Knjievne novosti. 315
Jugoslavenska akademija znanosti in umjetnosti nam je poslala sledei dve knjigi, katerih oceno prinesemo prilino, in sicer: I. Zbornik za narodni ivot in obiaje junih Slavena. Knjiga XI., svezak 2. Urednik dr. D. Bo-rani. Cena 2 K 50 h. II. Rad Jugoslavenske akademije znanosti in umjetnosti. Knjiga 166. Razredi historiko-filologiki i filozofiko-juridiki. 66.
Die Taufe an der Savica. Von Franz Preeren. Ubersetzt von E. Holzinger von Weidich. Graz 1907. Cena? Dobiva se pri prelagateljici, Gradec, Hans-Sachsg. 5.
Pesnika naj prelaga pesnik, sem vzkliknil, ko sem preital ta najnoveji prevod Preernovega Krsta". Prevod ni dobeseden, alibog je tupatam e presvoboden, da sploh ni niti v zvezi z izvirnikom. Posebno je uvod v celoti tako razblinjen, da jih imamo za 26 Preernovih tercin sedaj 38. Namesto enskih rim je v uvodu in tudi v Krstu" skoro polovico mokih, esar sicer v uvodu ne morem grajati, kajti snov je mrana in resna. Da pa je uvedla prelagateljica trohajsko tercino namesto jambske, to se mi zdi udno, ker je trohajska tudi v nemki literaturi dokaj redka in nenavadna.
V uvodu imamo pred 1. tercino eno novo, ki bi jo pa lahko pogreali. Slui naj menda kot nekakov uvod ali r.cooi[v.ov". Ta naj bi bil raji v prozi, kajti par uvodilnih besed je res potreba, posebno e, ker ni nikake razlage pod rto, ki bi bila tupatam potrebna.
Zaetek uvoda se glasi tako:
Lausch', o deutsches Ohr, der Wendenmare herb i Aus der Zeit der heidnischen Slovenen, Sieh des Slaven Fufi auf Bruders Nacken derb! Zahllos her von Karnten
Iz 1. Preernove tercine so nastale v prevodu kar tri, iz 4. zopet tri, iz 5., 6., 8., 9., 11., 26. po dve, iz 21. pa tudi 3. Noem trditi, da bi ravno radi tega prevod rnoral biti slab; ta, ki ga nam podaje gosp. Holzinger, gotovo ni pridobil s tem ni, izgubil pa je tisto plastinost, tisti lapidarni slog, ki ga obudujemo v Preernu.
N. pr. 4. tercina pri Preernu:
Bojuje se najmlaji med junaki Za vero starev, lepo bog'njo ivo,
Za rte, za bogove nad oblaki.
(Pintarjeva izdaja, 145). Poglejmo prevod:
Nur der Helden jiingster blieb am Leben, Sammelt die Zerstreuten unter seinem Schild, Sammelt alle, die nach Freiheit streben.
rtomir sein Name, der im Lande gilt
Als ein Bollwerk fiir den Heidenglauben,
Fiir den Schonheitsdienst der Gottin iva mild.
rtomir, du lassest dir nicht rauben Deiner Vater zwiegespaltnes Gotterreich, Geister viel, die Gut und Bos erlauben.
Ali je imela prelagateljica izvirnik pred sabo? To res ni ve prevod. Ali tole: ,
Najve sveta otrokom slii Slave,
Tje bomo nali pot, kjer nje sinovi
Si prosti vol'jo vero in postave.
316
Knjievne novosti.
Briider wert, die ihr nicht hort der Feigheit Rat, Keines Reich sich mifit mit Slavas Reiche: Glaubens-Satzungsfreiheit wird in ihm zur Tat!
H. Penn (primeri Vidic, Fr. Preeren Poesien!) ima to sicer dobesedno, a meni ugaja bolj. N. pr.:
Der grosste Teil der Welt gehoret Slavas Sohnen, Hirt fiihre uns der Weg, wo ihre Kinder Durch freie Wahl Gesetz und Glauben kronen!
V Krstu" samem se je prelagateljica drala bolj izvirnika (ali morda Penna), le iz prve kitice je napravila dve. A vendar so tudi tu Jako udne stvari. N. pr.:
Prenesla priujoe ure tee
Bi ne bila let poznih glava siva; se glasi v prevodu:
Ein halb Jahrhundert lahmt mit seiner Schwere Des eisernen Republikaners Kraft.
Medel in plehek je tudi prevod 5. kitice:
Tje na otok z valovami obdani,
V dananjih dnevih bojo pot Marije;
V dnu zad stoje snenikov, velikani,
Polja, ki spred se sprosti, lepotije
Ti kae Blejski grad na levi strani,
Na desni griek se za griem skrije.
Deela Kranjska nima lep'ga kraja,
Ko je z okol'no ta, podoba raja. ki se glasi tako:
Er meint ein nahes Eiland, das umspiiiet
Des Sees von Veldes grtine Welle klar,
In der oft scheinbar seine Haupter kiihlet
Ein Zug von Berggestalten wunderbar.
Vom Ufer weg des Ruders Schlag sich wiihlet
Und nach dem Eiland schifft der Beter Schar.
Viel Opfergaben brachten sie zum Ruhme
Der iva hin zum Insel-Heiligtume.
Netono je prevedeno sledee:
Tam v asih rtomira na otoki Podoba boginje je stala ive, Ki so 'zroeni ji mladenev stoki, Ki so ji, ve dekleta ljubeznive, 'Zroeni vai smehi, vai joki
In unsres jungen Slavenhelden Zeiten
Gab's starken Zulauf zu der Gottin traut.
Die Manner liebeskrank nicht eher freiten,
Als bis der Gottheit Antlitz sie geschaut.
Takih stvari je e dosti. etudi je tupatam kako mesto primeroma dobro izpeljano, v celoti vtisk vendar ni tak, da bi prevod vsaj priblino postavili poleg
Glasba. Gledie. 317
izvirnika. To, kar se tu bere, ni Preeren, in Preerna hoemo, najsi bode e v nemki obliki. Kaj nam je dal on v svojih tercinah in stancah, to razvidimo iz igonove razprave o tercinski arhitektoniki v Preernu (Primeri Zbornik" 1906).
e par misli bi hotel tu omeniti. Prvi se mi zdi, da vse nekako hoe poskuati svojo mo na Preernu, vse eksperimentira. Saj imamo zato Zamejskega itd., a Preerna naj se loti, kdor ga res razume. S spotovanjem naj bi ga uivali, ne pa brskali po predalih njegove poezije. Poglejmo Nemce! Kaj je njim Goethe! Kaki moje in kako piejo o njem! - Drugi: kdor hoe prelagati Preerna danes, mora imeti pesniko zmonost in ga poznati do zadnjega kotika. as je, da se e dokopljemo do pravega spoznanja, kaj je pravzaprav Preeren, as, da odpravimo razne umarje z njegovimi besedami: Le evlje sodi naj kopitar!"
Janko Bratina.
Vjekoslav Rosenberg-Rui: Sonata za klavir op. 10. Cena 3 K. Zaloil L. Schwentner v Ljubljani. Dokaj priporoljiva klavirska skladba, obsegajoa troje delov: allegro moderato andante in scherzo intermezzo - prestissimo (saltorello). Krepka v svoji osnovi je izvedena polno donee in spevno. Temperamentno je pisan posebno tretji del (saltorello), ki je sam zase efektna, vendar primerno lahko izvedljiva skladba, s katero nastopijo nai pianisti z gotovim uspehom pred javnostjo. Izdaja te sonate je ponatisk iz VI. letnika Novih akordov" 1906/7.
Dr. V. F.
Danilo Fajgel: Jamski odmevi. Cena 50 h. Zaloil J. Zazula v Idriji. Zbirka mokih zborov, zloenih na besedilo rudarskih pesmi Joefa Zazule. Zbori so preprosti in ustrezajo po svojem besedilu doloenemu svojemu namenu.
Dr. V. F.
Slovensko gledie. A. Drama. Konec gledike sezone nam je prinesel e eno izvirno noviteto. Dne 9. in 19. marca se je uprizoril na naem odru igrokaz v treh dejanjih Antonio Gledjevi", ki ga je prosto po dr. Iv. Tavarjevi zgodovinski povesti spisal na nadarjeni igralec Hinko Nui.
Gospod Nui je pokazal vsekakor dober okus, da se je lotil dramatizacije ba te Tavarjeve povesti, in radi priznavamo, da se mu je dramatizacija tudi prav dobro ponesla. V tehninem oziru se da njegovemu delu komaj kaj prirekati. Vidi se, da so mu dobro sluile skunje, ki si jih je pridobil kot igralec o zahtevah odra. A tudi notranja zgradba drame ni slaba. Vse se v njej lepo logino razvija, a kar nas je pri gospodu Nuiu e posebno iznenadilo, je to, da se je znal izogniti vsemu nenaravnemu patosu, dasi sujet igre skoro sili v to. Kaka prilika za dekla-macije v zadnjem dejanju, ko obie pesnika sestra v zaporu, ona, ki je kriva vse nesree! A gospod Nui se ni dal zapeljati. Konec je tako brez vse kriavosti, tako umetniko diskreten, da smo se v istini udili... Malo ostreja karakterizacija
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si