Coni o corrente con la posta. — Polt no tekoči račun.
GOSPODARSKI
VESTNIK
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V T RSTU =
Št. 1.
I/ Gorici, dne 1. januarja 1926 - Gorizia, 1 gennaio 1926.
Leto IV.
Izdaja:
Izhaja mesežno. - Narožnina 10 lir letno. - Posamezna številka	■> meni
po 1 liro. - Esce ogni mese.	ZADRUŽNA ZVEZA V TRSTU
Uredništvo In uprava se nahajata v Gorici, Via S. Giovanni št. 6./I. na dvorišču. Odgov. ured. Dominko Viljem, m
36tS5aS)SiS329S?:5a9(3lSa9S25aS)iSlS5iS)S53aS)6t55a9SSS2£lSE:5a9G
novem letu
Vsebina 1.
SOCIALNA VPRAŠANJA: Hrovatin Ksist:	O zavarovanju delavcev
proti nezgodam na delu ....
številke 1926.
1	.KLETARSTVO:
U&aj Just: Koliko žvepla ali koliko metabL sulfita je potrebno za žveplanje vina
2	VRTNARSTVO:
12
ZADRUŽNIŠTVO:
. Zadružna zveza v Trstu: Opozorilo zadrugam 3 r. Agneletto Josip: Nove določbe k zadružs nemu zakonu (konec.) ....	3
ŽIVINOREJA:
^r. G. /.; Prva pomoč v hlevu ...	5
lig. Podgornik Anton:	Primer za preran
čunjanje krmil za zimsko	krmljenje .	6
i^g. Čok Andrej: Oljnate tropine	...	7
Klajno apno........................H
MLEKARSTVO:
‘P-— Snaži mlečno posodo!	...	9
ČEBELARSTVO:
r. Bobič I^eopold: Zakon o čebelarstvu H (dalje.).............................9
■"'i Sladkorja ne bo!................10
VINOGRADNIŠTVO:
Vvr’ Vellig Peter: Gnojenje trt	.	.	.10
r n: O nabiranju in hranitvi ključev in cepičev za suho cepljenje	.	.	.	11
— r — n: Vrtne jagode.................13
POLJEDELSTVO:
Ing. Podgornik Anion: Sejte več ovsa! .'	.	14
DOMAČE GOSPODARSTVO:
***: Ravnanje s svinjsko mastjo in s svinjino 15
GOSPODARSKI KOLEDAR:
Januai- ..............................16
VPRAŠANJA IN ODGOVORI:
1.	Kako odpravim vodenost mleka? .	18
2.	Kako naj se zatira krvava uš na sadnem
/ drevju?...........................18
3.	Kako odpravim penavost vina?	.	.	18
4.	Kako'odpravim duh po žveplu	iz	vina?	18
5.	Kam naj se obrnem radi avstrijskih voj*
nih posojil?......................18
6.	Kakšno kolobarjenje je primerno?	.	19
Tržne cene........................19
Gospodarski drobiž................20
Zavarovalnici „LE NORO" in „ROYAL EXCHANGE“
sla najgotovejši zavarovalnici proti požaru, streli,
-—^^ in vsakim drugim nezgodam	—
Zastopstvo za (SORIŠKO In bivšo KRANJSKO Ima
HROVATIN KSIST
Zavarovanje proll nezgodam delavcev na delu.
OORICI, Viait XXIV Miafjtjlo št. 11 - prej ul. Treh kraljev.
OKRAJNA POSOJILNICA V IDRIJI
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo. Ustanovljena leta 1894.
Uraduje v lastnem poslopju vsak dan, izvzemši nedelje in praznike.
Hranilne -vloge na Icivjižlce po 4°/0 Cisto vloge na tekoCi račun	„	-f/r0/0	»
Večje in stalne vloge po dogovoru DAVEK OD VLOG PLAČUJE ZAVOD SAM!
Izvršuje denarna nakazila v tu - in inozemstvo. — Izdaja brezplačne cirkul. nakaznice in čeke. —
Inkaso laktur in cesije terjatev.
Posojila na vknjižbo, menično poroštvo in zastave. Trgovcem in obrtnikom otvarja pasivne n tekoče račune. — Poštni tek. ražun štev. 11/1591 - Položnice komitentom na razpolago.
Najpopolnejše jamstvo za vloge.
Tvrdka „VINOAGRAR>IA“
v Gorici, Via Cario Favetti št 6, v ulici za hotelom „Tri Krone“ prodaja:
razna vrtna njhska in travniška semena, nemška iz Erfurta, (zahtevajte cenik semen), klajno apno, bisulin „Antiparassit“, „Zea Mais“ strup za poljske in hišne miši, lepivo za pasSve proti pedicu, cepilni vosek, kit za sode in druge kemične izdelke za popravo bolnih vin, jeklene ščeti za snaženje sad. dreves, škarje za trte in sad. drevje, ročne žagice, kakor tudi vsa druga rezila znamke „Kunde“, cevi iz gumija za natego in sesalke, lesene pipe, filtre, tehtnice za vino, vehe, navadne in kipelne in razna druga orodja za sadjarje, čebelarje, vrtnarje in živinorejce.
JUST UŠAJ, enotehnik in agronom.
^eonairo & Oentilli
Trst
Največje zaloge v Julijski krajini: Steklene, porcelanaste in lončene posode, šip, zrcal, vsakovrstnega kristalnega stekla v vseh merah;
Zaloge In uradi: Via P. L. Palestrina št. 3 in 7 (bivša Via delle/Acone) telefon (št. 225.
Nadrobna trgovina: Piazza Imbriani (bivša Piazza S. Giovnnni) tel. št. 26-29. Prehodne zaloge: v prosti luki št. 4.
ROJAN . Tovarna zrcal (lastno poslopje) - TRST
Starodavna tovarna tehtnic, utež in mer
GIUSEPPE FLORENZ & C0 v Trstu Via Gius.Vidali9Jel. 13-64
z bogato izbero utež in mer tu-in inozemskih	, .
pravilno žigosanih (cementiranih) tehtnic.
Sprejemajo se popravila vsakovrstnih tehtnic po zmernih cenah.
Tekom popravljanja posodimo druge tehtnice popolnoma
brezplačno.
GOSPODARSKI VESTHIK
®ooooooooooocxxxx)c>oo(x5oo< ■jooooooooooooooooocxxxxxxx30oooooooooooooooooooooc)ocxdooooooooooooooooooocxx3ooooooooocxxxxxxjoooooooooooooooo
I Št. 1.	V Gorici, cin ti t. januarja 1926.	Leto IV. §
60000cxx)000000000000000000000c000cxj000000000000000cx3000000000000000000000c)00cxxxxxxx?00000000000000000000000000000000cxxx>000000000000
§ lashaja enkrat na mesec. Stane letno 88 Uredništvo In uprava v Gorici, Via S. | | lO Ur. — Posamezna številka 1 liro.	Glovanni štev. G., I. nadstr.	8
|	Ponatis je dovoljen s popolno navedbo vira. =	|
3oooooooooc»ooooixxx>oocx)doooooooooooooooooooooooooooooooooc»ooooooooooocx)oooooooooocxx>ooooooooooooooooocxjcxxxxxx»oooooooooooc 00000008
Oto novem letu.
Zopet se je kolo časa zavrtelo. Staro leto je izginilo. Stopamo v novo leto, ki šteje 1926. po rojstvu Kristusovem.
»Gospodarski vestnik« je napravil korak v četrto leto svojega obstanka.
Če pogledamo nazaj, moramo priznati, da si je list ustvaril s svojim delom lep krog čitateljev in naročnikov. Priobčil je v tej dobi svojega izhajanja dokaj zanimivih stvari, ki so prišle prav vsem slojem našega ljudstva. Enake cilje in namene bo zasledoval tudi prihodnje. Skušal bo, seveda v mejah možnosti, pomagati s nasveti v dobrobit gospodarskega blagostanja.
V to svrho vabimo vse, ki znajo sukati pero in ki hočejo ljudstvu pomagati, da stopijo v krog naših sotrudnikov. Veliko premalo je, slovenski izobraženec, ako se zadovoljiš le s tem, da ob primerni ali neprimerni priliki izrečeš svojo ne-blagohotno sodbo, ki je običajno neutemeljena nad listom. Pojdi vase, preudari vse okolnosti, v katerih naši listi v teh razmerah izhajajo, uživi se v uloge urednikov, in gotovo porečeš, da je to, kar se v listih podaje, primeroma mnogo. Primi tudi ti za pero, ki stojiš malomarno ob strani, in pomagaj orati in sejati, da bo ljudstvo želo. Res je, da je treba za tako delo nekoliko idealizma, nekoliko nesebičnosti!
Kakor smo rekli ostane smer lista tudi v novemu letu ista, kakor v preteklosti. Poročali bomo o vseh zadevah, ki se nanašajo na naše gospodarske prilike, v prvi vrsti pa bomo pisali o predmetih, ki morejo živo zanimati našega poljedelca, posebno živinorejca. Že do sedaj smo skušali izražene želje naših
prijateljev - naročnikov vedno in sproti upoštevati. Prav veselilo nas je, da smo dobili večkrat pobudo neposredno iz krogov naših kmetovalcev o čem naj v listu poročamo. Tako sodelovanje med naročniki in uredništvom je zdravo in potrebno: tako je list pisan v zmislu potreb naročnikov. Tudi je listu s takim sodelovanjem naloga olajšana.
V novem letu bo list izhajal v dosedanji obliki in v dosedanjem obsegu. Naročnina za list ostane kljub podra-žanju papirja in tiska sploh ista: deset lir letno. Malenkosten znesek za list takega obsega. Zato pa prosimo vse naročnike, da nam hitro in točno pošljejo na-ročnino. Onim, ki so nam na dolgu z naročnino, bomo list ustavili. Upamo pa, da nam ostanejo vsi stari naročniki zvesti, in da se oglasijo še novi.
Poudariti moramo, da je dolžnost vsakega našega gospodarja, da je naročen na Gospodarski vestnik. Ni dovolj, da list le čita, naročiti se mora nanj, tako koristi sebi in podpre dobro stvar. A, kar je glavno! Ravna naj se po nasvetih, ki mu jih list daje. Potem še le pride pomen lista do prave veljave, potem šele bo njegov namen dosežen.
Želimo z vso iskrenostjo, da bi nastopajoče novo leto bilo našemu Ijud-tvu bolj naklonjeno, kakor je bilo staro. Naj Vsemogočni da v obilni meri svoj blagoslov vsemu delovanju našega ljudstva. S to željo v srcu vabimo še en krat vse naše razumnike in gospodarje na sodelovanje in naročbo.
Uredništvo in uprava Gospodarskega vestnika.
/
Socialno
Hrovatin Ksist:
O ZAVAROVANJU DELAVCEV PROTI NEZGODAM NA DELU.
S 1. januarja 1926 se je raztegnil na naše kraje italijanski zakon za nezgode delavcev na delu z dne 31. januarja 1904 št. 51 s premembami, odobrenimi z ukaznim zakonom od 17. novembra 1918 št. 1823, in z zakonom od 20. marca 1921 št. 296; istočasno je vkinjen doslej tu veljavni bivši avstrijski zakon.
V	bistvu se ne razlikuje en zakon od druzega, kajti oba določata, da morajo biti zavarovani vsi delavci, zaposleni pri delu, ki je nevarno in da mora biti odškodovan vsak delavec, ki je utrpel nezgodo na delu.
V	podrobnostih pa opazimo mnogo razlik, vsled česar navajam glavne točke teh sprememb.
Proti nezgodam na delu imeli smo doslej zavarovalni zavod v Trstu, pri katerem so bili zavarovani vsi naši delavci. Ta zavod je s 1. januarja 1926 vkinjen. Na njegovo mesto stopijo različni zavarovalni zavodi, ki so v to pooblaščeni tako, da si jih poljubno izbiramo.
Za nas določa novi zakon, da mora plačevati vse prispevke delodajalec tako, da je delavec popolnoma razbremenjen. Delodajalec mora razobesiti na vidnem mestu zavarovalno tablico tako, da vidijo delavci, da so zavarovani. V slučaju nezgode plača odškodnino dotični zavarovalni zavod za nezgode tudi v prvih štirih tednih, za katere je bila doslej obvezana bolniška blagajna. Samo v slučaju, da traja nezgodno stanje do pet dni, je oproščen zavarovalni zavod tega izplačila.
Odškodnina, katero prisoja zakon ponesrečencu, je dvojna in sicer: začasna in stalna. Prvo (začasnol uživa ponesrečenec toliko časa, da ozdravi, a drugo (stalno) predpisuje zakon po ozdravljenju onim, ki so ostali pohabljeni vsled nezgode. Vendar se ta odškodnina ne plačuje v mesečnih obrokih, ampak z je-
vprašanja
denkratnim plačilom, čigar višina je odvisna od večje ali manjše delazmožnosti delavca. Najvišja odškodnina, katero določa zakon je 30.000 do 36.000 lir in sicer na podlagi 20 lirskega dnevnega zaslužka. Čim manjša je delazmožnost pohabljenca in čim manjši je bil zaslužek ob dnevu nezgode, tem manjša je tudi odškodnina.
V slučaju nezgode delavca na delu, katerega ni zavaroval delodajalec iz poljubnega razloga, določa zakon, da prejme vso odškodnino delavec, katero pa plača v takem slučaju delodajalec; če je ta nima s čim plačati, izplača se ponesrečencu odškodnina iz posebnega zaloga. V ta državni zalog se stekajo tudi vse globe, ki jih določa zakon kršiteljem. Delodajalec, ki ni zavaroval svojih delavcev, plača za vsak dan in za vsacega delavca denarno globo 10 lir za toliko časa, dokler ne izkaže, da je zavaroval podrejeno osobje; če se je v času neza-varovanja ponezgodil kak delavec, plača delodajalec ne le odškodnino delavcu, ampak tudi jednako svoto kakor globo v državni zalog.
Omenim naj tudi v glavnem okoliščine, v katerih je delodajalec primoran po zakonu zavarovati svoje delavce: 1. za vsako delo, ki ga opravlja delavec s strojem, katerega ne goni isti delavec, ki ga uporablja; 2. za vsa dela stavbenih podjetij, ki se ne vršijo v notranjih prostorih', v katerih se ne poslužujejo ogrodja, mostičev itd.; 3. za stavbe in podjetja, kjer je vslužbenih šest ali več delavcev in to pri: železnicah, tramvajih, prevoznih podjetjih, podjetjih, ki se pečajo z nakladanjem in razkladanjem, z melijoracij-skim in gorskim delom, sekanjem in prevažanjem dreves, napravo in popravo pristanišč, kanalov in nasipov, z gradnjo, popravljanjem in podiranjem ladij, mostov, predorov in cest; 4. za vsa druga podjetja, obrti in stavbe neglede na število zaposlenih delavcev.
S prvim marca stopi v veljavo tudi zakon o zavarovanju proti nezgodam v
poljedelstvu (za poljedelstvo s strojnim obratom je že sedaj obvezno) za starostno zavarovanje in materinstvo. Obveze vpisovanja pri bolniških blagajnah
ostanejo za vse dosedanje vpisance tudi nadalje v veljavi. V koliko in kedaj se spremenijo določbe o bolniških blagajnah bodemo videli v prihodnosti.
Zadružništvo.
OPOZORILO ZADRUGAM.
Glasom kr. ukaza-zakona od 8. maja 1924, ši. 750, bi morale vse zadruge, trg. družbe in tvrdke pričenši s 1. jan. 1925. dodati vsej svoji korespondenci, dokumentom in tiskovinam številko, pod katero so registrirane pri trg. in obrtni zbornici. Ker bodo pa te Jekom 1926. leta preustrojene in bodo spremenile ime, bo stopila goriomenjena določba zakona v veljavo šele 1. jan. 1927.
Zadružna zveza v Trstu.
Dr. Ajfneletto Josip:
NOVE DOLOČBE K ZADRUŽNEMU ZAKONU.
V. Nove določbe (členi 2.—9.) Novega odloka-zakona.
Po čl. 2. se morajo vpisati v zadružni register pristojnih sodnij vse nove zadruge, ki so bile ustanovljene na podlagi omejenega odloka-zakona. Za nove pokrajine ni to nič novega, nova pa je določba, da je treba pri vpisu novih zadrug še pripomniti, da jim je dovoljeno poslovati tudi po zakonih kraljevine, ki veljajo za zadruge in za skupe zadrug (consorzi di cooperative).
Glede vpisa ustanovne listine in pravil ter njih objave veljajo določbe zadružnega zakona iz leta 1873, zato ima objave priskrbeti sodnija sama.
Pridobitne in delovne zadruge so pričele v starih pokrajinah že pred 1890. letom konkurirati pri javnih delih in dobavah z drugimi podi jetji, dočim se zadruge novih pokrajin niso spuščale do povojne dobe na to polje in jim je bila ta vrsta zadružnega delovanja docela neznana. Zato imamo v starih pokrajinah celo vrsto zakonskih določb, ki se nanašajo na one zadruge, ki hočejo konkurirati pri javnih delih in dobavah. Tudi te posebne zakonske določbe so bile z novim odlokom - zakonom raztegnjene na nove pokrajine, bodo pa veljale le za nove, na podlagi odloka-zakona od 7. augusta 1925 ustanovljene zadruge, ki bodo imele namen, sodelovati pri javnih delih in nabavah in ki bodo v to svrho ustanovljene.
Te zakonske določbe so:
a)	zakon od 12. maja 1901. št. 178, ki spreminja čl. 4. zakona z dne 11. julija 1889, št. 6216,
o zakupih javnih del produktivnim in delovnim zadrugam;
b)	zakon od 19. aprila 1906, št. 126, ki raztega določbe o kavciji zakona 12. mala 1904, št. 178 tudi na one produktivne in delovne zadruge, ki niso pripuščene k dražbam (licitacijam), ampak le k lavnim tekmam;
c)	zakon od 7. julija 1907, št. 526 o nekaterih ugodnostih za male kmetijske zadruge in male kmetijske vzajemnozavarovalne zadruge;
č) zakon od 25. junija 1909, št. 42, o ustanav* ijanju zadružnih skupov (consorzi) v svrho zakupov javnih del;
d)	opravilnih za zadruge in zadružne skupe, ki so pripuščeni k zakupom javnih del in dobav, odobren s kr. odlokom od 12. februarja 1911, št. 278;
e)	namestništveni odlok od 6. februarja 1919 glede izvrševanja državnih javnih del;
1) kr. odlok od 12. februarja 1922. št. 214, ki spreminja ravnokar omenjeni odlok pod e);
g)	kr. odlok od 8. februarja 1923, št. 422, ki spreminja odloka pod e) in f) o izvrševanju državnih javnih del:
h)	kr. odlok od 5. aprila 1925. št. 662, ki spre* minja nekatere določbe opravilnika od 12. februarja 1911, št. 278 pod d) in sicer o volitvah deželnih nadzornih komisij.
V smislu teh zakonskih določb so pripuščene k zakupom javnih del in dobav po opravilniku od 12. februarja 1911, št. 278;
a)	produktivne in delovne zadruge;
b)	kmetijske zadruge, kakor:	zadruge za
skupne najemščine, zadružne mlekarne, zadružno kleti, zadružne prckapljevalnice (n. pr. kuhanje žganja), poljedelske zadruge, zadružne žitnice in vsako drugo zadružno podjetje, čigar namen je proizvajanje poljedelskih proizvodov;
c)	mešane zadruge, ki združujejo v sebi značaj in smoter raznih zgoraj omenjenih zadrug.
Člani teh zadrug morejo biti le delavci ali pa mali posestniki ali koloni, in ne smejo plačevati letno več kot 200 lir neposrednih državnih davkov. Zadružni deleži ne smejo presegati 100 lir in noben zadružnik ne moro imeti več kot 5000 lir deležev. Za ustanovitev tako zadruge je potrebno najmanj 9 članov.
K zakupom javnih dd in dobav so pa pripuščene le one zadruge, ki so dosegle vpis v pre-fekturni zadružni register. V smislu čl. 15. opra; vilnika od 12. februarja 1911, št. 278, ki je bil z neznatnimi spremembami objavljen v čl. 4. zakona-odloka 7. avgusta 1925 (glej Gosp. vestnik letnik
1925 str. 244). je potrebna za vpis v ta register prošnja na prefekta, kateri mora biti priložena: ustanovna listina in pravila s vsemi eventualnimi spremembami, prepis potrdila o sodni registraciji, notranji opravilnik zadruge, če ga ima, seznam vseh članov z navedbo njih poklica, ter imena in poklic odbornikov in uradnikov, ki zadrugo zastopajo odnosno opravljajo posle za njen račun. Pred vpisom zasliši prefekt posebno v to svrho ustanovljeno nadzorno pokrajinsko komisijo, ki nadzira v prefektiirni register vpisane zadruge. Proti odklonitvi vpisa zadruga se lahko pritoži na ministrstvo za narodno gospodarstvo, ki odloči končnoveljayno.
Vse zadruge, ki spadajo pod opravilnik odobren s kr. odlokom od 12. februarja 1911, št. 278, so podvržene nadzorstvu ministrstva za narodno gospodarstvo, katero se poslužuje v to svrho pokrajinskih nadzornih komisij pod prefektovim predsedstvom ter centralne komisije v Rimu. Ministrstvo ima pravico pri takih zadrugah razpustiti odbor ter imenovati začasnega upravitelja, in če potrebno, razpustiti tudi zadrugo, se? veda, ako so dani zato zakoniti predpogoji.
Zadruga, ki ni bila razpuščena, ampak le brisana iz prefekturnega zadružnega registra, ne more biti ponovno vpisana pred pretekom 2 let.
Prvotno so se take produktivne in delovne zadruge mogle potegovati za javno delo ali nabavo le tedaj, ako ni proračunjeni znesek presegal 100.000 lir. Z zakonom 12. maja 1904, št. 178 je oil ta znesek zvišan na 200.000 lir in potem v letu 1919 na 500.000 lir in končno s kr. odlokom 12. februarja 1922, št. 214 na 1 milijon lir. Zadruge ne polagajo v naprej nikake jamščine, ampak se jim pri vsakem izplačilu odtrga 5/» izplačanega zneska, ki služi kot jamščina do končnega odobrenja izvršenega dela.
Za nakup večjih del so se izkazale posamezne zadruge prešibke. Zato predvideva zakon od 25. junija 1909, št. 422, skupe zadrug (consorzi di cooperative) za zakup javnih del v celi kraljevini: vsota zneskov vseh zakupov, ki jih tak zadružni skup v istem času sklene, Je lahko dvakrat tolika, kolikor vsota zakupov, ki iih lahko sklenejo vse združene zadruge skupaj; posamezno delo pa ne sme presegati 5 milijonov Ur.
Za ustanovitev takega zadružnega skuna je potrebno dovoljenje ministrstva za narodno gospodarstvo, ki ga da oo zaslišanju centralne nadzorne komisije o pridobitnih in delovnih za* drugah Ustanovitev se dovoli s posebnim kraljevim odlokom. Proti zavrnitvi prošnje za ustanovitev je dovoljen rekurz na državni svet. Kakor delovne in pridobitne zadruge, tako stoje tudi omenjeni zadružni skupi pod ministrskim nadzorstvom.
VI. Pristoibinske ugodnosti.
Majhne In redke so finančne ugodnosti, ki iih uživajo zadruge v Italiji. To velja zlasti glede obdačevanja zadrug. Nekoliko boljše je glede registrskih in kolekovnih pristojbin.
Glasom čl. 228., it. trg. zak. so ustanovne li-
stine ter pristopnice in izstopnice za člane proste kolekov in registrskih pristojbin. To določa zakon o registrskih taksah, priloga C. točka 6, in zakon o kolekih priloga B. točka 48, in velja tudi za nove pokrajine, četudi ni bil čl. 228 it. trg. zak. raztegnjen ■ sem gor.
Posli ljudskih bank in zadrug, čijih glavnica ne presega 30.000 lir, so podvrženi (čl. 65. zakona o regist. pristojbinah) v prvih 5. letih najmanjši fiksni taksi, ako so ti zavodi osnovani na načelih vzajemnosti, t. j., da dividenda odnosno obresto-vanje deležev ne sme presegati zakonite obrestne mere (5%), da se rezervni zaklad ne sme deliti med člane in da pripade za slučaj prenehanja zavoda vse njegovo premoženje dobrodelnim ustanovam.
To velja glasom zakona od 7. julija 1907, št. 526 tudi za kmetijske zadruge, kmetijske blagajne, ako se drže ravnokar omenjenih pogojev, dalie za kmetijske vzajemne zavarovalnice, ako svota vseh rizikov. ki jih lahko sprejmejo, ne presega 300.000 lir.
V smislu tega poslednjega zakona NISO DOLŽNE kmetijske zadruge, kmetijske posojilnice in hranilnico in poljedelske blagajne, čijih glavnica ne presega 30.000 lir, NAVESTI v ustanovni listini, odnosno v pravilih, JAVNIH LISTOV, (čl. 220 trg. zak. kraljevine), v katerih se objavljajo zadružni razglasi. Zadostuje objava v deželnem pokrajinskem uradnem listu In še ta je brezplačna. ^Glede objave razglasov, ki jih ne prlskrbuie sodnija sama, mora odbor s prošnio, koleka prosto, prefekturo zaprositi za objavo. Prošnji morajo biti prilo? žene vse potrebne listine.
Dočim veljajo pristoibinske ugodnosti glede ustanovnih listin in pravil ter članskih pristopnic in izstopnlc za vse zadruge, tudi za one že osnovane na podlagi starega zadružnega zakona iz leta 1873., veljajo ostale zgoraj omenjene ugodnosti le za posebne vrste zadrug in ne prihajajo pri do-sedauiih zadrugah v novih pokrajinah nikjer praktično v poštev. S čl. 5. novega odloka, zakona od 7. avgusta 1925, so bile te olajšave raztegnjene tudi na Reko in njen okraj.
Nisem objavil besedil v čl. 3 in 4 odloka-zak. od 7. avgusta 1925. citiranih zakonov in odlokov, ker ne spadajo med te zgolj informativne vrstice, in tudi zato ne, ker niso za naše zadružne razmere v novih pokrajinah še aktualni. Zbrati, urediti in objaviti zakonske določbe glede zadrug, veljavne v starih in v novih pokrajinah, je naloga posebnega članka.
DODATEK:
1,	Obrazec ustanovne listine:
Rep. št..........
Ustanovitev..........................zadruge
v..........................za vladanja Nj. Vel.
.................po milosti božji in volji naroda
kralja Italije, leta .... pred menoj notarjem
........................ , so se zglasili gospodje
ki so se dogovorili, da osnujejo..................
zadrugo, ter so sklenili kakor sledi:
1.	Ustanavlja se v..................zadruga
ood imenom:.......................  registrovana
zadruga z (ne-) omejeno zavezo.
2.	Namen zadruge je...................
3.	Zadružna glavnica je neomejena in jo tvorijo deleži po .... ki se vplačajo.............
4.	Gani zadruge so . . .................... .
Iz zadruge se izključijo člani, ki........
Izstop iz zadruge je dovoljen le v sledečih
slučajih.....................
5.	Zadruga je osnovana za dobo.........let.
2.)	Obrazec knjige
6.	Občne zbore sklicuje odbor potom listov
.....................v katerih se objavljajo tudi
zadružni razglasi.
7.	Glede zadružnega poslovanja se podpisani sklicujejo na priložena pravila, ki so bila že od njih odobrcnav in ki se sedaj smatrajo za ore# črtane.
(Podpisi ustanovnikov) (Podpisi prič)
(Podpis notarjev.)
(Priloga)	PRAVILA.
zadružnikov:
Tekoča št.	Datum			Operacije: (Ime in priimek, očetovstvo. bivališče, poklic družabnika in opis op-trtcijd t	Podpis zadrugarja in prič	Svota deležev		Podpisana glavnica		Vplačani glavnica		Tekoča št. člana	
	leto I	1	mesec	dan										
						pod- pisanih j	1 uničenih j	podpisani deleži	uničeni deleži	deleži | vplačani	deleži izplačani	t" h	izstopilo jih je
				-	i								
Živinoreja.
Dr. G. I.:
PRVA POMOČ V HLEVU.
Vsak živinorejec je dolžan vestno skrbeti za to, da se izogne vsakteri škodi, ki bi utegnila zadeti njegovo živino in s tem njegovo gospodarstvo. Toda vedno se nesreča ne more preprečiti, tudi navzlic največji pažnji in skrbi. Dobro in koristno je, da si živinorejec zna v takih slučajih sam vsaj za silo pomagati, ker more na ta način vsaj nekaj rešiti. S tem namenom in v svrho, da bodo naši živinorejci imeli potrebna navodila takoj pri rokah, smo zbrali nekaj slučajev nezgod in bolezni, ki se najčešče pojavljajo v naših hlevih in podali nekaj naukov, kako naj živinorejec v takih slučajih ravna. S tem bomo tudi ustregli raznim željam, ki so nam jih naši naročniki že večkrat izrazili.
Začnimo pri ranah.
Rane imenujemo vse tiste sveže poškodbe. ki zadevajo tkanine živalskega trupla, jih '	' ' ločijo in povzročajo več
ali man. izgube krvi.
Rane so lahke ali težke; to se ravna po njih globokosti in po prizadetih telesnih delih.
Kdor nadzoruje žival, mora skrbeti za prvo zdravljenje ran, da se ne shujšajo in da se iz njih ne izcimi nevaren položaj.
Treba namreč pomisliti, da se iz vsake rane lahko razvije okuženje. V rane se naselijo glivice, ki so prav prav drobna, navadno škodljiva in taka bitja, da jih ne vidimo s prostim očesom. Če se te glivice vgnezdijo in razvijajo, povzročajo lahko hude, smrtne bolezni. Do tega pa ne pride, ako se skrbi za to, da se rana očisti in razkuži.
Predmet, ki je ranil žival, ni nikdar popolnoma snažen, marveč je vedno več ali manj okužen; še več: koža sama, dlaka, prah itd. umažejo in okužijo rane in zakrivijo lahko, da se bolezen vedno bolj hujša.
Za prav majhne, površne rane je zadosti, da jih dobro speremo z zavreto morno, malo osoljeno vodo ali pa vsaj s prav čisto vodo in z nekaj navadnega
mila. Težje rane, ki pa ne krvave prav močno, je takoj oprati s čisto vodo. Ob robih rane je dlako obriti, ali pa vsaj kolikor mogoče s škarjami ostriči; na to je rano še večkrat z vodo in milom oprati in potem z mrzlo vodo močiti, dokler ne neha krvaveti, ali dokler le malo krvavi.
Slednjič je še oprati rano z razkuže-valno tekočino. Izmed razkužil, ki jih ima vsakdo doma na razpolago, ne da bi se mu bilo bati, da pridejo po neprevidnosti komu v roke n. pr. otrokom, ker jim lahko škodujejo, navajamo:
a)	Vodo osoljeno z navadno soljo, zavreto, ki pa mora biti pri uporabi morna;
b)	čist ali skoraj čist alkohol;
c)	v vodi raztopljeno 3% borovo kislino (to je najboljše med vsemi sredstvi);
č) 3% karbolnokisli cinkov sulfit v vodi.
Od mil, ki se najbolj rabijo:
a)	zeleno milo;
b)	kreolinovo milo;
c)	milo iz sublimata živega srebra.
Mnogih najmočnejših raztopin, uporabnih za razkuževanje, niti ne omenjamo, ker nam jih v lekarnah ne dajo brez zdravnikovega recepta in ker so močno strupene in bi v družinah, zlasti kjer so otroci, lahko povzročile nesrečo.
Ko smo razkužili rano, položimo na njo navadne bombaževine, s karbolno kislino namočeno bombaževine ali prediva, namočenega v kakoršnemkoli razkužilu, ki ga imamo ravno pri rokah; če je mogoče, ovijemo ranjeno mesto s prav čistimi obvezami.
Po prvem obvezanju ranjenega dela zatecimo se k živinozdravniku, da zašije rani robe, preden začnejo zatekati.
Pri prav težkih ranah moramo najprej skrbeti za to, da nehajo krvaveti, če je izguba krvi velika; potem jih zdravimo, kakor smo ravnokar povedali. Dalje naj živinozdravnik rano zašije in naj jo nadalje zdravi, kakor je predpisano.
Če je predmet, ki je povzročil rano, ostal ves ali deloma v tkanini, moramo najprej skrbeti za to, da se izvleče; potem je rano razkužiti, kakor smo poprej razložili.
Prihodnjič bomo nadaljevali.
Inst. Podgornik Anton:
PRIMER ZA PRERAČUN AN JE KRMIL ZA ZIMSKO KRMLJENJE.
V 12. št. lanskega Gospodarskega vestnika sem: pisal, kako naj si živinorejci ugotovijo, ali »o njih krmske zalo? ge zadostne za zimsko krmljenje njiho? vih. repov. Danes navajam en primier, kako se 'to ugotavljanje napravi:
Mislimo si živinorejca^ ki hoče pre-rediti črez zimo 4 krave, 1 dveletno ju? nicO in 1 enoletno telico. Ko je videl v drugi polovici oktobra, da bo treba za* četi z rednim, zimskim krmljenjem, je takoj premeril svoje zaloge sena in otave nad hlevom, na hiši itd. Po kratkem računu najde, d'a zavzema pridelamo seno 110 nv’. Ker je seno le srednje dobro, računa, da tehta 1 m3 sena 90 kg. Vsa zaloga znaša 110 X 90 = 9900 kg ali okroglo 100 q. Zaloga otave zavzema 62 m3. Vsa otava je bila posušena in spravljena v dovolj lepem vremenu do? mov. Računa se lahko, da tehta 1 m5 otave 100 kg, torej je vse otave skupaj 6200 kg ali okroglo 60 p. Krmske pese je 16 ms po 600 kg, kar znese 9600 kg ali o-kroglo 100 q. Ima potem na razpolago za krmljenje goveje živine še 150 kg pri? delanega ovsa in ječmena in približno toliko računa, da bo domačih otrobov od pridelano pšenice in rži.
Povprečna živa teža vsake krave je 500 kg, torej tehtajo vse 4 krave skupaj 2000 kg ali 20 q. Junica tehta približno 3 q, telica pa 2 q.
Ako računa, da bo trajalo zimsko krmljenje od druge polovice oktobra pa do začetka ali do srede maja, znaša to približno 200 dni. Na vsako kravo (ako šteje junico in telico skupaj tudi' za eno kravo) pride za celo dobo IS q sena, 12 q otave in 20 q pese. Vsak dan, bo lahko pokrm.il vsem živalim v hlevu 45 kg se? na, 30 kg otave in 50 kg krmske nese. Vseh 200 dni zimskega krmljenja se bo torej porabilo 90 q sena, 60 q otave in 100 q krmske pese. Poleg navedenih krmil bo krmil tudi po nekoliko režarnice, katera pa ne prihaja v poštev kot hranilna temveč le kot polnilna krma. Po tem
računa mu ostane še 10 q sena in morda tudi kaj slame. Preostaja joče seno mu pride prav pri vzreji 1 ali 2 telet ali pa za slučaj, da ziapozfli spomladina zelena krma. Preostajajoče seno in, slama' se porabita lahko tudi za mešanje med zelena krmila posebno ob prehodu k poletnemu zelenemu krmljenju.
Piri vsi ti ugodni množini pridelanih krmil pa se Živinorejec dobro zaveda, da je njegovo semO le srednje dobro in da je v pesi zelo, zelo malo beljakovin. Ker hoče, da bodo dobivale njegove živali primemo sestavljeno krmo. sklene do« kupiti zelo beljakovinaste orehove tro« pilne v toliki množini, da jih bo lahko mešal med nekoliko rezanice in polov-nice po 5 kg ha dan svoji živini, posebno mlečnim kravam. To stori toliko lažje, ker lahko odldaja mleko po dovolj ugodni ceni. Za 200 dni zimskega krmljenja potrebuje torej 10 q orehovih tropin, ki so danes izvrstno in obenem tudi zelo ceno močno krmilo. Prej navedeno mnos žimo ovsa in ječmena bo dal zmleti v zdrob in uporabil največ za krmljenje telet po odstavi. V isti namen bo uporabil tudi domače otrobi.
Ing. Čok Andrej:
OLJNATE TROPINE.
Oljnate tropine so poslednji proizvod v tovarnah, kjer stiskajo olje. Doba ni niti tako daleč, ko se je smatral ta proizvod le kot izmeček in še danes se potrebujejo oljnate tropine v marsikaterem kraju kot precej dobro dušičnato gnojilo.
Kakor tečno — močno krmilo rabili so najprej le domače oljnate tropine iz oljk. Poizkusi, krmiti s tropinami ali pogačami ali kovajci tovarniškega proizvoda so se v prejšnji dobi poljedelskega razmaha izjalovili. To pa le vsled lega, ker tovarnarji niso posvečali dovolj pažnje, — niso še imeli izkustev pri proizvajanju tropin. Danes pa, ko so izkustva že za nami in posvečajo tovarnarji največjo pažnjo tudi pri proizvodnji tega njihovega poslednjega izdelka, pred-
stavljajo nam oljnate tropine najboljšo in najcenejšo tečno krmo.
Živinorejci drugih dežel so pri rabi te krme mnogo bolj napredovali. Saj spreminjajo tudi kakovost mleka posebno pa masla s pravilno, uporabo raznih oljnatih tropin. Tako na pr. polagajo svojim kravam tropine iz repnega semena, če je bilo maslo pretrdo. V nasprotnem slučaju — spomladi pri zeleni krmi — če je maslo preveč mehko, rabijo pa palmove ali kokosove tropine i. t. d. Zal, se tu ne moremo pečati bolj podrobno o posebnih vrstah tropin, ker bi to vedlo predaleč. Omeniti pa moramo takoj, da so pri nas v rabi orehove in sezamove tropine vsled svojih svojstev najbolj cenjene.
Orehove ali arahidove in sezamove tropine imajo razen drugih to dobro lastnost, da dodajo mleku dober okus in dober duh. Maslo iz takega mleka je najboljše kakovosti, ker ni niti pretrdo niti premehko in dobrega vonja. Saj je to neprecenljive važnosti posebno po zimi, kadar primanjkuje sočne paše in dobrega sena.
Najvažnejše pri teh tropinah je pa to, da so pri današnjih cenah najcenejša krma v primeri z vsemi drugimi krmili. Najjasnejši dokaz temu so številke. Vzemimo za primer le pšenične otrobi, katere so pri nas najbolj v rabi kot močna krma in pa sezamove tropine, katere pridejo najbolj v poštev na našem trgu. (Prodaja jih Tržaška kmet. družba v trstu in Slov. kmet. društvo v Gorici.)
Dočim obsegajo otrobi boljše kakovosti okoli 12% beljakovin, imamo v naših tropinah garantiranih 38%. Pri vsaki krmi in tudi pri jedi imajo pa beljakovine največjo vrednost (jajca, gnjat itd.) Sicer je res, da beljakovine pri tropinah niso vedno tako lahko prebavljive kakor pri otrobih, vsekakor pa cenimo lahko, da so že po samem obsegu beljakovin kovajci sezamove tropine dvakrat toliko vredne, kakor dobre pšenične otrobi. Tolšče, druga važna hranilna snov krme, obsegajo obe krmi okoli 10%. Glede tolšče — tolšča ni tako važna snov pri krmi kakor beljakovine — ste si ti dve
krmi enakovredni. Ogljikovih vodanov obsegajo sicer otrobi mnogo več, približno 50%, dočim obsegajo naše-sezamove tropine le 30%. So po ogljikovi vodani mnogo manj vredni nego iolšče in pa beljakovine. Dado se tudi lahko nadomestiti s peso, krminim krompirjem, slamo itd.
Če pa vzamemo v pretres vrednost in pa ceno, današnjo v prvi vrsti, travniškega sena, je razlika še večja nego pri pšeničnih otrobih. Dobro travniško seno ima približno 6% beljakovin, maščobe 1%, ogljikovih vodanov pa okrog 40%. Glede beljakovin bi torej znašala cena sezamovih tropin lahko vsaj 6-krat toliko; to pomenja: sezamove tropine bi lahko plačal živinorejec z ozirom na njihovo bogatstvo v beljakovinah 6 X 40, to je 240 lir. Z ozirom na pšenične otrobi celo 2 X 130 = 260 lir. Vprašal pa se bode sedaj živinorejec: »Kako pa to, da oljnate tropine ne stanejo več kot samo 150 lir 100 kg, če je res njihova vrednost v primeri s senom 240 lir?« Vzroki tej razmeroma nizki ceni so pa razni kakor na pr. kupčije, nepoučenost itd. Izmed glavnih vzrokov je pa ta, da močna krmila ne obsegajo v sebi redilnih snovi v lakem razmerju, ki je najlažje in najbolj ekonomično sprejemljivo od naše živine. Za razumevanje te trditve nam gotovo najlepše posluži primer iz človeške hrane. Človek, kateri se hrani s samim kruhom ali pa le s slabo zabeljenim krompirjem, ne vzdrži nikakega težjega napora. Če bi se hranil edino z mesom, jajci ali podobnimi, bi gotovo tudi kmalu obolel in moral bi razmeroma mnogo izdati za tako hrano, predno bi se počutil sit. Še najbolj mu tekne in najbolj po ceni pride njegova hrana, če vzame k tnalo zabeljenemu krompirju ali k kruhu še košček mesa. Mora torej človek imeti tako izdatno kakor tudi gotovo množino hrane, da se počuti sit. Kakor pri človeku, tako je tudi pri živini z razliko, da živina ni mesojed in vsled tega ji zadostuje rastlinska krma. Kakor smo zgoraj videli ima pa tudi rastlinska krma razno sestavo odnosno krnv no vrednost.
Naš živinorejec jc. večkrat prisiljen.
posebno po zimi, krmiti tudi s slabšim senom in celo s slamo. Da pa ne bode živina vsled take preslabe krme preveč trpela na zdravju in da bode prinašala vsaj približno enak dobiček, — posebno molzne krave — kakor ga prinaša ob sočni paši, treba je pridejati razmeroma tudi tečne močne krme. Čim slabejša je 'na sestavinah hranilnih snovi količinska krma, tem več moramo pridejati močne — kakovostne krme.
Pri računanju smo pa videli, da so oljnate tropine tako sezamove kakor orehove (arahidove) najboljše in najcenejša kakovostna — močna krma. Kme-tje-živlnorejci posnemajte živinorejce drugih dežel, rabite kot močno krmo za živino pri današnjih cenah edino-le oljnate tropine.
Polaga se mlečnim kravam približno 500 kg žive teže dnevno l1/? do 2 kg. Vprežnim volom zadostuje tudi PA kg. Konjem se polaga dnevno tudi lahko do P/a kg in nadomešča to ne samo precejšnjo množino sena, katerega zamenjamo z zrezano slamo, ampak tudi 2 kg ovsa približno. Prašičem tudi dobro tekne; ako pridamo na 100 kg žive teže k zelenju ali korenju y2 kg tropin dnevno, je to zadostno.
KLAJNO APNO.
Seno, pa tudi druga krma zadnjega pridelka, vsebuje po večini premalo fosforokislega apna. To hranilo pa je neobhodno potrebno za razvoj in vzdrževanje kosti v živalskem telesu. Če torej primanjkuje krmi apna, potem nastopijo pri živini bolezni v nogah in kosto-lomnica. Zato dodajamo taki manjpri-merni krmi fosforovo kislo apno v obliki klajnega apna. Najbolj hvaležne za ta dodatek so mlade in breje živali. Mlada živina raste, zato potrebuje mnogo fos-forove kisline in apna za napravo kosti in za primeren razvoj ostalih telesnih delov. Breje živali pa potrebujejo ta hranila v isto svrho za mladiče v svojem telesu. Velika razlika se namreč opaža pri teletih, povrženih od krav, ki so bile krmljene pravilno in z dodatkom klajnega
apna, in teletih od napačno krmljenih krav. Če primanjkuje te snovi, se živali v kosteh slabo razvijajo. Breje krave pa bolehajo za lizavostjo, mršavostjo in ko~ stolomnico. Klajno apno je posebno važno, če pokladamo krmo s kislih travnikov ali če krmimo v zimskem času mnogo korenstva in premalo močne krme. Ta dodatek prija vsem domačim ži-
valim, zlasti prašičem, ki dobivajo pri nas mnogo korenstva. Molznim kravam dajemo na dan po 20 do 30 gramov, mladi govedi po 10 do 15 gramov klajnega apna. Klajno apno primešamo navadno drugi tečni krmi ali pa med rezanico.
Poleg klajnega apna pa je priporočljivo pokladati živini tudi navadno kuhinjsko sol. •
Mlekarstvo.
— ip. —
SNAŽI MLEČNO POSODO!
Mlečno posodo izplahni najprej z mrzlo vodo in ne z vročo- Ako namreč izpilahneš posodo najprej z vročo vodo, se lahko vsled tega sesirijo mllečni o-sfranki ali deli, ki se primejo na posodo. Tudi lahko preide mlečna tolšča v sklae de, posebno pri leseni posodi. Ko si iz« plalknil posodo dobro z mrzlo vodo, spravi' v posodi ostalo sirnino in tolšče ven iiz posode s toplo sodino raztopino in s ščetjo. Na to izplakni posodo zopet z mrzlo vodo in konečno še z vročo vodo. To konečno izplaknenje posode z
vročo vodo je dobro tudi zategadelj, ker je vroča voda večinoma očiščena škodljivih glivic in ker se posedla potem zelo hitro suši. Zlasti je to važno za le* šene pinje in sploh za leseno mlečno posodo. Mesto sodine raztopine se priporoča rabiti raje apneno vodo ali apneno mleko. Soda namreč lahko razje ali iz-iuži les in ga napravi temnega. Pri uporabi apna za zmivanje lesene posode pa postane les gladek in trden. Ako upo* rahljaš apno pri pomivanju posode, je treba posodo zelo temeljito izplakniti.
Rabite OREHOVE TROPINE, najcenejše močno krmilo!
Čebelarstvo.
Dr. Leopold Bobič:
zakon o Čebelarstvu.
Uradni list (Gazzetta Utfidale. z dne 3. decembra 1925, št. 281, ie objavil kr. odlok-zakon z dne 23.''oktobra 1925, št. 2079. pod označbo »Ukrepi za zaščito čebelarstva«.
Ta zakon ne urejuje izčrpno vseh strani in vseh potreb čebelarstva, ampak le nekatere in najnujnejše. Čebelarji, ki vozijo čebele na pašo, bodo zlasti pogrešali, da nima zakon izčrpnih predpisov, ki bi urejali prevažanje čebel. Ono malo, kar sc v tem oziru najde v členu 14, utegne postati čebelarjem, ki vozilo čebele, na pašo, jako kvarno in kritično, če se to poglavje temeljito no preštudira in če se ne napravijo shodui ukrepi pri poedinih prefekturah.
Zakon ie zgrajen na temeljnem načelu samopomoči: Pomagaj sl sam In Bog Tl bo pomagal! Čebelarji naj se združijo v zadruge: naj skrbijo sami za pospeševanje umnega čebelarstva; naj sami vzdržujejo na lastne stroške enega ali več strokovnjakov, ter naj potom strokovnjakov in z
lastno pazljivostjo čuvajo čebele nalezljivih bolezni. Vlada bode nadzirala izvedbo zakona in bode sama poskrbela za ustanovitev zadrug, če ne bi čebelarji tega storili: vlada odobri imenovanje strokovnjakov, potom svojih carinskih In drugih uradov bode skrbela, da sc bode čuval dober glas pristnemu medu ter da so ponarejen ali tuji med ne bode smel prodajati, če ni kot tak označen.
Nimam namena podati tukai prevod zakona, ali v naslednjem hočem posneti vsa važna določila, ki jih prinaša novi zakon.
USTANOVITEV ZADRUG. — Za vsako pokrajino se ustanovi po ena zadruga, in sicer na pobudo čebelarjev samih ali pa na pobudo »de; želnega kmetijskega sveta« ali »deželnega odbora« potom kr. prefekture, če ie ustanovitev zadruge koristna za razvoj čebelarstva. Prefekt lahko odredi ustanovitev zadruge, če ima čebelarstvo v deželi znatno gospodarsko važnost ali če bi pomanjkanje zadruge bilo v škodo ali v nevarnost čebelarstvu. Tedaj zadruge so ali PROSTOVOLJNE ali OBVEZNE.
Ko je pa zadruga, taka ali taka, ustanovljena, se morajo včlaniti vsi čebelarji dotične dežele, naj-sibode da čebelarijo v panjih s premičnim ali nepremičnim satjem, najsibode da so mali ali veliki čebelarji.
STROŠKI ZA KRITJE POSLOVANJA ZADRUGE SE PORAZDELIJO MED ČEBELARJE PO ŠTEVILU PANJEV, KI JIH IMAJO VDRU-ŽENI ČEBELARJI.
Predpisi o ustanovitvi, o upravi ter o poslovanju zadrug se izdajo s tozadevnim pravilnikom.
Dosedanja čebelarska udruženia (društva in zadruge) morejo prevzeti poslovanje in opravila v smislu tega odloka-zakona. če dobijo tozadev? no privoljenie od ministrstva za državno gospodarstvo. V tem slučaju bi moralo dosedanje udru-ženje voditi posebej poslovanje dosedanjega delokroga in posebej poslovanje delokroga, ki ga določa novi odlok-zakon. (S tem bi bili združeni dvojni stroški.')
Zadruge ene pokrajine (na primer Furlanske) se morejo združiti in tvoriti eno samo takoime-novano med-deželno zadrugo.
Najvišje nadzorstvo nad zadrugami izvaja ministrstvo za državno gospodarstvo. (Členi 1, 2, 3).
NALOGE IN OPRAVILA ZADRUGE. — Vsaka zadruga mora: 1) vzdrževati na lastne stroške čebelarskega izvedenca-strokovniaka; 2) paziti, posebno potom svojega strokovnjaka, da se izvrj šujejo predpisi tega zakona in zlasti predpisi o borbi proti čebelnim boleznim: 3) poučevati čebelarje. kako se očuvajo čebelnih nalezljivih bolezni in kako jih je treba zatirati, če se pojavijo; 4) širiti pouk o umnem čebelarstvu in posebno skrbeti za čistost in za odbiro italiiske rumenke (apis ligustica); S) ščititi koristi čebelarjev In razpečevanja čebelarskih pridelkov ter prijaviti morebitna sleparstva pristojni oblasti. (Člen 4 in 5).
ZADRUŽNI STROKOVNJAK IN NALEZLJIVE ČEBELNE BOLEZNI. — Zadružni strokovnjak ima dolžnost nadzirati vse panje, ki se na-
hajajo v območju zadruge in v to svrho ima pravico pregledati ob vsakem času čebelnjake in prostore, v katerih se nahaja med, vosek ali čebelarsko orodje. Pri teh pregledih ima strokovnjak dolžnost ugotoviti, ali se ni mogoče pojavila v zalegi ali med čebelami kaka nalezljiva čebelna bolezen ali zlasti nalezljiva gnjiloba (amerikanska ali evropska). Ravno tako pravico imajo tudi posebni odposlanci ministrstva za državno gospodarstvo. (Člen 6.)
Kdor ima panje v posesti (tedaj tudi če jih nima v lasti) in je ugotovil obstoj ali sumi o obstoju kužnih čebelnih bolezni, mora to naznaniti svoji zadrugi s priporočenim pismom. — Prijavo lahko napravjo tudi tretje osebe, ki so o taki bolezni kaj slišale. (Člen 8).
Če je zadružni strokovnjak ugotovil nalezljivo (kužno) čebelno bolezen, označi to s posebnim napisom, ki ga pritrdi na čebelnjak in ki ga ne sme lastnik odstraniti. Obenem da nalog čebelarju, da ne sme ne premestiti ne prodati in ne drugače oddati drugam okuženih panjev, orodja, medu in voska. Razven tega predpiše način in sredstva, kako se odpravi kužna bolezen in določi gotov rok, v katerem se mora bolezen odpraviti. Po preteku tega roka odredi, da se morajo panji, ki bi bili še okuženi, uničiti.
Prizadeti čebelar lahko zahteva pri zadrugi pregled po drugih izvedencih, mora pa preduimiti zadevne stroške zadrugi, ki mu jih je dolžna pozneje vrniti, če bi nove ugotovitve bile zanj ugodne.
Roki in način pritožb se določijo s pravilnikom, ki se izda. (Člen 9.)	(Konec prih.)
SLADKORJA NE BO!
Ministrstvo nam je sporočilo, da ne more ugoditi naši prošnji za dovolitev neobdlačenega sladkorja, ker bi znala taka dovolitev ustvariti nevaren slučaj (un pericoloso preccdentc). To v ravnanje vsem onim, ki so sladkor prednaročili.
Slovenska čebelarska zadruga v Gorici.
Vinogradništvo.
Dr. Vallig Peter;
GNOJENJE TRTI.
Naši vinogradniki si niso vsi na jasnem, kako bi morali pravilno in primerno gnojiti trli. Bili so časi, ko so se pojavljale trditve, da gnojenje vinogradu nič ne pomaga. Še več, pripisovali so se gnojenju naravnost škodljivi vplivi, češ, da trpi vsled tega kakovost pridelka. Danes so seveda vse te bajke pobite. Na podlagi resnih poizkusov se je dognalo, da je gnojenje trti potrebno in
primerno. Seveda moramo pa obračati svojo pažnjo na to, koliko in kakšen gnoj je staviti trti. Ako bi rabili veliko dušičnatih gnojil, ki hitro učinkujejo, kakor gnojnica ali stranišnica, bi sicer zvišali množino pridelka, a škodovati bi njegovi kakovosti in trpežnosti. S primernim gnojenjem, pred vsem z gnojem, ki vsebuje vse redilne snovi, ki jih rabi trta, kalij, fosforno kislino in dušik, moremo ne le zvišati pridelek, ampak tudi zboljšati njegovo kakovost. Pri tem pa moramo paziti, da nudimo zemlji v večji
meri onih snovi, ki ji primanjkujejo, a v manjši meri onih, ki jih že ima.
Pri trti vsebujejo redilne snovi pred vsem dušik in kalij, ter fosforovo kislino v manjši meri listje in veje. Če bi torej povrnili vinogradu vse listje, veie in tropine, bi nam ne bilo treba preveč skrbeti, da vzržimo trajno njihov^ rodovitnost in donosnost. A žalibog v praksi temu ni tako. Radi tega mora vnogradnik vedno skrbeti za pravilno ir primerno gnojenje trtam.
Razne analize vina so pokazale, da vsebujejo boljša vina razmeroma več fosforne kisline in dušika, kakor slaba, tudi vre mošt, ki ima več teh snovi, boljše in bolj redno.
Danes pa hočem razpravljati v prvi vrsti o gnojenju, ki ga vršimo letno ali v večjih presledkih. In prav letos je gnojenje toliko bolj potrebno, posebno v onih krajih, kjer so vinogradi trpeli vsled peronospore. Radi nje je listje prej odpadlo in les ni imel prilike, da bi dovolj-no dozorel, kar more povzročiti, da bo tudi prihodnja trgatev slaba. Takim vinogradom, moramo pomagati s primernim gnojenjem.
Običajno se pri nas gnoji trti s hlevskim gnojem (400 do 500 stotov na ha) kar učinkuje 3 do 4 leta. S takim gnojenjem spravimo v zemljo 200 do 250 kg dušika, 240 do 300 kg kalija in 120 do 150 kg fosforne kisline. Dobro udelan gnoj se strosi, nakar se podkoplje ali podorje; denemo ga tudi v razorje med trtnimi Vrstami. V dotiko s koreninami ne sme priti. Podsuje se toliko bolj globoko, koliko bolj suh je dotični svet. Najprimernejši čas za gnojenje je jesen. Gnoj ima potem dovolj prilike za raz-krojenje, in ko kliče pomlad trte k novemu življenju, so redilne snovi, potrebne za njih razvoj, v zadostni meri že pripravljene. Ako ni gnoja, se izplača rabiti tudi oljnate pogače, ki vsebujejo dušik in fosforno kislino. Zadostuje jih 7 do 10 stotov za hektar. Razumljivo, da se rabijo le pokvarjene, plesnive ali take pogače, ki bi mogle živini škodovati. Zmlete pogače se potrosijo pred zimskim kopanjem.
Za perijodično gnojenje trtam rabimo tudi umetna gnojila. Pri tem pa moramo paziti, da vršimo z njimi popolno gnojenje, to je, da nudimo trtam z umetnimi gnojili one snovi, ki jih rabijo za svoj razvoj, ako ni teh snovi že dovolj v zemlji. Umetna gnojila so priporočljiva, posebno za propadajoče ali zanemarjene vinograde ali take, ki so prizadeti po peronospori, kar se je letos v močni meri dogodilo v nekaterih krajih. Po umetnih gnojilih dobijo trte prejšnjo živ-Ijensko silo in postanejo bolj donosne, ker so v teh gnojilih redilne snovi trtam lažje in hitrejše dostopne, kakor v navadnem gnoju.
Popolno gnojenje z umetnimi gnojili mora obstojati vedno iz fosforne kisline, kalija in dušika. Prvo vsebuje su-perfosfat in tomaževo žlindro, dušik pa apneni dušik, žveplenokisli amonjak in čilski soliter. Vsa gnojila je treba čimprej spraviti v zemljo, vedno pred-no začne trta znova poganjati, najboljše pri jesenskih opravilih v vinogradu. Soliter pa trosimo še le spomladi ali pa takrat, ko se popje žačne razvijati. Poskusi so dokazali, da je uspeh boljši, ako se gnojila raztrosijo enakomerno in potem podkopljejo med običajnimi deli, kakor pa da gnojimo le 'posamezna mesta ob trtni korenini.
Omenim naj še, da ovira fosforna kislina solzenje trte in da dviga ter izboljšuje njeno kakovost; pridelek je boljši, ker vsebuje več fosforne kisline. Kalij pospešuje zorenje lesa in vpliva tudi na sestavine mošta. V apnenih tleh rabimo žveplenokisli amonjak mesto čilskega solitra.
Za pognojitev 10.000 m2 vinograda rabimo: 200 do 400 kg superfosfata, 170 do 300 kg žveplenokislega kalija, 200 do 350 kg čilskega solitra spomladi v več odmerkih.
Množina se izpreminja z ozirom na to, katere redilne snovi ima zemlja v večji ali manjši meri. Pripominjam, da v vinogradih, ki jih gnojimo le z umetnimi 'gnojilih, uspeva plevel bohotnejše. Radi tega jnoramo posvečati posebno pažnjo, da ves plevel pokončamo z okopavanjem predno Seme dozori.
Trie, ki jim je letos škodovala pe-ronospora posebno one, ki jih je ta bolezen pozno napadla tako, da so izgubile listje in da njih les ni mogel dozoreti, so prav posebno potrebne umetnih gnojil. Le od zdravih in dobro gnojenih trt, smemo upati na dober pridelek. Kdor hoče imeti dobra, zdrava in trpežna vina, naj jim pravočasno in primerno gnoji. — (Opomba: Članek je iz italijanščine prevedel naš urednik gosp. Gorkič France.)
— r — n:
O NABIRAN1U IN HRANITVI KLJUČEV IN CEPIČEV ZA SUHO CEPLJENJE.
Najboljši čas za nabiranje kolči ali ključev je od novembra do februarja, takrat, ko ne zmrzuje. Najboljše se hranijo v kleti ^li v kakšni shrambi na severni strani poslopja. Shranjujemo pa jih tudi v zemlji, kjer se prav dobro držijo.
Ključev in cepičev les mora biti zdrav, nenapaden od bolezni, ne potolčen od toče ali drugače poškodovan. Les mora biti tudi dobro dozorel. Ključe režemo 35—45 cm dolge. Predno ključe ali kolči režemo, jih očistimo vitic. Na spodnji strani ključa ali podlage odreže-
mo s škarjami par mm pod očesom, zgoraj pa nekaj cm nad očesom. Narezane ključe oslepimo, da nam ne poženejo. Ključe povežemo v butare po 200 kosov. Obenem je dobro, da kolči sortiramo na dve vrsti in sicer v L debelejše, v II. vrsto pa drobnejše ključe. Predrobne, kakor tudi predebele in močno krive zavežemo.
V prej omenjenih prostorih jih hranimo v drobnem pesku, ki naj bo navla-žen. Ako pa mislimo zunaj shranjevati, tedaj skopamo jamo na severni strani kakega poslopja, da bo odgovarjala množini ključev. V jami ne sme voda zastajati, da se nam ključi ne pokvarijo. Ključe polagamo leže ali stoje. Nad ključi naj bode vsaj 30 cm zemlje, kjer ostanejo do uporabe.
Cepiče nabiramo v istem času kot ključe. Mnogo boljše pa je, da si narežemo cepiče že decembra. Nabrane rozge očistimo vitic ter odstranimo nerabne rozge, na to jih povežemo v snopiče po 100 kosov skupaj. Ako imamo več sort cepičev in podlag, tedaj zaznamujemo vsako sorto z etiketo, da ne nastane pri cepljenju razna mešanica. Cepiče shranjujemo na isti način kot kolči, kar je že prej opisano.
Kletarstvo.
Ušaj Just:
KOLIKO ŽVEPLA ALI KOLIKO META-BISULF1TA JE POTREBNO ZA ŽVEP-LANJE VINA?
Naši vinogradniki večinoma ne vedo, koliko žvepla je rabiti za žveplanje vina, oziroma vinske posode. Nekateri žveplajo preveč, drugi pa premalo. Zadnjih je veliko več, kakor prvih in veliko je tudi takih, ki v kleti nikdar ne rabijo žvepla. Na metabisulfit pa gledajo kakor na kako strupeno sol in ga rabijo samo v skrajni sili, ko je vino že bolno. Žvepleni plin je res škodljiv človeškemu zdravju, ali v umerjeno zažveplanem vinu ga ni toliko, da bi ogrožal zdravje pivca. Če smo prisiljeni rabiti kedaj močnejšo dozo
žvepla, ali pa metabisulfita, pa moramo vino pred uporabo močno prezračiti. Tudi če zažveplano vino prepustimo samo sebi, izgubi samo veliko večino žveplenega plina, ker v vinu se žvepleni plin počasi kemično veže v ahdehide. Razlike z ozirom na škodljivost človeškemu zdravju pa ni nobene če rabim metabisulfit, ali pa žveplo. Metabisulfit ima pred žveplom le to prednost, da je mogoče z njim spraviti v vino natančno ono količino žveplenega plina, ki smo jo hoteli vinu dodati, kar z uporabo žveplenih kolačkov ali trakcev ni mogoče. Poleg teoa pa lahko zažveplamo vino z metabi-sulfitom, ne da bi bilo potrebno vino pretočiti, kar z zadimljenjem žvepla ni mogoče storiti.
Za žveplanje vina rabimo sledeče količine žvepla, oziroma melabisulfita: ZVeplo na azbeslnih trakcih, ki ne kapljajo:
za šibko žveplanje en trakec na 3 hi prostornine;
za srednjemočno žveplanje en trakec na 2 hi prostornine,'
za močno žveplanje en trakec na 1 hi prostornine.
Žveplo na navadnih trakcih iz platna (uporaba teh trakcev ni priporočljiva, ker mnogo žvepla odkaplja na dno posode): za šibko žveplanje en trakec na 10 hi prostornine;
za srednjemočno žveplanje en trakec na 71/2 hi prostornine;
za močno žveplanje en trakec na 5 hi prostornine.
Če se rabi metabisulfit: za šibko žveplanje 6 g metabisulfita na vsak hi vina;
za srednjemočno žveplanje 10 g metabisulfita na vsak hi vina;
za močno žveplanje 12-15 g metabisulfita na vsak hi vina.
V posebne namene in v posebnih slučajih se rabi tudi več metabisulfita, ali to samo, če se hoče zamoriti ali dalj časa ustaviti delovanje kipelnih glivic in drugih trdoživih bakterij, zlasti pa kisovih bakterij.
Končno hočem omeniti, da premnogi naši vinogradniki rabijo za žveplanje viri' mesto žvepla na trakih, žveplo v prahu. Uporaba tega žvepla pa ni priporočljiva, ker to žveplo vsebuje navadno male količine arzenika, ki je hud strup. Z uporabo takega žvepla pa ni mogoče odmeriti potrebne količine žvepla, ker mnogo žvepla ne izgori. Zato naj se uporaba takega žvepla opusti. Res je, da tako-žveplo nekaj manj stane, ali pri vinu, ki predstavlja lepo glavnico, ne smemo gledati na vsako stotinko. S takim štede-njem na nepravem mestu si lahko veliko več škodujemo, kakor koristimo. In tega ne smemo delati.
Vrtnarstvo.
— r — n:
VRTNE JAGODE.
Vrtne jagode (smukvice) so že precej razširjene po raznih državah (Francija, Italija i. dr.) Največ jih gojijo v bližini velikih mest, kjer se dajo najlažje vnovčiti. V predvojni dobi so jih goriški vrtnarji mnogo gojili in razpošiljali po tedanji državi. Dandanes je drugače, ko smo priklopljeni k državi, ki jih sama veliko pridela. Zato moramo obrniti večjo pažnjo na to kulturo, da dobimo od nje čim več pridelka in dobro kakovost sadu.
Vrtne jagode uspevajo v srednje težki humozni — torej vrtni zemlji. Ljubijo zavetno solnčno lego, katero je dobro obdelati (do 40 cm) in pognojiti.
Rastlinice si priskrbimo meseca julija od starejših maternih rastlin, ki so pognale ‘živice ali slake. Na spodnji strani kolenca se^ narede koreninice, na zgornji pa lističi, ki se takorekoč osamo-
svojujejo od materne rastline. Te piki-ramo (presadimo) na dobro zrahljano in gnojno gredo v razdalji 5 do 10 cm, da se okrepijo. Ko so pikirane, jim zalijemo in zasenčimo z vejami. Tu ostanejo do srede septembra, nato jih presadimo na stalno mesto, ki jim prej prikrajšamo koreninice. Sadimo jih v razdalji vrst in v vrstah 40 cm v trikotni zvezi. Ako pa pustimo rastlinice na mestu, zrahljamo zemljo, da se lažje vkoreninijo in nato jih septembra presadimo na stalno gredo. V težko zemljo sadimo meseca marca. Po sajenju zalijemo vsaki rastlinici posebej.
Predno začne zmrzovati, jih obdamo z gnojem. S tem jih obvarujemo prehudega mraza in ohranimo prepotrebno vlago. Tako prezimijo veliko boljše.
Ko se narava vzbuja k novemu življenju, tedaj podkopamo plitvo gnoj (prvo pomlad ga odstranimo, ker smo tako pognojili pri lopatenju) in pazimo, da ne poškodujemo koreninic, ki so tik pod
površjem. Nadalje jih očistimo suhega listja in pred cvetjem jim zalijemo izdatno z gnojnico, kar vpliva jako na debelost sadu. Če opazimo, da poganjajo ži-vice, jih odstranimo, da nam ne slabe rastlin.
Ko so jagode odcvetele, tedaj podstavimo pod nje črepine krovne opeke, lesno volno, slamo, ali zato nalašč pripravljeno pripravo iz debele žice, da se debeli sad ne omaže ob dežju, ker ga je težko osnažiti.
Vrtne jagode obiramo ob hladnih urah, to je zjutraj ali pozno zvečer in šele tedaj, ko so užitno zrele. Le v slučaju, da jih mislimo par dni hraniti ali odposlati, jih natrgamo 2—3 dni pred užitno zrelostjo, da vzdrže prevoz; tudi v tem slučaju jih odpošljemo kot brzovoz-no blago, ker se jagode rade pokvarijo.
V poletnem času skrbimo, da jih ne preraste plevel, da imajo večkrat pre-rahljano zemljo, da odstranjujemo živice (le tedaj jih pustimo, kadar hočemo nasad obnoviti ali povečati), da ne trpe suše in jim avgusta pomoremo z gnojnico.
Mesečne jagode se razlikujejo v lem, da so šibkejše rasti, zato jih sadimo gostejše, to je 25 cm. Rastlina da drobnejši sad, boljšega okusa, ki ima več arome ter rodi od spomladi do jeseni, le z malim presledkom meseca avgusta.
Sad obiramo brez peclja. Ker je sad veliko drobnejši, se ne upogne pecelj vsled teže sadu tako, da nam ni treba polagati pod nje (namreč pod sad) omenjene snovi. Vzgoja je ista.
Vrtne jagode trajajo 3—4 leta, zato moramo nasad obnoviti. Na isto zemljo jih ne smemo saditi, ker se zemlja preveč izčrpa.
Kakor vsaka rastlina, tako imajo tudi vrtne jagode svoje sovražnike. Od škodljivcev je imenovati ogrce, majniškega hrošča in polže, premnogokrat tudi vrabce i. dr. Prve zatiramo pri lopa-tenju, polže pa lovimo v mokre slamnate šope, ki jih postavimo med rastline. Ko smo opazili, da so se nastanili, jih uničimo. Od glivičnih bolezni napada največkrat pegavost, ki jo uničujemo, da obiramo napadene liste in jih sežgemo. Druga je gniloba, katero omejimo s pravočasnim obiranjem gnilih jagod, ki jih je najbolje sežgati.
Priporočljive vrste jagod so: Lacton Noble, Sharpless, kralj Albert Saški, ta sad je nekoliko drobnejši in samo z na-dahnjeno rdečico, zato pa je sad boljše kakovosti. Čudež iz Afrike in Deutsch Evern, poslednja donese manjši, ali toliko več in okusnejši sad. Razen tega se Deutsch Evern sadi gostejše, ker je šibkejše rasti. Skušajmo tudi v vrtnarstvu si pomagati.
Poljedelstvo.
Ing. Podgornik Anton:
SEJTE VEČ OVSA!
Med vsemi žitnimi vrstami se pri nas prideluje najmanj oves. Kjer so razmere ža pridelovanje ovsa ugodne, naj bi vsakdo prideloval vsaj toliko ovsa, kolikor ga potrebuje v lastnem gospodarstvu. Pri današnjih tržnih cenah kaže pridelovati oves bolj doma nego pa kupovati. Kakor za konje je oves prvovrstno krmilo za vso mlado živino, za žrebeta, teleta, prašičke itd.
Pa tudi kolikor se po naših krajih prideluje oves, se uporablja za njegovo
pridelovanje največkrat najslabše pripravljena in najmanj gnojena zemlja. Res je, da nam oves uspeva tudi v takšni zemlji, kar moremo pripisovati le njegovim močnim koreninam. S temi je v stanu poiskati v zemlji vse hranine, katerih niso mogle izkoristiti korenine prejšnjih rastlin. Ako nam oves donaša že v slabo obdelani zemlji, smemo z gotovostjo pričakovati, da nam bo v dobro pripravljeni zemlji donašal nekaj več, sorazmerno pa najmanj toliko, kolikor nam donašajo in plačujejo naš trud druge kulturne rastline.
Oves uspeva dobro skoraj v vsaki
zemlji, v lahki ali v težki zvezni, da le dobi v njej dovolj vlage. Tudi glede rastlin, za katerimi naj se seje, ni oves izbirčen. Najboljše pa nam uspeva za okopavinami, po detelji in na preorani ledini. Da pa nam bo donašal oves res dober pridelek, je posebno merodajno, da ga sejemo v dobro pripravljeno in primerno pognojeno zemljo ter da rabimo za setev dobro seme. Ker je treba oves zgodaj sejati, mu najbolj prija že jeseni globoko zorana zemlja, v katero lahko pride črez zimo dovolj vlage, postane rahla itd. Le v takšni zemlji more oves pognati in razprostreti svoje močne korenine in črpati iz nje za razvoj in raščo potrebne hranine. Kakor drugim kulturnim rastlinam se izplača tudi ovsu gnojiti z umetnimi gnojili. Oves potrebuje zlasti veliko dušika, manj kalija in najmanj fosforove kisline. Na 1 hektar zemljišča, namenjenega za oves, lahko trosimo povprečno 140 do 160 kg čilskega solitra ali mesto tega 110 do 150 kg žve-plenokislega amonjaka, 160 do 200 kg 40% kalijeve soli in 140 do 300 kg super-fosfata. Ako gnojimo s čilskim solitrom,
potrosimo tretjino vse količine ob setvi, drugo tretjino, ko oves izleze, in tretjino par tednov pozneje. Vsa druga gnojila žveplenokisli amonjak, kalijevo sol in su-perfosfat trosimo in spravimo v zemljo ob setvi. Predpogoj za dober pridelek je poleg dobro obdelane in pognojene žemlje tudi pravo, zdravo, čisto, lepo in dovolj težko seme. Hektoliter semenskega ovsa mora tehtati vsaj 45 kg. Bolj lahko, prazno, veliko (dvojno), nerazvito ovseno zrnje ni za seme. Tudi pri pridelovanju ovsa se pri nas še premalo upošteva in gleda na seme. Zato pa je nemalokrat krivo slabo seme, da je pridelek slab. Ako nimamo dobrega semena, skoraj bolje storimo, ako nič ne sejemo. Kdor nima sam dobrega semena, naj st ga priskrbi in naroči nemudoma prt kmetijskem društvu v Gorici. Za posetev enega hektara je potrebno 160 kg ali več semenskega ovsa. Ponekod sejejo oves že koncem febr., največ pa marca in začetkom aprila. Čim bolj suha je zemlja, tem prej je treba sejati oves. Prepozna setev da slabo žetev, kar velja posebno za oves.
Domače gospodarstvo.
RAVNANJE S SVINJSKO MASTJO IN S SVINJINO.
Pri svinjski masti moramo paziti v glavnem na to, da se ohrani ves čas nepokvarjena in užitna. Tudi čez poletje. Kakor znano, povzročajo in pospešujejo razkrajanje masti glive, zračni kisik in dnevna svetloba. Torej moramo mast zavarovati proti tem trem škodljivcem. Da se prepreči pokvara, je pri raztopitvi in uporabi, masti upoštevati to-Ie: Prašičji Špeh se mora razrezati na drobno in v primerni posodij razmešati z manjšo množino vode ati'pa mleka. Da pridobi mast dober okus in prijeten vonj, se priporoča pridejati ji malo razrezane čebule, česna in loverjevega listja. Vsa zmes se nato kuha toliko časa, da se voda popolnoma izpari in ocvirki porumenijo. Čista mast se potem ohladi in tekoča brez ocvirkov napolni v lončene posode.
Posodo s cvrto in dobro ohlajeno mastjo je dobro pokriti, najbolje z namočenim pergamentnim papirjem, ter jo postaviti v temno in hladno shrambo. Če borna mast tako pripravili, se nam bo vse leto ohranila nepokvarjena.
* * #
Pri svinjskem mesu pa je važno, da vemo s čim se meso soli, koliko časa naj leži v soli, ali je boljše vlagati toplo ali shlajeno meso v sol, in koliko časa naj bo v dimu. Z eno besedo, kako se svinjsko meso najboljše soli in osuši.
Svinjsko meso osolimo s suho soljo, ki ji primešamo nekaj česna in popra, ali ga pa namakamo v solni raztopini, sala-muri, ki smo ji dodali nekaj solitra in sladkorja. Po dosedanjih izkustvih se je najbolj obnesla zmes, ki jo navadno uporabljajo na Angleškem: na 100 kg mesa vzamemo 6 kg soli, 80 do 100 g solitra
in 1 kg sladkorja. Vse to raztopimo v 36 1 ^ode ter tako dobimo prav uporabljivo /salamurc. V to raztopino vlagamo meso takoj, ko je žival zaklana, če je mogoče še toplo. Na dno kadi, v kateri hočemo meso osoliti, vlagamo debelejše kose svinjine, na vrh pa drobnejše. Manjše ko-se pustimo v salamuri 10 do 12 dni, večje pa tri do štiri tedne. Dobro je vloženo meso obtežiti s čisto opranim kamenjem, da iztisnemo iz njega čimveč sokrvce. Po zgoraj navedeni dobi vzamemo meso iz salamure, ga pustimo, da se očedi in
osuši, potem ga postavimo v dimnik ali shrambo, pripravljeno za prikajevanje, to je v prekajevalnico. Bistveni pogoj za tr-pežnost mesa je enakomerno in pravilno izsušenje, ne pa množina dima. Slabo vpliva na prekajevanje toplina dima, vidne sopare ter mokrota, ki se nabira na mesnini. Po prekajevanju je prekajeno meso približno aprila meseca, ko začnejo toplejši dnevi, zaviti v svež časopisni papir in ga vložiti v pepel v kako posodo. Tako shranjeno meso se najbolje drži čez poletje.
Gospodarski koledar.
JANUAR.
Poljedelstvo: Če nisi še preoral svojih njiv, ne odlašaj še dalje s tem delom, da ne zamudiš popolnoma ugodnega delovanja zmrzali, zraka in vlage na njivsko zemljo. Pomni, da je mraz najboljši orač, preobrni s plugom vse njive, ako ti to le dopuščajo vremenske razmere in je zmrzal zopet popustila. — Ponekod je hlevski gnoj že razpeljan po njivah. Ako je gnoj na še nepreorani njivi, ga je takoj raztrositi in podorati. Drugače pa je dobro posuti vse kupe gnoja po njivah z zemljo. Kdor je prisiljen v tem času spravljati hlevski gnoj na polje, naj ga navozi v večje kupe, naj ga dobro stlači in pokrije ob straneh in povrhu na gosto in popolnoma z zemljo, da se bolje ohrani in ne izgubi dragocenih rastlinskih hranin. — Začni pripravljati, čistiti in odbirati semena za pomladansko setev. Ako nimaš dobrega domačega semena, skrbi že zdaj, da ga dobiš pravočasno. Pazi, da krompir ne zmrzne. V premrzli kleti ga pogrni z vrečami, slamnatimi odejami itd. Če krompir gnije, prebiraj ga večkrat in odstrani gnilega. Enako ravnaj tudi z repo in korenjem. — Zimski čas je zelo primeren tudi za popravo raznega poljskega orodja.
Iravništvo: Kjer ni snega in niso zamrznila travniška tla, je sedaj najugodnejši čas branati s travniško brano z mahom poraščene travnike in senožeti ali pa je dobro raztrgati na njih mah z
železnimi grabljami. Ves mah pograbi, spravi ga s travnika proč, uporabi ga za kompost ali pa za nastiljanje živini. Tudi za izboljšave in čiščenje grmovja in kamenja s travnikov in senožeti je zimski čas najpripravnejši. Na močvirnih in vlagi izpostavljenih travnikih in senožetih je izčistiti in, ako potrebno, tudi poglobiti in napraviti nove odtočne jarke.
Živinoreja: V premrzlih hlevih porabijo živali več redilnih snovi za proizvajanje in ohranitev telesne gorkote. Najprimernejša hlevska toplota za krave in prašiče, za teleta in pujske je pri 15 do 18° C. Konjem, mlademu govedu in ovcam prija tudi nekoliko nižja gorkota, ako je hlevski zrak suh in je ležišče dobro postlano. Da se lahko prepričamo o vsakokratni hlevski gorkoti, bi ne smel manjkati v hlevu ali svinjaku toplomer. Hlevski zrak bodi vedno svež in dober. Ako ni v hlevu prezračevalnih naprav, je treba parkrat na dan hlev dobro prezračiti z odpiranjem oken in vrat. Poleg zdravega čistega zraka privošči živini tudi dovolj svetlobe, ki more prihajati v hlev le skozi okna s prozornimi šipami, nikakor pa ne skozi okna, ki so zamašena s slamo ali celo z gnojem. — Za nadaljno rejo odbranih telet ne odstavljaj prezgodaj in prenaglo. Isto velja tudi za mlade prašičke. Da ostanejo krave dlje časa mlečne in da se okrepijo, jih je pripustiti zopet h biku, šele črez 2 do 3 mesece po otelitvi. Na kužnem katarju na spolovilih bolne krave je najprej lečiti in potem
še pripustiti. Vsem brejim živalim pokla-daj le zdrava in močno brejim ne preveč obimovita krmila. Brejih kobil ne rabi več za pretežko vožnjo in pazi, da se ne premočijo in prehladijo. Ako imaš prašiče, ki jih nameravaš še opitati, požuri se s pitanjem. Perutnino imej le v suhem, pred mrazom zavarovanem prostoru. Tudi zavaruj perutnino dobro proti raznim njenim »prijateljem« (lisica, kuna, dihur itd.).
Mlekarstvo: Ker se, posebno po Tolminskem, zakolje v tem času največ telet, je dana najlepša priložnost oskrbeti se s sniščniki za poznejše pripravljanje domačega sirišča. Strogo je paziti, da ni v kleteh za sir premrzlo. Le v primerno topli kleti se more sir razvijati in zoreti. — Mleko krav, ki so obolele na slinovki in parkljevki, se rado sesede. Smetana se težko podeluje.v maslo. Da se ta kuga ne zanese z mlekom na ljudi in da se zabrani njeno razširjanje potom mleka, se mora mleko, ki je namenjeno za neposredni použitek, prekuhati ali razgrevati nekaj minut pri 85° C (pasterizirati).
Čebelarstvo: V čebelnjaku ni sedaj dela. Če kateri dan solnce malo bolj greje, bo zvabilo čebele iz panjev. Če so tla zelo mrzla, ali celo pokrita s snegom, storiš bolje, da jim izlet z zapiranjem celo zabraniš, ker drugače ti bo mnogo čebel pomrlo na mrzlih tleh, ali v snegu. Po letošnji hudi zimi, utegne biti dobro čebelarsko leto. Zato si pripravi potrebnih panjev, oprave itd. ter čitaj strokovne knjige, da boš umel pašo dobro izkoristiti.
Vinogradništvo: Nadaljujemo z vsemi deli, ki jih prištevamo h kasno jesenskim, zimskim in zgodnjespomladanskim opravilom. Ta opravila so: obrezovanje trt, globoko prekopavanje vinogradov in gnojenje, popraVa ih spodzidavanje teras (škarp), poprava škod, ki so jo morebiti napravili jesenski nalivi, navažanje opo-ke in laporja, priprava kolja, naprava novih vinogradov ter nabiranje cepičev za cepljenje v suho. ""'ogradniku torej ne primanjkuje dela, !e malodušen ne sme biti in upati mora, da bo v tem letu Bog
plačal bolje njegov trud, kakor lansko leto.
Kletarstvo: Kdor še ni v decembru pretočil vina, naj to stori v tem mesecu. Odlašati s tem važnim opravilom, je zelo pogrešno, ker kasno pretakanje utegne biti vinu usodepolno. Največ vina se pri nas pokvari radi prekasnega prvega pretakanja. Drožje začne ščasoma gniti in vino se pokvari ter postane zavrelica. •Nekateri vinogradniki ne pazijo dovolj na zdravo posodo in pretočijo vino v plesniv sod. Zato prepričajte se dobro o kakovosti posode, predno jo napolnite z vinom. Januar je sredozimec in navadno vlada v tem mesecu največji mraz. Ob mrzlem vremenu držite kleti dobro zaprte in pazite, da bo v njih dovoljno gor-kote. V premrzlih kleteh se vino sicer ne pokvari, ali dozori ne in postane na spomlad zopet kalno.
Sadjarslvo: Sedaj je najboljši čas za škropljenje dreves z »antiparassitom«, ki je najboljše sredstvo za zimsko prezračevanje vsega škodljivega mrčesa, glivic in mahu. Zlasti je priporočljivo škropljenje s tem sredstvom za jablane in hruške. S tem sredstvom je mogoče gotovo pokončati cvetoderja, ki nosi največjo krivdo, da jablane kljub krasnemu cvetenju, ne obrodijo. Sedaj je najboljši čas za nabiranje cepičev za pomladansko cepljenje sadnih dreves. To delo je 'zelo važno, ker od kakovosti cepičev, zavisi potem rodovitnost in vrednost bodočega drevesa. Pri nabiranju cepičev moramo paziti, da jih režemo le od takih dreves, katerih vrsto in rodovilnost poznamo. Zato ni nikdar priporočljivo rezati cepiče od mladih dreves, ki niso še rodila, če tudi vemo kakšne vrste so. Nabrane cepiče je povezati v snopiče in zabeležiti njih vrsto. Tako opremljene cepiče zasujemo v pesek v klet, kjer jih hranimo do uporabe. Ne odlašajte torej z nabiranjem potrebnih cepičev, ker tik bred cepljenjem nabrani cepiči se ne primejo radi.
Kdor še ni obrezal in počistil sadnega drevja, na to stori še predno bode začelo drevje poganjati. Zdaj po zimi je tudi ugoden čas za gnojenje. To opravilo
je tudi zelo važno, ker nepognojeno drevo slabo rodi in kmalu opeša. Pognojiti moramo seveda tudi onemu drevju, ki stoji ob njivah. Nekateri mislijo, da takemu drevju ni potrebno gnojiti, ali to je pogrešno, ker gnoj, ki ga potrosimo na njivo, pride v prvi vrsti v korist njivskim rastlinam.
Vrtnarstvo: Ako nismo naročili ali si nismo priskrbeli vrtnega semena že
Vprašanja
Št. 1. — Kr. A. O. — Vprašanje: Imam kravo, ki daje sedaj nekaj dni popolnoma vodeno mleko. Molze že 13 mesecev, ker je bila spolno bolna, se ni ubrejila, a sedaj je 5 mesecev breja, bi morala imeti še bolj mastno mleko, polno tolšče. Prosim, kje naj iščem vzrok?
Odgovor: Vzrokov vodenega mleka je več. Mogoče tiči ta v Vašem slučaju v preveč enostranskem krmljenju. Ako dajete kravi krmila, ki povzročajo ali ki bi mogla povzročati vodenost mleka, Vam priporočamo, da krmo menjate. Dajajte kravi dnevno tudi Vi kg orehovih tropin. Kot zdravilo dajajte ji dnevno žlico sode-bikarbone. O uspehu poročajte nam.
Št. 2. — K. A. G. — Vprašanje: Imam več jablan »zlata parmena«, »reneta« in podobne vrste, katere je letos napadla neka uš tako, da je uničila ves zarod. 'V jeseni je ostalo na drevju le nekaj drobnih, grintavih plodov brez listja. Če se ta bolezen razširi še prihodnje leto, mi uniči nad sto jablan. Prosim navodil za obrambo tej golazni.
Odgovor: Kakor se nam zdi, je Vaše jablane najbrže napadla krvava uš. Ta st. naseli na vseh delih drevesa, je krvava in ima bel puh. Proti tej uši, kakor tudi proti vsem škodljivcem bodisi živalske ali rastlinske narave je najbolje sredstvo škropljenje z drevesnim karbolinejem in sicer z raztopino 1 kg na 100 litrov vode. Če se je na drevju res pojavila krvava uš, morate na vsak način kaj ukreniti, ker drugače Vam urnči cel nasad. — U.
Št. 3. — L. V. T. — Vprašanje: Imam 10 hi belega vina, ki je bilo hudo motno.
decembra, je treba, da to čimprej storimo. Čas je pripraviti zimske gredice za vzgojo zgodnjih sadik. V gredice lahko vsejemo v januarju že seme razne zgodnje zelenjave. Ob ugodnem vremenu prekopljimo vrt, ter ga pognojimo s hlevskim gnojem, kjer in kolikor je to potrebno. Tudi nove lehe za šparglje je dobro že zdaj izkopati. Velja tudi tu: kdor prej yseje, prej žanje.
in odgovori.
Dodal sem 1 dkg želatine na vsak 100 1. Sedaj se mi je lepo učistilo. Ampak to vino ima še eno napako; kadar ga točim se hudo peni, kakor piva, in te pene trajajo dolgo na vinu. Kaj naj ukrenem, da bi se vino ne tako penilo?
Odgovor: Dodali ste več želatine, kakor je bilo potrebno in zato se Vaše vino močno peni. Pritočite ga in dodajte mu na vsak hi 10 g tanina, ki ga prej raztopite v y2 1 vinskega špirita. — U.
Št. 4. — K. F. B. — Vprašanje: Po navodilih, ki sem jih čital v Gospodarskem vestniku sem primešal grozdju med maščenjem žvepleni amonijev sulfat. Vino pa mi sedaj močno smrdi po žveplu. Tako tožijo tudi moji sosedje. Kako naj vinu pomagam? Jaz ga mislim pretočiti na bakreni lij in ga zopet dobro prezračiti. Ker rabim pri prvem pretakanju že nekaj let kalcijev bisulfit, prašam, ali bi ga smel tudi sedaj rabiti v izmeri 1 dkg na 100 1?
Odgovor: Vino pretočite v zažveplan sod. Pri pretakanju pazite, da se vino dobro speni in prezrači; v osmih dneh Vam smrad izgine. V tem slučaju je nepotrebno staviti v vino bisulfit pri prvem pretakanju. — U.
št. 5. — H. A. B. — Vprašanje: V
septemberski številki' lanskega Gospodarskega vestnika pišete, da je v Trstu urad, ki popisuje avstro-ogrska vojna posojila. Oglasil sem se pri kr. civilnem in kazenskem sodišču v Trstu, a tam niso hoteli ničesar vedeti o tem. Prosim, da mi sporočite natančen naslov dotičnega urada?
Odgovor: Dolično vesi smo posneli po uradnem listu «Osservatore Triesti-no» z dne 25. avgusta 1925, št. 185, druga stran tretji in četrti stolpec. Predsednik komisije je sedanji predsednik kr. civilnega in kazenskega sodišča v Trstu, kjer se bo zbiralo vse gradivo in kjer bo poslovalo tudi tajništvo komisije. Obrnite se torej naravnost na predsednika ali pa na sodnika dotične sodnije, dr. Gabrielli-ja Franca, ki je predsednikov namestnik. — G.
Št. 6. — S. Š. B. — Vprašanje: Prosim, da mi sestavite primeren »Kolobar« (kolobarjenje) za tukajšnje razmere. Zemlja je apnena. Prideluje se največ krompirja in pšenice, primerna je tudi za druga žita in deteljišče (lucerna); sadi se tudi veliko nizkega fižola, ampak med krompir. Kakšen kolobar bi prišel v poštev za iste rastline na ilovnati apneni zemlji?	Sv-
Odgovor: V Vašem slučaju se priporoča uvesti sledeče kolobarjenje:
1. okopavina, gnojena s hlevskim
np v
Irzne
Tomaževa žlindra. — Trg neizpremenjcn. Kljub neprimerno visoki ceni, ki jo ima to Omet« no gnojilo, se vendlar pojavlja popraševanje po žlindri, a'bolj v skromni meri.
Superfosfat. — Vsled visoke cene Tomažev* žlindri se je popraševanje po superfosfatu dvig* nilo. Zaključila se je jesenska kampanja s tem gnojilom, ki je ugodno izpadla. Za zimsko in zgodnje spomladansko rabo se pričakuje še večja zahteva. Ne le pri nas, temveč tudi drugod so poljedelci prišli do prepričanja, da tudi superfos* fat dobro učinkuje. In v tem pravcu so mnogi usmerili letos' svoje zahteve. Cena superfosfatu 33 L za 100 kg. Za večje dobave velja druga cena po dogovoru. Za naročbe so zdaj zadnji časi.
Čilski soliter. — Prihajajo že večje pošiljatve v državo. Skladišča se polnijo, ker sc na sploh pričakuje, da bo letos radi »žitne bitke« popra* Sevanje po tem gnoji>u veliko. Trg drugače mrtev.	•"
Kalijeva sol. J— Popraševanje narašča. Cep« 75 L za 100 kg.
Zveplenokisli amonjak. — Nikakega popraše* vanja. Cena 220 L za 100 kg.
Modra galica. — Sklepajo se 'precejšnje kup* feije. Tovarne ponujajo svoje zaloge po 250 do 260 T za 100 kg. Angleška galica, za katero pa ni mnogo ponudb, je par lir dk-ažja.
gnojem; 2. jaro žito; 3. detelja in 4. ozimno žito.
Ako pa bi detelja ne uspevala vsake 4 leta na isti njivi, potem bi bilo treba gornje kolobarjenje nekoliko spremeniti, kar je tudi lahko mogoče. Enostavno bi se dalo n. pr. razširiti na sledeči način:
1. okopavina, gnojena s hlevskim gnojem; 2. jaro žito; 3. detelja; 4. ozimno žito; 5. okopavina, gnojena s hlevskim gnojem in 6. jaro žito.
Na sploh se je pri kolobarjenju držati tega, da sejemo po rastlinah s plitvimi koreninami (žita) rastline z globokimi koreninami (okopavine: krompir, pesa, repa itd. in stročnatine: detelja; fižol, grah itd.) in da po rastlinah, ki zapuščajo zemljo v slabem stanju (žita), gojimo rastline z nasprotnimi vplivi. Lucerne navadno ne uvrščamo v kolobar, temveč jo sejemo na posebnih njivah, kjer jo pustimo 6, 10 ali tudi več let. Vsem rastlinam se mora vedno primerno gnojiti tudi z umetnimi gnojili, da se zemlja ne izčrpa in da bodo pridelki zadovoljivi. — Ing. P.
cene.
Orehove tropine. — Popraševanje po tem blagu vedno živahnejše. Živinorejci so se prepri* čali, da raba tega krmila se bolj izplača, kakor raba otrob. Posebno letos, ko je seno manj vred* no, so se orehove tropine dobro izkazale. Slov. kmet. društvo in Tržaška kmetijska družba ima na razpolago na drobno in debelo to blago prvo* vrstne kakovosti v dobrih Vrečah. Cena 145 L za 100 kg. Tropine so lepo zmlete in zdrave. Pri večjih nabavah cena po dogovoru.
Sezamove tropine. — Velja isto, kar za ore* hovc tropine. Tudi to krmilo dobiva vedno večji krog odjemalcev.
Seno in slama. — Na trgu veliko popraševa* hje. Zato silijo cene še vedno navzgor. Tudi ni 'pričakovati, da bi cene se že sedlaj nižale. Zaloge niso velike. Naj navedemo nekaj cen za seno: Novara 73 do 90 L za 100 kg po kakovosti. Forli 40 do 45, Verona 47 do 72, Bolonja 64 do 70, 'Parma 65, Gorica od 35 naprej; za slamo: Novara '24 do 26, Fotli 20 do 25, Verona 25 do 30, Bo* 'Ion j a 30 do 35.
Vino. — Na trgu vlada še vedno precejšnje mrtvilo: ni ne velike ponudbe, a tudi kupcev je malo. Slab zaslužek vpliva tudi na konsum. Sred* nje cene za dobrega vipavca 250 L, za kraški te* ran 300 L, za brica 260 do 300 L. Starih zalog ni več. — Cena v Modeni 120 do 240 L, Bolonji 140
do 200 L, v Sacile 120 do 200 L, v Mesini 130 L. Čuti se pritisk vin iz starih pokrajin v naše kraje.
Prašiči. — Trg slab. Na zadnjem trgu v Gori* ci velika ponudba, malo popraScvanjc, posledica padce ceri.
Vosek. — Slov. čeb. zadruga kupi vsako množino in ga plačuje po kakpvosti od 12 L na* prej za kg.
Goveja živina. ■— Vsled pomanjkanja sena je na trgu ponudba velika, radi tega cene padajo.
Kljub temu pa jo meso v mesnicah še vedjno predrago. ;	!
Grah. — Zgodnji »Ekspress« zajamčen za vrsto in kaljivost se dobi pri Slov. kmet. društvu v Gorici po 10 L za kg.
Gospodarski drobiž.
Poraba superfosfaia znaša v letu 1925. nad 15 milijonov stotov. Ta višina ni bila v Italiji dosedaj dosežena. A ne le to! Lanska uporaba superfosfata presega za 50% najvišjo uporabo v predvojnih letih. To goVori dovolj, da je začelo poljedelstvo napredovati. Brez dvoma pa je ravno »žitna bitka« povzročila ta nepričakovano porast uporabe superfosfata.
Pokrajinski gospodarski sveti se ustanovijo v državi. Vsled tega se razpustijo vsi pokrajinski poljedelski sveti, ki so začeli lansko leto poslovati v nekaterih pokrajinah in od katerih so poljedelci mnogo pričakovali. Ravno tako izginejo tudi trgovske in obrtne zbornice. Njih posle in delokrog prevzamejo novi gospodarski sveti, v katerih pa najbrže bo prevladovalo podpiranje interesov o-brti in trgovine nad interesi poljedelstva.
Zakon proti razpečavanju ponarejenih umetnih gnojil. — Obljubljali so ga že dolgo časa. Sedaj ga imamo. Stopil je v veljavo 1. januarja 1926. Bil pa je že skrajni čas, kajti kar so si nekateri brezvestneži dovoljevali v kupčiji z umetnimi gnojili, je presegalo že vse meje. Posebno pri superfosfatu, ki je domač pridelek, so se godile velike sleparije. Italijanski časopisi so vsako leto poročali o kaki takšni prav debeli goljufiji v škodo konsumentov-poljedelcev. Pričakujemo, da bo ta zakon ugodno vplival na bodoče dobavljanje umetnih gnojil, le da bi se strogo izvrševal v interesu vsega našega poljedelstva. Zakon vsebuje tudi stroge ukrepe proti prekupčevalcem s slabimi semeni, s ponarejenimi vini, kisom, oljem, maslom in sirom.
Socijalni zakoni raztegnjeni tudi na nove pokrajine. — Na naše kraje so se
raztegnili takozvani »socijalni zakoni«, ki obsegajo: 1) zavarovanje za slučaj pohabljenosti in starosti; 2) zavarovanje proti nezgodam na delu; 3) zavarovanje za državne nameščence in 4) zavarovanje za Čas poroda.
Pametna novotarija v trgovini z jajci. Vsaka gospodinja kupi rada sveža jajca.
To okolnost so nekateri izrabili in začeli uvažati na trg jajce, ki so žigosana z dnevom izvalitve in z imenom lastnika kokoši. Ti kokošjerejč. so si ustvarili posebno organizacijo, ki spravlja po ugodnih cenah taka jajca na trg. Izpodrinili so vse nesolidne prekupčevalce z jajci in povzročili, da se je začela kokošjereja dvigati in pravilno gojiti. Tako se danes godi v Nemčiji, a dobro je, da vejo to tudi haše gospodinje.
Kmetijski uradi v Tržaški pokrajini
niso pokazali do sedaj še posebne agilnosti. Kakor smo obveščeni, pa še bodo sedaj tudi tu razmere izpremenile v korist poljedelcev tržaške pokrajine, ki so z zavidanjem gledali na delovanje kmetijskih uradov na Goriškem. — Kakor nam poročajo, je tržaški kmetijski urad nakupil v Švici 16 bikcev sive švicarske pasme v starosti od 9 do 14 mesecev, ki se razdelijo med živinorejce sežanskega, senožeškega in postojnskega sodnega okraja. Dve tretjini kupnirte plačajo prevzemniki, 'eno tretjino pa prevzame < država, potne in prevozne stroške plača tržaški kmetijski uro. !. V kratkem se izvrši sličen nakup za tržaški sodni okraj.
. Kmetje^ Vse svoTe potrebščine kupujte v Gonci le pri Slov. kmet. društvu v Trstu pri Tržaški kmet. družbi. Via Torre bianca 19.
Tiska odlikovana Narodna tiskarna. — (6.—I.—1926.) — Odgovorni uredinik: Dominko Viljem.
«•	.	1 . v i	O _	• Y I_______
ustanovljena leta 1897.
Če si hočeš priskrbeti z malimi stroški dobro pohištvo, obrni se na staro tvrdko
kir;ma v zalogi na izbiro popolne sobe, bodisi fornirane ali iz različnega lesa, od najpriprostejših do
razkošnejših.
GORICA • Via Carducci št. 14.
Domače podjetje.
Trpežno delo. -^==- f ne nizke
' '
k!
M
K:::
:;.T F ■■
3'
■
■yL.y
S'
|
V/
I
1
f

vpisana zadruga z omejenim jamstvom
1 ,
'
!
Gorica, Via Cardncca T, I
Lastno poslopje. — Križišče tramvaja.
Najstarejši slovenski zavod v Gorici, ustanovljen leta laS
Obrestuje navadne tiranilree vloge po čin 4°!0. i .vek ,
lilačuje zavod sam.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po dogovoru najugodnejše.
Sprejema vloge na tekoči račun-Daje svojim članom posojilo na vknjižbo, menice zastave,
ter jim otvarja poslvni tekoči račun.
Uradne ure za stranke od 9-12 in od Id'17.
Ob nedeljah, praznikih in sobotah popoldne je urad zaprt.	1
-	i

-wn
"*WN.
TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
regislrovana zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v lastni hiši ul. Toirebianca 19/1.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na lekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje po40/<jJ večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema »dinarje" na tekoči račun in jih obresluje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice. Uradne ure za stranke od 8'/« do JI3 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. __Št telet. 25-67. _
KMEČKA BANKA
. reglstrovano zadruga z omejeno zavezo	^
V GORICI, PIAZZA. DE AMICIS (prej Koren) Štev. 12.
sprejema hranilne vloge ter jih obresluje po 5°/0, večje in na daljšo odpoved vezane vloge,' * po dogovoru. Dovoljuje posojila na vknjižbo in poroštvo pod ugodnimi pogoji.
JNfaš zobozdravnik, ;
specijalist za bolezni v ustih in na zobeh
— /
M.U. cir. Loj z Kralcjnter
z i eniškim zobozdravniškim izpi* * ton. za zobozdravniška in zoboteb* niška dela	,
v GRIČI, na Travniku št. 20. I nadstropje I
Ivan Kerže - Trsf
Piazzst^ Giovanni
Ji
priporoča svojo trgovino^ vseh kil- '
hinjskih potrebščin, vseh vrst lese-nme, porcelana, aiami.iija,emajla itd
MLADI PRAŠIČI
čistokrvne nemške požtabtnjene pasme z visečimi ušesi tudi za pleme se dobe v flvčab * prasičjereja JOSIPA BAVDAŽA.