Posamezna številka stane 160 K. Posamezna številka stane 160 K. ———MammiiM ii rimi m FonmesnA Itari&M 1 krono. POŠTNUSTA. JMIMM ‘ v- ■»-- ---- IS5* te ramAv, *». ni « 4fcfctHM fcirttibti^es fot Is vtem mmn ue i, me,* fSSSl « *S »Ut&M u t, ■»- p.] — - «*.- -i—i MMMB M * IVI V« *•» T1 iM^i Uto: II. Maribor, torek 22. novembra 1921. Številka: 264. Ljudska vseučilišča. ;■■ V Mariboru sc ustanovi važna i prosvetna naprava: ljudsko vse- učilišče. Pozdravljamo vsako pozitivno delo za naobrazbo širokih ljudskili slojev, ker je samo po-’ " manjkanje znanja in samostojnega mišljenja krivo, da se je razpasla '■ • politična demagogija in gospodar- ska brezbrižnost. Da seznanimo ■ , naše čitatelje z organizacijo na- rodilo-prosvetnega dela, kakor jo goje takozvana ljudska vseučili-. sea, objavljamo v prevodu članek • h K. M. Ivanoviča (Naše doba Varaždin, 1920., str. 72). «ftiK^arot*no Prosvetn° Ribanje se je začelo sete v preteklem stoletju. Je v ozki zvezi z Jjapredkom demokratizma iti socijalizma. ^Plošna volilna pravica je prinesla tudi splošno dolžnost odločevati o usodi skupnosti. S tem, da politika ni več privilegij gornjih družabnih razredov, je postala udi prosveta posest cele družbe. Demokratična misel, da je-treba slehrnemu člo-veku*, ne glede na njegov rod in premože-,Dle> omogočiti razvoj vseli njegovih zmožnosti, jc vkoreninila tudi splošno šolsko obveznost. Vendar pa državna skrb za šolstvo ne more biti barometer, ki bi ka-koliko si ljudstvo želi prosvete. Veliko Prosvetno gibanje gre mimo države. Redki so slučaji — in to velja le za izredno ,-,i* torne države, — ko državna oblast koraka pararelno z zasebno inicijativo. ‘ Vsled posebnih gospodarskih razmer v tridesetih letih prošlega stoletja so našle demokratigne ideje zelo povoljna tla. Upo-Drf3, strojrv je povzročila katastrofalni ni * t^°vne blo preveč. Št - • .^Rusti iz službe in znižanje mezd so Prisilili delavstvo, da sc je organiziralo (v fif -tpi) bodisi ad hoc bodisi trajno. — . a,viii .činitelj pri nastajanju teh organiza-ie bila večja ali manjša izobrazba dedcev. Zato vidimo, da se je delavstvo najprej organiziralo in doseglo prve velike Uspehe na Angleškem (v rudnikih Nort-numberlandu in Durhamu je bil vpeljan 8 •Urni delavni čas že v prošlem stoletju), a najpozneje in navadno samo v svrho resolucije, sabotaže, na Ruskem. Delavski Roditelji, na pr. Engels so naglašali pogo-s|°» da je svobodno šolanje izvrstno sredstvo v borbi proti kapitalizmu. Na ta način ^nastale številne delavske nadaljevalne tečaji in ljudske univerze. Ljudska vseučilišča (v prenesenem ^islu šttjer.-o sem vse svoooch) šola^js qra5>lln. n :cor prcaavama tečaie, itd.), so nastala na Angleškem. 4lV glavnem razlikujemo štiri tipe svo °dnih šol za odrasle in sicer: delavske u-^erze, socijalne settleinente vseučiliščne ^stenze s poletnimi in dopisnimi šolami kmetske univerze. Predno si ogledamo Osamezne vrste z bližnjega, si je treba ^Pomniti, da ta razdelitev ni nič absolutna, strogo ločenega. Ta razdelitev ima v Etičen namen, da se lažje orientiramo; V resnici pa obstoja cela vrsta prehodov nijans, kajti svobodne šole ne nastajajo 0 šablonah, temveč po potrebah in razmerah. V D e 1 a v s k e u n i v e r z e. Njihov znata prete^no Politični. Imajo namen ja]D°s°biti delavca za borbo proti deloda-k Cu. napraviti iz njega dobrega govor ri-■y ■ debatorja, organizatorja in novinarja. tei smeri se giblje tudi njihov program, trari- Vsem se predava socijalnopolitiči.o Icuu Take šole imamo danes v vseh ■ftnih deželah. Tam, kjer so jih bili ute-obi>L ali ’ntelteenti> »majo nestrankarski V^vnejši značaj, nego v krajih, kjer so nim lle“teme'iile delavske organizacije sa zSoh" Y *em s^u^aju n's0 *e Šole omejene na. °rKan'z'rano delavstvo, marveč r®zlil °|,no naobrazbo vsem slojem brez tiJnjJc' ^a ^P (večjidel v obliki sistema-®o ni^rC^ava.ri^’ a*'’ sPeciie!no v Ameriki, ie „a ,naših vseučiliščnih seminarjev), najbolj razširjen. Politična situacija v Beogradu. TIP B e o g r a d, 20. nov. Politična situacija se ni čiso nič razjasnila, ampak je še istotako zapletena kot je bila po izjavi demokratov, da pod nobenim pogojem ne morejo izročiti portfelja notranjega ministrstva ne radikalcem ne komu drugemu. Radikalci vztrajajo, kakor se zdi še nadalje na zahtevi, da se jim izroči ta portfelj. Očividno je, da jim gre pri tem le za to, da bi izigrali demokrate. Del radikalnega kluba je za to, da poda sedanja vlada ostavko, ter da sc sestavi pod njihovim vodstvom nova vlada, katere naloga bi bila le izdelati volilni zakon za narodno skupščino na podlagi 141 člena ustave ter potem razpustiti parlament in razpisati nove volitve. V ta namen so se počeli že pogajati z nekaterimi opozicijo-nalci. Drugi del radikalcev pa Je odločno proti novim volitvam ter zahteva spora- zum z demokrati, da se ohrani dosedanja koalicija ter obvaruje državo pred vplivom destruktivnih elementov. Demokratski klub se z ozirom na to še ni odločil, kakšno smer zavzame. Mišljenje je deloma oddvojeno, vendar pa se pričakuje, da bo kriza v političnem položaju rešena tekom tega tedna in sicer tako, da se doseže sporazum, ali pa da poda vlada ostavko. TIP B c o g r a d, 20. nov. Včeraj je poklical Pašič k sebi muslimana Spa’10 ter se razgovarjal z njim o politični situaciji, posebno pa o stališču, ki bi ga zavzeli muslimani v, slučaju krize. JIP b e o ... * *, J0 'ovi >jf .V »ko vič (radikalec) je dobil nalog od svoje stranke, da se v Zagrebu pogaja s iirvat-skim blokom. Zveza narodov o albanskem vprašanju. ( LDU Pariz, 20. nov. (Agence Ila-vas.) Svet zveze narodov je dovršil razpravo o abanskem vprašanju in soglasno sprejel sklep, kateremu sta pritrdili tudi obe stranki, in sicer zastopnik Jugoslavije s pridržkom protesta proti postopanju pri določitvi mej. V sklep se je sprejela tudi pritrditev .Jugoslavije, da bo takoj zpraznila vse albansko ozemlje kakor hidi obljuba obeh strank, da bosta živeli v dobrih sosednih odnošajili. Dalje Se je sklenilo, da se dajo preiskovalni komisiji za Albanijo nastopna navodila: Da obvesti svet zveze narodov o umaknitvi jugo-slovenskih in albanskih čet na srednjo demarkacijsko cono, da so prepriča, da se z zunanjo pomočjo ne podpirajo kraje mi pokreti, ki bi utegnili motiti notranji mir ter da dalje najde sredstva, da sc končajo homatije in jih navede svetu zveze narodov, ter končno predlaga ukrepe, da se preprečijo ponovitve homatij. Razorožitvena konferenca v Washingtonu. LDU Par i z, 20. nov. (Wolffov urad.) Filip Milet, poroča listu »Petit Parisieen« iz Washingtona: Amerika se bo protivila Angliji v vprašanju podmorskih čolnov, Japonska pa glede vprašanju številčnega razmerja za jakost njene mornarice. Potrjuje se, da je Harding napram senatorju Johnsonu prevzel obveznosti v tem pogledu. Sicer pa bosta v tem vprašanju podpirali Ameriko tudi Francija in Italija. LDU London, 20, nov. (VVoIffov urad.) »Sunday Times« poroča iz Wa-shingtona: Ko bo konferenca opravila vprašanje glede razmerja brodovij, bo njeno prvo delo, da pripravi kitajsko vlado d otega, da sprejme skupno Inozemsko pomoč za vzpostavitev, reda na Kitajskem. Mednar. delavska konferenca v Amsterdamu. LDU Berlin, 20. nov. »Vorwiirts« poroča o mednarodni konferenci zastopnikov tajništev transportnih, rudniških in kovinskih delavcev, ki jo je sklicala pisarna mednarodne zveze strokovnih organizacij za 15. in 16. novembra t. I. v Amsterdamu: Konferenca je sprejela tri resolucije, s katerimi se najprej obrača na delavstvo vseh dežel s pozivom, naj pod vodstvom mednarodne zveze strokovniii organizacij, kadar bi grozila nova vojia, prepreči izbruh vojne s takojšnjo progla- Ostre odredbe proti stavkajočim v Italiji. LDU Ki im, 19. nov. Spričo staivke, ki so jo proglasili železničarji v Napo* ljn, ki pa jo le deloma uspela, jo vlada odredila, da so njx>rabijo zakonito določila, ki prepovedujejo stavke v javnih službah. Zato so bili odpuščeni iz službe trije strojevodje, ki go bili glavni kolovodje stavke. Vlada bo postopala tudi proti drugim železničarjem, ki so se udeležili stavike. Mednarodna delavska konferenca. LDU Ž e n e v a, 20. novembra. (Švic. brz. ag.) Mednarodna delovna konferenca je imela v soboto popoldne zaključno sejo. Sprejelo se e priporočilo, da sc v trgovinskih pddjetjih uvede tedenski počit ok. sitvijo mednarodne splošne stavke. V drugi resoluciji se pozivlje delavstvo vseh dežel, naj se združi v svrho, da se prepreči izbruh nove svetovne vojne. V tretji resoluciji se peča z vprašanjem skupnega delovanja mednarodne zveze strokovnih organizacij z drugimi organizacijami, ki prihajajo v poštev. Obenem so sklenili, da se sprejme skupni mednarodni hoj proti poslabšanju delovnih pogojev z delavci vseh dežel, ki je radi gospodarske depresije čimdalje hujše. Vstaja v Kareliji. . LDU Ii e 1 s i n g f o r s, 20. novembra. (VVolfov urad.) Vzhodni Kaielijei so v svojem osvobojevalnem pokretu prodrli do južno od Oloneca. Dne 17. novembra so njihove sprednje čete dosegle reko Swir in severozahodno od mesta Lode-noje polje razstrelile železniški most. V Olonecu so obkolile in pobile 240 boljše-vikov. Vzhodni Karelijci so tukajšnjemu sovjetskemu zastopniku izročili noto, s katero zahtevajo, da se morajo boljševiki uma1'liti te* o^ene n oonjjajo ailruvna pogajanja. Karol in Qita v Funhahi. LDU London, 20. nov. Kakor poroča »Daily- Mail« iz Funhala, sta raz-, kr^alj Karel in njegova žena Žita1 dospela tjakaj im se nastanila v vili »Vic-toria«. > Iz Poljske. -1 jDU V a r s a v a, 20. nov. Mini str« ski svet jo sprejel zakonski načrt o davku na vojne dobičke. LDU Varšava, 19. nov. Občinstvo obloga filijalke državne banke in prodaja srebro in tuje valute za poljske marke. ICvinski zaklad banke raste ne-(pestamo. V Franciji je najmočnejša prosvetna lisa, ki jo je osnovala inteligenca; tzv. »Fč-deration nationale des Univorsites popu-laires* (narodna zveza ljudskih vseučilišč), ki je imela 1. 1904. širom Francije 165 ljudskih vseučilišč s 50.000- 60.000 članov. Setu spada tudi v Nemčiji Humboldtova akademija v Berlinu, v Avstriji dunajski Volksheim, na Češkem številne Husove šole. Norveška je imela 1914. 1. 80, švedska pa čez 100 delavskih »akademij«. Njihov utemeljitelj je zdravnik in pisatelj Nyštrom. Na Švedskem uživa 462 delavski h»domov« državno podporo. Na Angleškem je najvišji tip te vrste »Ruskin Collcge«, osnovan I. 1899. v Oxfordu. — Pouk ima čisto praktični in splošni značaj ter traje navadno eno leto. Obiskujejo ga večinoma delavci, obrtniki in trgovci, ki v šoli tudi stanujejo. Podučuje se zlasti zemljepis, socijalne znanosti, logika, angleški jezik, zgodovina, narodno gospodarstvo in politika. Učna metoda ne gre za tem, da bi učencu kar najbolj napolnila glavo z znanjem, marveč zasleduje cilj, vzbuditi .v/ njem interes za sodobna vprašanja in ga naučiti, da znanstveno promatra, kritično razmišlja ter samostojno dela. j Zelo so razširjene tudi strokovne delavske šole. L. 1906. je bilo V Franciji 3186 strokovnih tečajev: od teh je priredila Association polytechnique (katero so osno vali dijaki in delavci po julijski revoluciji L 1830.) 290, Association phiIotechnique! 612, Union frangaise de la jeunesse 364 in So-jciete de 1’ enseignement moderne 1260 tečajev, Kot karakterističen slučaj omenjamo, kako so nastali strokovni tečaji v Plz-nju ha Češkem. Električna cent. je upelja-la namesto istosmerne struje izmenjevalno strujo. Flektromonterji, ki so se razumeli samo v instalacijo istosmerne struje, so takoj zahtevali od plzenjske »Husove Jjud^ ske univerze«, da naj otvori tečaj o izme-njevalni struji. Istotako so zahtevali delavci plzenjskih pivovarn tečaje o vodstvu pivovarn in tovarne slada s tehnološkega, kemičnega in trgovskega stališča. Med strokovne tečaje spadajo tudi ženski tečaji za krojenje, šivanje, gospodinjstvo itd. S e 111 e m e n ti (naselbine)- umevajo prosvetno delo še doslednejše nego delav.-ske univerze. Ni dovolj, če se siromašne ljudi samo naobrazi, treba jim je tudi iz-bojšati življenje. Settlcmente jc osnova* profesor oxfordske univerze Arnold To-ynbee, ki so je preselil I. 1879. v White-chjpel, najsiromašnejši del Londona in ta pričel predavati ter otvarjati tečaie. Čez; neka; časa se jc zbrala okoli njega lepa četa mladih idealnih ljudi, zlasti dijakov, ki so se v svrho kar najintenzivnejšega so. Jjalnefa dth nsselili y „ia«ia deliH mesta. Poleg prosvetnega deia so skrbeli tudi za higijeno, telesno v»gc;n in plemenite zabave. Po Toynbeejevi smrti so bili osnovani ljudski klubi »Tj/nbee IiaH« (1884) in »Peoples-Palac« (ljudski dom) vkaterih se prirejajo predavanja debatni večeri o sodobnih socijalnih vprašanjih, u-metniški večeri, izložbe itd. Vseučiliščne c k s t e n z e. Razširjenje vseučilišč — University estension 77J’e tudi delo angleškega duha V deželi, čije naprave je občudoval že Monlesquie radi njih liberalnosti, je vznikla sredi starih’ srednjeveških univerz napredna misel, da univerze niso ustvarjene samo ja to, da odgajajo mandarine, ampak da kot r.ajvišii znanstveni zavodi aktivno sodelujejo m življenju. Profesor mehanike na vseučilišču v Cambridgen James Stuart je začel L 1867. javno predavati v tečajih o nekaterih panogah astronomije. To je bil začetek vseučiliščne ekstenze. Cambridska univerza je sprejela to novotarijo in 1. 1876.-7. priredila 83 predavanj v 12 tečajih. Načela, katerih se drže vstanovitelji angleških ekstenz, so sledeča: 1. Predavanja morajo biti v enem tečaju sistemati- ena, iz istega področja znanosti, 2. Slušatelji morajo dobiti syllab (t. j. najslavnejše misli tiskane, z označbo literature za nadaljnji študij). 3. Po predavanju pridejo slušatelji v osebni kontakt s profesorjem, ga vprašujejo in debatirajo ž njim. 4. Slušatelji morajo izdelovati pismene naloge, ki se jim popravljene vrnejo. 5. Ko dovrše tečaj, lahko polagajo izpit in dobe spričevalo. (Konce prih.) Mariborski Slovenec - virtuoz in komponist v 18. stoletju. „Prager Presse* z dne 16. novembra tl. objavlja izvleček iz predavanja K. Emingevove, ki se je vršilo 13. t. m. v Mestnem domu v Pragi, v ciklu predavanj „Slike iz stare muzikalične Prage". V tem izvlečku najdemo zanimive podatke o češki muzikantski obitelji iz 18. stoletja, katera je potekala iz Maribora in je bila slovenskega rodu. Navajam dobesedno dotični pasus: .O imenu obitelji Stamitz sem izvedela iz verodostojnega vira, da se je prednik pisal Stamič, bil s 1 o ve n s k e g a rodu in je došel začetkom 17. stoletja iz Maribora v Pardubice. Od tega •Stamiča poteka slovita tuuzikantska obi telj Stamitzev. L. 1717. se je šolskemu oskrbniku v Nemškem Brodu Jožefu Sta-nitzu in njegovi ženi Boženi rodil sin. To je bil poznejši sloviti umetnik Janez Vaclav Stamitz. V nekaterih biografijah, se nahaja zbadljiva opazka, da je bil avtodidakt na goslih. To pa je malo verjetno, ker mu je gotovo podal že oče temeljiti osnovni pouk, katerega si je potem izpopolnil v Pragi, ker so se v kneževsko kapelo v Mannheimu, ki je bila takrat zelo na glasu, sprejemali samo najboljši umetniki. Za to govori tudi dejstvo, da so Stamitza povodom njegovih koncertov v Parizu primerjali stakratnim slovitim virtuozom Tartinijem. Večjo slavo pa si je pridobil kot komponist, ker je bil utemeljitelj tzv. Mann-heimske šole. Njegov mlajši brat Vaclav je bil prvi čelist, nekaj časa celo pri Mannheimski kapeli; pozneje je postal duhovnik in je umrl kot dekan v Mladi Boleslavi. Janez Stamitz je umrl 1.1757 ia zapustil dva sina. Starejši, Karel Sta-mitz, je postal istotako odličen virtuoz in komponist, mlajši, Anton (1753—1820), pa je bil kapelnik kneza Hohenlohe in je baje umrl v Parizu** Opozarjam na ta razkritja ge. Ernin-gerove o slovenskem pokolenju Stamitzev kot važen prispevek k skromni slovenski muzikološki zgodovini. (J-us) Politične vesti. * VVashingtonska konferenca, sklicana M znamenju miru in razor oženja,, je pravzaprav sestanek močnih svetovnih držav, ki so uvidele, da je v interesu vsake izmed njih, če se oborožujejo enakomerno. Amerika je v strahu, da ji ne zraste £ez glavo Japonska ali Anglija in Anglija se boji, da ji Japonska aii Amerika ne o-ropata njenih starih predpravic na morju. Ta ljubosumnost bo privedla do tega, da si bodo velike države v medsebojnem sporazumu določile ravnovesje na morju ju na kopnem. Iz Washingtona torej nc bo zlete na razburkano morje političnih strasti beli golobček miru, ampak previden in razumen jastreb, ki dobro prevda-ri, predno se spusti na zemljo po svoj plen. — Amerika, Japonska in Anglija so se v glavnem že sporazumele. Velika Britanija sme imeti 22, Zedinjene države ameriške 18 in Japonska 10 velikih vojnih ladij, ostalega pomorskega ladjevja pa sorazmerno s temi številkami. Sedaj zah-evajo e tri države, da se primerno razorožita tudi francoska in italijanska flota. * Iz Nemčije. (R ti s i j a i n N e m č i j a). V Rusiji so minule dni preizkusili 1. lokomotivo, ki je dospela iz Nemčije. Prof. La-tnonosov' je naglasa! na slavnostnem banketu, ki so ga priredili ob tej priliki germa-nofilski ruski krogi v Berlinu, da bo Nemčija že v svojem lastnem interesu pošiljala Rusiji prvovrstno blago, ker sta obe državi v enakem položaju in imata ista pota k gospodarski obnovi. Socijalistični listi so objavil o tem samo kratko beležko, nacijo nalistični pa cele kolone. Rusija bi naj v bodočnosti pripomogla, da si Nemčija zopet pribori Alzacijo, Poznanj in Gornjo Šlezijo. — (H e r m a n W c n d e 1 o s v o-j e m bivanju v L j u b 1 j a n i.) Herman VVendel objavlja v »Frankfurter Zeitung« svoje vtise z zadnjega potovanja v Jugoslaviji in bivanja v Ljubljani povodom velikega semnja. Dasiravno je članek naslovljen »Plemenske borbe v Jugoslaviji«, piše VVendel optimistično, z razumevanjem in ljubeznijo o naših razmerah. Njemu je umljiv slovenski avtonomizem in Radičeva agitacija. Splitski temperament in ogorčenje prečanov iz novih pokrajin, ki vidijo v Beogradu namesto strogega nemškega reda familijarnost in obligatno črno kavo, vse to je — pravi Wendel — samo življenjski ritem naroda, ki je v vsakem kraju drugačen, kar pa še ne opravičuje trditve, da je Jugoslavija za življenje nesposobna. — (Dve N e m č i j i). Nemčija se cepi v dve močni struji, katerih druga — tzv. nenemška Nemčija je po številu slaba, po duhu pa močna. Ta struja (njen pristaš je n. pr. H. VVendel) priznava odkrito, da je vojno in njene grozote zakrivil nemški imperijalizem in kajzerizem, pa se bori proti prvi struji, ki je za vspo-stavitev nemške monarhije. Četudi smo še tako strogi nasproti Nemcem, moramo vendar priznati, da so imeli v času najhujšega kaizerizma Liebknechta in sedaj, v trenutku velike mržnje proti Franciji, imajo silno gibanje, ki na skupščinah, z knjigami in listi- pobija misel o maščevanju in o-znanja napredek, mir, ljubezen in bratstvo. (»Riječ«). Darujte za sklad Sokolskega doma - - V Hočah! - - Vzhod in zapad. Fden najzanimivejših dogodkov svetovne zgodovine je gotovo, da se je posrečilo Japonski, v sorazmerno kratkem času pridobiti vse tehnične in organizatorične pridobitve zapadne civilizacije ter se tako dvigniti na višino enakovrednosti starih in mogočnih evropskih veledržav. Vse druge države Azije so se po krajšem ali daljšem odporu podvrgle nadmoči Evrope samo Japonski se je posrečilo ohraniti si svojo neodvisnost s tem, da se je sama poslužila evropskih vladnih metod. Ta z nenavadno hitrostjo izvršen preobrat na Japonskem je obrnil, nase pozornost celega sveta ter se presoja različno. Nekateri slave Japonsko vsled njenega nastopanja ter vidijo v tem veliko zmago človeškoga napredka; drugi smatrajo ta proces kot nalogo neprecenljive narodne lastnosti, uporabljene le radi zunanjosti, ki se bo pozneje hudo mašče-,vala ne le nad japonskim narodom samim, ampak nad vsem človeštvom. S tem vprašanjem se peča tudi veliki indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore v razpravi, ki nosi ime »Duh Japonske«. Čeprav je ta razprava kratka, vsebuje vendar svetovno-politične nazore in svetovno obzorje pisatelja. Razprava je obenem strasten protest proti vojni, naci-jonalizmu in narodnem sovraštvu. Tagore obžaljuje odkrito, da je Japonska opustila svoje narodne posebnosti. Vsled njegovega konservativnega mišljenja mu je preteklo, tradicijonelno vedno dragocenejše, novo, moderno skriva v se-, bi vedno velike nevarnosti. Vzhodna kultura, katere dedič je bila Japonska je v o-čeh Tagora ona kultura, ki daje človeku dolžnost resnično bogastvo in resnično moč iskati v sebi samem v svoji lastni duši, kultura ki varuje človeštvo zgube in nevarnosti, ki ga dela požrtvovalnega, ne da bi pri tern mislilo na ceno in na plačilo. V prejšnjih časih je obstojala med narodi. Azije neposredna zveza srca do srca, ti narodi niso živeli v strahu eden pred drugim in ni sc jim bilo treba oboroževati, da bi z orožjem v roki držali v šahu eden drugega. Nista jih vezala egoizem in pohlepnost, ampak ideje in ideali, katere so izmenjavali med seboj. Razmere pa so se hipoma izprchienile, ko so usilile azijskim narodom evropske čete in evropski trgovci svoje metode. Opis teh idealnih razmer odgovarja resnici seveda le do gotove meje. Tagore preosplošuje življenjske nazore uglednih indijskih krogov, katerim pripada tudi sam ter zanemarja dejstvo, da se v vseh državah Azije nižje razrede neusmiljeno izže-ma in da živi le majhna zgornja družabna plast udobno ter se more posvečati filozo- Zanimivosti. Zamotano sorodstvo. — Kako se je potopil »Cement«. — Ruski begunci v Carigradu. — Stanovanjska beda v Franciji. — Tatvina dragocenih knjig. George Bidder v Newyorku se je ločil od svoje žene ter poročil njeno mater. Postal je torej tast svoje dosedanje žene in stari oče svojega otroka, katerega je imel s prvo ženo. Še bolj zamotano pa je bilo sorodstvo Katarine^ Malfatti v Muru na Korsiki, katera je poročila svojega starega strica, kojega prva žena je bila sestra Katarinine stare matere. Vsled tega je postala Katarina Malfatti svakinja svoje še živeče stare matere, teta svoje lastne matere, stara teta svojih bratov in sester, za eno koleno še bolj oddaljena stara teta svojih lastnih otrok in končno sama sebi stara nečakinja. * O nesreči, ki je zadela ladijo »Cement«, ki sc je potopila, kakor so poročali listi pri zadnjem viharju na Jadranskem morju, poročajo iz Splita sledeče: Ladija Cement, ki je bila naložena s soljo je odplula 8. t. m. na morje iz pristanišča Pag. V noči jo je v bližini Biograda zalotil nenadoma hud vihar; vsled tega je hotela ladija zavoziti v najbližje pristanišče, kar se ji pa ni posrečilo. ampak jo je vihar potisnil proti otoku Vrgada, kjer je zadela ob skale ter se potopila. Mornarji, ki so se nahajali na njej so skočili v morje ter se rešili na otok. Zavarovano ni bilo niti blago, niti ladija sama, ki je zadobila močne poškodbe. Sedaj se pripravljajo, da jo bodo dvignili. Sol. s katero je bila natovorjena pa se je seveda stopila. * Pred in po izpraznitvi Krima se je zateklo v Carigrad okoli 300.000 ruskih beguncev. Sedaj se nahaja poleg pripadnikov vojske približno še kakih 40.000 civilnih beguncev, ki so po uporabi svojih pičlih -sredstev, katera so rešili na svojem begu, navezani popolnoma na podporo človekoljubja. Ker so nekatere vlade, kakor tudi ameriški Rdeči križ ustavile nadaljno podporo je položaj kakih 15.000 beguncev zelo obupen. Po predlogu, od Zveze narodov v Carigrad odposlanega posebnega komisarja, bi bilo treba, da sc odpomore tem revežem najmanj 30.000 funtov šterlingov. Toda za ta denar ne garantira niti Zveza narodov niti omenjeni komisar. Francoski zakon z dne 16. julija 1921. je dovolil najemnikom katerih najemninske pogodbe potečejo pred 1. aprilom 1922 podaljšanje te pogodbe potom pristojnih sodišč. Predlog za podaljšanje pa sc je po tem zakonu moralo predložiti najkasneje do 16. augusta. Najemniki pa, ki imajo samo enoletne ali celo le četrtletne najemninske pogodbe, sc povečini, iz strahu pred jezo hišnih gospodarjev, niso poslu-žili te ugodnosti. Da povišajo najemnine, katere pa ne morejo povišati kar enostavno istim najemnikom, so jim sedaj nekateri odpovedali stanovanjc. To se je dogodilo v iiranju le vsled tega ker jo zalagajo te široke nižje plasti z vsem potrebnim nc, da bi se ji bilo treba brigati za vsakdanje po- trebe. Da si je pridobila Evropa sorazmerno zelo lahko oblast nad Azijo je razložljivo s tem, da v suženjstvu in zatiranju živeče široke ljudske mase niso imele nika-kega niti najmanjšega interesa in tudi niso čutile potrebe upirati sc tujim usiljivcem; mase so zamenjale le gospodarje, a kdo je ta gospodar jim je bilo pač vseeno. Zelo primerna in resnična je kritika, s katero graja Tagore imperijalistični in šovinistični duh zapadne civilizacije. V tem duhu se vzgaja ves narod že od detinstva naprej, v sovražčvu in samoljubju. Glavno sredstvo je, da sc zgodovina kakega naroda malo preobrne in tako seveda vzbudi napačne pojme o drugih narodih. — Tagore graja najodločneje današnji način pisanja zgodovin in poučevanje zgodovine v šolah. Dogodke, katere bi se moralo radi človečnosti čim preje pozabiti se nalašč še bolj poudarja in povečuje včasih tudi na škodo resnici samo da se s tem vedno iz-nova neti in podpihuje staro sovražtvo. To se pravi zastrupljati človeštvo že pri izvoru in ta strup se uriva, odkar je izobrazba vsled šolske obveznosti postala splošna, globoko v ljudsko dušo. Tagore izreka v tem svojem delu sledečo uničujočo besedo: »Zapad hoče zgraditi svoj do- večini francoskih mest. V Parizu samem ’« je na ta način okrog 30.000 družin prisilje- -I nili pristati na povišanje najemnin do 50P in več odstotkov ali pa zapustiti stanova-P nje brez nade, da bi mogle dobiti drugo. IJ • Po poročilu iz Moskve, sc je posrečilo tamkajšnji policiji končno zaslediti tat: redkih in dragocenih knjig državne biblioteke. Tat je baje revolucijski pesnik I)eru- . jan Bedry, intimen prijatelj Ljenina in Lu- (. načarskega. Bedry je prodal te knjige s pomočjo prekupčevalcev švedskim anti-^ kvaristom. 1 Dnevna kronika. ■ — Osebna vest. Minister poljopn- , vrede je imenoval vinarskega inštruktorja 1 Josipa Zupanca za okrajnega ekonoma* Ki bo deloval kot vodja kmetijskega nad-zorništva in kmetijski referent pri okrajnemu glavarstvu v Ptuju. Okrajni ekonom g. Franc MatiašiČ je premeščen iz Ptuja v Ljutomer. — Nov poveljnik našega orožniš-tva. Za poveljnika celokupne žandar-merije v Jugoslavili je imenovan pol' kovnilc Usun Mirkovič. — Apanaža Karla Habsburga. Veleposlaniška konferenca je odredila Karlu in njegovi obitelji 20 tisoč funtov ster-ling letne apanaže, katero plačajo n*' sledstvene države. — Občinsko sodišče za pobljaflje draginje v Splitu je Dozvalo vse ti' govce,' da mu v teka 48 ur javijo vse svoje zaloge živil. — Nemškoavstrijske krone ko* računski listki. V neki restavracijiv Plznu uporabljajo avstrijske enokroasl* bankovce kot računske listke, ker & baje cenejši, kakor običajni. — Razmejitev z Madžarsko. Iz Varaždina nam poročajo: Vsled zadnjih dogodkov na Madžarskem je razmejit' vena komisija prekinila svoje delovanja Te dni je zopet započela z delom. RaZ' mejitev v sektorju A v Prekmurju je končana. Zaradi tega bo komisija zapfl' stila Varaždin in se naselila v Velik1 Kaniži. Tam bo izvrševala razmejitev * sektorju B (meja nasproti hrvatsketnf ozemlju). — Svetinje pri Ormožu. Kdor S« ni bil pri Svetinjah in ne pozna naS® razmere, temu povemo, da so tudi pfj nas razne stranke in da je v naši fari dosti dobrih politikov. Prav takol To pa ni po volji našemu g. župniku, k* je mnenja, da je samo njegova strank? prava, in da je tisti že izgubljen, & noče biti več pod njegovo komando« Njegov ideal je: poslušna armada str«*' karskih .ovčic*, ki se molče priklanjaj* in kimajo ter poljubujejo roke. Gorj« pa nepokornim; poslušajte, kako z njimi ravna: Pretekli teden je nekemu farani* umrlo dete. Dogovoril se je zg. župnikotj* zaradi zvonenja in pogreba. Pri tej pri" ložnosti ga je hotel g. župnik tudi p O' litično pridobiti, kar je dotičnik odklonit brobit za zidom nezaupanja proti vesolju6' mu človeštvu.« Tagore gleda potrt, kako si prisvaja Ja' ponska ne le tehnične pridobitve zapadi^ civilizacije, ampak tudi njen imperialistih^ duh. Vendar vidi v tem le božjo kazen. < Strah, katerega goje zapadni narodi Vre Japonsko je le osveta za njeno zatiram® človečanstva. Tagore prorokuje. da se do furije strahu, katere je zapad spustil božji svet vrnile nazaj k njemu samemu Z* znova ogrožale ter silile k novemu obor<>' ževanju. Zapad ne bo našel miru ter poz3' bil na vse in mislil samo na nevarnosti, K® tere je pripravljal za druge, pa so dolete* njega samega. To njegovo prorokavanje sc je polnilo že sedaj; sedaj imajo zapadni fa rodi strah in rešpekt pred Japonsko, jim je pokazala, da se: »krvi lačni psi sat3 na ne goje samo v pasjih hišicah EvroP ’ ampak, da se jih neguje in hrani z revš'> človeštva lahko tudi na Japonskem.« *• daj spoznavajo enakopravnost Jap?1* g ker vedo, »da ima tudi Japonska kljt*1^ , katerim laako odpre peklenska vrar* * poplavi z vali>\;i pekla kadar lioč ; to zemljo.« dve Rabindranath Tagore pravi, d* sta Evropi, ena velika in dobra, druga rta* ^ požrešna. Obžaluje pa najglobje, «a Japonska vzela za vzgled to dntS®» " > 50 >va- o. ■ čile tat? Ilo- meniMedica je bila, da otroka niso zvonili. >ilje-Hudje, ki so to opazili, so spravili na i razne govorice. Ko se je užaljeni m obrnil do g. župnika, da mu naj (jasni, zakaj se otroku ni zvonilo, 'dobil v odgovor: „Saj otrok bo tudi ez tega zveličan.* Prav, potem naj pa zvonenje odpravi. Izgovarjal se je i- «ii da je rekel stranki, da naj zvonenje :ru- J zvonarju naroči, kar pa je gola iz-Lu- “SJjotina in prazen izgovor. Mi odločno . s ^sojarno župnikovo obnašanje, ki stremi uti- 1 nasprotnika pred občinstvom T i0r«lično ubiti. Ce se g. župnik jezi, a ,v-fa peša, naj se jezi na se, ker on Pr5,i spravlja vero in cerkvena opravila !v sklad z dnevno politiko. Ako g. župnik 1 «Jsli, da se bo z strahovanjem in šika-ri- '^nietn njegova armada povečala, se rja ■ *ko moti. la, — Ne smešimo se! Po prevratu sc je :Cf" ‘ai:PasIa po naših listih in celo v nekatc-li- j’ uradih navada, da pišemo .nemška za kraje izven naše države, ki ima-:■ Pristna slovanska ali pa po stoletni ra-I * udomačena slovanska ali celo slovenil t ’mcna- I >unaja ne poznamo več, am-samo Wien, tudi Gradec se je prele-J' “ v Graz, Celovec v Klagenfurt, Radgo-| ‘a v Radkcrsburjc itd. itd. Ali se nc čita jav imenitno, ako čitanio poziv k občne Jj zboru neke banke, ki se vrši v ‘ len-u! ? Nobel je tudi, da vozijo vlaki * naših slovenskih voznih redili iz Wie-a in Graza v Trst (zakaj ne dosledno: ffestc?!) in da te spake strašijo tudi ,v, asih časnikih. Nemcem v Avstriji niti na 'sel ne pride, rabiti za naše kraje ,v Jti-*j°slaviji slovenska imena, ampak sc tr-irnJr:t':no Poslužujejo svojih nemških n, ” a*' spakedrank. Ali ste že v katerem eniškem časniku čitali »Maribor« ali ^ubljana«? Nikoli! Tudi nemški vozni ,1 ne poznajo naših imen, ampak samo emška. Torej ne pačimo našega jezika, , ,ne smešimo se sami pred seboj in pred tujci; Škrlatica v Vojvodini. V nekaterih finali v 'Vojvodini se Škrlatica vedno širi. Posebno hudo razsaja v Velikem Sečkereku. Prosvetno ministrstvo je izda-naredbo, s katero se do udušenja epide-zapro vse osnovne šole. ... Skoi, Karlov kurir. Bivši katoliški leto V ^cricšu Novak, ki že več kot eno TjrSkPrefiiva na Dunaju, je izvrševal kuti \.° s*užbo med Dunajem, Parizom in mipešto v službi Karlove restavracij-sfte Politike. tr (~~ Plemeniti čin Anatola Francea. Ka- ivj! srno poročali, je Auato! France dobi • .'»olovo nagrado za literaturo. Plemeniti poljub pa je daroval celo nagrado ; -000 frankov --za pobijanje gladu ,v ^Usiji. „ Devet dni mrtev v hotelu. Povodom j^vke hotelskega osobja v Berlinu si je xaS* nekcga hotela Abraham v. Scheidt li? stregel in sc tako seveda ni nihče bri-W stav*ta končala in se je ho- os°bi^ zopet spravilo na delo, da V* sobe, je našlo Abrahama mrtvega, kn c umr* novembra, našli pa so ga ^aj 10. novembra Vojaške investicije na Češkoslovaš- ^inan^ni minister Avg. Novak je v skj -° V naro^n' skupščini predložil zakon- — Češki Mezzoianti. Dne 18. t. m. je slavil šestdesetletnico svojega rojstva kat. župnik Koudelka, znan v literaturi pod prevdomimom O. S. Wetti. Mož govori 33 jezikov in je izdal prevode iz 27 jezikov. °snutek, s katerim se dovoljuje kredit ' • *•”*> OV UUTUIjUJV m vuu ';iav'nesku 500 milijonov kron za razne ,vo-e investicije. ____ Tjr^azila na zapadu one duše, ki se bori !(,,z1 Sorostasnim organizacijam, pod ka-se drobc življenja mož, žzn in otrok, asiška ni opazila, da gredo narodi zapa-iv-J;0 Potu samoumora, ko duše svoje Cio-J^?stvo pod ogromno težo organizacij, ^obdržati sebe na vladi druge pa .v, ^Ustvu. . ,cdaj, ko se bliža velikanski kdnflikt zapadnirni narodi in Japonsko svoji • ......................... Wn zvene te Tagorove beseac kare 0ndiga h kesanju kakega proroka sta-^-aveze. Obe stranki sta zapustili božjo Jn 100 moreta preživeti mirno niti ure: katere sta sami vzgojJi ju nc fleo if ^ešitev je samo ena, da se človek, tv0r" Dozaijil nekaj časa na svoj božji iz-«wD0Rl«i zopet, da »stoji nebo vedno v tn^ti) S 'sv°j° zemljo m je ne bo nikoli pre-ilagp ^ za vedno ropaželjnim volkovom ^ današnje dobe.« ^°0u?,°Stne razmere sedanjega časa ve ^rovn .nikakega uPanJ‘a- da bi sc Ta-:Rokovanja izvršila .v, dogled- mmom m mmmm Našim naročnikom in či-tateljem! Neprestano naraščanje cen v tiskarstvu, kakor tudi v vsem drugem, kar je v zvezi z izdajanjem dnevnega tiska, je prisililo še pred meseci vse liste, da so povišali naročnino. Mi smo kljub težko-čam vztrajali pri starih, toda dlje nam ni mogoče več. Radi tega smo se odlo-odločili, da povišamo ceno našemu listu v podrobni razprodaji od 1 K na 1*60 K, ob nedeljah pa na 2 K, dočim ostanejo cene v abonmaju še nadalje dosedanje. Upamo, da bodo vsi čitatelji in prijatelji kljub temu ostali zvesti našemu listu, ker bo kljub povišanim cenam še vedno cenejši kakor katerikoli drugi. mmmm & mmmmm konkurentov. Odpošljejo ga nazaj v .ljubljanski revir\ m Na naslov zdravstvenega odseka v Ljubljani. Na drugem mestu prinašamo poročilo iz sodne dvorane v kazenski razpravi zoper zdravnika-specijalista. Smo mnenja, da se ta zadeva ne tiče samo sodišča, ampak tudi zdravstvene oblasti. V Mariboru je tako veliko število zdravnikov, da bi smeli pričakovati, da nimamo samo „špecijalistov“, ampak tudi dobre zdravnike, ki napredujejo z razvojem svoje vede. m Velika kavarna. Danes zvečer Koncert prvovrstne salonske godbe profesorja Kubičeka. 1233 m Kavarna Central. Danes koncert salonskega orkestra Perc-Comelll, začetek ob 8. uri. 1751 Mariborske vesti. Maribor, 21 novembra 1921. m Alma Jelenska. Danes ob 20. url v Narodnem domu plesni večer odlične umetnice Zagrebčanke Alme Jelenske. m Mariborski grad je kupil od barona Twickla trgovec Berdajs za dva milijona kron. Beograjska vlada je potrdila trajno pogodbo. m Iz stanovanjske komisije je izstopil g. Fran Novak, ki ;e v komisiji zastopal narodno socijalistično stranko m Razpuščeno društvo. Viada“le iz državnih interesov razpustila društvo »Marburger Schiitzenverein“ v Mariboru Narodno gledališče. V gledališki dvorani Narodnega doma. Repertoar: V torek 22.: Knoblauch „Kavn“. V soboto 26.: Strindberg „Oče“. p -"JST«s!vrfmr ^Iz^ledališke^pisarneTV lorekT^dne 22. novembra t. 1. se vrši premijera .Favna*. Opozarjamo občinstvo na to duhovito komedijo angleškega pisatelja E. Knoblaucha. — V soboto se vprizori prvič znatnenita Strindbergova tragedija „Oče\ — Predprodaja vstopnic v dnevni blagajni Narodnega gledališča v Sloven ski ulici vsak dan od 9.— pol 13. ure ter od 15.—17. ure. m V pokoj je stopil podinšpektor finančne kontrole v Mariboru g. Anton Zorn. ,®i jjggg m Umrl je v soboto zvečer v Mariboru krojaški mojster Leeb. Bil je najstarejši krojač v Mariboru. Dosecel ie starost 92 let. m Shod državnega uradnlštvaT ki se je vršil v soboto zvečer v Narodnem domu, na katerem je poročal narodni poslanec g. prof. Reisner iz Ljubljane o stanju uradniškega vprašanja in o uradniški pragmatiki, je uspel zelo dobro. Prostori so bili polni uradništva vseh kategorij, ki je z zanimanjem sledilo govornikovim izvajanjem ter jih odobravalo^ m Jugoslovenska Matica nriredfdne 1. dec. spominski dan .Raoalla" s sodelovanjem gledališča in Glasbene Matice. Za šolsko mladino bo isti dan brezplačno poučno predavanje s skioptičnimi slikami o naši neodrešeni domovini. Predavanje se ponovi tudi za odrasle. Natančnejše poročilo sledi. m Zvlšanje*zdravniških pristojbin. Zdravniško društvo v Mariboru je sklenilo, povišati pristojbino za zdravniške oreiskave v svrho sklepanja življenskeea zavarovanja brez ozira na višino vsote na 250 K. m Zdravniška vest. V četrtek, dne 24. t. m. ob 18. uri se vrši v tukajšnjem lotelu .Pri zamorcu* odborova seja .Zdravniškega društva v Mariboru". Z ozirom na izredno važnost dnevnega reda, se vabijo vsi člani, da se seje zanesljivo udeleže. m Obsojeni pijanci. Letošnje vino e zelo pomnožilo število pijancev, ki ootem v nočnih urah razgrajajo po mestu. To se dogaja osobito ob nedeljah. Tudi včeraj je morala policiia miriti več takih pijanih razgrajačev, od katerih je štiri aretirala ter obsodila na 8 dni po-icijskega zapora. m Beraška nadlega. Prošli petek e prijela tukajšnja policija več beračev, ci »o bili izredno nadležni in nasilni er so nadlegovali tudi goste po javnih okalih in pasante na ulicah. Eden izmed teh beračev je priberačil celo iz Ljubljane, ker je imel tam baje preveč Kultura in umetnost x Umetnostna akademija v Zagrebu. Dosedanja zagrebška umetnostna šola je preurejena v kr. akademijo za umetnost in umetno obrt z oddelki za pripravnike, arhitekte, kiparje, slikarje, učitelje prostoročnega risanja in umetnostne obrtnike. x Clemenceau piše. Nekemu novinarju je izjavil francozki tiger, bivši ministrski predsednik Clemenceau, da piše knjigo, v katero bo vložil vse izkušnje svojega dolgega življenja. Rabil bo za to delo, kakor je zatrdil, najmanj tri leta. Izpred sodišča. Kazenska razprava proti zdravniku. Pred kazenskim senatom mar. okrož. sodišča se je vršila razprava, ki je vzbudila veliko zanimanje med zdravniki in pravniki. Obtožen je bil namreč zdravnik dr. Herman Krauss, da je lansko teto v dveh slučajih odpravil plod. On priznava, zagovarja pa se, da je bil z zdravniškega stališča v obeh slučajih opravičen k operativnemu posegu in sicer pri Antoniji Gr., ker ima zoženo medenico, ki meri samo 7 in pol cm, pri Elizabeti P. pa, ker je ugotovil on kakor že poprej vojaški zdravmh dr. St, da boleha na ledvicah. On sam je kon-statiral subakutno bolezen ledvic, dr. St. pa akutno. Obtožba dr Kraussa se opira na soglasno mnenje sodnih zdravnikov, da obtoženec ni bil v nobenem slučaju upravičen odpraviti pbd in bi smel kvečjemu pri Antoniji Gr. uvesti zgodnji porod, toda še-le v 32. do 36. tednu, pri Elizabeti P. pa bi moral poskusiti s konservativnim zdravljenjem. Obtoženec dr. Krauss, ki se je zagovarjal nemški, je nastopal zelo samozavestno, se ime-novnl specijalista v ginekologiji in skušal utemeljiti svoje teoretične nazore z avtorji takozvane „graške šole", sodnima zvedencema pa je očital v dveh ozirih neobjektivnost. , Kot zvedenca sta bila povabljena k razpravi ginekolog dr. Benjamin Ipavic in dr. Karol Zakrajšek. Oba sta podal* soglasno s sodnima zdravnikoma, ki sta bila zaslišana tekom poizvedb, mnenje, da dr. Krauss z znanstvenega stališča ne bi smel uvesti umetnega splava. Dt. Ipavic je skušal postopanje dra. Kraussa omiliti, češ da ni postopal v hudobnem namenu, ampak da je postal »žrtev svoje zastarele graške šole“, ker ni dolžan zasledovati razvoje medicinske vede, dasi-ravno se smatra za ginekologa in specijalista. Obtožencev zagovor je podpiral tudf. „specijalist“ dr. Neuvvirth, ki je pri razpravi bistveno drugače izpovedal, kakor med poizvedbami, seveda v prid obtožencu. Izjavil je. da se tudi on niti najemanje ne bi pomišljal uvesti pri Antoniji Gr. umetni splav, čeravno jo niti nt preiskal na širokost medenice. Senat pod predsedstvom dvornega svetnika Fona je zavrnil nadaljne predloge državnega pravdnika, naj se ugotovijo nauki .graške šole*, na kater® se je skliceval dr. Krauss, naj se povabita k razpravi sodna zdravnika, ki sta oddala poprej svoje mnenje, ker jima je obtoženec očital neobjektivnost, in naj se vpraša zdravstveni odsek v Ljubljani, ali res zdravnik-specijalist ni dolžan zasledovati razvoja medicinske vede v tisti panogi, v kaieri se udejstvuje. Državni pravdni k je obtožbo razširil radi očitanja: neobjektivnosti sodnima zvedencima na pregrešek po § 104 srb. ikaz. zak. in stavil končni predlog, naj se v slučaju, ako sodišče hudobnega namena ne bi smatralo za dokazanega, obsodi dr. Krauss: zaradi prestopka po § 356 kaz. zak. Sodišče pa je dr. Kraussa popolnoma oprostilo, nakar je drž. pravdnik prijavil ničnostno pritožbo. Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od Va10.~»/,11. ure in ob Četrtkih od Va19.—Va20. m« Kino. »Misteriji New-Yorka.* V Nev-Vorku, Londonu, Parizu, Berlinu in Dunaju, kakor tudi po drugih največjih mestih sveta in dežel, se predvaia sedai velikanski epohalni film .New-Yorka“„ V tem filmu igra znamenita igralka Ame" Peare Wbite glavno vlogo. Kakor v vseb drugih njenih nastopih, se izkaže Peare White tudi v tem kriminalnem filmu kefc neprimerljiva, neustrašena in hrabra igralka, ki zna izkoristiti vsako situacijo iti naj bo še tako zapletena ali nevarna. .Misterije New-oYrka“ je film poln do-sedaj še nepoznanih senzacij in zelo napete vsebine. Kakor doznavamo, bode ta velikanski film v najkrajšem času predvajan v tukajšnjem I. mariborskem bio-skopu. Glavni urednik: RadlvoJ Rehar. Odgovorni urednik: Radolf Ozim. raaaLfs rsirsira Javna zahvala. Gospodu med. svetniku Dr. Karlu Thalmanu v Mariboru se s tem javno zahvaljujem, ker je v nujnem in jako težkem slučaju, s svojo spretno operacijo rešil iz smrtne nevarnosti mojo soprogo. |vfln £ober Mala oznanila. Samostojna dama želi vstopili kot gospodinja k kakemu star«jšetru gospodu. Ponudbe na upravo pod lSfiU. 186« Dva gospoda se sprejmeta na hrano. Frankopanota ul. **• 37- 186* 2—1 Kurz za risanje, slikanje in modeliranje otvori pri zadostnem številu reflektantor ak. slikar in profesor. Naslov v upravi lista. 1867 Dijake iz boljaili rodbin se sprejme ra hrano in stanovanje. Poisve se y upravnistvu lista. 1846 2-2 j Zimsko perilo,1 i klobuke, čevlje razno modno in ga- «f copate, nogavice lanterijsko blago ; n aj b o 1 j š e ?rste kupite najceneje pri tvrdki S | Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. f ar Podpirajte slovenske tvrdke! V torek 22. nov. 1921. — ZaSstefe ob 20 uri. leliki uneteiški nin v „VELIKI KAVARNI«. Sodeluje: Veliki orkester prof. E. Kubiček-a. Program: Bellini: Offenbach: Puccini: Ševčik : Popper: Labicfci: Bizet: Čajkovski: Novak: Liszt: Bossini: tronnoil: Floto w: „Noma“, ouvertur.i ,,Hoffmanovo pripovedke", fantazija Deklica zlatega vzhoda, i-omanca Holka modioofea, svira Jan Kubiček ne Štedilnik in razno drugo so ceno proda. Naslov v uprav-ništvu. * SljSi-EiiSttSJ SiSi Acetilenka približno 30 sveč, se kupi-Ponudbe na »Sokol* Sv. Lenart v Slov. gor. 1856 Družabnik I ki bi vstopil v veletrgovino ! s kolonijalnim blagom in j ki razoolaga najmanie s K 300.000, se išče za tu, v Mariboru, nad 30 let ob* j stoječo prvovrstno trgovino I v sredini mesta. Takojšnjt I ponudbe pod j,Trgovina 300.000* na upravništvo. 1854 2-2 Stavbeno podjetje 18312-2 Pronjo ^pes in sin Telefon 78 — Maribor, Tržaška cesta — Telefon 78 se priporoča za vsa v stavbeno stroko spadajoča dela, talne in nad-talne stavbe, vsa popravila, izvršuje vsakovrstne načrte in proračune. si m Velike filmske senzacije Zagreba, Ljubljane, Beograda, Prage, Wlena In Berlina so: Poneveritelj milijonov* .Sodoma in Gomora' .Serpolette* ,fotoplili svef Deloma sneto v Jugoslaviji. 1843 PoseCaffe kina, o katerih se predstaolfafo ti izoan-:::::: redni illnsi. :::::: Vabilo h izrednemu občnemu zboru delničarfen Hnglo-Hnstrijske banke, haterl se mrši 6. decembra 1921 ob 5. ari popoldne o blagajniški doorani Hnglo-Hustrilaks banke u WieBS-n I (Strauchgasse I) s sledečim dnevnim redom: 1. Sklepanje o prenosu skupnega družbinega premoženja z v? e mi pravicami in obveznostmi, v smislu zveznetra zakona od 7. okt. 1921. B. G. BI. št. 542, na novo se snujočo angleško družbo, proti dopustitvi delnic te družbe delničarjem dosedanje družbe (ponovitev sklepa rednega občnega zbora z dne 31. oktobia 1921, čl. 38 pravil) ter odobritev in obvestilo o tozadevnih sprejetih sklepih generalnega sveta. 2. Sklepanje o predlogu generalnega sveta, s katerim se ta pooblašča, določiti natančnejše modalitete v lastnem delokrogu v smislu' točke I. sklepajoče pogodbe. (Ponovitev skl6pa r»dne~a občnega zbora z dne 31. okt. 1921, čl. 38 pravil.) 3. Sklepanje o predlogu generalnega sveta, glasom katerega se, v smislu § 7 zak. od 7. okt. 1921. B. G. BI. St. 542, delnice Anglo-Avstrijske banke, ki do 31. decembra 1922 niso zamenjane, proglasijo zapadlim. V smislu čl 30 pravil, je upravičenih 25 delnic na en glas. Gospodje delničarji do glasovanja upravičeni, se vabijo, da vložijo svoje delnice z nezapadlimi kuponi najpozneje do 27. nov. t I. v Wien-u pri likvidaturi Anglo-Avstrijske banke ali pri podružnici v Mariboru ter pri vseh drugih njenih podružnicah in ekspoziturah. Po”čl. 27 družbenih pravil se zamorejo pooblastila podeliti samo onim delničarjem, ki so obenem do glasovanja upravičeni. WIEN, dne 11. novembra 1921.. 1861 Generalni svet. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Tabor*. — Tiska; Mariborska tiskarna d. d.