večje spoštovanje krščanske kulture
Hočemo
pravo pomoč slovenski družini
in odgovorno skrb za bodočnost naroda
Hočemo
za delavce in kmete pravično plačilo in človeka vredno preskrbljeno starost
Hočemo
poštene voditelje
civilno oblast
in narodno policijo
Hočemo biti
svobodna Slovenija
Če ste z nami - glasujte za DEMOS
Današnji čas bo odločilno vplival na naslednja desetletja. Zato je naša velika odgovornost, ali bomo znali vnesti zdrava krščanska načela v življenje in družbo. Premalo se
zavedamo, da je to potrebno ne samo v vsakdanjem življenju, ampak tudi v politični dejavnosti. Neskladje med vero in konkretnim ravnanjem je nevarnost pred katero nas svari
že apostol Jakob v pismu, ki ga je naslovil na krščanske skupnosti, razpršene po svetu.
V njem pravi: »Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima?« (Jak 2, 14).
Navajamo nekaj misli o glavnih področij življenja in dela ,za katera so katoliški laiki posebej dolžni dati svoj doprinos. Na področju ekonomije in dela se v zadnjem času tako enostransko poudarjata tržnost in gospodarska uspešnost, da se kar lahko zgodi, da bo prevladal skrajni gospodarski liberalizem, ki ga je kapitalizem prešel že po prvi svetovni vojni.
V času, ko nam zaradi tako imenovanih tehnoloških presežkov marsikje grozi brezposelnost, se bomo mnogi znašli v okoliščinah ko bomo lahko izbirali med tem ali bomo varovali le svoje interese ali pa bomo tudi s politično dejavnostjo kaj naredili za preprečevanje socialnih krivic. Z ustanavljanjem novih delovnih mest bomo ne samo nudili nove možnosti za zaposlovanje ampak tudi veliko prispevali k ustvarjanju boljših razmer.
Na političnem področju je treba skrbeti, da bomo znali ohranjati poleg narodnega in kulturnega bogastva tudi pravi odnos do drugih narodnosti, kajti v kriznih razmerah lahko kaj hitro pride do narodnostne nestrpnosti.
Ženam moramo zagotoviti enakovredne možnosti v družbi in upoštevati njihove posebne lastnosti in družino. Javne ustanove, zakonodaja, socialno varstvo, podjetja in svobodni poklici bodo najbolj služili človeku, če se bodo ravnali   po   splošno priznanih
Iz naših korenin
Po dolgih desetletjih molka, neenakosti ali celo drugora-zrednosti si demokratične sile slovenskega naroda poskušajo pridobiti možnost vplivanja na vse civilizacijske dosežke zahodnoevropske družbe tudi pri nas.
Vsakemu razumnemu in poštenemu človeku je seveda takoj jasno, za kaj pri vsej stvari gre. Nasilno odvzete pravice večini s strani manjšine so skoraj pohabile duhovno podobo našega človeka. Zaprl se je vase, se obdal z neprobojnim steklom, kakor da je njegova vloga samo nedejavno opazovanje ravnanja »pametnih in edinozveličavnih«. Ni dejavno sodeloval, kakor da se ga te stvari ne tičejo. Strah v kosteh in borba za vsakdanji kruh sta vsako pokončno držo upognila in ponižala.
Znanilci novih obzorij se vendarle kažejo, kajti zavest, da je bila »edina resnica« prisiljena odpreti vrata tudi drugače mislečim, postaja vse bolj očitna, čeprav je še marsikje upognjena in prestrašena. Da je res tako, je dokaz ustanovitev združene opozicije Demos tudi v naši občini. Stranke, ki opozicijo sestavljajo, skušajo upognjeno hrbtenico čimbolj zravnati v pokončno držo enakopravnih.
»Štiridesetletnik« je najbolj pritisnil ob tla prav nas kristjane. Predvsem v njihovem imenu bi rad osvetlil nekaj zgodovinskih dejstev, ki so za obstoj, rast in samozavest slovenskega naroda bistvenega pomena. To se je seveda dogajalo takrat, ko ekskluzivnih (edinoveljavnih) ideologij na Slovenskem še ni bilo. To želim zapisati zato, ker nas hočejo prepričati, da prav mi
evangelijskih načelih.
Delo vsakega, tudi tistega, ki dela najbolj enostavna dela, je sestavni del kulture. Zato je potrebno, da delu vrnemo njegov pravi pomen. Osvoboditi ga moramo socialnih in gospodarskih razlogov, ki so spremenili človeka le v proizvajalca, zanemarili pa so nadnaravni vidik, ki oplemeniti materialni svet. Ob naglem napredku znanosti in tehnike pa se izgublja sposobnost za trezno presojo problemov. Izobraževanje bi moralo posredovati tudi resnične vrednote.
Družbena občila zelo močno vplivajo na javno mišljenje. Vsako sporočilo pusti v ljudeh svoj pečat. Zato je odgovornost vseh posredovalcev sporoči, torej vseh družbenih občil, da prispevajo k zdravim pogledom.
Ustvariti je reba razmere v katerih bo posebej prišla do izraza prava svoboda, čut odgovornosti in solidarnosti. Doseči bo treba, da ne bodo kršene osnovne človeške pravice, tudi tistih, ki jih ne morejo uveljaviti., v imenu takoimeno-vanih civilizacijskih dosežkov in lažne osebne svobode.
Kristjani bi morali politično delovati izključno za skupno dobro in kot izraz krščanske ljubezni ne pa zaradi svojih koristi ali lastnih ambicij. Apostolsko pismo Pavla VI ob osemdesetletnici okrožnice Rerum novarum pravi: »Politika je nujna oblika življenja kristjanov v službi drugih, čeprav ne edina. Kristjan, ki se udejstvuje v politiki, se ne poslužuje nobenih nepoštenih ali nemoralnih sredstev za pridobivanje vpliva... Kristjan, ki hoče živeti svojo vero v politični dejavnosti, ki jo pojmuje kot službo drugim, se ne more pridružiti nazorom, ki v temelju ali v bistvenih točkah nasprotujejo veri in njenemu pojmovanju človeka. Ne more tudi biti naklonjen normam takoimenova-nih svobodomislecev, ki tako poveličujejo osebno svobodo, daje ne podrejajo nobeni omejitvi, in ji pustijo, da se da usmerjati samo koristi in sili...«
kristjani nimamo političnih izkušeni, da smo popolni začetniki. Se posebej mlajši rodovi (ki sežejo celo tja do Abrahama) ne vedo, da slovenski kristjani prav letos s prvimi povojnimi kolikor toliko svobodnimi volitvami praznujemo 100-letnico prvega katoliškega političnega društva. Leta 1890 smo torej kristjani zavestno stopili na politični oder stare Avstroogrske in s tem dejanjem odprli novo stran v slovenski zgodovini in ta datum pomeni začetek javnega političnega delovanja kristjanov na Slovenskem. Od takrat naprej je v stari črno-žolti monarhiji in kasneje v prvi Jugoslaviji vse do leta 1941 slovensko politično misel oblikoval slovenski kristjan. Ne pozabimo velikih slovenskih mož, ki še danes nimajo ustreznega mesta v narodni zgodovini ali pa so bili v povojnem času potisnjeni za rdečo zaveso.
Kdo se lahko primerja z dr. Janezom Evangelistom Krekom, kompletnim Slovencem od nog do glave, narodnim bu-diteljem, prosvetiteljem in začetnikom zadružništva? Bil je odkrit in pošten politični sogovornik, ki mu je vedno in povsod v prvi vrsti šlo za korist slovenskega naroda. Za slovenskega ljudskega tribuna so ga priznavali vsi takratni politični nasprotniki. Njegovo geslo je bilo: »Politika mora biti delo za dobro vseh ljudi!«
Poleg mnogih drugih, ki so
nadaljevali njegovo delo, je prav gotovo najvidnejši dr. Andrej Gosar, naš rojak, ki je s knjigo »Za nov družbeni red« (1933) poskušal zakoličiti temelje pravičnejše družbene ureditve, sprejemljive za vse sloje prebivalstva. Obravnaval je kmeta, delavca, uradnika, pa tudi kapitalista. Njegova izhodišča niso bila utopična; izhajal je iz nekaterih bistvenih prvin, ki določajo človeka in jih je v desetih točkah ponudil človeštvu Mojzes pred davnimi tisočletji.
Kdo izmed slovenskih politikov bi lahko enakovredno nadomestil dr. Antona Korošca, ki je v pogojih diktature delal za slovenski narod in modro izkoristil vse možnosti?
Seveda bi lahko še in še naštevali imena in ideje, ki izhajajo iz krščanskega etosa. Za narod in iz naroda. Ta naša dediščina, ki je demokratična in človeška, torej le ni tako nebogljena, kakor bi jo radi ovrednotili nekateri, tisti, ki nas hočejo še naprej obravnavati ko drugorazredne državljane. Imamo svojo preteklost, ki se nam je ni treba sramovati. Nasprotno, lahko smo ponosni nanjo. Vse, kar je bilo zgrešenega na eni ali drugi strani, bo obravnavala in osvetlila zgodovina. Računamo seveda na pošteno, pravično in nepristransko zgodovino.
Vsi člani Demosa izhajamo iz demokratičnih korenin.
dipl. Ing. F. KVATERNIK
Ustanovljeni socialni
demokrati
v Borovnici
V Borovnici smo ustanovili socialdemokratsko stranko. Sedaj nas je le peščica ljudi, različnih izobrazb, vsem pa je skupno, da izviramo iz delavskih družin, katere so po vojni, vse do danes, nosile breme zgrešenih partijskih odločitev na svojih ramenih. Ne pozabite, da smo sedaj mi in vi po vrsti za popravljanje in plačevanje zavoženega gospodarstva in vsega ostalega slabega, kajti partija nam ni prinesla nič dobrega. Katere so pridobitve AVNOJA, kar Stanovnik tako rad ponavlja? Mar so to upokojenci, mnogi med njimi borci, ki živijo kot psi, čeprav so čudoviti ljudje? Nekateri pri-viligirani, prav tako upokojenci »borci«, pa se mastijo s pečenkami, se vozijo in letajo na izlete? So to delavci, ki bolj kot delajo, manj imajo? So to raznorazni mladi, šolani strokovnjaki, ki zaman čakajo na zaposlitev? Dobro premislite, odgovor boste našli sami!
Ker se socialdemokrati v Borovnici zavzemamo za odpravo dosedanjih krivic, ki so bile storjene delavcu in ostalemu poštenemu, a za partijo nižjemu sloju ljudi, vas pozivamo, da se nam pridružite in nam s svojimi mnenji in delom pomagate. Našli nas boste vsako sredo ob 18. uri v KS Borovnica. Kdor pa ne želi aktivno sodelovati z nami, pa, najmanj kar lahko stori je to, da na bližnjih svobodnih volitvah glasuje za naprednega socialdemokrata Jožeta Pučnika. Mi bomo!
Socialdemokrati iz Borovnice (SDZS)
Program slovenskih krščnskih demokratov - SKD
Občinski odbor Vrhnika
1. Poleg vseh civilizacijskih zahtev, ki jih imajo v svojih programih nove ali preoblikovane stranke na Slovenskem, se bomo SKD še posebej zavzemali in terjali popolno spoštovanje dostojanstva človekove osebe v vseh razsežnostih. Naš krščanski etos ne izključuje nikogar. Vsak človek ima enake pravice in enake dolžnosti.
2. Dostojnstvo človeka se začenja pri spočetju, se nadaljuje pri otroku v šoli, pri starših in v družini, pri opravljanju poklica. Te zahteve veljajo za vse enako: za kmete in delavce, izobražene ali nepismene, zdrave in bolne, bogate in revne.
3. Zavzemali se bomo za vsakega človeka, posebej še za Slovenca, pa naj živi kjerkoli: v domovini, zamejstvu, zdomstvu ali izseljenstvu. Sodelovali bomo z vsemi tistimi programi, ki si bodo prizadevali izboljšati kvaliteto življenja, pa ne samo materialnega, temveč tudi in predvsem kulturnega in duhovnega. Zavedamo se namreč, da je mogoče narod preoblikovati v zdravo pluralno skupnost samo na temelju duhovnih kvalitet posameznika. Skrb za zdravo okolje mora vključevati tudi prizadevanje za zdravo duhovno okolje, kajti pogoj za ekološko čistost narave je čista osebnost. Poleg ozdravitve voda, zraka, gozdov in njiv moramo ozdraviti tudi našo kulturo, srce in dušo.
Kako nameravamo to doseči?
V naši občini vzgoja in izobraževanje nista dosegla ravni, ki nam bi jo kdo utegnil zavidati. Skupine po šolah in vrtcih so odločno prevelike in zato so šolski oziroma varstveni prostori prenatrpani. Pouk je zaradi tega bolj ali manj šablonski, brezoseben in ne dosega ravni, ki bi jo moral.
Evropa, v katero želimo priti, zahteva visoko usposobljene učne kadre, ki so visoko moralni in neobremenjeni z ideologijami. Samo takšni učitelji in vzgojitelji so sposobni oblikovati neobremenjene, kulturno, strokovno in človeško zrele osebnosti. Zaradi tega bo treba preveriti vse učne programe in jih očistiti odvečne navlake. Vsak posameznik, ki dela v procesu vzgoje in izobraževanja mora izpričati svojo nevtralno držo in odgovornost pred starši in novo družbo.
Zaradi popolnega razpada našega gospodarskega sistema bo prihodnost zahtevala od nas vrsto prekvalifikacij, predvsem pa višje in bolj kakovostno strokovno usposabljanje vseh slojev prebivalstva.
Prizadevali si bomo, da bo imel vsakdo možnost izobraževanja za nove čase.
Veliko skrb bomo posvetili zdravstvu. Sedanje stanje zdravstvene oskrbe ni zadovoljivo. Med prebivalstvom je obolevnost nadpovprečno velika, veliko je duševno in telesno prizadetih ljudi, nadpovprečno veliko samomorov. Poiskati in odpraviti bo treba vzroke za takšno stanje.
Pri pregledih vojaških nabornikov uporabljajo merila, ki jih določajo oborožene sile. Zavzemali se bomo za večjo humanizacijo vojske na vseh področjih. Zavzemali se bomo za možnost civilnega služenja vojaškega roka, za demilitarizacijo Slovenije in depolitizacijo vojske. Vemo, da je slovenski narod dovolj civiliziran, da se o svoji politični podobi dogovarja in odloča sam, brez orožja, ki gaje v naši občini preveč.
Posebno skrb bomo v naši občini posvetili oskrbovancem v domu upokojencev. Sedaj je tam premalo strežnega osebja, med oskrbovanci pa veliko osamljenosti. V domu so tudi bolniki, ki potrebujejo dodatno nego, ki je maloštevilno strežno osebje ne zmore. Sicer pa to ni skrb samo naše občine.
Prizadevali si bomo za pomoč vseh oblik, predvsem pa za humanost in duhovno karitativno dejavnost. Pri tej vsestranski pomoči bi utegnili koristno sodelovati tudi tisti, ki se bodo odločili za civilno služenje vojaškega roka, ter razne humanitarne skupine od šolarjev do zdravih in upokojenih. Pomoči potrebni morajo postati skrb celotne družbe, kajti prav ta skrb je merilo za presojanje njene civilizacijske in humanistične ravni. Tudi to spada v splet ekoloških vprašanj.
Prizadevali si bomo za kvalitetnejši odnos do kulturne dedičine, kajti samo ta nas uvršča med kulturne evropske narode.
Prizadevali si bomo za zgodovinsko resnico, kajti samo ob temeljitem spoznanju resnice bomo mogli ostati pokončni. Resnica, ki so nam jo vsilili, ni naša resnica.
Zavzemali se bomo za popolno svobodo delovanja Cerkve na področju, ki je njej lastno. Zavzemali se bomo za vzgojo, ki temelji na krščanskih etičnih vrednotah.
Naša usmeritev v prihodnosti bo pomoč družini v vseh njenih razsežnostih (na primer krajši delovni čas za žene-matere) in v varovanje našega okolja. Borili se bomo proti samovolji vodilnih ljudi, da ne bi mogli omejevati delavčeve svobode. Vso skrb bomo posvečali še preostalim slovenskim kmetijam, ki so v naši občini že močno zdesetkane; delali bomo za njihov razvoj in napredek.
Trudili se bomo, da slovenski človek, ki ga predstavlja tudi naš vrhniški človek, ne bo obremenjen s sovraštvom, odprt bo za nove strani zgodovine, ki jih bomo pisali sami v ozračju demokracije in svobode.
SERVIS HLADILNIH NAPRAV IN BELE TEHNIKE
-(fiauknariit- gorenje
Zibrše 37 61370 Logatec tel. 061/769 064
KRAJINA BECO
stanovanje: Topniška 62 61000 Ljubljana tel. 061/320 613
SAŠ ČASOPIS
MAREC 1990
9
SKZ - PODRUŽNICA VRHNIKA
Na kmetu sloni slovenski narod
Naš rojak Ivan Cankar je zapisal: Narod si bo pisal sodbo sam.« Slovenski narod je v tem času prešel viharno obdobje svojega obstoja: dve svetovni vojni, dve različni Jugoslaviji, dva različna sistema. Veliko jih je bilo, ki so mu napisali sodbo, toda sam si je še ni pisal. V zadnjem času smo bili priča velikim spremembam v slovenskem političnem prostoru. Vladajoči razred je spoznal absurdnost enopartijskega sistema in omogočil formiranje novih zvez in gibanj. Slovenci se bomo tako na aprilskih volitvah prvič v zgodovini lahko svobodno in dostojanstveno izjasnili o svoji nadaljni poti, o svoji suvereni državi.
Slovensko kmečko zvezo, porojeno v prvih krčih slovenske pomladi, smo ustanovili kot stanovsko organizacijo, ki bo zastopala interese slovenskega kmetstva v javnosti in to v času, ko je zasebni kmetijski sektor zahajal v vse večjo gospodarsko krizo zaradi naraš-čujočega razpona med proizvodnimi stroški in prodajnimi cenami kmetijskih pridelkov.
Vendar je večina vrat, na katere smo potrkali, ostala zaprtih in vodstvo SKZ je kmalu spoznalo žalostno resnico, da nakopičenih štiridesetletnih krivic in zpostavljanj v pogojih obstoječega sistema ne bo mogoče razrešiti. Z ustanavljanjem različnih zvez in gibanj se je pokazala realnost političnih
sprememb v Sloveniji in tako je SKZ začela nastopati kot politična zveza, ki si je v svojih prizadevanjih pridobila veliko simpatizerjev in je tako s 30.000 člani daleč največja opozicijska zveza v Sloveniji. Skupni interes je narekoval povezavo slovenske alternative, ki se je konec leta 1989 z ustanovitvijo DEMOS-a (demokratične opozicije Slovenije) tudi uresničila. DEMOS sestavljajo: SKZ, Slov. kršč. demokrati, Slov. demokr. zveza, Slov. socialdemokr. in Zeleni, in je omogočil združen nastop razdrobljene slovenske opozicije v katerem pa so posamezne zveze ohranile svojo samostojnost, ki se kaže v ločenem nastopanju na listah za DPZ Skupščine Slovenije in DPZ v posameznih občinah.
Slovenski kmet je bil in bo temeljni kamen obstoja slovenskega naroda. V kmečkih domovih so tekle zibelke največjih slovenskih mož, tistih, ki jih je zgodovina priznala, pa tudi tistih, ki jih je neupravičeno zapostavila. V svoji tisočletni borbi za obstoj na tem koščku zemlje je vzpostavil čudovito sožitje z naravo in ustvaril kulturno dediščino, na katero bi bil ponosen tudi mnogo večji narod. Slovenski kmet, tesno povezan z naravo, ki mu je kazala, da je umiranje le prehajanje ene oblike življenja v drugo ni bil nikoli vojak, bil pa je vedno pripravljen sto-
piti na branik svoje očetnjave, tudi med zadnjo vojno. Žal pa je bil potem vedno odrinjen in zapostavljen, sadove žetve pa so pobrali drugi. Nismo za re-vanšizem, toda krivice, ki so se kmetu dogajale po osvoboditvi so tako v nebo vpijoč greh, da zahtevajo vsaj moralno zadostitev. To, da nacionalizacije, prisilne kolektivizacije, obvezne oddaje, kulaški procesi in vsi ostali nasilni pritiski niso zlomili slovenskega kmeta, je skoraj nepojmljivo. Kakor sta-rodobni ptič feniks se je vedno znova dvignil iz pepela in nadaljeval začeto.
Zakaj to pripovedujem? Zato, ker smo ponosni na svojo dediščino, zato, da se, zavedujoč se svojega stanu, z vsemi močmi, vsak v svoji sredini vključimo v volilne postopke. Čas volitev se skoraj bi rekli simbolično pokriva s časom setve. Od kakovosti setve pa je odvisna tudi žetev. Slovenski kmet je končno spoznal, da bo pravično vrednoten v družbi le takrat, ko bo v tej družbi tudi enakopravno odločal. Odločali pa bomo enakopravno le, če bomo s svojimi predstavniki prodrli v najvišje sfere oblasti. Zato se gremo politiko, zato sodelujemo na volitvah, kjer MORAMO uspeti, saj je od obstoja slovenskega kmeta odvisen tudi obstoj slovenskega naroda.
Leon Gostiša predsednik SKZ podružnica Vrhnika
UPOKOJENCI
Praznovanje zadovoljnih
Društvo upokojencev Vrhnika prireja vsako leto po več raznovrstnih praznovanj, med katere sodi tudi »Silvestrsko« praznovanje.
Praznovali smo zadnje dni mesece decembra preteklega leta in se ga je udeležilo kar 91 članov. Z nami so praznovali tudi člani Društva upokojencev Borovnica, s katerimi smo že dalj časa v tesni povezavi in smo že večkrat skupaj praznovali.
V taka in podobna srečanja smo vnesli nekaj popestritev kot so razna tekmovanja, igre, poh"ale, objave najstarejših prLjtnih članov, rojstnih dni in podobno, tako, da je vse veliko bolj pestro in zabavno kot je bilo v preteklosti.
In kaj še popestri naše praznovanje? To so brezplačni dobitki na srečelovu, ki jih je prejel vsak udeleženec. Izbral pa si ga je s tem, da si je tudi sam potegnil številko, na podlagi katere je potem prejel dobitek.
In kdo je prispeval dobitke?
Naj jih naštejemo:
- Elektromehanika - tov. Penko Angelo
- Strojno ključavničarstvo - tov. Mole Ivan
- Izdelovanje kovinske galanterije - tov. Oblak Ivan
- Vargalant - tov. Prebil Otto
- Izdelovanje testenin - tov. Baškovć Anton
- Svečarstvo - tov. Stržinar Anže
- Butik Mojca - tov. Mojca Miklavčič
- Izdelovanje keksov in drugega drobnega peciva - tov. Kovač Herman
- Gostilna Marinčič, Gostilna Kavčič (na Drenovem griču), Gostila Turšič in gostilna »Pri Casermanu«
- Janez Marolt, trg. predstavnik za prehrambeno industrijo Zvečevo
- Žito (pekarna - plastika) Vrhnika
- Ljubljanska banka - enota Vrhnika
- Iskra Vrhnika
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA PODRUŽNICA VRHNIKA
V SODELOVANJU Z DEMOSOM
Prireja v petek, 30. 3.1990 ob 20. uri v osnovni šoli Borovnica, predvolilno zborovanje z naslednjim PROGRAMOM:
- kratek kulturni program z ansamblom POT
- predstavitev programa Slovenske kmečke zveze
- predstavitev kandidatov Slovenske kmečke zveze in DEMOSA
- razgovor
Gost na zborovanju bo Marjan Podobnik - podpredsednik Slovenske kmečke zveze.
Vabljeni!
- Droga Vrhnika
- Kovinarska Vrhnika
- Trgovina Mercator, Ulica 6. maja 10.
- Trgovina Mercator, Na Križišču
- Trgovina Mercator, Želez-nina
- KZ Vrhnika
Za vse lepe dobitke se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo in jim obenem želimo še veliko delovnih uspehov in osebne sreče v novem letu.
Zahvalo smo dolžni tudi tovarišu Nikotu in osebju gostišča Močilnik na Vrhniki, kjer prirejamo 'razna srečanja in praznovanja, za prijetno gostoljubje, ki so ga deležni naši upokojenci.
Ker brez dobre glasbe, ni dobrega počutja, poskrbi zanjo naš glasbenik Janez Kogov-šek iz Žirov, katermu se ob tej priliki tudi lepo zahvaljujemo za njegov prisrčni odnos do vseh naših članov. Janez večkrat podaljša svoj nastop in s tem prispeva kot svoj dobitek pri srečelovu. Hvala mu.
In na koncu še naše kratko obvestilo:
Izvršni odbor našega društva je v mesecu decembru sklenil, da v bodoče ne bomo več pobirali članarine po domi-vih, zato prosimo vse naše člane, da poravnajo svoje finančne obveznosti v pisarni našega društva in to čimprej, oziroma najkasneje do 25. marca. Po tem roku se bomo morali pridrževati Sklepa Zveze društev upokojencev Slovenije, ki nas je obvestilo, da bo potrebno v primeru višje inflacije zvišati zneske članarine in posmrtnine. Da bi se temu izognili, prosimo, da upoštevate naše obvestilo.
Članarina znaša 10. - dinarjev, posmrtnina pa 30. - dinarjev, kar lahko vplačate na uradni dan - v sredo od 9. do 12. ure in popoldan od 15. do 18. ue, v petek pa od 9. do 12. ure..
V naše vrste pa vabimo še vse tiste upokojenke in upokojence, ki se do sedaj še niso odločili za vstop v naše društvo. Pridite, ne bo vam žal.
Lepo pozdravljeni!
DU VRHNIKA
Predvolilni golaž v Dolini šentflorjanski
Marsikdo se sprašuje, kako bodo letos potekale volitve, saj bomo prvič po vojni lahko izbirali med strankami oz. njihovimi kandidati. Le-te pa je bilo potrebno najprej določiti in zbrati zadostno število glasov že na kandidacijskih zborih vo-lilcev.
Pa si malo poglejmo, kako so ti zbori potekali v nekaterih krajih naše občine; za vse krajevne skupnosti nimam podatkov.
Verd: Vabila so dobili samo nekateri, najbrž izbrani krajani, kdove, saj je bil za ostale prebivalce tega kraja nalepljen samo en plakat z vabilom na zbor krajanov in sicer na trgovini. Videl ga je lahko samo tisti, kije šel po nakupih v trgovino ali tik mimo nje, s ceste ga je bilo pač težko opaziti.
Ligojna: Prvi zbor volilcev ni uspel, če je bil sklican drugi, mi ni znano.
V Sinji gorici je poleg predstavnikov KS tudi DEMOS organiziral obveščanje o zboru volilcev.
Tudi na Pokojišču je bil DEMOS zelo aktiven. Vabila so poslali po vseh hišah. Prišlo je 40% vaščanov. Kot zanimivost: Jože Pučnik je dobil 18 glasov, Milan Kučan 4.
Log: Krajevna skupnost je dobro organizirala obveščanje, saj so poleg plakatov tudi DE-MOS-ovi člani poslali sto vabil po hišah.
V Dragomeru pa so kandidacijske volitve potekal izredno demokratično. Močno
se je angažiral tudi DEMOS. Rezultat tega je bil, da se je zbora volilcev udeležilo 62 krajanov in, ker so se domenili za tajno glasovanje, je zmanjkalo lističev z vpisanimi kandidati, saj na KS Dramoger niso računali na tako udeležbo na zboru in so pripravili samo 50 lističev. Potem so se krajani dogovorili, da bodo kar sami izpisali manjkajoče liste in so glasovali vsi.
Na enem od zborov v Borovnici je prosil predstavnik DEMOS-a, če bi lahko izvedel, koliko glasov je zbral posamezni kandidat. Pristojni mu niso hoteli dati tega podatka, češ, da je to tajno. Mar imamo poleg tajnih Uradnih listov pa tajnih pokojnin zdaj še tajno o številu glasov, ki so jih pridobili kandidati? Moram povedati, da temu ni tako. V občinske volilni komisiji sta tudi predstavnika DEMOS-a in podatki zares niso tajni, je pa zanimivo, koliko ljudi ima še ideološke plašnice gor natak-njene. Fantje! Treba bo misliti tudi z lastno glavo, ne samo usmerjeno od drugih!
Sicer pa so bili Borovničani o kraju in času kandidacijskih zborov zelo dobro obveščeni, saj je bilo nalepljenih precej plakatov pa tudi osebno so dobili vabila v vseh družinah.
Pa še začimbice za golaž: v KS Vrhnika-Center so šteli glasove povabljenih in tistih, ki so tam prijavljeni kot stalni prebivalci. Ćelo tajnica, ki ima stalno prebivališče v KS Vrh-nika-Vas, je dvignila roko ob glasovanju v KS Vrhnika-Center. Zgodilo se je, da je nek tovariš tako zelo simpatiziral za »svoje« kandidate, da je glasoval zanje v KS, odkoder se je odselil in še enkrat v KS,
kamor se je priselil. Prepričana sem, da se tov. Cicmil Obrad že zaradi družbenega in poli- -tičnega položaja, ki ga uživa v naši občini, zaveda, da w ~ tako ne dela. Najbrž ga je zaneslo navdušenje nad prvimi svobodnimi, večstrankarskhnf^ volitvami v naši Dolini, da je dvakrat oddal glas za iste kandidate.
Volilna komisija na občini je to seveda spravila v red.
Pravzaprav me kot »privatno« zapisovalko ne bi smelo zanimati, kako so določali kandidate v raznih firmah, ampak žilica mi ne da miru, zato bom zapisala, kar vem o LIKU.
Tam je namreč koordinacijski odbor na svoji seji 22. 1. 1990 pod točko 11 sklenil da glede na bližajoče se občinske in republiške volitve kandidata za LIKO izberejo iz vrst direktorjev firm. (Pa gre samoupravljanje v maloro!)
Morda to pravzaprav ne bo nič narobe, kdo ve? Posebno zdaj, ko Slovenijo stiska z ene strani srbska blokada, z druge vojska s 3% davka na proizvode in z zmanjšanjem svojih naročil v Sloveniji, na tretji strani pa tov. Markovič s svojim skrivnostnim nasmeškom Mone Lize, ki pa bo Slovenijo stal neznansko več, kot slovita La Gioconda, saj je tako razvrednotil devize, da bodo prav izvozniki, kot sa IUV in LIKO najbolj prizadeti, s tem pa seveda najbolj tam zaposleni delavci. Zares bodo potrebni ljudje z znanjem, predvsem pa s pokončno hrbtenico, da pridemo iz balkanskega kotla v Evropo!
Recept za golaž zbrala in zapisala Frančiška Celarc
Podelitev Shankarjevih nagrad na Vrhniki
V sredo, 7. marca 1990, so predstavniki Zavoda SR Slovenije za šolstvo slavnostno podelili Shankarjeve nagrade, medalje in diplome, ki so jih otroci iz Slovenije prejeli za svoja dela na svetovni otroški likovni razstavi v Indiji.
Tudi letos so se natečaja lahko udeležili otroci iz vsega sveta, stari do 15 let, tema je bila svobodna.
Tako so se ob enajsti uri dopoldne začeli zbirati pred OŠ Ivan Cankar na Vrhniki učenci in njihovi mentorji. Pod vodstvom tovarišice Lučke Selan so se nagrajenci odpravili v prostore Ljubljanske banke, kjer so jih pričakali ravnatelj vrhniške šole in vodstvo banke, v kotu pa sta pod težkima harmonikama čakala na nastop učenca glasbene šole.
Po kratkem kulturnem programu je podelitev pričela profesor Draga Urbas Keravica. Pohvalila je vse sodelujoče mlade umetnike in izrazila nekaj lepih misli. Vsekakor je velik uspeh, če dežela na sončni strani Alp dobi v New Delhiju kar 46 nagrad. Med njimi je 35 diplom, 6 nagrad z diplomami in 5 srebrnih medalj z diplomami.
Nagrade so si razdelili: VVO Tončke Čeč, Celje; VVO Anica Černej, Celje; VVO Najdihojca, Ljubljana in VVO iz Rogaške Slatine; OŠ Boris Kidrič, Ajdovščina; OŠ Josip Broz Tito, Domžale; OŠ Jože Gorjup, Kostanjevica na Krki; OŠ Simon Jenko, Kranj; OŠ Ledina, Ljubljana; OŠ iz Postojne; OŠ Anton Tomaž Linhart, Radovljica; OŠ Edvard Kardelj, Rogatec; OŠ Edvard Kardelj, Slovenske Konjice; OŠ iz Vuzenice in OŠ Ivan Cankar, Vrhnika.
Srebrno medaljo z diplomo so prejeli: Andreja Repše iz Ajdovščine, Andreja Kovačevič, Nuša Serazin in Vita Melinec iz Kranja in Anka Novak z Vrhnike.
Nagrado z diplomo so prejeli: Manca Bezek, Gregor Škofič in Toni Zupane iz Kranja, Katra Jakopin iz Ljubljane,
Helena Bozak iz Rogatca in Vesna Vidrih z Vrhnike.
Drugi nagrajenci so prejeli diplome.
Po zaključnem govoru ravnatelja vrhniške šole so si nagrajenci izmenjali čestitke in se odpravili v jedilnico Industrije usnja Vrhnika, kjer so se najbolj žejni odžejali in prigriznili dobro pecivo. Kasneje so si nekateri ogledali še konfekcijski oddelek IUV, ostali pa so takoj odšli domov.
Vsem nagrajencem čestitamo!
Beba Pitterle, 7.b OŠ Ivan Cankar Vrhnika
Pisali ste nam
Začetni in trdni koraki v demokracijo
Ko se je pred dvema mesecema na seji občinske skupščine na Vrhniki DEMOS odločno pojavil v javnosti, si je malokdo mislil, da bo v kratkem času tako čvrsto zakorakal v življenje.
Kmečka zveza, demokrati, krščanski demokrati, zeleni in socialdemokrati so se povezali v čvrsto
organizacijo - združeno opozicijo ali DEMOS in čez noč postali čvrst politični nasprotnik 45-letni enopartijski vladavini. Njej ljudje ne zaupajo več, na njene sestanke se požvižgajo. Kako naj si sicer razlagamo, da je na predvolilne sestanke v nekaterih krajevnih skupnostih prišlo le 1%, 2% ali 3% volilcev. Tako je v občini center Vrhnika izpadel naš kandidat s komaj 7 glasovi. S podpisi pa je kasneje z lahkoto zbral 50 glasov! Podobno na Verdu. Čuden volilni sistem ali popolna apatija ljudi?
V ostalih krajevnih skupnostih pa je DEMOS čvrsto obvladoval položaj. Ljudje opozicijo že poznajo in ji zaupajo: povsod so potrdili naše kandidate.
To je potrdilo tudi zborovanje DEMOS-a v Borovnici, kjer je 300 vaščanov pokazalo, kako jih zanima njihova usoda in usoda Slovenije. Z Janšom in drugimi predstavniki DEMOS-a so se strinjali, da so prav sedaj tisti trenutki, ko Slovenci lahko prevzamemo usodo v svoje roke. V samostojni državi Sloveniji, s svojo vojsko, s svojim denarjem bomo Slovenci kaj hitro uredili svoje življenje. Lahko ne bo! Najprej bo treba odpraviti opustošenje, počistiti ves gnoj iz Avgijevega hleva - zapuščino partije.
Podobno zborovanje DEMOS-a bo dne 31. 3. 1990 na Vrhniki. Takrat bomo občani lahko pokazali, da nismo apatični, da se zavedamo usodnega časa, da hočemo v skupščini, vladi druge in drugačne ljudi. Ali lahko kmet, ki je svojo domačijo zavozil, to domačijo zopet reši?
DEMOS VRHNIKA zanj: Stane Novačan
Predlagam
Kot član socialdemokratske zveze (SDZS) Vrhnika in krajan Borovnice, se zavzemam zlasti za tiste dele programskih ciljev DEMOSA iz Borovnice, kjer se govori o naših dveh tovarnah.
Kajti, če hočemo uresničiti vsaj delček programa, se moramo zavedati, da s samoupravno in socialistično vodenimi tovarnami, ne moremo pričakovati nikakršnega uspeha.
Zato predlagam skupščini občine Vrhnika, oziroma bodočemu parlamentu, da posveti vso pozornost tem problemom, kajti sodobno urejena tovarna mora imeti:
1. lastnika
2. dobro vodstvo
3. neodvisni sindikat
Kako priti do take tovarne pa je skrb nas vseh, ne samo izbrancev.
Franc Furlan član SDZS
10
MAREC 1990
NAS ČASOPIS
PRIKAZ ODMERE NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA VREDNOST TOČKE 0,0025 DIN
	OBMOČJE	NAMEN UPORABE ZEMU.	DOLOČITEV ŠTEVILA TOČK PO KRITERIJIH IZ ODLOKA					SEŠTEVEK TOČK	ODMERA IZRAČ. ZA PO-	MESEČNA ODMERA ZA VRED.
		ZEMLJ.	NAMEN UPORABE	IZJEMNE UGOD.	UPORAB. JAVNIH POVRŠIN	KOM. OPREM. ST. ZEM.	IZKORIŠČENOST ST. ZEM.		VRŠINO m:	TOČKE 0.0025 DIN
VRHNIKA	I II	za stanov.	80 60			95 95	0 0	175 155	100 100	43,75 38,75
Borovnica-center Bevke	II IV	za stanov.	60 20			75 50	20 10	135 80	100 100	33,75 20,00
VRHNIKA	I	obrt. storit.	700	100		95	0	895	30	67,13
	I	trgov, na drobno	400	100		95	0	595	30	44,63
VRHNIKA	I	izobraževanje, zdr. varstvo, kultura proizv. promet. proizv. usnja proizv. elektr. naprav.	300 300 1000 300	n		95 65 75 75	20 0 0 0	415 365 375 375	1 1 1 1	1,03 0,90 2,50 0,93
SINJA G. ^VRHNIKA VRHNIKA	II I II			u 0 0 0						
Vrednost točke za odmero nadomestila, ki so jih sprejele občine s podobno oblikovanimi odloki:
CELJE
KOČEVJE
GROSUPLJE
0,00298 din 0,007 din 0,003450 din
Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana p. o. Ljubljana - Parmova 32
Spremljanje kvalitete vode iz vodovodnega sistema Vrhnika-Borovnica v letu 1989 in zdravstvena ocena oskrbe s pitno vodo
V okviru preventivne zdravstvene dejavnosti opravlja zavod na osnovi Pravilnika o higienski neoporečnosti pitne vode (Ur. list št. 33/87) sistematično zdravstveni nadzor nad kvaliteto pitne vode in sanitarno kemičnim stanjem javnih vodovodov. Zdravstveno delo in akcije na področju oskrbe s pitno vodo se opravljajo v smislu varovanja prebivalstva pred hidričnimi obolenji in zagotavljanja higiensko neoporočne pitne vode.
Vodovodni sistem Vrhnika-Borovnica je bil v letu 1989 pregledan povprečno 4-krat mesečno. Mikrobiološko je bilo preiskanih 150 vzorcev vode, sanitarno kemično 38 vzorcev.
Analize vode so bile izdelane po postopkih, ki so določeni za preiskavo pitnih vod.
Vzorce vode smo jemali iz zajetij in omrežja.
Rezultati preiskav: Od 150 mikrobiološko preiskanih vzorcev vode jih je 18 odstopalo od norm za pitno vodo. Odstopanja so bila zaradi preseženega skupnega števila aerobnih mezofilnih bakterij v vodi, pri enem vzorcu pa zaradi prisotnosti indikatorjev tekalnega onesnaženja (vzorci iz zajetja Staje). Oporečni vzorci vode so se pojavljali v glavnem na istih delih omrežja in to na tistih, ki so oskrbovani iz zajetij Staje in Malence. Pri 7 vzorcih vode je bilo onesnaženje vode lokalnega pomena (hišna omrežja, inštalacije).
Epidemiološka situacija glede črevesnih nalezljivih obolenj in drugih, ki bi lahko bila vzročno povezana z vodo je bila v letu 1989 normalna. Glede na to lahko ocenimo, da so bili uporabniki vodovoda oskrbovani z zdravo pitno vodo, kar tudi potrjujejo rezultati analiz vode.
Sanitarno kemične in fizikalne preiskave vode so bile opravljene pri petih vzorcih vode v širšem obsegu, pri ostalih vzorcih pa so bili preiskani splošni in nekateri specialni parametri, ki bi lahko pokazali odstopanja od norm za pitno vodo, oziroma onesnaževanje.
še posebno je bila v vodi zasledovana vsebnost fenolov in železa. Vsi določeni fizikalno kemični parametri so bili v okviru norm za pitno vodo. Po medsebojni primerjavi analiz ima voda iz zajetij na Borovniškem Vršaju stabilne kemijske lastnosti oziroma kvaliteto. Kvaliteta vode iz zajetij Malence in Staje pa je spremenljiva in ob večjih nalivih tudi oporečna.
Voda iz vseh treh zajetij je bila doslej redno klorirana. Za zajetji Malence in Staje je bilo kloriranje vode odrejeno zaradi stalne izpostavljenosti vode onesnaževanju iz zaledja (Kraška izvira). Voda iz vodnjakov na Borovniškem Vršaju ima ves čas obratovanja bakteriološko neoporečno vodo in je ni bilo potrebno klorirati. Kloriranje te vode je bilo odrejeno zgolj preventivno, zaradi nevarnosti bakteriološkega onesnaževanja vode v omrežju, ki so ga pogojevali ponekod dotrajani in mrtvi cevovodi, tlačne razmere in v zadnjih letih pogosti posegi v sistem, zaradi rekonstrukcij oziroma sanacijskih del.
Komunalno podjetje Vrhnika, ki upravlja vodovod je v okviru programa sanacije vodooskrbe že opravilo pomembna dela na vodovodu in odpravilo glavne vzroke, zaradi katerih je oziroma bi lahko prihajalo do onesnaževanja vode v vodovodnem sistemu. Zaradi slednjega smatramo, da vodo iz zajetij na Borovniškem Vršaju ni potrebno več klorirati, še predvsem, ker je voda ves čas bakteriološko neoporečna.
Vodovodni sistem Vrhnika Borovnica se v glavnem oskrbuje iz zajetij na Borovniškem Vršaju (vodnjaki VD 1, VB 3, VB 5, VB 6). Kapacitete zdrave pitne vode so velike in neodvisne od suše. Vode je dovolj tudi v perspektivi. Vendar sta zaradi še nedokončane rekonstrukcije vodovoda vključena v sistem dva kraška izvira manjše izdatnosti ob suši, ki imata oporečno vodo. Vodo iz teh zajetij je potrebno še naprej klorirati in ob nalivih izključevati iz oskrbe. Po informaciji Komunalnega podjetja Vrhnika bo na tem delu vodovoda še letos izvedena rekonstrukcija, ki bo omogočila nadomestitev oporečnih zajetij z vodo iz Borovniškega Vršaja.
Občina Vrhnika ima dobro izdelan program sanacije oskrbe s pitno vodo, z velikim poudarkom na varovanju zajetij pred onesnaženjem. Sanacijske naloge so določene po prioriteti in se izvajajo postopno. Sanitarno tehnično stanje vodovoda se je že bistveno izboljšalo zaradi dosedanjih sanacij in dobrega vzdrževanja. Na področju varovanja zajetij pitne vode na Borovniškem Vršaju so sprejeti vsi nujni ukrepi. Preiskave vode, ki trajajo že sedem let, doslej niso pokazale, da bi prihajalo do morebitnega onesnaževanja vode iz zaledja, tudi iz tovarne Fenolit ne. To kaže, da je naravna zaščita vodnega bazena na Borovniškem Vršaju zelo dobra.
Kvaliteto vode je potrebno še naprej vestno varovati in izvajati ukrepe za zaščito celotne podtalnice ter nadaljevati s sanacijskim programom. Naša služba bo še naprej aktivno sodelovala pri izvajanju vseh ukrepov za boljšo oskrbo s pitno vodo oziroma varovanju kvalitete vode.
Vodja higiene: dr. Mojca Petrič Direktor:
doc. dr. Dominik Komadina
Spominska obletnica
V počastitev rojstva slikarja z Verda Jožefa Petkovška je v Mali dvorani Cankarjevega doma prodajna razstava, na kateri si lahko ogledate likovna dela Milke Erbež-nik, Marka Jakopiča, Ivana Mala-vašiča, Pavleta Mraka, Lovra Novinska, Marjana Smrtnika in Lučke Selan.
Razstava je odprta vsak delov-nik dopoldne do 15. ure, ogled pa je mogoč tudi po dogovoru (tel. 752-608).
Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč
Delegati občinske skupščine so prejeli v obravnavo osnutek sklepa o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika. Pri tem gre za vsakoletno sprejemanje vrednosti točke, ki je osnova za višino odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačujejo na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih in občinskega odloka, vsi občani in ostali zavezanci iz gospodarstva in negospodarstva, ki uporabljajo stavbna zemljišča, ki so komunalno opremljena vsaj z vodovodom in elektriko. Izločena so tista stavbna zemljišča, ki imajo vodo iz lastnih zajetij ali vaških vodovodov, katerih upravljalec ni Komunalno podjetje Vrhnika.
Sredstva se zbirajo pri Skladu stavbnih zemljišč občine Vrhnika in naj bi bila eden glavnih denarnih virov sklada. Uporabljajo pa se za pridobivanje stavbnih zemljišč, pripravo in komunalno opremljanje.
Priprava stavbnih zemljišč obsega geološke in geomehanske raziskave, priprava geodetskih načrtov in prostorskih izvedbenih načrtov, parcelacijo zemljišč, odstranitev obstoječih objektov in naprav, nasipanje in osuševanje zemljišč in podobna dela.
Opremljanje stavbnih zemljišč obsega:
- graditev ali rekonstrukcijo cest, ulic, trgov, dostopnih poti, hodnikov za pešce, javnih parkirišč v naselju, javne razsvetljave, zelenih površin v naselju in drugih komunalnih objektov;
- graditev in rekonstrukcijo naprav in omrežja za oskrbovanje naselij z vodo, elektriko in toplotno energijo, plinom, s PTT storitvami, za odvajanje padavinskih in odpadnih voda ter druge objekte in naprave.
Priliv iz tega vira je bil v prejšnjih letih zanemarjen. Predvsem zaradi prenizke vrednosti točke je bil priliv premajhen, tako, da je bila vprašljiva gospodarnost odmere in izterjave zaradi prenizke vrednosti točke. Zato smo v letošnjem letu to vrednost točke približali vrednostim točke za odmero nadomestila v tistih občinah, ki so primerljive po gospodarski razvitosti in komunalni opremljenosti in imajo podobno oblikovane odloke za odmero nadomestila.
V obliki tabele smo prikazali odmero nadomestila za posamezna področja v občini Vrhnika in za različne namene uporabe stavbnega zemljišča, ob predlagani vrednosti točke 0,0025din.
Na podlagi kriterijev iz prej navedenega odloka, ki upoštevajo lego zemljišča in območja, komunalno opremljenost zemljišča, namen uporabe stavbenega zemljišča, ugodnost za pridobivanje dohodka in izkoriščenost zemljišča, dobimo seštevek točk, ki je osnova za izračun odmere nadomestila.
Mesečno odmero izračunamo tako, da seštevek točk po prej navedenih kriterijih pomnožimo s koristno stanovanjsko ali poslovno površino in vrednostjo točke.
Sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se bodo uporabila za prej navedeni namen, na podlagi letnega plana Sklada stavbnih zemljišč občine Vrhnika.
Vrhnika, marec 1990
OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN DRUŽBENO PLANIRANJE OBČINE VRHNIKA
UPOKOJENCI, ŠTUDENTJE
Če želite priložnostno zaposlitev, vas vabimo, da se oglasite, osebno ali po telefonu 752-608, v Cankarjevem domu. Iščemo sodelavce:
- blagajnika ali blagajni-čarko za vestno in samostojno prodajo vstopnic za kino-predstave,
- blagajnika ali blagajni-čarko za prodajo vbstopnic za kulturne in druge prireditve,
- sodelavce za biljarter-sko službo v času prireditev v Cankarjevem domu.
Plačilo za opravljeno delo je po pravilih Kino-sek-cije in ZKO Vrhnika.
ZKO Vrhnika
Jubilej enote
V navzočnosti predstavnikov Republike Slovenije, političnega in javnega življenja občin Vrhnika, Logatec, Postojna in Ljubljana, visokih starešin vojnega letalstva in protiletalske obrambe JLA, so v vojašnici Ignaca Voljča Frica imeli slovesnost, na kateri so proslavili dan VL in PLO ter jubilej enote, ki je 15 let v službi obrambe zračnega prostora.
TENIŠKA ŠOLA
LJUBLJANA
Kardeljeva ploščad 2
vabi na začetne in nadaljevalne
tečaje. Inf. po tel.: (061) 264-
312,
od 13. do 14. ure.
PRODAJA STANOVANJ -BOROVNICA
Gradbeno podjetje GRADIŠČE iz Cerknice je zgradilo v naselju Borovnica pri Vrhniki stanovanjski blok na zelo ugodni in dostopni lokaciji v bližini železniške postaje.
Za prodajo imamo na razpolago enosobna, dvosobna in trisobna stanovanja.
Stanovanja so vseljiva takoj. Cena za lm2 znaša 13.200,00 din.
Za takojšnje plačilo dajemo komercialni popust v višini 20%. Interesenti naj se za dodatne informacije oglasijo na Zavodu za načrtovanje Vrhnika (telefon 752-004 tovarišica Sečnik) ali na GP »GRADIŠČE« Cerknica, telefon 791-004 tov. Kralj.
»
NOVO NA VRHNIKI
«
Trgovina
»ZOKI - BARVE LAKI«
(Mokrice 9 pri DES-u)
Ponujamo vam:
vse vrste barv lepila čistila brusni material gradbeni material vse vrste kitov parket ter druge talne obloge
Delovni čas:
NON STOP od 7. do 19.
Vljudno vabljeni!
Obvestilo vsem pridelovalcem koruze
Na podlagi 1. člena odloka o zatiranju prosene (koruzne) vešče na območju SR Slovenije (Ur. list SRS št. 20/78 in 9/ 85) so pridelovalci dolžni zaradi uničevanja in zaradi preprečitve širjenja prosene (koruzne) vešče (Pvrausta nubili-alis Rb.) kot gospodarsko škodljive na območju SR Slovenije vsako leto najpozneje do 31. marca pospraviti in odstraniti s polja ter porabiti oziroma uničiti (pokrmiti, podorati, kompostirati ali sežgati) koruz-nico skupno s štrelji.
KMETIJSKA INŠPEKCIJA MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA občin Idrija, Logatec, Vrhnika, Idrija
konkurenčne cen$
HAŠ ČASOPIS
MAREC 1990
1!
ŠPORTNO DRUŠTVO PARTIZAN VRHNIKA - TENIŠKA SEKCIJA
TENIS
OBVESTILO vsem svojim članom in drugim občanom Vrhnike, ki bi se želeli rekreirati na teniških igriščih TS Vrhnika.
Vpis in plačilo članarine za stare člane sekcije bo trajal do vključno 20. aprila 1990. Nove člane bomo vpisovali od 20. aprila do 1. maja 1990, da se bodo morali pionirji in mladinci predhodno udeležiti vsaj enega teniškega tečaja, ki ga bo sekcija organizirala v tekočem letu. Enak način prvega vpisa priporočamo tudi vsem odraslim članom. Vpis bo potekal v popoldanskem času na teniških igriščih.
Natančnejše informacije ' o pogojih in možnostih vpisa, višini članarine in igralnem redu so objavljene na oglastni deski na teniških igriščih. VRHNIKA, marec 1990
Teniška sekcija Vrhnika upravni odbor
MALI OGLAS t
Zamenjam ENOSOBNO STANOVANJE NA KLISU 6/A za večje - stroški majhni. Tel.: 752-045
HUMUS - zemlja za lončnice naprodaj. Pakirano po 101 (15din) in 20I (25din). Gradišče 7, Vrhnika (med tednom popoldne)
Lepo  nagrado  nudim tistemu, ki mi odstopi telefonski priključek. Vid Bevk, Na klancu 27, Vrhnika. Prodam:
- otroško posteljo z jogi-jem, lepo ohranjeno
- otroško kolo za sedem let
- novejši moped - avtoma-tik malo vozen
Tel. št.: 751-476 NOVO NA VRHNIKI
Na Voljčevi cesti 9 je odprt nov salon mode »LINIJA A«, s šivanjem po meri. Salon je odprt vsak torek in četrtek od 14.00 - 19.00 ure.
Tel.št.: 751-082
Na Vrhniki ali bližnji okolici do Ljubljane vzamem v najem stanovanje oziroma starejšo hišo.
Ponudbe na tel. št.: 574-993
Novosti v Cankarjevi knjižnici
STROKOVNA LITERATURA
Beltram, J.: Vogrsko v ogledalu časa
Berishaj, N.: Albansko-slovenski in slovensko-albanski slovar
Bernot, N.: Podjetništvo, naloge in odgovornost podjetniškega vodenja
Cestna afera
Cigqjf&: Teorija obligacij
CortiKrfj.-C.: Angleški in francoski slovar
Cvetje v sobi
De Mello. A.: Sadhana
Denić, B.: Kriza jugoslovanskega socializma
Dora. KL Mittelbau
Fister, P.: Arhitektura Zilje. Roža, Podjune Globinska sprostitev Inovacijska praksa
Kazenski zakon SFR Jugoslavije in kazenski zakon SR Slovenije Klanjšček, Z.: Pregled NOB 1941-1945 na Slovenskem Kunaver, D.: Slovenske pesmi, šege in panjske končnice Linić, Z.: Moliti s svetim Frančiškom Mešiček, I.: Temelji humanistične etike Ples
Radanovič, M.: Lotus 1-2-3 Rak, P.: Približevanja Atosu
Rak, P. M.: Radiestezija in bajaličarstvo na Slovenskem
Remec. M.: Varčna kuharica
Ružela, N.: PC vvordstar
Sadhu, M.: V dnevih velikega miru
Simič, S.: Spoznajmo lokalne računalniške mreže
Stanič, G.: Delniška družba v mešani lastnini in podjetniška zakonodaja
Stoppard, M.: Nosečnost in porod
Šterk, J.: Nevarna igra
Thun, M.: Setveni koledar 1990
Vehovar, D.: Kuhinja za krizne čase
Vehovar, D.: Sadne sladice in kolači
Vodnik naravne medicine
Za evropsko kakovost življenja
Založnik, A.: dBASE III PLUS
Zbornik slovenske zakonodaje
Zgonec, S.: Bolezni in škodljivci v okrasnem vrtu
Živeti z rastlinami
LEPOSLOVJE
Mladinsko:
Blyton, E.: V cirkuškem taboru Čarovnica in mavrična mačka Novak, B.: Bela past Prešeren, F.: Zdravilo ljubezni Stržinar, J.: Kapljica Stržinar, J.: Zaljubljeni zmaj Svetina, I.: Aves, ptičji kralj Sveto pismo za mlade Ura je ena, medved še spi Wrightson, P.: Strahec
Za odrasle:
Čeme, F.: Koncert za raka
Detela, L.: Stiska in sijaj slovenskega jezika
Leljak, R.: Teharske žive rane
Trilogija: Vetrinje-Teharje-Rog
Žižmond K., M.: Polovica ženske
Prevodi:
Atwood,M.: Deklina zgodba
Genet, J.: Dnevnik lopova
Golon, A.: Angelika v Oebecu
Handke, P.: Pisateljev popoldan
Kennedv, W.: Srečno potepuh
Krantz, J.: Dokler se ne snideva spet
MacCulIough, C: Dame iz hiše Missalonghi
Steel, D.: Zoya
VVallace, E.: Lord Pišek
Weldon, F.: Pravila življenja
Pesmi
Aškerc, A.: Balade in romance Birsa, N.: Kdo ima žareči ključ Černigoj, F.: Iz vode v dlan Gregorčič, S.: Poezije Kocbek, M.: Konjušnica v srcu
Mlada Slovenska poezija sedemdesetih in osemdesetih let
Osredkar, N.: Odmevi
Pesmi o mami
Strojan, M.: Izlet v naravo
V sibohrvatskem jeziku:
English, F.: A bilo je tako dobro počelo Lorenzer, A.: Intimnost i socialna patnja Quo vadiš Jugoslavijo?
Shmad, S.: Savršena pitanja, savršeni odgovori
Stankovič, D.: Anatomija procesa Milovanu Đilasu
Vučetić, M.: Vllasi
Delly, M.: Dva srca
Delly, M.: Kralj Anda
Delly, M.: Smaragdna sfinga
Delly, M.: Tajna Ker-Evena
Delly, M.: Tajna svijećnjaka
Delly. M.: Zmijska kuća
Mourad, K.: Tragom mrtve princeze
ZAHVALA
Nas Stržinarjeve je letos v januarju, sredi zime, doletela težka nesreča. Pogorel nam je dom.
V tej veliki stiski nas je hrabrila izjemno nesebična pomoč vas Vrhničanov in tudi znancev ter prijateljev od drugod. Solidarnost, pridnost in znanje sta le v nekaj dneh odgnala našo največjo skrb. Zopet smo dobili vsaj streho nad glavo, tako da se škoda zaradi dežja ali snega ne bi še povečevala.
Iskreno se vam vsem zahvaljujemo za pomoč, tako gasilcem, ki ste nam požrtvovalno obvarovali vsaj del hiše, sosedom, znancem, mojstrom in obrtnikom, ki ste nam prihiteli na pomoč v teh prvih najtežjih urah in dneh pri reševanju, čiščenju pogorišča in obnovi ostrešja. Hvala vsem tudi za denarno pomoč. Vemo, da bo obnova našega doma zahtevala v letošnjem in naslednjih letih še ogromno dela in vsakršnega odrekanja. Prepričani smo, da še lahko računamo na vašo nadaljno solidarnost.
V nesreči spoznaš prijatelja! Sedaj vemo kako mnogo pnjateljev imamo.
Še enkrat hvala vsem!
Vrhnika, februar 1990 Stržinarjevi
VETERINARSKO ZAVOD LJUBLJANSKE REGIJE DE VRHNIKA
Štev.: SI./90 Datum: 6. 3. 1990
RAZGLAS
Lastnike in imetnike psov obveščamo, da bomo vršili obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 1990 za območje SO Vrhnika po sledečem razporedu: PONEDELJEK: 2. 4. 1990
Ob 8.30 do 8.50 v Dragomerju pri gostilni, od 9.00 do 10.00 pri trgovini na Logu, od 10.10 do 10.30 pri Verbiču, od 10.40 do 11.00 pri Skodlar Rafku, od 11.15 do 12.00 na Drenovem griču pri veterinarskem higieniku, od 12.30 do 13.00 pri gostilni Rupert, od 13.20 do 13.30 na Frtici, od 14.00 do 15.00 ponovno v Dragomeru od 15.30 do 16.30 ponovno na Logu TOREK: 3. 4. 1990
Od 8.00 do 8.45 pri Špilaku v Bevkah, od 9.00 do 9.30 v Blatni Brezovici pri Hladniku, od 9.45 do 10.00 pri Frenku v Sinji gorici, od 10.15 do 10.45 pri Kozincu v Sinji gorici, od 11.00 do 11.30 pri Popitu v Mali Ligojni, od 12.30 do 12.45 pri Tacnu, od 13.00 do 13.30 pri Tomažu na Stari Vrhniki SREDA: 4. 4. 1990
Od 8.00 do 8.20 na križišču v Razor, od 8.30 do 8.40 pri avtobusni postaji pod Donatom, od 8.50 do 9.20 pri Trohi v Pod-lipi, od 9.30 do 9.40 pri avtobusni postaji za Kajndol, od 9.50 do 10.00 pri zg. postaji avtobusa, od 10.15 do 11.00 v Smrečju ri kasarni, od 11.50 do 12.10 pri Mivšku v Zaplani, od 12.15 do 12.20 pri cerkvi, od 12.30 do 13.00 pri gostilni Perčon, od 13.15 do 13.30 pri Bizjanu ČETRTEK: 5. 4. 1990
Od 8.00 do 8.40 na Bregu pri Mikužu, od 8.50 do 10.30 pri Kosu v Borovnici, od 11.00 do 11.20 pri Ivanu v Brezovici, od 11.30 do 11.45 pri Bizjaku v Ohonici, od 12.00 do 12.35 na Dolu pri Majerju, od 12.40 do 12.50 v gradu Bistra, od 13.00 do 13.20 pri Petričku, od 13.50 do 14.10 pred trgovino na Pokojišču, od 14.30 do 14.45 na žagi, od 15.00 do 15.30 pri Marinčiču na Verdu PETEK: 6. 4. 1990
Od 8.00 do 8.35 pri gostilni Matilda, od 8.45 do 9.30 pri gostilni Turšič, od 10.15 do 11.30 pri Lavrenčiču na dvorišču veterinarske postaje Vrhnika SOBOTA: 7. 4. 1990
Od 8.00 do 10.30 za zamudnike cele občine Vrhnika na dvorišču veterinarske postaje Vrhnika
Za cepljenje, pasjo znamkico in registracijo psa se plača cepite-Iju taksa v znesku 120,00 din. Cepljenje je obvezno za vse pse starejše od štirih mesecev. Vsi necepljeni psi bodo pokončani, lastniki psov pa predani v upravno-kazenski postopek.
Vodje DE Vrhnika: Ivan Kobal, dipl. vet.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka in strica
Janeza Smrekarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in mu darovali cvetje. Hvala dr. Kogoju in zdravstvenemu osebju UKC. Hvala g. župniku in g. dekanu za lep poslovilni obred in pevcem ter gospe Žitkovi za besede, ki jih je izrekla ob uri slovesa.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta
Ivana Levca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Še posebej se zahvaljujemo ZZB Vrhnika, pevcem z Verda ter društvu upokojencev Vrhnika.
Žalujoči: žena ter hčerki z družinama
ZAHVALA
Na pragu pomladi je omahnil v smrt moj ljubi mož
Anton Krašovec
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali v teh težkih trenutkih, posebna zahvala Borisu Krašovcu ter vsem, ki so darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujem se tudi OO ZZB Vrhnika za poslovilne besede ter Društvu upokojencev Vrhnika.
Žena Nada, Robert in Simona
	ZAHVALA
:%:5*&      ■:•:•$*>-. SRB !#;: m- m®	Ob smrti moža
	Lorenca
	Kuclerja
	iz Drenovega griča
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili	
na njegovi zadnji poti, posebna zahvala govorni-	
kom in gospodu župniku za opravljen poslovilni	
	obred.
Žalujoča žena Francka	
Delo, skrb in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine si prestala zdaj boš v grobu mirno spala.
V SPOMIN
stari mami
Rozaliji Trček
iz Laz pri Borovnici
Ob drugi obletnici smrti se jo spominjata Vnuka Niko in Helena
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremljali našo mamo
Frančiško Majer
na njeni zadnji poti, ji darovali lepo cvetje in nam izrekali sožalje, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku in organistu za lep obred, dr. Heleni Rožmanc-Drašler, partronažni sestri, družini Malovrh in vsem sosedom.
Še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
Stanislava Gostiša
Tržaška 3, Vrhnika
se iskreno zahvaljujem sostanovalcem Ivanki, Milki in Kogov-škovim. Enako tudi sosedom za darovano cvetje in izraženo sožalje.
Še posebna zahvala g. župniku za poslovilni govor in pogrebni obred.
Iskrena hvala osebju zdravstvenega doma, posebno patronažni sestri-Veri Habe, kakor tudi Načetu Mediču za vse storjene usluge.
Zahvaljujem se tudi Društvu invalidov in upokojencev za zadnjo izkazano čast.
Žena Francka
MAREC 1990
NAŠ ČASOPIS
USTANOVNI ZBOR JAMARSKEGA DRUŠTVA IVAN MICHLER - VRHNIKA
Raziskovalci vrhniškega krasa
Vrhnika je kraj z jamami bogatim kraškim zaledjem. Ta svet je privabljal generacije vrhniških jamarjev, ki pa jim kljub njihovem zanesenjaštvu ni uspelo ustanoviti samostojne jamarske organizacije. Številni Vrhničani so v okviru različnih jamarskih društev postali uspešni in ugledni slovenski jamarji in speleologi. Naj omenimo le Ivana Michlerja, Franceta Habeta in Petra Ha-biča, brez katerih bi bilo slovensko jamarstvo in kraso-slovje močno okrnjeno.
Jamarstvo na Vrhniki je znova zaživelo zadnja leta, predvsem v okviru alpinističnega odseka. Člani tega odseka smo se v jesenskem in zimskem času, ko ni bilo pogojev za plezanje v stenah, spuščali v brezna in hodili v jame. Sprva nam je bila to sprostitev in nadomestilo za naše siceršnje aktivnosti, toda kmalu smo se »zastrupili« tudi s to dejavnostjo. Zanimanje za jame je naglo naraščalo tudi izven okvirjev alpinističnega odseka, kar so pokazale naše zadnje, številno zelo dobro obiskane akcije. S tem je naraščala tudi potreba po organiziranju v jamarsko društvo.
Dne 16. februarja 1990 je bil v obrtniškem domu Vrhnika ustanovni občni zbor jamarskega društva Vrhnika. Že ta zbor je potrdil izredno zanimanje Vrhničanov za jamarstvo, saj je bilo prisotnih več kot petdeset krajanov. Po pozdravnem govoru in predstavitvi dosedanjega dela smo izvolili predsedstvo novega društva. Funkcijo predsednika je prevzel Janko Verbič. Predstavil nam je program nadaljnjega dela, ki bo temeljilo na raziskovanju vrhniškega krasa in ohranjevanju te dediščine. Pomemben vidik bo tudi športno jamarstvo v primorskem in visokogorskem krasu, kjer priča-
kujemo sodelovanje izkušenih jamarjev iz drugih društev.
Dano ponudbo o poimenovanju jamarskega društva po Vrhničanu Ivanu Michlerju - starosti slovenskega jamarstva, so prisotni podprli z bučnim aplavzom.
V imenu Jamarske zveze Slovenije nam je ob ustanovitvi čestital predsednik Bogdan Urbar in nam zaželel obilo uspeha v nadaljnjem delovanju.
Predstavnik inštituta za raziskavo krasa pri slovenski akademiji znanosti in umetnosti Andrej Mihevc iz Postojne pa je izrazil tudi željo po sodelo" vanju s to ustanovo in nam ob tem podaril sliko Ivana Michlerja.
Uradnemu delu je sledilo zanimivo predavanje dr. Petra Habiča o lepotah podzemlja. Ob diapozitivih nam je sistematično prikazal kraški svet od vrhniške okolice in dinarskega sveta, ter preko Evropskega podzemlja, vse do gigantskih jamskih sistemov Mumatske jame v Ameriki in oddaljenega kitajskega krasa. Na tem mestu se mu zahvaljujemo za dosedanjo nesebično pomoč pri ustanavljanju društva.
Začetniški zagon nam je pospešilo tudi slučajno odkritje nove jame v Raskovcu, kamor smo v nedeljo 19. februarja 1990 skupaj z logaškimi jamarji organizirali spust. Veseli nas, da se je naše prve akcije v Vrhniško jamo udeležilo blizu dvajset ljubiteljev jam.
Upam, da nam začetniška zagnanost ne bo popustila in da bomo skupaj z novimi člani nadaljevali začeto pot.
Tisti, ki vas zanimajo jame lahko dobite informacije v prostorih Planinskega društva Vrhnika, Cesta gradnj 1 (kletni prostori) vsak prvi in tretji petek v mesecu ob 20 uri.
Jamarsko društvo Ivan Michler-Vrhnika
Motiv z Vrhniške jame v Raskovcu
Lektoriranje in korigiranje vseh vrst besedil Marjetka šivic, Zalarjeva 39, Borovnica, tel. 746-160
		
HAS	GASO	PIS
Ekipa LK GLOBAL državni prvak
V Kranju je bilo 17. in 18. marca državno prvenstvo FITA INDOOR na 18m in 25m. S tem, se je končala zimska dvoranska sezona 89/ 90, ki je bila za člane lokostrelske sekcije ŠD Dragomer-Lukovica (LK GLOBAL) zelo uspešna.
Rezultati naših lokostrelcev na DP:
Člani compound limited: 3. mesto Krašovec Ciril 945 krogov; 4. mesto Sojer Roman 943 krogov; 6. mesto Škrlj Tone 910 krogov.
Mladinci comp. unlimited: 2. mesto Janša Gorazd 267 krogov.
Članice instinktivno: 2. mesto Ralca Sonja 794 krogov.
Ekipe comp. limited: 1. mesto LK GLOBAL 2798 krogov.
Veliko smolo je imel Roman Sojer, sicer lanski državni prvak, saj se mu je dan pred prvenstvom zlomil lOk in je moral tekmovati s sposojenim lokom. Tekmovanje je prvič potekalo po novih Fita prava-ilih, zato smo z rezultati kljub vsem zapletom zadovoljni.
Vodja LK: Sonja Ralca
Karate na Vrhniki
Po zaslugi nekaterih pristnih zaljubljencev v karate so ustanovili na Vrhniki Karate klub. Pol leta že redno trenirajo v dvorani osnovne šole J. Mraka, prve spretnosti in znanje pa so udeleženci tečaja preverjali na izpitih za prve pasove. Kot zanimivost je treba dodati, da je med udeleženci za zdaj največ pionirjev, prve veščine pa obvlada tudi nekaj deklet. (MA)
NA VRHNIKI
Srečanje invalidov Notranjske
Zadnjo nedeljo v marcu je bilo v Močilniku 8. tradicionalno srečanje invalidov iz občin Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec in Vrhnika, kar je vsakoletna tradicija ob mednarodnem dnevu invalidov. Srečanja so se poleg 180 članov vseh štirih društev udeležili tudi gostje podpredsednik RK Socialistične zveze Slovenije Ciril Zlobec, članica predsedstva Miroslava Gec-Korošec in predsednik vrhniških socialistov Franjo Modrijan.
Predsednik gostiteljev Janez Petrič je najprej pozdravil vse navzoče, potem pa jim je bil predstavljen program Zveze socialistov in njihovo zavzemanje za rešitev problematike invalidov v naši družbi. V kulturnem delu sporeda se je z ubranim petjem predstavil mešani pevski zbor iz Drago-merja. Največ aplavza so požele' članice invalidskega pevskega zbora iz Logatca, ki so zapele hudomušno prirejeno besedilo pesmi o pokojninah.
Srečanje je bilo tudi predvolilni shod vrhniških socialistov, na katerem so poudarili tradicionalne slovenske vrednote kot so pridnost, poštenost, resnicoljubnost in pozitiven odnos do dela, kar je v preteklosti močno povezovalo slovenski narod. Prizadevanja vrhniških socialistov pa bodo še nadalje usmerjena k propagandnemu delu, ki ga imajo, to pa je ČLOVEK ČLOVEKU ČLOVEK.
V društva invalidov na Notranjskem je vključenih 517 članov v Cerknici 382 v Ilirski Bistrici, 300 na Vrhniki in 160 v Logatcu.
Za vedro razpoloženje, ki je trajalo tja do poznih popoldanskih ur, je poskrbel narodnoza-bavni ansambel iz Cerknice. Srečanje je pokazalo, da imajo ljudje, še posebno tisti, ki jim je usoda namenila dodatno breme, radi taka druženja in da jih vsaj za kratek čas odvrnejo od vsakodnevnih skrbi in nadlog.
(fm)
Šuštar in Kovačič prenehala z aktivnim nastopanjem.
V počastitev krajevnega praznika 10. marca je bila v Borovnici odigrana prijateljska košarkarska tekma med veterani in mlado ekipo.
VETERANI FENOLIT 94:94 (48:41).
Veterani: Seljak 4, Šuštar 18, Sivka 13, Modrijan 6, Kovačič 21, Zlatkovič 16, Jevšek 15, Zalar.
FENOLIT: Stojanovič 26, Ni-kolavčič 17, Gabrovšek 10, Kr-žan 23, Turšič 15, Turšič M. 3, Vodeb, Peršin.
Pred okoli 50 gledalci sta sodila Razdrh (Vrhnika) in Centa (Borovnica). Na tej tekmi sta se od aktivnega igranja poslovila dolgoletna igralca Franc Šuštar - »Aco« in Marjan Kovačič - »Baki«. S svojimi aktivnimi potezami na igrišču in natančnimi meti sta dokazala, da bi ob rednem treniranju še vedno lahko nastopala za domačo ekipo, ki tekmuje v II. SKL. »Aca« je kot igralca krasila izjemna borbenost in požrtvovalnost ter solidno število doseženih košev na tekmah. »Baki« pa je bil natančen strelec, še posebno v metih za tri točke. Največji osebni uspeh je dosegel pred nekaj leti, ko je bil pred Metalko v Ljubljani pod pokroviteljstvom Nedeljskega dnevnika, proglašen za najboljšega izvajalca prostih metov v močni konkurenci znanih slovenskih košarkarjev.
Iz aktivnih košarkarskih vrst sta tako odšla še dva sotvorca borovniške košarke, ki sta poleg Modrijana, Mekinde in Za-larja trenerja Bajca odločno prispevala k uvrstitvi v II. SKL v letu 1986.
KULTURNI TEDEN V VVO ANTONIJA KUCLER
Kako otroci ustvarjajo kulturo
Slovenskemu kulturnemu prazniku, ki ga praznujemo na dan smrti našega največjega pesika Franceta Prešerna, 8. februarja, so otroci in vzgojiteljice iz vrhniškega vrtca namenili kar dober teden. Predvsem kulturi, saj dan, ko je nekdo umrl, pač ne more biti prazničen.
V vsaki enoti so praznovali drugače. Nekateri so obiskali vrhniško glasbeno šolo, kjer so si ogledali najrazličnejše inštrumente in tudi sami poizkusili igrati nanje, tamkajšnji učenci pa so jim pripravili koncert. Bili so v Cankarjevi rojstni hiši, v knjižnjici, kjer so iskali knjige o lutkah in lutkovnih igricah, pripravili so likovne razstave svoji slik, igrali so lutkovne igre, imeli glasbeno dopoldne in Erika Slatner, ki je v vrtcu pedagoški vodja, jim je igrala na citre. Dragomerške malošolčke je slikarka Ljudmila Erbežnik povabila na svoj dom, kjer so slikali s čisto pravimi slikarskimi barvami in čopiči in njen mož jim je za slike, ki so jih kasneje razstavili v vrtcu, napravil celo okvirje. Spet drugi pa so si ogledali tudi »taresno« slikarsko razstavo, ki je bila takrat na ogled v Ljubljanski banki.
Zal smo našteli samo delček vsega, kar so počeli in če bi hoteli natančno opisati prav vse, bi nam kaj kmalu zmanjkalo prostora. Zato naj nam tisti, ki jih tokrat nismo omenili, nikar ne zamerijo.
V enoti Hrib smo bili tistega dne, ko je malošolčke obiskala Julka Fortuna iz Podlipe, ki kleklja čipke, piše pesmi, poje, povrh vsega pa zna pripovedovati strašno zanimive zgodbice, da v njeni družbi prav nikomur ni dolgčas. Rada ima otroke, sama jih ima sedem, pa tudi petnajst vnukov in
pravnukinjo, zato zna z njimi takoj vzpostaviti prisrčen stik in tudi tu so kmalu ostali prijatelji. Skupaj so peli, brala jim je pesmi, pripovedovala in pokazala, kako izdeluje čipke. »Saj je čisto enostavno«, jim je prigovarjala, in res je izgledalo, kot da klekeljni kar sami švigajo po punkeljčku ob njenem taktu: križ kraž, kralj Matjaž, nekaj deklic si je kaj hitro zaželelo, da bi tudi same znale klekljati, Gašper pa je rekel, da bi rad imel takšnega čipkastega ptička, ki jim ga je podarila Julka, klekljal pa da že ne bi. Poslušali so tudi pravljico o Pravljici, ki si jo je sama izmislila, menda pa jim je bila še najbolj všeč zgodba o Cefizlju in potegavščinah, ki jih je zagodel butalskemu policaju. Gašperja celo tako zelo, da je kar precej časa potrpežljivo čakal pri izhodu, da je Julko, ko je že odhajala, zaskrbljeno vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi policaj iz Butal pljunil desetkrat in ne le trikrat.
Tako se igrajo in zabavajo otroci in tako naredijo tudi kulturo. Ne potrebujejo in tudi ne marajo načičkanih prireditev ali napihnjenih govorjo^rželijo si nekoga, ki jim pomaga, da spustijo z vajeti svojo energijo in domošljijo. Take prijatelje, kot je naprimer Julka Fortuna, ki pri sedmih križih zase pravi, da pač še nima časa, da bi bila stara. In tako vesela druščina zna iz najrazličnejših odpadnih materialov, ki čisto nič ne stanejo, narediti najbolj zanimive igrače in najlepše slike ali okraske pod soncem. Saj je vseeno, če se lutke iz papirja že čez nekaj dni strgajo. Naredili bodo nove, še lepše in boljše, pa tudi igrico zanjo si bodo izmislili drugo, še bolj zanimivo. In to je kultura, ki je hkrati tudi praznik.
Mojca šajn
Stara cesta 2 Vrhnika
Likovni kotiček
Na prijateljski tekmi med Coklarji (starejši člani ekipe Partizan Fenolit Borovnica) in ekipo Partizan Fenolit Borovnica (mlajši člani) sta se od aktivnega igranja košarke poslovila Šuštar Aco in Marjan Kovačič.
Grafika
Prvotno je naziv grafika (gr. graphein = pisati, vrezovati) označeval vse," kar je bilo napisano, narisano ali vrezano. Na področju likovnih umetnosti seje kasneje naziv udomačil s pomočjo tiskovnih form (klišeja). Seveda ne smemo zanemariti razlike med tehničnimi postopki s katerimi operirajo likovniki za dosego izključno umetniških ciljev in industrijskimi tiski z izključno reproduktivnimi cilji. V strogem pomenu se sme uporabiti izraz grafika le za tista umetniška dela, ki so razmnožena s tiskom in ki zaradi tega obstajajo v več primerkih.
Sodobna grafika predstavlja samostojno izrazno sredstvo, z lastnimi zakonitostmi ustvarjanja in komuniciranja, pri čemer so sorodnosti z drugimi vejami likovne umetnosti zgolj formalne narave.
Sam od sebe se ponuja zaključek, da v grafiki tehnični postopki predstavljajo avtorju sredstvo umetniškega izraza in možnost razmnoževanja njegove umetnosti.
Za nastanek multiplega grafičnega lista sta pomembni dve fazi dela - izvedba in razmnoževanje tiskovne forme. Glede na način odtisovanja s tiskovne forme se dele grafične tehnike na visoki, globoki in ploski tisk. Slednji se nadalje deli še na kemijski in šablonski tisk. Poleg omenjenih tiskov umetniki zaradi obogatitve izraznih možnosti pogosto posamezne vrste tiskov tudi kombinirajo. Tipičen primer takšne mešane tehnike, je tako imenovana colla-grafia (kolažni sistem tiska).
V vsaki omenjeni grafični zvrsti (visoki, globoki in ploski tisk) obstaja še»cela vrsta grafičnih tehnik, za katere so značilni način izvedbe, orodja in uporabljeni materiali, ki omogočajo likovniku realizacijo specifičnega likovnega efekta.
Omenjene izrazne možnosti in uporabljena izrazna sredstva so elementi, ki so za posamezne grafične tehnike tipični in prepoznavni ter so običajno tudi osnova za poimenovanje posameznih grafičnih tehnik. Tudi odtis sam.se v praksi imenuje po uporabljeni grafični tehniki (npr. lesorez) ali maniri (npr. japonski lesorez).
Dr. Franc Curk