Ameriška Domovina Il£Q[ AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 7, 1960 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LIX — VOL. LIX De Gaulle je odločen rešili alžirski spor Predsednik Francoske republika je izjavil, da bo dal Alžiriji samoupravo, četudi bi se moral pri tem po-služiti posebnih polnomo-uj. Clevelandsko časopisje pripravilo slab sprejem predsednika Zdr. držav! CLEVELAND, O. — Eisenhower je prišel pretekli petek dopoldne v Cleveland, da bi imel v opoldanskem, času agitacijski govor za Nixona. Verjetno je bilo golo naključje, da je clevelandsko časopisje prineslo PARIZ, Fr. — Spor med levi- v svojih jutranjih izdajah vse carji in desničarji o bodočnosti polno poročil, kako sijajni so iz-Alžirije je zajel tako širino, da gledi demokratskega kandidata so se zopet začeli širiti glasovi ( Kennedya. Še celo Gallup, ki je o možnosti državljanske, vojne | rekel v začetku volivne kampa-in vojaškega upora. De Gaullo- nje, da ne bo prorokoval, je vo politiko napadata tako levica spremenil svoj sklep in kot na- kot desnica. Ta je položaj spoznal in izjavil francoski javnosti, da bo svoje načrte izvedel, četudi bi moral razpustiti narodno skupščino in iskati oporo za nje naravnost od naroda. De Gaulle je v govoru, ki sta ga prenašala televizija in radio, napovedal, da je čas, ko je Pariz orejal razmere v Alžiriji, pri kraju, da bo ta sama odločala o svojem življenju. Pri tem je izrazil upanje, da bo ostala povezana s Francijo. De Gaulle je opozoril na obljubljeno sovjetsko in kitajsko Podporo alžirskim upornikom in na nevarnost razširjenja vojne. Prav zaradi te pomoči je predsednik alžirske uporniške vlade Perhat Abbas izjavil, da novi razgovori s Francijo nimajo ob “spremenjenem položaju” nobenega smisla. Uporniki so odločeni nadaljevati boj do končne zmage. Pri takem stališču ni upati, da bi De Gaulle uspel s svojim predlogom o ljudskem glasovanju v Alžiriji. Uporniki so v načelu za glasovanje, toda brez Vseh pogojev od strani Francije. Zahtevajo, da morajo glasovanje nadzirati Združeni narodi. Pe Gaulle je te zahteve upornikov odklonil. Plese dobile svojo od-škodnino! TEANECK, N.J. — Končno so Plešasti "^PB^je dobili zadoščenje 2a svoje pleše, žal zaenkrat sa-’no v Teaneck, N.J. Tamošnji brivec Dominik St. Angelo je sprevidel, da dela plešastim klientom krivico, ako jim računa Polno tarifo $1:75. Izdelal je po svoji skušnji, je namreč brivec že 45 let, posebno tarifo od dolarja do $1.75 po Načelu, čim manj las, tem manj- naj bo račun. Možu so se v začetku smejali Vsi domačini, danes je pa že Ztnagal v svojem rodnem mestu. lašč ravno v petek zjutraj objavil številke, ki govorijo v Ken-nedyevo korist. Sicer pa imajo republikanci lahko pri tem tudi svojo tolažbo. Skoraj isti dan so naračunali in povedali javnosti, da se je za Nixona izjavilo nad 700 časopisov, za Kennedya pa le nekaj nad 200. Da bo pri nas zaključek kanv panje tem zanimivejši, se je republikancem primerila še druga nezgoda. Eisenhower je začel volivno agitacijo za Nixona v takem času. da so Kennedyevi časnikarji imeli priložnost, da ravno v petek zjutraj raztrgajo njegova izvajanja. Te prilike se je poslužil znani časnikar Walter Lippmann. Predsednikov brat opustil sodelovanie z administracijo WASHINGTON, D. C. — Predsednikov brat dr. Milton Eisenhower je bil edini sorodnik, ki ga je Ike pregovoril, da je aktivno sodeloval v raznih odborih njegove administracije in ga parkrat tudi osebno zastopal v misijah v tujini. Trenutno je bil član treh odborov. Sedaj je podal ostavko na vse tri, toda Ike ga je pregovoril, da je ostal vsaj še v enem. Za celo stvarjo ne tiči nobena politika. Dr. Milton je že večkrat rekel, da bo podal ostavko že letošnjo jesen. Sedaj ga je k temu prisililo še njegovo slabo zdravje. Hruščev je pozdravil zastopnike rdeče Kine Na proslavo obletnice boljše-viške revolucije je prišel v Moskvo tudi predsednik Kitajske ljudske republike Liu-šao-či. MOSKVA, ZSSR,— Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je na čelu vodstva komunistične stranke pričakal na tu-kajšnjem letališču prihod predsednika, Kitajske ljudske republike Liu-Šao-Či, ki je znan tudi kot glavnj ideološki vodja Kitajske poleg Mao-Tsetunga. Kitajec je na samem letališču poudaril tesno povezanost obeh komunističnih dežel. “Mi stojimo skupaj in bomo stali skupaj,” je dejal Liu in nato nadaljeval, da se je komunistični tabor tako okrepil, da je možna zmaga nad imperialisti tudi brez vojne ob “mirnem sožitju”. S to izjavo je vsaj na zunaj spor med Moskvo in Pei-pingom poravnan. Baje je k tej spravi v precejšnji meri pomagalo veliko pomanjkanje hrane na Kitajskem. V Moskvi so se poleg zastopnikov Kitajske zbrali tudi vsi vodniki satelitskih držav in vodniki zahodnih komunističnih partij. Glavno posvetovanje se bo začelo v sredo po končani proslavi otjletnige revolucije: --------------o------ Zločinec bi rad obranil tradicijo v družini M I L W AUKEE, Wis. — Mr. Shepherd mora odsedeti triletno zaporno kazen radi tega, ker je ogrožal z nasiljem človeško življenje. Je oženjen in ima sina, ki je star poldrugo leto. Fantičku je dal nabasan revolver, naj se igra z njim. Žena je protestirala, toda mož je odgovoril, da se človek mora kmglu naučiti, kako rabiti orožje. Morda ga bo fant kmalu rabil. Žena ni bila zadovoljna s to ZSSR predložila študij spremembe tajništva ZN BOJ ZA VODSTVO V KONGU SE BLIŽA NOVEMU VRHU! i NEW YORK, N.Y. — Sovjetska zveza je predložila, naj njeno zahtevo o reorganizaciji taj- ^ niŠtVa Zah°±0i“rit„nil0dnjld-,V KOn?V*e Pr*Pravlja- Soi„_ Iz Clevelanda in okolice J uči posebni odbor strokovnja kov in poroča o svojih zaključkih na zasedanju ZN prihodnje leto. Predlog smatrajo za popuščanje. Sovjetska zveza je zahtevala, da mora sedanjega tajnika zamenjati trojica, od katere naj bi eden pripadal zahodnemu demokratičnemu svetu, eden komunističnemu, eden pa nevtralnemu bloku. Vsak od trojice bi imel pravico veta. Nikita Hruščev je izjavil, da brez te spremembe razgovori o razorožitvi nimajo pomena. -------0-,----- Švica se brani Nega zaupanja na svoiih tleh BERN, Šv. — Švicarjem je začelo tuje zaupanje že presedati. Banke ne marajo več tujega denarja. Za vloge iz tujine ne plačujejo nobenih obresti, ravno narobe, vlagatelji jim morajo plačati še odškodnino za upravljanje tujega denarja. Nemci iz Zapadne Nemčije so se vrgli na nakup nepremičnin v Švici, posebno v njenih južnih kantonih. Sedaj so vdrli v Švico še Ame-rikanci. Začeli so pokupovati švicarska podjetja in ustanavljati svoja. Švicarska vlada trdi, da imajo ameriška podjetja v Švici že 370 podružnic, 100 jih je nastalo samo v zadnjih 12 mesecih. Vlada premišljuje, kako bi zavrla vdor tujih gospodarskih interesov na njeno ozemlje. jo na odločen odpor afriško-azijskih nevtralcev, ki skušajo s pomočjo Združenih narodov vrniti na oblast levičarskega Lumumbo. — Združene države proti trditvam poročila ZN.-- Danes debata v glavni iskupščini. Kasavubu na poti v New York. Mr. in Mrs. Joseph Planisek, LEOPOLDVILLE, Kongo. _ Kriza v Kongu se bliža ™ ^ ilTlU Vrhu. ko išče in nevt-rslma Arvaxm \'*;;** A . u Praznu Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima nocoj ob sedmih važno sejo. Asesment bo tajnica pobirala od šeste dalje. Družinsko slavje- novemu vrhu, ko iščejo nevtralne države Azije in Afrike, katerih čete so v sestavu Združenih narodov v Kongu, po-iriagati levičarskemu Patricu Lumumbi zopet na oblast. Na Zahod usmerjeni predsednik republike Kasavubu in načelnik komisije, ki jo je imenoval Mobutu za začasno vlado, sta na potu v New Yorku na zasedanje glavne skupščine Združenih narodov, ki bo danes popoldne razpravljala o Kongu Nevtralci bi radi dosegli sklicanje parlamenta, ki naj bi potrdil Lumumbo kot predsednika vlade. Združene države I ---------------------- • .........— j- takemu načrtu oporekajo češ, da se prlament ne more se-: moraIa zadovoljiti vsakega, o- slQt,‘ ^ CAii d^Uor r.; ------•...... ............. bisk je bil dosti lep, čeprav bi se spodobilo, da bi bila prireditev za 20-letnico boljše obiskana! — Podrobno poročilo bo objavljeno v četrtek v Kulturnem obzorniku. jeta danes 56. obletnico poroke v krogu svojih 9 otrok. Čestitamo in jima želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! V splošno zadovoljstvo__ Glasbena matica je podala včeraj Verdijevo opero “La | Traviata” v taki obliki, da j«; siati k seji, dokler m potrebnega jamstva, da bo lahko razpravljal brez vmešavanja zunanjih sil, sicer pa da more sklepati samo o novem predsedniku vlade J. lleu, ki oa je imenoval predsednik republike, ko je odstavil v začetku septembra Lumumbo. ------- ^ Amerika začela s pripravami za atomske rakete WASHINGTON, D. C, — Naša administracija je sklenila, da pospeši izvršitev takoimenovanega projekta Rover. Za tem imenom se skrivajo pripravljalna dela za atomsko raketo. Ozadje krize Novo krizo je sprožilo poročilo Indijca Rajeshwara Dayal, namestnika glavnega tajnika Ham. marskjoelda v Kongu. Dayal je odgovoren za vse delo ZN v Kongu. Namesto da bi bil resnično nevtralen in se držal navodil Varnostna ga sveta in Ham-maraikjoelda, odloča bolj po željah New Delhija, ki je med pod. pomiki Lumumibe. V svojem poročilu o položaju v Kongu, ki je hilo objavljeno pretekli četrtek. je Dayal zvračal krivdo za sedanji položaj na Belgijce in zahteval njihov odpoklic iz Konga, ostro se je obregnil tudi ob polk. Mobutuja, zahodno usmerjenega poveljnika domačega vojaštva. Washington je izjavil polno zaupanje v Belgijce v Kongu in se izjavil proti sklicanju kongo-ikega parlamenta, o katerem trdijo, da ima večino v njlem Lumumba. Kasavubu v ZN NEW YORK, N.Y. — Za da- Raketa ne bo namenjena za. vojaško vporabo. Rabili jo bodo , nes popoldne je napovedana - - -- samo takrat, kadar bodo satelite | razprava o Kongu v glavni Politiki seveda govorijo dru- razlago. Šla je na sodnijo in za-1 pošiljali v vsemirje. Računajo, ■ skupščini Združenih narodov. •’ -----o •» --w *** i v vocxwixAvav^UiiicijU, gače. podgane zapuščajo bar- htevala ločitev zakona. Sodnik la bodo lahko napravili prvi po-• • • , je ugodil njeni zahtevi. I kus z raketo že 1. 1965. Kongo ima tu dve zastopstvi, Lumumbovo in Kasavubujevo. Učenjaki imajo, da bodo kmalu ukrotili tudi vodikovo silo Berkeley, Calif. — Našim slrokovnjakom se je posrečilo, cJa so “ukrotili” vodikovo razdi-ralno silo, sicer samo za dobo tisočinke sekunde, ampak sd je ,prebiit. V tej tisočinki se-yunde je znašala dosežena vro-^ha 60 milijonov stopinj. Bila le hujša od vročine ob sončnih ^gah. ^kOUDV Vremenski prerok pravi: Oblačno, hladno, naletavanje Sriega. Naj višja temperatura 39, Pejnižja 26. CLEVELAND, O. — Nekdaj je bila taka navada, da je bil predpust od dneva do dneva zabavnejši, najveselejši je bil pa predpustni torek. Takrat so se lahko našemili celo taki ljudje, ki so bili celo leto resnega obraza. Na vse to se človek spomni, ko premišljuje zadnje dneve in ure letošnje volivne kampanje. Je čisto podobna predpustu. S političnega vidika so najzabav- Volivni kampanji potekajo zadnje ure in dnevi administracija, ki ni znala pravočasno vplivati na našo plačilno bilanco. Eisenhower je dalje govoril v Clevelandu o inflaciji. Pozabil je tudi, da je vrednost našega dolarja padla od 1. 1947-49 za nad 20%. V to dobo pada 8 let njegovega režima. Ali to ni bila inflacija? Nixon slika tudi vse mogoče strahove na steno, ako bi zmagal Kennedy. Te dni je na pri-nejši ravno zadnji dnevi in zad-|mer trdil, da bo znani delavski je kdo za to odgovoren, je odgo- tali, da je republikanski kandi- Prav posebno so demokratje vorna ~ uaxx, j c rvcUlUl« sedanja republikanska I dat za podpredsednika Lodge nje ure kampanje. So precej podobni pustnemu torku: veliko govorjenja, veliko laži, veliko šal, veliko veselih obrazov, ki niso veseli, veliko vezanja otrob, veliko ponavljanja obtožb, ki niso bile nikoli dokazane. Vzemimo na primer predsednika Eisenhowerja. Njegovi pristaši so ga prisilili, da je šel a-gitirat za Nixona, dasiravno nima mož ne talenta ne veselja za agitacijo. Ko bi mu dali vsaj pravilen nasvet, o čem naj govori! Še tega niso napravili. Tako se je Eisenhowerju zaletelo, da je dolžil Kennedya zaradi odliva zlata iz naše dežele. Ako voditelj Reuther imel Kenne-dyevega tajnika za delo v malem žepu! Kdor malo pozna federalno administracijo, ve, da je ta trditev samo plod partijske propagande ne pa zdrave logike. Seveda tudi Kennedy ni ravno izbirčen v svojih napadih na Nixona. Tako je na primer trdil, da Nixon ni predvidel nobene polomije v republikanski zunanji politiki, če tega ni predvidel, se tudi ne more bahati s svojo skušnjo v javni u-pravi. Le koliko jih bo predvidel Kennedy, ako bo izvoljen, to bi radi vedeli! Demokratje so od nekod izvr- velik antisemit. Morda je, toda Lodge je navedel toliko dokazov, da to ni res, da so njegovi nasprotniki morali takoj umolkniti. Sicer je pa pretiravanj več kot preveč na vseh koncih in krajih. Eisenhowerjevi oboževalci trdijo, da je njihov Ike na las podoben Lincolnu, demokratski pristaši pa pravijo, da je Kennedy na las podoben pokojnemu F. D. Rooseveltu. Da bi te fantazije dokazali, jim ne pade v glavo, saj po 8. novembru ne bo nihče več spraševal za dokaze. Demokratje brskajo za podatki o nekem družinskem posojilu, ki ga je napravila Nixonova družina že pred leti. Zadeva je bila že davno pojasnjena, toda zopet so jo privlekli na dan prav zadnji trenutek. Nixon je na drugi strani obljubil, da bo njegova administracija, ako bo mož izvoljen, iznašla tako sredstvo za špijoniranje, da ne bo treba rabiti nobenih špijonskih zagodli republikancem v New Yorku. Sklicali so shod samih starih volivcev, večinoma vpo-kojencev. Nabralo se jih je na shodu okoli 4,000. Udrihanje po republikanski nesocijalni politiki in ploskanje sta kar tekmovala med seboj. Sploh je kampanja umirala tako veselo, da se niso mogle uveljaviti niti šale bivšega pred- Nobeno nj bilo priznano. Kasavubu se je zato včeraj podal v spremstvu Bomboka, načelnika V Z’K bi ROVI Čldlli visokih komisarjev, ki jih je j* 'vf* .. Mobutu imenoval kot začasno RNSL V OffyOr© vlado, na pot sem, da prevzame ZDRUŽENI NARODI. N.Y.— osebno vodstvo kongoške dele- V Združenih narodih je sedaj gacije v Združenih narodih. 45 članov iz Azije in Afrike, sa-Združene države podpirajo Ka- ; mo novih iz Afrike je 25. Vsi ti savubujev nastop in izražajo ^ čutijo prizadete, ker so preveliko zaskrbljenost zaradi po- mal° zastoPani v raznih ZN odstopanja ZN v Kongu v zadnjih i borih’ Posebno v Varnostnem tednih. ! svetu in v gospodarskem in fi- 1 j Ttančcifcm odboru. Zahtevajo, Odbor nevtralcev naj se članstvo Varnostnega Posvetovalni odbor, ki ga se-, sveta poveča od 11 na 13, go-stavljajo zastopniki 18 držav, ki spodarskega in finančnega pa imajo svoje vojaštvo v Kongu, 0C1 18 na 24 odbornikov. Na poje po triurnem posvetovanju o- doben način naj se razširijo tu-dobril predlog, naj posebno za- d' ostali odbori, stopstvo 15 afriških in azijskih ! Načelno ni nihče proti temu, držav odpotuje v Kongo in sku-; toda težave nastanejo pri vpraša tam doseči pomiritev med šanju, kako naj se to izvede. V nasprotujočimi si skupinami, | nekaterih slučajih je treba v ta posreduje sklicanje parlamenta,! namen spremeniti celo statut ki naj sklepa o vladi. Odbor se ZN. Ta je potreben spremembe bo sestal koncem tedna k nove-! tudi v drugih vprašanjih, toda mu posvetovanju in odločil,; komunistična Moskva je zmeraj kdaj naj posebno afriško-azij- bila proti, ker se boji, da bi ves sko zastopstvo odpotuje v Kon-1 svet zahteval omejitev veto go. | pravice, ki jo sedaj ravno Mo- Glavna skupščina ZN bo da- ’ skva tako brezobzirno zlorab-nes popoldne razpravljala o teh Ija- načrtih, ki so jih v posebni re-1 Tako se na hodnikih ZN pa-soluciji predložili nevtralci: lače danes govori največ samo Ceylon, Gana, Gvineja, Indija, ^ o Kongu in spremembah v sta-Indonezija, Mali, Maroko in tutu ZN. Združena arabska republika. i ------o------ 'Cilj te resolucije je pomagati | 7 nAnii* DOctf Lumumbi s pomočjo ZN na o- MFifC blast. V Washingtonu se boje, PBINCETON, N.J. — Gallupov zadnji pregled razpoloženja volivcev pravi, da je bilo 49'f da bo to pomenilo vrnitev sovjetskih in čeških strokovnjakov v Kongo in z njimi utrditev komunističnega vpliva v deželi, ■o------------------- Trije otroci umrli v ognju v Clevelandu CLEVELAND, O. — Trije o-sednika Trumana, ki jih ni bilo 1 troci so bili opečeni do smrti, malo. Na vrašanje, zakaj bi rad četrti pa komaj kaj manj, ko je poslal vse tiste, ki bodo volili | ogenj zajel njihovo stanovanje Nixona, “k hudiču”, je prosto- na 14012 Glendale Ave. na dušno odgovoril: “čemu so rep- vzhodni strani mesta, bulikanci začeli mešati vero v Gasilci so rešili otroke iz go-politiko? Naj bi držali jezik za rečega stanovanja, prav tako zobmi, potem bi ga moral tudi jaz!” Zadnji dnevi so pokazali tudi veliko razliko med republikanskimi in demokratskimi obrazi: republikanci so postal resni, pravijo, da politika ni šala, ampak resna zadeva; demokratje so nasmejani, razposajeni, sila samozavestni in že delijo upravna mesta in politične položaje letal več. Kako sredstvo naj bi na vseh koncih in krajih. to bilo, o tem je mož previdno molčal. Jutri zvečer bo morda razpoloženje drugačno, kdo ve? tudi neko starejšo žensko, ki ni mogla hoditi, iz stanovanja nad njimi. Mrtvi so dve leti stari Gregory, 6 let stari Ricardo in 9 let stara Belinda, ■ vsi otroci Mrs. James Gordon. Ogenj je nastal v sosednjem stanovanju verjetno po neprevidnosti nekega kadilca. Otroci so spali v stanovanju, ki ga je zajel ogenj, ko sb prišli gasilci do njih. Njihovi materi, dbe ločenki, sta bili zdoma. p o v p r a šenih za Kennedya, 48'i za Nixona, 3G pa še vedno neodločenih, če upošteva samo one, ki so se izjavili za eno ali drugo stran, po- * tem je rezultat 51'- za Kennedya, 49 za Nixorta. NEW YORK, N.Y. — Huda di-naimitna eksplozija je včeraj ubila v New Yorku dve osebi, 12 pa jih ranila. To je v zadnjih mesecih že peta eksplozija v New Yorku. Oblasti trdijo, da ta ni bila delo skrivnostnega “nedeljslkega bombaša”. HOLLYWOOD, Calif.— Včeraj je zadela lažja srčna kap znanega filmskega igralca Clarka Gabla. Odpeljali so ga v 'bolnišnico, kjer je izven trenutne nevarnosti. DETROIT, Mich. — Republikanski predsedniški kandidat Nixon bo danes popoldne od dveh do šestih na televiziji odgovarjal na vprašanja stavljena mu preko telefona iz vseh predelov dežele. 'RMEHIŠKA DOMOVINS, NOVEMBER 7, 1960 &I ^MERI$KA DOMOVEIM '/%•/VI E R ICnu—H O/VIE ».wara,,. 6117 St. Olair Ave. — HEnderson 1-0628 ■— Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: JJnited States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 month« Friday edition $3.00 for one year list sedaj storiti sorazmerno poceni, ki pa bodo kasneje zelo drage, če ne naravnost neizvedljive. Kdor se zaveda te resnice, bo brez dvoma glasoval tako za izdajo okrajnih bondov za izboljšanje cest in mostov, kot tudi za obe davčni nakladi. Na dolgo roko bodo te stvari njegovi posesti v okraju koristne, saj nepremičnine v napredujočem mestu pridobivajo na vrednosti, med tem ko v propadajočem izgubljajo! Pojdimo volit, volimo s preudarkom in trezno, naj nas burna volivna borba zadnjih dni pri naših odločitvah ne moti! BESEDA IZ NARODA nizirali Organizacijo Združenih Narodov (po angleško s kraticami UN), čitam neprestane apele za delovanje za mir med narodi. Na eni strani se derejo komunisti, da se je treba razorožiti (seveda razumem, da s hlimbo), da je treba vse dobrine pravično razdeliti (po “njihovi pravičnosti” — seveda!), poltem da bo na svetu vse dobro. Demokracija, svoboda, mir in za- Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 214 Mon., Nov. 7, I960 Jutri bomo vtfili! Jutri so volitve, volili bomo predsednika ZDA, volili člane Kongresa, volili v državno zakonodajo, v državno in okrajno upravo, voiili sodnike in glasovali o vrsti predlogov, okrajnih in mestnih. Pretekli petek smo na tem mestu razložili, zakaj podpiramo izvolitev demokratskih kandidatov Kennedya in Johnsona za predsednika in podpredsednika, zakaj ju priporočamo v izvolitev drugim, danes hočemo spregovoriti še nekoliko o ostalih kandidatih in o predlogih, ki bodo pred nami na volišču. V zvezni senat letos v Ohio ne volimo, volimo pa vse kongresnike. Na področju Clevelanda kandidirata v 20. vo-livnem okraju demokrat Michael A. Feighan in republikanec L. G. Richter. V vo'itev priporočamo M. Feighana, ki se je pokazal kot sposoben in pošten zakonodavec in človek dobre volje, ki je našim ljudem pomagal že v nešteto slučajih. Za 21. konuresni okraj priporočamo v volitev demokrata Charlesa A. Vanika, za 22. republikanko Frances F. Bolton. Obadva sta izkušena, delavna in sposobna predstavnika v Kongresu, oba vneta za splošno dobro, pa tudi za potreba domačega kraja. Mrs. F. Bolton je v Kongresu že 20 let in je drugi najstarejši član v zunanjepolitičnem odboru Predstavniškega doma. V državni senat Ohia priporočamo 'posebno demokrata Josepha W. Bartunfeka, v državno poslansko zbornico pa demokrate Johna Kovacha, Anthonya F. Novaka in Williama M. Feighana. Za državnega auditorja, ki nadzira izplačevanje državnih računov, priporočamo v izvolitev republikanca James A. Rhodesa. Smo načelno proti temu, da bi bil državni zakladnik oče, nadzornik nad državnimi računi pa njegov sin, kot bo slučaj, če bo izvoljen demokratski kandidat James Ferguson. Za okraj Cuyahoga priporočamo v volitev: za komisarja (county commissioner) demokrata Williama P. Day in Henrya W. Speeth, za glavnega tožilca demokrata Johna T. Corrigana, za upravnika okrajnih sodišč demokrata Emila J. Masgaya, za blagajnika demokrata Franka M. Brenna-na, za okrajnega inženirja demokrata Alberta S. Porterja in za mrliškega oglednika demokrata Samuela R. Gerber ja. Za vrhovno državno sodišče Ohia priporočamo posebno Johna W. Peck in Jamesa F. Bell, za Court of Common Pleas Normana A. Fuerst, za Probate Court pa Franka J. Merricka in Edwarda F. Feighana. Posebno važno vprašanje je vprašanje šolskih naklad za Cleveland. .Brez njih ni mogoče vzdrževati šol in poskrbeti za redni šolski pouk naših otrok. Priporočamo vsem, ki jim je bodočnost dežele in naše mladine pri srcu, da glasujejo za predloga 9. in 10. clevelandskega šolskega okraja. Če bosta predloga zavrnjena, bo treba šole predčasno zapreti! Mesto Cleveland stavlja pri teh volitvah volivcem v odobritev štiri honde. V predlogu št. 4. se zavzema za izdajo bondov v skupni vrednosti $10,000,000 za zgraditev podzemske razstavne dvorane kot dopolnila k Public Auditoriju-Bondi naj bi bili izplačljivi v 25 letih. Zagovorniki predloga, med njimi je tudi župan A. Celebrezze, trdijo, da bo njegova odobritev prinesla mestu veliko gospodarsko korist. Pred'og št. 5. naj bi služil obnovi dela mestnega središča. V ta namen naj bi bili izdani posebni hondi v skupni vrednosti $3,000,000 za dobo največ 30 let. Ta denar naj bi omogočil mestu nakup propadajočih predelov in njihovo obnovo v smislu predloženih načrtov. Predlog št. 6. je namenjen izgradnji in ureditvi pristanišča mesta Clevelanda. Obsega izdajo bondov v skupni vrednosti $4,000,000 za dobo največ 25 let. Pristanišče je okno v svet, je dohod do najcenejše poti po Velikih jezerih na visoko morje v katerikoli del sveta. Če hočemo, da bo mesto rasi o,da bosta rasla na tem področju industrija in trgovina, da bo r^aša posest ohranila svojo vrednost, je prav, da glasujemo za t predlog. Predlog št. 7 predvideva gradnjo prostorov za parkanje avtomobilov izven cest v mestu Clevelandu. V ta namen je predložena izdaja bondov v skupni vrednosti $500,000 za dobo 25 let. Vsi štirje prcrllogi so vredni temeljitega premisleka. Mestu bodo brez dvema prinesli korist, posameznemu davkoplačevalcu pa pc besedah mestnega župana A. Celebrez-za ne fcrdc povečali sedanjega davčnega bremena. Okraj Cuyahoga predlaga volivcem v odobritev izdajo posebnih bondov v višini $5,000,000 za gradnjo cest m mostov v okraju, nak'ado za izboljšanje in urednitev živalskega vrta, ki dela posebno veselje otrokom, ter naklado za razširitev venca parkov okoli Clevelanda in njegovih predmestij. Nihče ne glasuje rad za povišanje davkov, toda so stvari, ki so poticbne, so stvari, ki jih je mogoče za skupno ko- Pismo Vrhenikega Tineta Waukegan, 111. — Bilo je še sredi julija, ko so me nekaj mučile moje škrbine v ustih in ni bilo druge izbire kot iti k “zo-bodercu”, da mi je dve izdrl. “Zoboderce” jaz že od nekdaj ne čislam preveč, to ne kot ljudi, kot ljudje so fejst fantje, ne čislam jih pa, kadar kateri izmed njih moje škrbine in zobe “šrau-fa” in zaobrača po mojih ustih. To “ljubezen” do njihovega poklica namreč imam v mojem spominu vse do tedaj, ko sem bil 12 let star in mi je zob nagajal v ustih. Zateklo mi je lice, da sem zgledal kakor luna ta tretjo noč po ščipu. Sestra me je peljala v Staro Vrhniko k nekemu “Anželnu”, tako nekako so ga imenovali. Ta je zobe “drl” (pulil). Tega bo že nad 60 let. Nikdar več ga nisem videl, kakor takrat. Bil je že v letih takrat. Ko prideva s sestro tja, je pomaknil na sredo izbe neki stol, ki je bil podoben bolj kakemu šuštarskemu stolu in veli: “Poba, kar tu-le se vsedi in odpri usta!” Sedel sem, kakor je ukazal in tisti “križev pot” se je pričel. V njegovi močni roki sem zapazil klešče — mene je spreletel malo mraz, da sem kar malo skupaj zlezel na stolu. “Le za stol se primi in trdno drži,” mi še naroči. Zdaj se je začelo. Mož me pograbi z eno roko zadaj za vrat, potegne glavo malo nazaj in veli: “Odpri usta in zini kar moreš!” Storil sem tako. “Kateri zob te boli?” “Ta, tu,” mu pokažem s prstom. Zdaj je vtaknil neke nerodne klešče v moja usta. Nekaj potipal s palcem, nato sem začutil, da je nekaj zagrabilo za zbb in mož je začel “rukati” sem in tja — jaz pa vpiti, ker zabolelo me je, kakor da mi mož trga glavo proč. Še enkrat “rukne” — mene zaboli še bolj, tedaj poskočim in se mu izvijem iz rok in ker brez pokrivala planem skozi vrata ven in v dir domov. V ustih sem krvavel. Ko pridem domov, si hitro izplahnem usta 7. vodo in zamolklo sem stokal, ker bolelo me je. Mati priteče. “Kaj je Tinček? Ali ti ga je v šolah nauče. Naučimo se jih napamet. Toda, kako se jih potem držimo, kako jih potem1 upoštevamo in kako jih spoštujemo in izvršujemo v življenju na svetu, to dragi moj sin, pa nam povedo naše razmere in vsi naši človeški problemi — in kako jasno! Odkar pomni zgodovina človeštva, so se ljudje med seboj prepirali, klali in ubijali v šte- smo tak vtis, da sem ga v glavnem posnel in ga objavljam vam čitateljem A.D. Iskren pozdrav vsem, Vrhenšk Tine. dovoljstvo, vsa ta zbirka bo vilnih vojnah. Vsa Evropa, Zdaj niti več ne čutiš, kdaj zobe izdirajo, ali pa popravljajo. Ampak pred 60 leti je bilo pa drugače. Ob premišljevanju o tistem dogodku sem sedel zdaj v čakalnici zobozdravniškega urada in čakal, da pridem na vrsto. Prišel sem kmalu na vrsto in vse je šlo gladko — hvala Bogu in dobremu spretnemu zobozdravniku. V čakalnici zobozdravnika sem pa med čakanjem pregledaval razne publikacije (magazine) in v enem sem naletel na zanimivo pismo, ki ga je publikaciji poslal neki univerzitetni študent, H. Sterling, ki se je mudil med počitnicami na potovanju v Nemčiji. Študira sociologijo in na potovanje je šel zgolj iz namena, da dobi boljši pregled in pa vpogled v socialni napredek po raznih deželah, kako in koliko nudijo razne socialne zaščite svojim ljudem. Zanimal se! je tudi za zgodovino, posebno še iz kakih razlogov so se evropski narodi in narodi iz malezijskih pokrajin tisočletja prepirali in klali med seboj. Ko je prišel v Strassburg, je stanoval v nekem hotelu. Podnevi je hodil po mestu in bližnji okolici. Dan pred njegovim prihodom so odkrili nedaleč v okolici obsežno množično grobišče, ko so kopali globok graben za velike cementne cevi za kanalizacijo. Grobišče je bilo polno človeških kosti. Z velikimi truki so jih vozili na nek drug kraj in jih zakopavali tam. Ljudje so govorili, da je bilo tu zakopanih na tisče padlih vojakov v prvi svetovni vojni pred 43 Mi. Ko hodi okrog tam in ogleduje, pride mimo star menih. Pozdravi ga in se mu odkrije. Še predno je spregovoril naprej, že dvigne menih roko v pozdrav in mu reče: “Vi ste pa iz Anglije, če ne iz Amerike?” “Bo res, Amerikanec sem.” “Po kakih namenih se pa nahajate tu?” “Razlagam mu in vestno me posluša,” piše študent. “Ko sem omenil, da bi rad do kakih zgodovinskih podatkov iz bližnje in daljne preteklosti, kako so v Nemčiji in drugod po Evropi vodili socialno skrbstvo, me prekine in veli: “To se pa ne da tu na cesti povedati s par besedami. Če vas to zanima, vas povabim v samostan, tamle gori je na ti stem bregu nad Reno. Tam bo vam na razpolago knjižnica in našli boste marsikaj.” Povabilo sem sprejel z veseljem'. Kar z njim sem se podal Po kaki 45-minutni hoji sva bila pred veli kimi samostanskimi izdrl?” “Kaj vem! Zabolelo me je in vrati. Tu mi je postregel z okus- še boli, da je joj.” Potem sem stekel na senik, se vlegel v mrvo in se pokril z neko plahto. Kmalu pride sestra domov in pove materi, kako je bilo. “Boš moral nazaj. Zob ti ni izdrl. Zakaj si ušel?” no šunko in rženim kruhom ter zraven še s porenskim vinom Zelo se je prileglo oboje. Nato me popelje v knjižnico, sva se za dolgo mizo, na kateri je bilo več ‘knjig. V omarah ob strani pa jih je bilo vse polno. Krenila sva s pogovorom Šel nisem nazaj. Zob v ustih j predmetu, radi katerega, tisti “zoboderec” le samo zinriSel v Evrono. sem je tisti “zoboderec” le samo njegovimi kleščami zasukal o-krog, zato je tako bolelo. Čudno pa je, da se je potem zarastel nazaj in me več kakor 40 let potem tisti zob ni nikdar nadlegoval — le spomin in “spoštovanje” do takih “zobodercev” kakor je bil on, mi je ostal v spominu nepozabljen. Od takrat pa do sedaj je zobo-zdravniški poklic napredoval. vsa ! prišel v Evropo. “No, vi bi radi kake podatke o socialnem skrbstvu tu pri nas v Evropi, kajne?” “Da, oče prijor,” mu odgovorim. “Kaj pa je vas napotilo k študijam tega predmeta in njegovih problemov sploh?” “Največ tole,” mu pričnem razlagati. “Zadnje desetletje, odkar so države in narodi orga- rastla državam in narodom na vsakem vrtu in njivi, veliko bolj kakor pa zdaj vseh vrst plevel. To bi bila po njihovem zlata doba — zlati dnevi!? “Mi drugi po Zapadu, ki tvorimo protiutež proti komunizmu, pa od naše strani skušamo priti do neke zadovljive ureditve socialnega skrbstva, kar naj bi bila podlaga zadovoljnemu življenju, v katerem bi bilo poskrbljeno tudi ze reveže in nudilo tudi preprostim masam vseh barv in plemen primeren in zadovoljiv obstanek. “Ko sem začel že pred par leti te probleme študirati, sem pronašel, da ti problemi delajo človeštvu težave že tisočletja. Zakaj tako, ali ni mogoče priti do takih socialnih zakonov, ki naj bi jamčili neko trajnost pravičnega reševanja in urejevanja socialnega skrbstva na svetu? Do neke take rešitve za te probleme bi jaz rad prišel, da bi mogel povedati doma in svetu: to le in tak-le je pravi vodič do prave zadovoljive rešitve vseh socialnih vprašanj — teh določil se držite in po njih se ravnajte, pa boste uspeli na tem polju — da ne bo treba več prepirov med onimi, ki imajo in onimi, ki nimajo. Da ne bo 'treba delavcem se vedno zatekati k stavkam in v druge take težave, ki so nazadnje vsem kolikor toliko le v škodo. Te želje in te misli, me vodijo na tej poti, dragi oče prijor!” “Ko sem končal z mojim pojasnilom,” piše študent dalje, “vstane prijor ves resen z njegovo sivo brado in upre njegove oči vame, potem pa začne: “Določila in pa nekak vodič bi rad za rešitev teh problemov? Človeštvo ima vse to že 'tisočletja, dragi moj sin!” Odmaknil je svoj stol in velel: “Pojdi z menoj!” Medtem je stopil k omari, vzel s police neko knjižico in mi pomignil, naj mu sledim. Šla sva nekaj časa po hodniku, nakar zavije v obsežen prostor, podoben kaki dvorani. Sle dim mu. V kotu na drugem kon cu je bila v steno nekaka vdolb-Ijena votlina, podobna kapeli. Prijor nažge luč in pred nama sem zagledal razsvetljen kip iz kamna i z k 1 e s anega Mojzesa, klečečega na robu skale. Gori višin mu Bog izroča v roke table “Deset božjih zapovedi”. Mojzes z vso resnobo sprejema. “Si že videl kdaj sliko s takim prizorom?” vpraša prijor. “Sem, v knjigi sv. pisma.” “Dobro. Glej vanjo in poslušaj!” Odpre tisto knjižico in začne na glas brati: “Veruj v enega samega Boga!”... in sledi naprej,- dokler ni prebral vseh Deset božjih zapovedi. “Si kristjan?” “Sem.” “Jih znaš mogoče na pamet? “Znam.” “Vidiš sin moj, to je vodič, to so določila, to so zapovedi, ki jih je dal Bog za vse in vsem nam že pred tisoč leti. Poznali so jih takrat in skozi vso zgodovino človeštva. Bog jih ni nikdar spremenil in ne dodal kake dodatke k istim. So to najpopolnejše postave — zato ker je Bog naredil, da bi se ljudje po njih ravnali in po njih živeli. Od roda do roda jih izročamo drug drugemu. Ko se ljudje kot otroci rodijo, jih nato kmalu Azija in mnogi drugi deli sveta so eno samo grobišče. Tako je več ali manj po vsej Evropi, Aziji in drugod. V Evropi hodimo po samih grobiščih, pa vse to ne izmodri naših državnikov, da bi začeli misliti, čemu jih je Bog ustvaril in postavil na svet. Ne domislijo se, da jim je Bog predpisal določila in dal z Njegovimi Desetimi božjimi zapovedmi tudi zanesljiv vodič v roke, s katerim in po katerega navodilih bi lahko srečno in zadovoljno živeli. Ampak so, kakor mrtve plošče, na katerih so določila in zapovedi le rekordi-rana, drugače so pa kakor mrtva nekaka brezčutna plastična tvar. Na zborovanjih UN se derejo drug čez drugega, dolžijo in obtožujejo drug drugega vseh raznih krivd. Sin moj, to vodi ves svet v še večje zmešnjave, v vojne, ki je ena strašnejša od druge, potem pa v eno samo grobišče! “Povsod, pri nas v Nemčiji, pri vas v Ameriki, ali pa kamor toli po svetu pogledaš dnevne vesti, ali iste poslušaš na radio, povsod le drug drugega obtožujejo, drug drugega kritizirajo. Ves svet izgleda in je podoben družbi morskih volkov, ki drug proti drugemu hlastajo... “Vodič bi rad in določila za u-ravnavo raznih socialnih in drugih problemov, dragi moj sinko? Pravkar sem ti jih prebral. Tu-le so v tej-le knjižici!” Pomolil mi jo je in sprejel sem jo iz njegovih rok. Ko pogledam na platnice knjižice od blizu, zapazim na njej ime “Katekizem”. “To imam pa jaz doma, oče prijor.” “Res?” in začuden me je pogledal. “Morda znaš “Deset božjih zapovedi” celo na pamet?” ‘Seveda jih znam. Ko sem bil kakih sedem let star, so me jih naučili doma moja mati.” “Vidiš, vidiš!” Prijor si je dobrodušno pogladil sivo brado, me pogledal v oči in nadaljeval: “Taki smo ljudje. Vodič in določila za pravo življenje imamo že skoro od začetka sveta. Kmalu zatem, ko se rodimo, se jih naučimo. Zapovedi in določila so dobra, boljših ni! Ampak ljudje smo taki, kakršni bi ne smeli biti! Smo, kakor je naša vest, naša pamet in naš razum, iz neke mrtve plastične tvarine. Ce kdo nas navije, igramo kakor plošče te zapovedi, a sami ne znamo po njih živeti. Jih čuje-mo, a pri tem mislimo, da vse velja le drugim, nam pa ne. “Sinko moj! Pojdi domov! Pojdi pred zbornico UN- in jim povej, da si našel tu-le v tem zapuščenem kotu vodič in določila za rešitev vseh socialnih in drugih problemov. Povej jim, da naj ta določila zapišejo z velikimi črkami na vsako steno tiste nebotične stavbe, v kateri zborujejo Združeni narodi. Naj jih zapišejo na vsako desko, na vsako zagrinjalo v zbornici. Povej vsem zastopnikom na ves glas, da jih naj poneso tudi domov v svoje dežele in naj se ravnajo po njih tudi doma. In če te bodo ubogali, videl boš u-spehe, kakršnih svet še ni videl ...” “Zahvalil sem prijorja s solzami v očeh,” pravi študent ob zaključku, “in mu obljubil, da bom storil kar je v moji moči. Moj prvi korak pri tem pa je, da '3a pošiljam vam za objavo. Pozdrav! H. S.” P.S.: Name T. je naredilo pi- Srebrnomašnik se zahvaljuje Kenosha, Wis. — Podpisani Rev. Nace Berglez se želim tem potom prisrčno zahvaliti številnim dobroitnikoim in prijateljem širom Združenih držav, zlasti onim iz Chicaga, Milwaukee-a, Clevelanda, Wadkegana, Puebla, WalsenJburga, Jolieta, Sheboy-gana, Detroita, slovenskih naselbin okrog Pittsburgha in premnogih drugih krajev, ki so se me spomnili ob 25-letnici mašni-štva s čestitkami — voščil in darovi! Zaradi bolehnosti in drugega dela mi je nemogoče vsakemu se posebej osebno zahvaliti. Vseh in vsakega se podpisani spominjam pri vsakdanji sv. maši ter prosim Vsemogočnega, naj jih nagradi z milostmi in nebeškimi darovi ter jih ohrani v zdravju in sreči, veselju in zadovoljstvu! Vam vsem iskreno hvaležni in vdani Rev. Nace Berglez. -----o------ Za sponzorja prosila Akvil Picoker, rojen v Kanalu ob Soči 12. maja 1924, samski, ima denar za prevoz, nima sorodnika v Ameriki. Delal je kot strežnik v bolnici, kot popravljalec bicikljev, kot tovarniški delavec in na kmetijah. Priporočajo ga katoliške organizacije in taboriščni duhovnik. Evarist Lesica, rojen v Kru-sevlju pri Novi Gorici 9. novembra 1932, samski, delal celo živ ljenje na kmetijah. Priporoče-ga taboriščni duhovnik in NCWC urad v taborišču Capua, Italija. Kdor bi mogel in hotel pomagati tema dvema beguncema, ki izpolnjujeta vse druge pogoje, da bi se mogla vseliti v Združene države, ga lepo prosimo, da bi sporočil ali telefonično na HI 2-0892 ali pismeno na naslov: Urad Lige, M. Krek, 1156 Washington Builevard, Mayfield Hts, 24, Ohio. Zahvala darovalcem Cleveland, O. — Mirnski g-župnik, dekan Jakob žeraj se iskreno zahvaljuje v svojem in v imenu svojih faranov za darove za popravilo cerkve. S temi darovi so poravnali ves dolg, ko so cerkev znotraj prenovili ter zvonik pri sv. Heleni z novo pločevino pokrili. Spomladi bodo pa še farno cerkev od zunaj očistili in zvonik prebarvali, kar je nujno potrebno. Imena darovalcev so sledeča: $100 je daroval George Smeje, $20 Mr. in Mrs. Stanley Marin, po $10 Ferdinand Gospodaric, Mr. in Mrs. Frank Kamin, po $6 Mr. in Mrs. Joe Cinkole, Ernestina Perše, po $5: Mr. in Mrs. Anthony Kristoff, Mr. in Mns. Frank Kristoff, Mr. in Mrs. Frank Martinčič, Strabane, Pa-, Frank Gralbner, Canandaigua, N. J., Mr. in Mrs. John Sušnik, Anthony Petkovšek, Mrs. Dragica Pust in Mns. Ivanka Zonta, Mr. in Mrs, Rudolf Otoničar, Milavec Family) Mr. in Mrs. John Zore. Po $4 Mrs. Frances Mekinda, po $3 Mrs, Anna Luzar, Mrs. Helen Turk, Strabane, Pa-> Mr. in Mrs. Joe Sribar. Po $2: Mrs. Molly Lubelshek, Johnstown, Pa., Mr. in Mrs-Louis Mclle, Mrs. Josephine Kovač, Mr. in Mrs. Frank Pohar, Mr. in Mrs. Leopold Jevec, Cimperman Meat Market, Mr. i11 Mrs. Anthony Zakrajšek, P° $2.50 Mrs. Matilda Cigolle, Girard, O.; po $2: Mrs. Josephine Gorenc, Girard, O. Neimenovana, Neimenovana, Neimenovana, po $1 Anton Urbas Sr. Mrs. Mary Erbežnik. Še enkrat prisrč,ni Bog plačaj vsem, ki so se spomnili sv. Ja" neza. Mrs. Ernestina Perse- KHERI5KX DOMOVOTX ^ Ch. Reynaud: Čudež! Čudež! i SODOBNI ROMAN 3. Slavni književnik Ko je Fredov avto pridrvel v predmestje Mahalov, pred hišo, ki je v njej stanovala Mariza, Je bila v stanovanju burja. So-bar je pred kakimi desetimi minutami javil, da je miza pogrnjena. Marize seveda nikjer, k^ati je spet našla priliko, da je °bupno dvignila roke proti nebu in oče je pričakoval, da se bo vsula ploha. V temi času je Privihrala v sobo deklica in je oklicala: — Potrpi dve — tri minute. Roke si moram umiti! Mati je bila razorožena. Roke s° ji omahnile. Zmajevala je z glavo, a ploha, ki se je prej pripravljala, je bila mimo. — Ali boš vedno prihajala Pozno? — je precej mimo vpra-kda Marizo, ko se je ta vrnila M vsedla ža mizo. — Saj veš, kako me to vznemirja... Če se ne vrneš ob določenem času, lakoj mislim, da si se ponesrečila. Lahko si misliš, kako sem bila sedaj nemirna, ko sem ve-bela, da si se odpeljala s tem PITTSBURGH, PA. Real estate for sale a REAL BUY POR THE RIGHT ^KKSON — Garage - Service Station, ‘railer Court, Lunch Counter, Living Quarters. Approximately 3 acres. Located Rts. 19 & 422 Intersection, mi. .north of Portersville, Pa Uiis property is near the new Muddy i;reck Dam. — Owner moving to Fla. £r'te Clifford Boak, R.D. No. 2, ortersville, Pa. or call Portersville 2836. (214) BUSINESS SERVICE GENERAL home remodeling a “Pre-Holiday Prices” — We’ll go nywhere - All Types Home Remod-plng - Painting - Interior Wall and loor Tiling - Gamerooms - Kitchen Uathrooms. — All Work Guaranteed, tsured Contractor. — For Full In-^rmation call Charles Geyer, i_^yflower 1-8502. (214) ^^YxxttttytytizttxxxxxxXXI uRNER MOBILE HOMES — Lo-Caited 501 Lincoln Highway - W. Ir-^’'n - UNderhill 3-9210 — Featuring Economy Champion Mobile bme __ 3 Models - 4 Distinctive -‘tes . High Quality - Long Life — Code Plumbing - Wiring & Cat'ng. — See the Air Stream .Tra-^e* Model — Convenient Financing -P to 5 yrs to pay - Terms to Suit °Ur Budget — Sales - Service - Ac-less°ries. For Information and Appt. ^UNderhill 3-9210. (214) P°ZOR CERKVENA DRUŠTVA klubi — organizacije — NaPravite 50% dobička za vašo rganizacijo. Skavti in posamezni dobrodošli. Za večji dobiček podajajte naše ekskluzivne, lepo :Vezane božične pentlje. — Za na- opina pojasnila kličite: p aiding I-54C4 ob večerih ali L-Uu ^a'di Iprt 1-5558 podnevi. J T SERVICE — (Servicing b'izabeth - McKeesport - Glass-P°rt Areas). Fast Repairs on Tele-''s'°n or Radio - Open 10 a.m. to P-m. - Authorized Dealer for ot°roia . TV - Stereo-Hi-Fi — °ur large selections of TV’s & cnereo’s. _ ns 3rd Street, Eliza- 'nth, Pa Cal1 bUpcnt 4-7:110. 9 Ml See (215) MOBILE homes a,1jl the top name brands r-^lN MOBILE HOMES T^'BECT FACTORY. PRICES YOU (No Middleman Costs) MrrsiS_™ Plet ^eH S: Trade — 2 com-e Shopping Centers — TRANK’S TRAILER MART Rl. 88 Between Ambridge-Baden - UNion 9-2:19 JIMMY’S HOME TRAILER () SALES, INC. 11 PS in ly—portersville, Pa. . ROrtersville 2-470 neumnim Fredom, ki drvi z avtom ko divjak. Oče in deklica sta se molče spogledala. To sta storila vedno, kadar se je gospa Monbrej razburjala. Navajena sta 'Jjila na materino pretiravanje in sta vedela, da je molk najboljše sredstvo za pomirjenje njenih živcev. Ko je gospa Monbrej videla, da njene tožbe ne najdejo odmeva niti pri možu niti pri hčerki, je utihnila, se pomirila in je začela zajemati iz krožnika juho. *! Nekaj časa je vladal pri mizi molk. — Fred torej nori samo za športom? — je čez čas prekinil molk oče. — Da, vedno bolj, — je odvrnila Mariza. — Danes bolj ko' včeraj, a manj, kakor bo norel jutri. — Ali bi smel doznati, kam te je bil peljal? — O, ne! Nikakor ne, ljubi očka! — je šaljivo odvrnila Mariza. — A vendar ti bom povedala, ker si ravno ti... V kino sva se peljala gledat neko tekmo. > — Je bilo zanimivo? — Zelo zanimivo. S pravim navdušenjem sem gledala, kako je neka Francozinja premagala neko Američanko. Razume se, da bi z večjim zadovoljstvom gledala kakega našega učenjaka, kako s svojim izumom presega kakega inozemskega učenjaka. A nič za to. Zadovoljna sem tudi s tem. Ko gre za narodno stvar, moramo biti zadovoljni tudi z malimi uspehi. Glavno je, da se poveličuje pri vsem domovina. Književnik je z istim’ začudenjem strmel v Marizo, kakor med prejšnjim razgovorom v kabinetu. — Otrok, čisto pravilno misliš in zelo dobro se izražaš. — Zelo lepo je, kar mi rečeš, oče, toda ne čudi se mi, ker bi bilo to zame manj laskavo Zakaj bi se mi čudil? Ali bi hotel, da bi bila tvoja hči tako 0-mejena, da se za rajne važne stvari ne bi menila? Ali ne bi bilo zame sramotno, če ne bi od tebe ničesar podedovala! Marizine besede so očeta zmedle. V zadregi je zakašljal, potem1 pa odvrnil: — Priznam, da sem nekoliko premalo mislil na to, da si od-rastla deklica in nisem pazil na te, kolikor bi moral... A svojo malomarnost bom popravil. Marizin obraz je pobarvala vesela rdečica. — O, da, oče! — je vzkliknila deklica. — Toda kako? — Tega pravzaprav ne vem — je oče v še večji zadregi sko-mizgnil z rameni. — Tvoj stric Delaroš, ki ga ti tako rada poslušaš, ti bo povedal, da je moj vpliv zelo usoden in njegovemu mnenju se bo gotovo pridružila tudi tvoja mati. Pri zadnjih besedah je vprašaje pogledal ženo. — Gotovo — je odvrnila gospa Monbrej resno. — Nadvse usodno, če nameravaš nastopiti zoper vero, ki sem jo podedovala po svojih prednikih in jo vcepila v Marizino srce. — Popolnoma pravilno! — je odvrnil mož. — 'Moj nazor je v popolnem nasprotju s tvojo vero.. . Sicer pa bom o vsem tem še razmišljal... (Dalje prihodnjič) NOVEMBER 11. —Ples mladine ob zlatem jubileju SDZ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 12. —Banket in ples v proslavo zlatega jubileja SDZ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 26. — Lilija priredi v Slov. domu na Holmes Ave. družabni večer s plesom. 27. — Podr. št. 25 SŽZ priredi v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu “card party.’ Začetek ob dveh popoldne. 27. — Moški pevski zbor Slovan poda Jesenski koncert v AJC na Recher Ave. Pričetek ob 4. uri popoldne. 27. Slovenski oder proslavi 10-letnico obstoja z ljudsko igro Karla Mauser j a “Ura s kukavico” v SND na St. Clair Ave. Začetek ob treh popoldne. NOVEMBER $ H I • 1 I S 12 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 : 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 KOLEDAR društvenih prireditev neizbežna, je sovjetska vlada s DECEMBER 31. — Slovenski dom in dramat-sko društvo Lilija priredita na 15810 Holmes Ave. veselo SILVESTROVANJE., Za ples bo igral znani Tonklijev orkester. Pričetek ob osmih zvečer. 31. — Ženski odsek Slov. nar. doma na 6818 Denison Ave. priredi S I L VESTROVANJE. Igra Mauserjev orkester. JANUAR 8. — Lilija poda Finžgarjevo dramo “Naša kri” v Slov. domu na Holmes Ave. 21. — Društvo Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ priredi letno plesno veselico v SND na St. Clair Ave. FEBRUAR 12. — Lilija priredi v Slov. domu na Holmes Ave. “Veselo pustovanje”. Dr. Pavel Krajnik: Cerkev v Sovjetski zvezi Komunizem hoče ustvariti bolj pravičen socialni red. Pri tem uresničevanju pravice pa dela Bogu in ljudem nezaslišano krivico: s svojim enostranskim marksističnim nazorom in totalitarnim načinom vladanja uničuje vrednote, ki so večje in dragocenejše kot ideali, za katere se bori. Proti temu načelnemu stališču vstajajo danes ugovori: “Lenin je res smatral vero za opij, ki uspava revno ljudstvo in njegov prvi komisar za vzgojo ljudstva, Lunačarski, se je točno izrazil: Mi sovražimo krščanstvo in kristjane. Stalin je preganjal Cerkev, danes pa ni več tako! Nilkita Hruščev je prepovedal svojim partijcem napadati vero in žaliti vernike. V ruski Cerkvi ne vidi več sovražnika, nasprotno, ustvaril je pogoje, da se more svobodno razvijati in živeti svoje lastno življenje. Take in podobne trditve niso brez podlage, zlasti, če jih slišimo iz ust turistov, ki so se: pred kratkim vrnili iz Sovjetske zveze. V današnji Rusiji so cerkve in samostani odprti. Turisti pripovedujejo, da so ob nedeljah in praznikih cerkve v Moskvi, Kijevu in drugod polne ljudstva. V Sovjetski zvezi Obstoja pravoslavna Cerkev. Tega danes ne more nihče tajit, moremo pa njen obstoj pripisovati najrazličnejšim vzroikom: Pravoslavna Cerkev v Rusiji je tako oslabela, da ne pomeni več resne nevarnosti za komunistično državo. Komunistični voditelji dopuščajo obstoj pravoslavnie' Cerkve, da se je morejo posluževati pri dosegi svojih ciljev. Ali pa so morda spoznali, da vere ni mogoče iztrebiti in so zato postali strpnejši do nje? Bežen pogled na današnji položaj ruske patriarhalne Cerkve nam more nuditi nekaj jasnosti v teh zapletenih sodobnih vprašanjih. Med vojno Že “Stalinska konstitucija” je leta 1936 vrnila duhovnikom državljanske pravice, ki jim jih je odvzela Oktobrska revolucija leta 1917. Med vojno, ko je postalo jasno, da je vojna z Nemčijo posebnimi odloki zavrla zunanjo borbo proti veri. Ruska Cerkev je z veliko vnemo zbirala darove za Rdečo armado in molila za njeno zmago nad nacizmom. Odnosi med sovjetsko vlado in rusko cerkvijo so se zboljšali. Na šikofovskem zboru 8. septembra 1943 je bil izvoljen metropolit Sergij za patriarha ruske pravoslavne Cerkve. Vpostavljen je bil Sv. Sinod. Začel je izhajati Mesečnik moskovskega patriarhata.” V začetku leta 1944 je sovjetska vlada dovolila večerne tečaje za bodoče duhovnike. Pomladi istega leta je vlada ustanovila “Svet za zadeve ruske pravoslavne Cerkve pri Svetu ljudskih komisarjiev Sovjetske zveze,” — Urad za cerkvene zadeve. 15. maja 1944 je umrl patri-jarh Sergij. Na njegovo mesto je stopil leningrajski in novgo-rodski metropolit Aleksej. 31. ja. nuarja 1945 se je zbral v cerkvi Vstrajenja v Moskvi “Narodni konklave ruske pravoslavne Cerkve.” Navzoči so bili poleg ruskih metropolitov in 41 ruskih škofov in 126 zastopnikov ruske duhovščine 'in laikov še zastopniki carigrajskega in jeruzalemskega patriarha ter zastopnika srbske in romunske Cerkve. O-sebno so bili navzoči: aleksandrijski patriarh Kristoforos, antiohijski patriarh Aleksander III. in georgijsiki patriarh Kallistra-tos. Cerkveni zbor je poslal pozdrave sovjetski vladi. V odgovoru na te pozdrave je G. Karpov, predsednik Urada za cerkvene zadeve v imenu vlade pozdravil cerkveni zbor in med drugim izrazil željo, da ta cerkveni zbor okrepi položaj Cerkve in vzpostavi važne temelje za razvoj njene nadaljnje dejavnosti v pomoč sovjetskemu narodu, da bo kos velikim zgodovinskim nalogam, ki stoje pred njim. 44. februarja je bil slovesno posvečen patriarh Aleksej. Vseruski cerkveni zbor je ob tej priliki izdal pastirsko pismo, ki je bilo objavljeno v uradnem listu sovjetske vlade v “Izvestijah,” brez opomb ali pridržkov. Če imamo pred očmi pretekla preganjanja predvojnih let in samo vsebino tega pisma, se tej objavi, na prvi strani uradnega lista, ne moremo dovolj načuditi. Cerkveni zbor se zahvaljuje Bogu, da je milostno ohranil svo-jo Cerkev v preteklosti in prosi, naj še v bodočnosti ohranja njene sinove v ljubezni in pokorščini božjim zapovedim in cerkvenim izročilom. Ko govori o notranjem življenju ruske pravoslavne Cerkve, se dotakne tudi njenih bolnih strani. Toži, da mnogi pastirji zanemarjajo uzakonjeni cerkveni ustroj in red; manjka jim gorečnosti za točno izvrševanje liturgičnih predpisov svete Cerkve. “Opažamo, da mnogi verniki vstopajo v zakonsko zvezo, ne da bi jo posvetili z blagoslova polnim obredom. Vidimo, kako z mirno vestjo prelamljajo post, ki ga je Cerkev določila in to ne le laiki, temveč celo služitelji Cerkve! Vidimo, kako izginja celo starodavna na. vada, ki veleva, da se s postom in molitvijo, s pokoro in skruše-njem pobožno pripravljamo na prejem svetih Zakramentov izpovedi in obhajila. Sploh vidimo, da propadajo krščanski običaji tako v cerkvenem, kakor tudi v seibnem življenju. . Po vojni Kljub oslabljenemu notranjemu življenju je ruska Cerkev takoj poi vojni začela razvijati nenavadno živahno cerkveno-poli-tično dejavnost zunaj meja Sovjetske zveze, že s svojim povabilom vsem pravoslavnim Cerkvam, ob priliki posvečenja patriarha Alekseja, je izrazila svojo željo po tesnejših stikih, sodelovanju in edinosti. Z istim ciljem se je koncem maja 1945. leta podal na pot sam patriarh Aleksej. S svojim odličnim spremstvom je ob iskal Jeruzalem, Kairo, Aleksandrijo, Beirut in Damask. Del njegovega spremstva, z metropolitom Nikolajem /ia čelu, je nadaljeval pot v Anglijo, da vrne uradni obisk Vorškemu škofu. Congressman FRANCES P Vrabci in gasilci Dvanajstkrat zapovrstjo se je na gasilski postaji v Franken-hainu oglasil alarmni zvomec, čeprav ni bilo požara. Nazadnje so ugotovili, da sta alarmno napravo vključevala vrabca, ki sta isi uredila gnezdo pod sireno na šolskem poslopuju. A Leader in Domestic Affairs ★ Voted for more social security benefits, pay raises, more highways, easier home financing, and other bills to help YOU! ir introduced bill to create US Cadet Nurse Corps; helped bring 2 new VA hospitals to Cleveland. ★ Supported Federal-State medical care for the aged. Vote to keep her human touch, as your personal representative in Congress! f * v’ ENDORSED BY CLEVEi-AND PLAIN DEALER CLEVELAND NEWSPAPER ASSOCIATION CLEVELAND PRESS - GREATER BOLTON FOR CONGRESS COMMUTEl -KENNETH J SIMS. CHAIRMAN Najlažje je moskovska Cerkev razširila svoj vpliv in moč med pravoslavnimi cerkvami, ki leže na ozemlju priključenem Sovjetski zvezi ali višaj žive v njenem političnem območju: v finski, litovski, estonski in latvijski Cerkvi. Tudi samostojne, avto-kefalne cerkve: romunska, bol garska, srbska in albanska so se upognile pred moskovskim patriarhom. Danes živi okoli 148 milijonov vzhodnih kristjanov pod jarmom sovjetskega komunizma. Med njimi je okoli 6. milijonov katoličanov vzhodnega obreda. Njih usoda je najbolj bridka. Brid-kejša je kot usoda pravoslavnih in težja kot katoličanov latinskega obreda na Poljskem, v Jugoslaviji, na Madžarskem ali Litvi. Katoličane bizantinskega obreda skušajo z vsemi sredstvi zediniti s pravoslavno Cerkvijo. Ukrajinska katoliška metropoli j a v Lvovu, s 3 milijoni 587,000 verniki je bila leta 1946 oficielno odtrgana od Rima. Komunistična oblast je zaprla vse škofe in večino duhovnikov. Grško-kato-liško Cerkev v Romuniji, v Transilvaniji, ki je štela 1,568,000 vernikov so uničili na isti način leta 1948. Istega leta je strašno preganjanje strlo škofijo Muka-eevo v Karpatih s 438,260 verniki. Podobno usodo je doživela leto pozneje škofija Prešov na Slovaškem. 329,970 vernikov je bilo z nasiljem priključenih k pravoslavni Cerkvi. Vsak poskus odpora, ki ga narekuje krščanska in katoliška vest in zavest, je označen za veleizdajstvo 'n upor proti ljudski demokraciji in državi. “Nepokorni” umirajo v ječah, slabotnejši pa se “dclbrovoljno” vračajo v naročje pradedne Svete Pravoslavne Cerkve. Pravoslavna Cerkev vidi svojo nalogo v “nelahkem delu prevzgoje unijatske duhovščine, ki je s svojo dušo nagnjena k pravoslavju, vendar se le s težavo rešuje predsodkov o Vzhodni Cerkvi, ki jih je Rim stoletja vcepljal” (Mesečnik mos-[kovskega patriarhata). znanost in literaturo, kakor tudi tem, ki se trudijo za ohranitev miru na svetu. Nobelova nagrada velja kot najvišje odlikovanje za znanost in jo delijo za posebne zasluge, ki so bile v na j večjo korist človeštvu v preteklih letih. Odlikovani so bili kemiki, fiziki, psihologi in zdravniki. Tiste, ki so se največ ali najbolje trudili za bratstvo med narodi, kakor tudi za ustanavljanje in širjenje mirovnih kongresov, določi norveški parlament za Nobelovo nagrado, ki jo odlikovancerji izroča švedski kralj v Stokholmu ali v Oslu. Leta 1958 je bila Nobelova nagrada za mir prvič podeljena katoliškemu duhovniku, belgijskemu dominikancu patru Dominiku Pireju. To nagrado je prejel kot zastopnik katoliške Cerkve za plemenito delo ljubezni do bližnjega. Kdo je bil Alfred Bernard Nobel, ki je že 60 let mrtev, a njegov spomin še vedno živi med narodi sveta? Rojen je bil v Stokholmu 21. oktobra 1833. Kot genialen izumitelj — slavna švedska univerza v Upsali ga je imenovala za častnega doktorja — je kmalu zaslovel po vsem svetu. Nad 350 patentov je prijavil na svoje ime. Nobel je poleg drugega izumil tudi dinamit. Iznajdbe sq, mu omogočile, da je v mnogih deželah na svetu zgradil tovarne za razstrelivo. V svojem testamentu, ki ga je lastnoročno spisal v Parizu 27. novembra 1895, je zapustil znatno vsoto 32 milijonov švedskih kron ter tako položil temelj ustanovi, ki je po njem debila ime. Iz obresti tega fonda podelijo vsako leto pet nagrad v znesku po 140,000 švedskih kron tistim, katere smatra svet za najvrednejše. Oglašajte v “Amer. Domovini’ Ženske dobijo delo Dekleta 17 do 30 let za likanje, pregibanja rjuh, prevlek in brisač. Izkušnja koristna, ampak ni potrebna. MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. (215) Gospodinja Išče se starejša ženska, da bi gospodinjila za starega moža v Gates Mills. Priporočila. Kličite HA 3-4583. (214) MALI OGLASI Stanovanje sc odda Šest neopremljenih sob, kopalnica, gorkota, zgoraj, se odda na 1161 Norwood Rd. KE 1-6250. -(214) Stanovanje sc odda Na Stanard Ave. se oddajo 4 neopremljene sobe s kopalnico, plinski furnez. Kličite HE 1-5451. —(214) Sobe se odda 4 sobe se oddajo. Najemnina $35 mesečno. Vprašajte na 1334 E. 55 St., severno od St. Clair Ave. (X) Sobe se odda 5V2 sob in kopalnica, spodaj, se oddajo. Najemnina $50 mesečno. Prednost imajo odrasli. Kličite IV 1-6880. —(214) Stanovanje se odda Lepo stanovanje se odda na 1281 1-2 E. 55 St. 6 sob s kopalnico, furnez na plin. 'Kličite EN 1-9808 ali UT 1-0966. (218) Pohištvo naprodaj 4 kosov7 pohištva za spalnico, 2 kosa za drugo spalnico, studio kavč, 2 posebna stola in 1954 Dodge avto. Kličite IV 1-6127. (214) NEVARNI NOSOVI — Stožci, ki jih vidi me' na sliki, so nosovi raket Bomarc, ki so sposobne odkriti in uničiti sovražne bombni ke na več sto milj daleč. Oporišča teh raket so v ZDA in v Kanadi. 7 Iz Nobelove zapuščine že cd leta 1901 podeluje švedska Akademija znanosti ali norveški parlament denarni znesek — Nobelovo nagrado — slovečim ljudem eomembnim za svetovno Pohištvo naprodaj Ena preproga 18x12, ena preproga 12x9, Grand peč, Cold Spot hladilnik, zofa in stol, set za jedilno sobo, pralni stroj z ožemalnim strojem, set za spalnico, gugalnik. Na 22730 Char-don Rd. KE 1-3488. i AMERIŠKA DOMOVINA, = JULES VERNE: 1 CARSKI SEL 1 H (Mihael Strogov) m POVEST = Ali je Tomsk lepo mesto? Priznati je treba, da potniki glede tega vprašanja ne soglašajo. Gospa de Bourboulon, ki se je na svojem' potovanju iz Šangaja v Moskvo mudila nekoliko dni v Tomsku, ga nima za posebno slikovit kraj. Opisuje ga kot neznatno mesto s starimi, iz kamna ali opek zidanimi hišami, z zelo ozkimi ulicami, ki se dokaj razlikujejo od širokih ulic velikih sibirskih mest, in z umazanimi okraji, kjer se gnetejo zlasti Tatari in kjer je vse polno mirnih pijancev, “ki so celo v pijanosti brezčutni kakor vsi severni narodi”. Potnik Henrik Russel-Killough pa pravi, da j,e Tomsk občudovanja vredno mesto. Morda zato, ker ga je videl pozimi, ko je bil zavit v snežni plašč, dočim ga je gospa de Bourboulon obiskala poleti. To je mogoče in bi potrjevalo mnenje onih, ki pravijo, da je mrzle kraje mogoče pravilno oceniti le pozimi, vroče pa poleti. Naj bo že kakorkoli, g. Rus-sell-Killough odločno trdi, da je Tomsk ne samo najlepše sibirsko mesto, ampak tudi eno izmed najlepših mest na svetu. Posebno všeč so mu njegove s stebrovjem in slopovjem okrašene hiše, leseni hodniki, široke in ravne ceste in 15 veličastni)! cerkva, ki se zrcalijo v vodi reke Toma, ki je širša kakor katerakoli francoska reka. Resnica je v sredi med obema trditvama. Tomsk, ki šteje 25,000 prebivalcev, je slikovito mesto, sezidano po dolgem, dokaj strmem griču. Najlepše mesto pa postane grdo, ako se v njem naselijo vpadniki. Kdo bi ga mogel občudovati ob takem času? Ker ga je branilo le nekaj bataljonov kazaške pehote, ki so stalno bivali v mestu, se ni moglo ustavljati napadu emirjevih čet. Tisti del prebivalstva, ki je bil tatarskega pokolenja, je z veseljem sprejel tatarske orde. Tedaj je bil Tomsk tako malo ruski ali sibirski, kakor če bi ga bili prestavili na sredo kokanskega ali kuharskega kanata. Emir je hotel sprejeti svoje zmagoslavne čete v Tomsku. Počastiti jih je nameraval s slovesnostjo, ki naj bi se praznovala s petjem, plesom, konjeniškimi igrami in zaključila s kako hrupno, nesramno zabavo. V ta namen so izbrali na griču obsežno, kakih sto Čevljev CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER Modem home in Western Suburb -Private room, bath and T.V. - Good Salary - Call HOpkins 9-4005. (214) nad Tomom ležečo ravnino in jo priredili po azijskem okusu. Z ravnine, ki so jo obdajale ponosne skupine zelenih borov in velikanskih ceder, si lahko pregledal dolgo vrsto ličnih hiš in cerkva s trebušastimi kupolami, številne ovinke reke in gozdnato ozadje, pogreznjeno v toplo meglo. Na levi strani ravnine so se vrstile široke ploščadi. Na njih so zgradili v čudnem slogu sijajno okrašeno začasno palačo kot nekak vzorec buharske, napol mavriške in napol tatarske stavbinske umetnosti. Nad palačo in vrhovi njenih številnih minaretov ter med vejami visokih dreves, ki so rastla krog ravnine, je letalo na stotine u-domačenih štorkelj, ki so prišle iz Buhare s tatarsko vojsko. Te ploščadi so bile odločene za emirjev dvor, zavezniške kane, visoke dostojanstvenike in žene turkestanskih vladarjev. Te vladarice so bile večinoma sužnje, kupljene na zakavkaških in perzijskih sejmovih. Nekatere so imele razkrite, druge pa s koprenami zagrnjene obraze. O-blečene pa so bile vse kar najbolj razkošno. Rokave ličnih plaščev so imele zavihane nazaj, da so se jim videle gole roke z zapestnicami, posejanimi z dragimi kamni. Nohti na njihovih prstih so bili pobarvani s sokom rastline “henneh”. Njih plašči so bili napravljeni ali iz svile, tenke kot pajčevina, ali pa iz “aladje”, bombažaste tkanine z ozkimi progami. Kadarkoli so se zganile, se je začulo šumenje, ki ga tako radi poslušajo prebivalci vzhodnih dežel. Pod to vrhnjo obleko pa so je jim svetile jopice iz brokata in svilene hlače, ki so bile zavezane nekoliko nad ličnimi, ljubko zavihanimi in z biseri vezenimi čeveljčki. Pri ženah z razkritimi obrazi bi bili lahko občudovali dolge kite, ki so jim visele izpod raznobarvnih turbanov, njih čarobne oči, lepe zobe in snežno-belo polt, ki se je zaradi črnih obrvi in temno pobarvanih vek le še bolj lesketala. Pred ploščadami, okrašenimi z zastavami in s prapori, so stali posebni emirjevi 'stražniki z dvema zakrivljenima sabljama ob boku, z bodalom za pasom in deset čevljev dolgo sulico. Nekateri izmed teh Tatarov so imeli bele palice, drugi pa velikanske, s srebrnimi in z zlatimi šopi okrašene bradnice. Krog in krog obširne ravnine in po pobočju griča, ob katerem je tekla reka Tom, se je gnetla silna množica ljudi, ki so prišli iz vseh delov srednje Azije. Tu si videl Usbeke rdečih brad in sivih oči v velikih kučmah iz črne jagnjetine in “arkalukih”, CHICAGO, ILL. HELP WANTED MALE po tatarsko urezanih suknjah. Dalje si opazil Turkomane v narodni noši, t. j. v širokih hlačah žive barve, telovnikih in plaščih iz kamelje dlake, rdečih koničastih ali ploščatih kapah in visokih čevljih iz ruskega usnja. Poleg turkomanskih mož so bile videti njihove žene, ki si daljšajo lase s kitami iz kozje dlake, v modrih, škrlatastih ali zelenih “džubah”. Noge so imele ovite s pisanimi trakovi, ki so se križali doli do usnjatih čevljev. Kakor da bi se bili na emirjev poziv vzdignili vsi narodi ob ru-sko-kitajski meji, so bili tu celo Mandžujci, nad čelom in po sencih obriti, s kitami, v dolgih satinastih čepicah s črnimi robovi in rdečimi resicami. Poleg njih so bile videti krasotice iz Mandžurije z metulji in umetnimi cvetlicami v črnih, z zlatimi iglami pripetih laseh. Vso to množico so spopolnje-vali Buhari, Perzijci in Kitajci iz Turkestana, ki so bili povabljeni pa tatarsko slavnost. Samo Sibircev ni bilo pri sprejemu vpadnikov. Oni, ki niso mogli bežati, so tičali v svojih hišah, ker so se bali, da bi Tatari utegnili tudi z ropanjem končati proslavo svoje zmage. w ..- ■ , V blag spomin ŠESTF. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA OČETA ki je umrl 7. novembra 1954 Let šest je že minilo, odkar Te več med nami ni, božja volja je tako bila in zdaj si tam nad zvezdami. Žalujoči: HČERE in BRAT ter SESTRA v stari domovini Cleveland, Ohio, 7. novembra 1960. Emir je prijezdil na slavnostni prostor šele ob štirih popoldne. Njegov prihod je naznanjalo bučanje trobent, ropotanje tamtama ter streljanje topništva in pehote. Jahal je svojega najljubšega konja, ki je imel na glavi z demanti posuto perjanico. Kan Feofar je bil v vojaški opravi. Poleg njega so jezdili kokanski in kunduški kan ter njegovi visoki dostojanstveniki, za njim pa njegovo številno spremstvo. Istočasno se je prikazala na prvi ploščadi Feofarjeva žena, kraljica, ako smemo tako imenovati ženo buharskega vladarja. Bila je čudovita lepa Perzi-janka. Proti mohamedanski navadi in brez dvoma zaradi emirjeve trme je imela odkrit obraz. Njeni, v štiri kite razčesani lasje, so ji padali na snežnobele rame, ki jih je pokrival svilen in zlatovezen pajčolan. Na glavi je imela čepico, ki je bila posejana z najdragocenejšimi dragulji. Pod površnikom iz modre svile s širokimi, temnimi progami je nosila “zirdžame” iz svilene tenčice, nad pasom pa naguban “piran”, t. j. srajco iz enake tkanine, ki je bila proti vratu dražestno izrezana. Od glave pa do nog je bila z zlatimi tomami na srebrnih vrvicah, s turkizi, smaragdi, safiri, z agati in opali tako nakičena, kakor bi bila njena obleka stkana iz samih dragih kamnov. Tisočev de-mantov, ki so se ji lesketali po vratu, rokah, pasu in nogah, ne bi mogel plačati niti z milijoni rubljev. Emir, kani in dostojanstveniki, ki so ga spremljali, so stopili na tla. Nato so se usedli pod veličasten šotor, ki je stal sredi prve ploščadi. Pred šotorom je kakor po napadi na sveti niizi ležal koran. Na emirjevega namestnika ni bilo treba čakati. Že pred peto uro so trobente naznanile njegov prihod. Ivan Ogarev ‘Brazgotinec’, kakor so ga že tedaj imenovali, je prijezdil v kroju tatarskega častnika in se ustavil pred emirjevim šotorom. Spremljal ga je oddelek vojakov iz taborišča pri Zabedjeru, ki se je postavil ob obeh straneh prostora, namenje- nega za igre in predstave. Na1 izdajalčevem obrazu se je videla poševna, s krvjo podpluta brazgotina. Ivan Ogarev je emirju predstavil svoje najodličnejše častnike. Kan Feofar jih je sprejel hladno, kakor je zahtevalo njegovo dostojanstvo, vendar pa toliko prijazno, da so bili vsaj navidezno zadovoljni. Tako sta mislila Harry Blount in Alcide Jolivet, ki sta postala nerazdružljiva tovariša. Skupaj sta bila odpotovala iz Zabedje-ra in hitela v Tomsk. Nameravala sta kolikor mogoče hitro zapustiti Tatare in se pridružiti V BLAG SPOMIN DRUGE OB,LETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA STAREGA OČETA, STRICA, BRATA IN TASTA John Potokar bi je izročil Bogu svojo blago dušo dne 7. novembra 1958 Luč nebeška naj Ti siie, v mislih naših si vs^k čas, počivaj v miru, blaga duša in pri Bogu prosi za nas. Saj se bomo spet združili onkraj groba enkrat vsi. Se pri Bogu veselili, v krajcu' tam, nad zvezdami! Počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti! Žalujoči: EDWARD J, POTOKAR, DELORES R. PUBAL, JOAN M. JOHNSON, vnuk in vnukinje FRANCES NOVLAN, sestra ANTONIA STIMPFEL, nečakinja ELSIE POTOKAR in ANNA POTOKAR, snahe Cleveland, Ohio, 7. novembra 1960. i i i g 1 p i i Za dobro vlado PONOVNO IZVOLITE DEMOKRATA Anthony F. NOVAK STATE REPRESENTATIVE Glavne volitve 8. novembra 1960 M ANTHONY F. NOVAK Priporočen za ponovno izvolitev od Cleveland Press Cleveland Plain Dealer Democratic Executive Committee AFL - CIO Cosmopolitan League J ig if si i i I | H.r- I 3 5$ f it t lit jfr y if ^ x xx y y yy y t t Yt REGISTERED PHARMACISTS Would you be interested In relocating in Indiana? Or if you are an Indiana Resident, would you like to change jobs? We have excellent positions available in our retail drug stores in Indianapolis, Muncie, Richmond, Anderson and Kokomo for young to middle age, ambitious Pharmacists. Some positions open now and others needed later. Salary open, plus liberal employee benefits including paid vacations, life insurance and major medical plan, merchandise discounts, bonus plan and paid holidays. We will pay your reciprocity fee and moving expenses. If you like retailing, now is the time to join the most progressive retail drug chain in the Midwest. All inquiries in strictest confidence. For complete information or to arrange a personal interview Write or Wire Complete Resume To: Mr. D. H. ANDERSON, Phone MElrose G-8383 Haag Drug Go. 506 N. DAVIDSON ST„ INDIANAPOLIS, INDIANA (214) LXjXXX IXXXX XXX X j Congressman FRANCES P. BOLTON - A Leader in Foreign Affairs Former U.N. delegate; ranking member of House Committee on Foreign Affairs. ir Official Missions to Africa, Soviet Union and Middle East; knows foreign leaders personally. •k Missions not only diplomatic but humanet visited hospitals, and schools in many lands. Vote to keep her representing YOU in Washington and in World Affairs ENDORSED BY CLEVELAND PLAIN DEALER — CLEVELAND PRESS — GREAIER CLEVELAND NEWSPAPER ASSOCIATION Jfr m wm 3 2. I i A X I XXXAXXXXHT! kakemu ruskemu oddelku, ki bi bil na potu v Irkutsk. Tatarska vojska, ki je samo požigala, ropala in morila, se jima je pri-studila v dno duše. Zato se jima je mudilo, da prideta do Rusov. Vendar pa je Alcide Jolivet prepričal svojega tovariša, da si mora, preden zapusti Tomsk, u-stvariti vsaj površno sliko o zmagoslavnem vhodu tatarskih čet, četudi samo zato, da ugodi radovednosti svoje sestrične. Harry Blount se je vdal in obljubil, da ga bo počakal nekaj ur. Zvečer pa sta oba hotela odpotovati proti Irkutsku. Ker sta imela dobra konja, sta upala, da bosta prehitela emirjeve poiz-vedovalce. (Dalje prihodnjič) DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. j Prijave nepotrebne j CE HOČETE ... j prodati ali kupiti po*e*tvo ali trgovino, obrnita t* da naj J0S. GLOBOKAR >96 E. 74tJb «1 HE 1-6COT * Prijaters Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplies [ v„r.l <;« rinir Avn In R ‘»t ^ ----------------------------- Za večji razvoj Clevelanda priporočam čilafeljem tep časopisa da volijo za predloge ŠT.4-5-6-7 Sprejem ieh predlogov ne bo povišal davkov, temveč bo ustvaril veliko večjo zaposlitev in s tem zvišal mestne davčne dohodke. JOHN L. MIHELICH, odvetnik 1200 Addison Rd. ________________________________-J* A A 4 A 1 4 4 4 •< 4 A 4 A 4 M 4 A *4 1 Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVrn NOVO streho ali žlebove. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NASE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 GRDINA POGREBNI ZAVOD 10.,3 East 62 St.11002 Lakeshore BIvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene ZSSR VABI TUJE OBISKOVALCE — Sovjetska zveza je odprla v Frankfurtu job Maini v Zah. Nemčiji iposebni turistični urad, ki vabi tujce na obisk v ZSSR. (Na sliki vidirho v tem uradu razstavljen zemljevid z avtomobilskimi cestami od zahodne meje v Moskvo in z naselji ob njih.