12UA.JA CP .GORENJSKI TISK- • U KEJU J E UREDNIŠKI ODBOR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK • ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCI.1AN - TEL.: UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 LETO XV KRANJ, SOBOTA, 13. JANUARJA 1962 ST. 4 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH. SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN O L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO III. plenum CK ZKJ in naša praksa VEČ SMELOSTI IN ODGOVORNOSTI PRI IZDELAVI PRAVILNIKOV O DELITVI DOHODKA IN UTRJEVANJU ODNOSOV V NOVIH EKONOMSKIM RAZMERAH — ZAKAJ 37 ODSTOTKOV KOMUNISTOV V KRANJU BREZ OBVEZNOSTI — KONFERENCE ORGANIZACIJ ZK DO KONCA FEBRUARJA Smernice III. plenuma CK ZKJ zahtevajo večjo ideološko raven Pri članih ZK in skladno 6 tem tudi večjo odgovornost pri splošnem dogajanju. O tem so ondan razpravljali na Občinskem komiteju ZK v Kranju in ugotovili, kako organizacijo ZK in kako tudi komunisti kot posamezniki uresničujejo postavljene smernice. Ugotovili so zlasti, da breme funkcij in odgovornosti .nesi še vedno le dol članov in ne vsi in «a posamezniki nimajo pravilnega odnosa do organizacije in do Bkupnosli sploh. Hkrati so govorili o letnih konferencah organizacij ZK. ki naj bi bile do konca naslednjega meseca. Prav na teh konferencah naj bi razpravljali o dosedanjih izkuš-njah in pojavih Pri uveljavljanju novih ekonomskih smernic in utrjevanju samoupravnih organov, skladno s tem Pa tudi o vlogi organizacij ZK pri tem dogajanju oziroma o delu in Uspehih posameznih komunistov. JE RES V MESTU MANJ DELA? Posebna komisija je v zadnjem Času pripravila podatke o dejavnosti osnovnih organizacij ZK in o deležu posameznikov. Kot so Ugotovili, tudi v kranjski občini že zmeraj niso odpravili ozkosti, ki se kaže v tem, da veliko ko-nu'nistov nima nobenih odgovornosti v družbenih in samouprav-n'h Organih itn da imajo prav zato Pcc-ameroidki več funkcij, ki Jih niti ne morejo opravljati v rodu. 1974 koTnwnhstov, ki jih je z.:jela anketa, Ima skupno 3897 funkcij ■ v družbenih in samoupravnih organih. Toda ta odgovornost je zelo neenakomerno razdeljena. Se zmeraj je 684 članov ZK, ki nimajo nobenih konkretnih obveznosti, hkrati ko jih je na 267 z več kot petimi in 23 članov ZK celo z več kot desetimi funkcijami, kar je vsekakor pretira"o in nepravilno. Največ komunistov brez konkretnih ob-voznes'i jo v Kranju, in sicer 37 odstotkov cd vsega članstva, v gpspodarakih organizacijah 32 odstotkov in na vasi 28 odstotkov. Dasi je treba upoštevati, da V6i niso enako sposobni in da se od starejših komunistov z višjo ideološko sposobnostjo tudi več zahteva, nam vendar ti podatki vsiljujejo m'scl, da odgovornost za splošno dogajanje ni postavljena na široko osnovo. Trenutno naj bi bila največja naloga komunistov sodelovanje pri izdelavi pravilnikov o delitvi čistega dohodka in utrjevanju samoupravnih organov. Na občinski odbor, kot so nam povedali, je že prišlo precej osnutkov teh pravilnikov. Toda v večini so to bolj nekonkretne -deklaracije*, ki kolektivu nikakor niso v pomoč pri stvarnih problemih. Se večja slabost pri dosedanjih pravilnikih pa je v tem, da ne rastejo iz potreb in zahtev samih delavcev oziroma kolektivov v proizvodnih skupnostih, marveč so y večini produkt določenih vodstev in ožjih operativnih organov. Navzoči so menili, da bi moral občinski odbor proizvajalcev, zavrniti vsak osnutek pravilnika kot nezakonit dokument, če bi se ugotovilo, da ta ni nastal iz zahtev delavcev oziroma če niso delavci vsaj dodobra seznanjeni z njegovo vsebino. DENAR IN ODNOSI Ko so govorili o sedanjih izkušnjah o delitvi dohodka in o nalogah komunistov v tej zvezi, so posameznikii povedali, da v kolektivih nastaja vrsta problemov v odnosih med ljudmi. Razponi prejemkov marsikje niso v skaldu z načeli. Ti in drugi problemi odpirajo mnoge težave, nesoglasja med posamezniki in ustvarjajo tudi nezadovoljstvo. Komunisti niso znali povsod te pojave pravilno ocenjevati In jih odpravljati. Marsikje vse te glavne probleme zamegljujejo trenutni osebni interesi. In komunisti kot člani raznih samoupravnih organov naj bi v prihodnje bolj smelo in z večjo odgovornostjo razpravljali prav o teh stvareh. Smernice III. plenuma CK ZKJ pa naj bi bile tudi omova za stvarno in koristno razpravo na letnih konferencah osnovnih organizacij ZK. — K. M. Ob izrednem občnem zboru Zbornice in OZKZ Kranj SPECIALIZIRANA PRO OZKZ Kranj likvidirana - Za večjo kmetijsko proizvodnjo manjka zemljišč - Proizvodnja bi bila lahko trikrat večja - Potrebni so enotni programi KZ in kmetijskih posestev - Ekonomska računica opravičuje članstvo v KZ - Kranjski okraj ima vse pogoje, da prvi v Jugoslaviji izvrši preobrazbo socializma na vasi KRANJ, M. JANUARJA — Včeraj dopoldne je bil v sejni dvoredi OLO izre:lni občni zbor Zbornice za kmetijstvo /in /*o:*dr.rs*vo in OHl^CZ Kranj. Osnovna misel razprave je bPa, d?, ie fTeba zgotoviti večjo krvtetijsko proiz-vod "v*«, ki je rrr/nn le s speč'a^hlrano proizvodnjo. O tem je že v uvodnem referata govoril predsednik Zbornice Ivo Mik!avč*č, prr.v tako pa ttttti delegati, ki so se občnega zbora udeležili v ve":;kei številu. Iz razprave objavljamo nekaj najtehtnejših misli, Ip v marsičem lahko pomagajo k v.>es je'-1 uslužbencev, ki opravljajo bolj ali manj mehanska dola. To 6a kaže ■ tudi po naš-h gorenjskih kerm-mJrfh bankah. •. Iz vsfega tega izhaja, da morajo uslttfbenvi v komunalnih bankah \o strokovni ravni ustrezati naj-• manj dobrim knjigovodjem v go-spodar&kih organizacijah, često-krat pa je njihova odgovornost so večja Oziroma, njihova služba zahteva pogesto zelo obširno znanje- r.a svojem- področju. Zato, če hočemo govoriti o nagrajevanju po -dolu, morajo biti tudi osebni do*tt> .ki uslužbencev v, komunalnih L.:.nkah izenačim! ž osebnimi prejemki v dragih vejah gospodarstva. To je poudaril na letni ,6kuf."čn: Zveze komunalnih bank Jugoslavije tudi Mijalko Todoro-vičvVV širšem smislu namreč morajo rasti osebni dohodki zaposlenih v komunalnih bankah ta- Politika nagrajevanja v komunalnih bankah se je zadnje čase pričela razvijata v , pozitivnejši smeri. Tako so v kranjski komu- nalni banki že avgusta preteklega leta sprejeli pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov, ki je sicer še samo začasen. Svet delovnega kolektiva je omenjeni pravilnik potrdil z željo, da bi bili zaposleni res plačani po svojem delu. S sprejetjem tega pravilnika so na tem področju za-orali ledino, saj se pri sestavljanju pravilnika niso mogli opreti na izkušnje, kakor se lahko oprejo delovni kolektivi v podjetjih. Zato v kranjski komunalni banki že razmišljajo o tem, da bi v prihodnosti sestavili nov pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov. Priprave za sestavo novega pravilnika, ki bodo verjetno še vedno oteikočene zaradi številnih specifičnosti bančne 6lužbe, bodo tokrat vsaj toliko olajšane, ker bo sedanje razdeljevanje osebnih prejemkov po začasnem pravilniku pokazalo posamezne dobre in slabe strani. — P. Pet tisoč hektarov lepot PO OBTLICI STARIH SLIKARIJ SE GORENJSKA LAHKO UVRŠČA MED NAJBOGATEJŠE POKRAJINE V SREDNJI EVROPI — DO SEDAJ NISMO ISKALI EKONOMSKIH KORISTI V ZVEZI S KULTURNIMI SPOMENIKI 8. in 9. januarja je bilo v Novem Sadu širše posvetovanje predstavnikov okrajev in občin. Tri sto udeležencev Iz vseh krajev dežele se jc udeležilo posvetovanja o izdelavi novih statutov naših občin. Ob koncu niso sprejeli nobenih sklepov. To tudi ni bil cilj. Slo je za široko izmenjavo dosedanjih izkušenj v obsežnih pripravah za izdelavo statutov v naših občinah. V razgovoru s predsednikom OLO Kranj Jakobom Zenom smo zvedeli, da 6e tudi pri nas na Gorenjskem skrbno pripravljajo na izdelavo teh statutov. Posvetovanje v Novem Sadu bo dalo svoj prispevek pri nadaljnjem delu. Po vseh naših občinah že dlje časa delajo komisije za izdelavo statutov in tudi ustrezne podkomisije, ki so zadolžene za določene dejavnosti: na primer za gospodarstvo, za odnose med komuno in družbenimi organizacijami, za odnose med kormino in občani itd. Te komisije in podkomisijo pravzaprav šele proučujejo stanje, zbirajo in pripravljajo gradivo za izdelavo končnih predlogov oziroma statutov. Za konec januarja je predvideno tudi posvetovanje v okrajnem oziroma medobčinskem merilu. Tam bi izmenjali dosedanje izkušnje in skušali posamezne nejasnosti dodobra pretresti in najti ustrezno rešitev. Pomoč pri tem bo seveda gradivo iz novosadskoga posvetovanja. V osnovi gre za to. da morajo statuti končno opredeliti pravice in dolžnosti občanov v komunalni skupnosti v odnosih do najvažnej- jem. OBRA IN POJAVI šili organov in organizacij jn seveda obratno. To pa je zslo zahtevno in obsežno delo. Doslej ni še zajelo širši krog občanov, toda ko bo pripravljeno ustrezno gradivo, bodo o tem morale reči svojo besedo razne organizacije. Zlasti se bo morala pri tem zavzeti SZDL kot organizator množic pri teh razpravah. Konno pa bodo občani z referendumom glasovali za ali proti predloženemu 6tatutu, ki naj z družbeno-pravne s'-, ni določi mesto, pravila in obv<".-.o-sti sleherne organizacije v skupnem mehanizmu komunalnega razvoja na današnji stopnji družbenega razvoja in nakaže določene perspektive. - K. M. Sodelovanje prinaša uspehe SLUŽBA ZAPOSLOVANJA NA GORENJSKEM PREDNJACI -- KONEC NEORGANIZIRANEGA NABIRANJA SEZONSKIH DELAVCEV — ZA ZAVODE NAJ NE BO MEJ Na Gorenjskem se vsako leto zaposli nekaj tisoč sezonskih delavcev (samo v radovljiškem območju okoli 700). Vso to delovno silo si je do sedaj vsaka gospodarska organizacija sama preskrbela. Tako neorganizirano iskanje potrebne delovne sile je prinašalo s seboj vrsto prav nepotrebnih stroškov (zaradi večkratnih potovanj predstavnikov podjetij iv pasivne predele v Sloveniji in drugod) in tudi nepravilnosti pri zaposlovanju te delovne sile. Na zadnjem kolegiju gorenjskih občinskih zavodov za zaposlovanje delavcev pa so se direktorji dogovorili, da bodo v prihodnje gorenjski zavodi v sodelovanju z Uftreztniral zavodi od drugod zbirali sezonske delavce in jih posredovali zainteresiranim podjet- nm Razen tega zares zelo pomembnega 6klepa, so se direktorji zavodov za zaposlovanje pomenili še o nekaterih drugih pomembnih zadevah. Ko so govorili o uspehih dela v preteklem letu, so ugotovili, da je služba zaposlovanj na Gorenjs'-em najbolje organizirana. To 60 potrdili tudi predstavniki Zavoda za zaposlovanje LRS iz Ljubljane, ki so se udeležili omenjenega kolegija. Zanimivo je, da so zadnjemu kolegiju prisoslvova-li tudi predstavniki ustreznega zavoda iz mesta Jajce in iz Tolmina, ki so se želeli seznaniti z organizacijo službe zaposlovanja na Gorenjskem. V letošnjem letu se bo koler.j povezal s kolegiji zavodov za zaposlovanje delavcev iz vAe Slovenije, da bi tako kar najbo'je lah-(NadaHovanle na 2. str.) |!!WVl'.i"';:i:i» »Kako je? Je kaj hudega?« vpra- volanom sedi molki, poleg njega sujeta vsevprek tovariša, ki leze iz dekle. voza v jarku. »Nič posebnega, samo ne vem, kako bom spravil avto na cesto.« Brz so se domenili. Stroj avtomobila v jarku je njedljivo zaropotal in se pridružil krepkemu ho-rukf »Čakaj, pogledal bom tjale. Menda ni hudega ... pa vendar.». Morda potrebuje pomoč,« /e deial molfct in odprl vrata vozila. Orokavičcna dekletova roka ga je zaustavila. Nikar ne hodi tja. Vsak ča O tem, da je Zavod za spomeniško varstvo okraja Kranj pred reorganizacijo, smo že pisali. Tedaj smo tudi omenili, da bo okrajni ljudski odbor na eni izmed svojih sej razpravljal o ustanovitvi občinskih oziroma medobčinskih zavodov. Kot smo izvedeli, so se v Skofji Loki odločili za svoj zavod, medtem ko bo za področja ostalih občin skrbel medobčinski zavod s sedežem v Kranju. Na Zavodu za spomeniško varstvo so za sejo OLO pripravili obširno poročilo o problematiki varstva kulturnih in drugih spomenikov ter o varstvu prirode. V nekoliko skrajšani obliki naj o tem spregovorimo tudi v našem sestavku. Gorenjska že od nekdaj velja po številu spomenikov za eno najbogatejših področij v državi. Sistematična epomeniškovarstvena dejavnost pa se je na njenem področju razvila šele v letih po osvoboditvi. Prve U6pešne posege je (Nadaljevanje na 2. strani) Avtomobil počasi zmaguje cesto, in že je stal nepoškodovan na cesti, utegne priti prometna milica. Same ki se z zahrbtno in kot steklo glad- Trije so si segli v roke — prisrčno sitnosti si nakopljcva. Saj veš - ko poledico izgublja v megleni da- kot stari prijatelji, čeprav se «/cci izrabil svoj smisel za duhovičenje, ko je razložil, da je v zmago napadalca v prihodnji vojni tako teč> ko verjeti, kol je človeku težko verjeti,. d» bo kdaj videl svoja lastna ušesa brez ogledala. V tej politični dčvizi je važno praktično spoznanje, da je vojna govore, zahodni svet pa se jih je otepal. Praktična posledica tega so bili silno zaostreni odnosi v Berlinu, kjer so nasprotja meri temi poM.iinimi načeli prihajala do preizkušnje. Evolucija političnega razsojanja in zdravega razuma pa je opozarjala, da takšen razvoj vodi v katastrofo. V Londonu in pozneje še v VVa-shingtonu so sčasoma začeli na nega razvoja so bili dobro orožje v rokah, da so lahko začeli s prepričevanjem skrajnežev, ki so v neenotnem zavezniškem zboru zagovarjali »oster kurs« v berlinskem vprašanju. S to preusmeritvijo je postala de Gaullcva rdeča luč na semaforu osamljena in brez podpore. Trenutno politično razpoloženje ameriške zunanje politike je Moskovsko tipanje tvegano sredstvo, ki se ga ne splača preizkusiti na tako irdcm berlinskem orehu. Moskva se je precej časa zaposlila z izdelavo predlogov, ki so v osnovi vedno nekaj zahtevali, namreč spreme-nitev trenutnega stanja, zahodni svet pa je v svojem političnem mrtvilu in pomanjkanju pobuc'e trdil, da lahko igrajo s kartami, ki jih imajo v rokah tako dolgo, dokler ne zaslutijo, da so igro izgubili. Pred bojaznijo, da igro izgubijo, so delgo časa mislili, da je boljše, če sploh ne irrajo, ker k-ko odpade možnost, da izgubijo. Nekaj časa je mednarodni semafor kazal v Moskvi zeleno luč, v zahodnih glavnih mestih pa rdečo. Moskva je vsiljevala raz- semaforju prižigati rumeno luč, ki je pomenila odklon od togega prepričanja, da pogajanja že sama na sebi pomenijo škodo. To govoru Kccnedjrja in nato Gromika v Združenih narodih pred tremi meseci pa smo posto-peima dobivali vtis, da obe strani želita najti način za sporazumevanje in zbližan je, ki bi napravilo razgovore uspešne. V Kennedy.jcvcm kregu so ovrgli politični pritisk z »-vročo paro-«. Skrbna ocena je odkrila, da Zahodni Belin — obkoljen z betonskim zidom — stoji pred nevarnostjo ,da poslane »okostje ladje brez goriva, ki so ji odtrgali ladijski vijak in krmilo« in čaka, 3a se potopi. Takšni novi pogledi ameriških računarjev po!itič- najboljše označil predsednik Ker.nedy, ki je na nekem političnem zborovanju svojim rojakom dejal, da »Amerikanci morajo razumeti, da ZDA niso več tako močne hi niso v stanju, da lahko vsilijo svojo voljo svetu.« Zato si je nemogoče zamisliti, da »obstaja ameriška rešitev za vse 6votovne probleme.« Da Amerikanci ne bi povsem oslabili svojega položaja, v razgovorih iščejo »strateška oporišča«, ki bi jih "uporabili, ko bo šlo za resne razgovore o Berlinu. Tako je mogoče razlagali ameriško zadržanost, saj morajo vzporedno še prepričevati nasprotnike pod razklano zahodno streho. Zdravko TomažeJ 8 IIIIIIIIIinilllUlIlIKIIIIIIM lllllll!l!1lllllll!Ililllll!!l!!l|!l!lllil!llllin SPECIALIZIRANA PROIZVODNJA (Nadaljevanje s 1. strani) no 2,5 % manjša! Po drugi strani pa je zanimiv podatek, da je v kranjski občini v zasebnem kmetijstvu 20 odst. najete delovna moči. V nevarnosti smo, da bo produktivnost v kmetijstvu vse manjša. TeKa pa vsekakor ne bi smeli dovoliti, saj imamo na Gorenjskem pogoje, da bi sedanjo proizvodnjo lahko do trikrat po-čali. Večjo proizvodnjo pa je mogoče zagotoviti le z boljšim sodelovanjem med družbeno in zasebno proizvodnjo. Seveda je treba tudi bolj načrtno izkoriščati sedanje zmogljivosti in čimmanj obremenjevati I.mttij'-ko proizvodnjo z novimi investicijami.« Pet tisoč hektarov lepot (Nadaljevanje s 1. strani) zabeležil Zavod za spomeniško varstvo LRS. ki so mu sledile spomeniške komisije pri bivših okrajih Kranj in Radovljico, komisija pri sedanjem ekraju Kranj in nazadnje Zavod za spomeniško varstvo. V zadnjih osmih letih je bilo za dejavnost spomeniškega varstva Uporabljenih 23 milijonov 250 tisoč dinarjev. S tem denarjem je bilo, izvedenih 182 večjih del, med katerimi naj omenimo le najvažnejša: odkritje srednjeveških gotskih fnvk iz 14. in 15. 6tol. v Vrbi, na Selu pri Žirovnici, pri Janezu ob Bohinjskem jezeru, v Ziganji vasi ln Seničnem pri Tržiču, v Tupaii-čah in na Bregu pri Predvoru, v Srednji vasi pri Šenčurju in pri Jakobu nad Preddvorom. Lahko bi naštbli še vrsto preostalih večjih del, vendar naj zadostuje ugotovitev, da se je s starimi slikarijami, ki jih je mogoče videti na njenem območju, Gorenjska uvrstila med najbogatejše pokrajine v Srednji Evropi. Možnosti za razvoj kulturnega turizma imamo torej več kot preveč, vendar jih do sedaj nismo izkoriščali. Starim freskam se seveda priključujejo tudi drugi spomeniki, kot na primer grad Kamen v dolini Drage, (ki so mu konservirali celotni jugovzhodni del in večji del središčnega grajskega trakta, z deli pa nameravajo v prihodnje še nadaljevati) in mnogi drug; spomeniki. V prihodnjih letih čaka spomc-niškovarstvene organe na Gorenjskem še toliko nalog, da je mogoče našteti le nekaj najpomembnejših. Razen prepotrebne izpopolnitve registra spomenikov, dokumentacije in popularizacije bo potrebno izvesti učinkovito zaščito najbolj tipičnih kmečkih hiš, sodelovati pri urejanju vaških in mestnih naselij, nadaljevati s konservacijo gradu Kamen,, restavracijo fresk, izvesti zaščito ogroženih etnografskih objektov in 43 spomeniško najbolj pomembnih naselij na Gorenjskem, zaščito arheoloških terenov, zaščito objektov značilne meščanske arhitekture, tehniških spomenikov itd. Posebno skrb zaslužijo tudi spomeniki iz NOB. O LAS v vsako hišo MBUlUlWUtyiUlimilUIUlHltUUUIUimUUUIUllUUUUllUlUlLUU Naloge, ki jih terja spomeniško varstvena služba na Gorenjskem so torej velike in jih bo mogoče rešiti le s skupnimi prizadevanji vseh gorenjskih občin. V strokovnem pogledu bo nalogam kos le dobro organiziran zavod 6 sposobnim strokovnim kadrom. Zakaj le od dobro ohranjenih in v redu oskrbovanih kulturnih Spomeni-kov in prirodnih znamenitosti je mogoče pričakovati ustrezen ekonomski učinek, ki nam ga tako kot v mnogih drugih deželah lahko prinese s spomeniško službo tesno povezana turistična dejavnost. Varstvo prirode po kulturni in gospodarski pomembnosti ne sme zaostajati za varstvom kulturnih spomenikov. To je še toliko bolj pomembno na Gorenjskem, ki je izrazito turistično področje in po prirodnih lepotah in redkostih najbogatejše v Sloveniji. Ohraniti nekatere predele v vsej njihovi prvobitni lepoti ni le turistična potreba, ampak tudi kr.lturna potreba vsakega naroda. Ze do ustanovitve Zavoda za spomeniško varstvo okraja Kranj so bile na Gorenjskem zaščitene mnoge prirodne znamenitosti; staro drevje v parku Wilsonija na Bledu, gorska skupina Martuljk, Blejski otok, devet kostanjev v Hudem pri Tržiču, dolina Male Pišence pri Kranjski gori, pečina Blejskega gradu z gozdom in parkovni gozd na hribu Straža. V poldrugem letu obstoja zavoda je referat za zaščito prirode na področju našega okraja registriral 168 prirodnih znamenitosti, ki jih je potrebno zaščititi. Skupno je sedaj zaščitenih 7 prirodnih predelov s površino 5 tisoč 95 hektarjev. Zavod ni opravljal le pasivne zaščite prirode, temveč je tudi aktivno posegal v dogajanja na terenu, posebno tam, kjer gradnja občutno spreminja naša mesta in pokrajino. Na področju varstva prirode bo potrebno še veliko storiti pri urejevanju vprašanj glede upravljanja zaščitenih področij (predvsem Triglavskega narodnega parka pri pripravi zaščitnih predlogov za narcisne poljane, soteske Vintgar, Dovžanove soteske pri Tržiču, doline Tamar itd.) Ob pravilnem razumevanju zaščite prirode in pomoči občinskih lj\Klskih odborov bomo tudi na tem področju lahko dosegli večjo uspehe, ki no bodo le kulturnega, ampak tudi gospodarskega pomena. ---- FRANC KURALT, Kmetijsko gospodarstvo Sorsko polje: ENOTNI PROGRAMI »Se pred leti je bila sprejeta obljuba, da je treba na Sorskem polju ustanoviti in zgraditi močno gospodarsko kmetijsko podjetje. Toda od te obljube je ostalo zelo malo. Za novogradnjo gospodarskih poslopij ni sredstev — od vseh investicij v letih med 1958 in 1961 smo dobili iz republiškega sklada za investicije v kmetijstvu le 0,83 odst. (samo lani pa je bilo v kranjskem okraju investiranih 390 milijonov dinarjev) — razen tega pa je prišla vmes nova ideja o gradnji močnega kmetijskega središča na drugem področju, s katerim še tudi ni nič. Vsekakor gre za neenotne načrte, ki so lahko v škodo. Podobni pojavi so tudi na območjih, kjer je kmetijska zadruga in kmetijsko posestvo. Vsak dela zase programe in troši sredstva. Tudi v teh primerih bi se morali lotiti enotnih programov, če ne bi bila koristnejša sploh preprosta združitev obeh organizacij.« TONE HAFNER, GG Kranj: PUSTIMO PRETEKLOST Tone Hafner, direktor Gozdnega go pe.iimlva Kranj je za uved v ree^uvo rekel, da jo osnovno, kako izkoristiti obstoječe kapacitete, in da je ncjmisclno se prepirati, kdo ima in kdo nima prav. T.vkšne razprave lahko cilj le cUmaknejo; potrebno pa je po-i.'i.iii načine, kako bi zagotovili večjo proizvodnjo tako v kmetijstvu kot tudi v go'zdarstvu. »Doslej v mnogih primerih uvažamo kmetijske pridelke, s čemer si delamo znatae stroške. Vse pa kaže, da je to nepotrebno, ker imamo dovolj pogojev, seveda meizkorišec: 0h. ki li lnhko zadovoljili zadostno proizvodnjo na našem področju, tako predvsem glede mleka in mesa, kar moramo uvažati iz drugih predelov v velikih količinah. Izkoristiti bi morali vsako, še tako majhno površino, za kar je potrebno večje sodelovanje med družbenim in zasebnim sektorjem. Se bolj poglavitno pa je, da je treba proizvodnjo specializirati. Razcepljenost proizvodnje ne zagotavlja viškov, brez katerih Ji ni moč zamišljati gospodarnosti. Podoben problem je tudi v gozdarstvu. Tudi na tem področju je proizvodnost še zelo nizka in bodo potrebne znatne investicije predvsem za boljšo mehanizacijo, ki mora zamenjati neekonomično ročno delo. Sami gozdarji kot tudi kmetijo! pa si ne morejo zagotoviti pri trenutnem stanju boljših perspektiv, vsaj v kratkem času ne, zato bi morala prav tema dvema panogama gospodarstva pomagati industrija. Le na ta način, bi bil zagotovljen vsestranski napredek družbenega standarda.« MARTIN KOSIR, predsednik OZKZ: EKONOMSKA RAČUNICA Pred slabim letom je bilo v kranjskm okraju še 58 zadrug. Zaradi tega, da bi imeli močnejše in samostojnejše gospodarske kmetijske organizacije, je bila potrebna združitev in tako je sedaj na Gorenjskem le 13 kmetijskih zadrug. Glede tega je Martin Košir dejal: »Pokazalo pa se je, da bo ponekod potrebno takratno združitev popraviti. V primerih, kjer je proizvodnost zaradi združitve padla, bo treba poiskati nove oblike samostojnosti. Glede zasebne kmetijske proizvodnje je potrebno razumeti, da se KZ ne želijo spuščati v lastninske odnose, temveč morajo zasebno pro- TE DNI FO SVETU izvodnjo le usmerjati. Takšno sodelovanje pa je edino pravilno in I je bilo prav glede tega doslej še ■ premalo narejenega. j Kar zadeva članstvo KZ, je na- j stala bistvena sprememba — samo zaradi članstva ni potrebno, da je nekdo član KZ, članstvo je opravičljivo le z ekonomsko računico. Kmet mora čutiti, da je KZ ekonomska organizacija, ki mu zagotavlja sredstva za njegovo lastno življenje.« IVAN MORE. predsednik UO republF.k? Zbornice za kmetijstvo in gezdarstvo: SPECIALIZIRANA PODROČJA Pomembno misel je v razpravi glede hitrejšega razvoja kmo'ij-eke proizvodnje in razvoja socializma na vasi povedal Ivan More, ki je začel svojo razpravo približno takole: »Osnovno je, kako zagotoviti tr/ne viške, ki jih manjka na ir-žISču.« Potem pa je nadaljeval: »Predvsem je treba izkristalizirati mnenja, kaj sploh hočemo proizvajati na posameznih področ.i'h, ki morajo imeli specializirano proizvodnjo, če hočem > eke.nam-sko gospodariti in če hočemo ustvarjati tržne viške. Brž ko sx.i si glede tega na ja*;nem. ost'in e samo re vprašanje, kdo bo načrte uresničil. Pri tem pa ni važno, ali je to kmetijska zadruga ali kmetijsko posestvo.« v Za primer je navedel KZ Dovje, kjer bodo ustanovili kurjo farmo s 120.000 kokeč.ml in poudaril, da tamkajšnja zadruga ve, kaj hoče. Brž ko bi se lotili farme z 10.000 kurami, bi bila zamisel zgrešena, ker ne bi zagotovila ekonomične proizvodnje in zaradi tega tudi ne tržnih viškov. Podobno pa bi se morali za specializirano proizvodnjo odločiti tudi v ostalih gospodarskih organizacijah kmetijske proizvodnje. Specializirano proizvodnjo je treba uvesti na poseimeznih področjih tako za KZ kot za kmetijska posestva ali zasebnike. Za takšno proizvodnjo so seveda potrebni strokovnjaki, ki ne bodo le govorili in pridigali, temveč se bodo morali direktno vključiti v proizvodnjo. Takšen način proizvodnje v kmetijstvu in tudi v gozdarstvu pa lahko najprej zagotovi socializem na vasi, za kar so dani pogoji in bi bil prav kranjski okraj lahko glede tega prvi v Jugoslavija.« Na včerajšnjem obenem zboru je bil razen tega sprejet pomemben sklep — likvidirana je bila OZKZ Kranj, kar bo lahko zagotovilo uspešnejše gospodarjenje v kmetijstvu, ker za vzdrževanje te organizacije kmetijska gospodarstva ne bodo več potrebovala posebnih sredstev, saj bo dejavnost OZKZ povsem lahko nadomestila in za razvoj kmetijstva dala še več Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo, ki že obstaja. Izbrali so tudi nov upravni odbor, ki mu bo predsedoval Ivan Miklavčič, tajniške posle pa bo opravljal Tone Siler. - B. Fajon OFENZIVA V ANGOLI Osvobodilna armada Angole je začela ofenzivo proti portugalskim kolonialnim oboroženim silam. Po ve~teh, ki prihajajo iz Angole, so uporniške sile pregrupirali. ZAVRNJENE SOVJETSKE PONUDBE Zahodnonemški tisk, ki izraža stališča vlade, je odklenil ponudbo za približevanje Zahodne Nemčije in Sovjetske zeve — omenjeno v sovjetskem memorandumu, ki so ga pred kratkim objavili v Bonnu. Sovjetska priporočila so odklonile tudi vladine stranke. OKREPITEV VRST Na sestanku, ki ga je imela začasna alžinska vlada v zadnjih dneh v maroškem mestu Meha-medija, so sprejeli sklep, da bodo podvzeli vse korake proti dejavnosti tajne vojaške organizacije francoskih skrajnežev. Izrazili so upanje, da bo s pogajanji mogoče končati franccsko-alžirski spor. NOVI POTRESNI SUNKI Predvčerajšnjim je prišlo v okolici Makarsko do novih potresnih sunkov, ki so zahtevali eno smrt- no žrtev. Iz večine naselij v okolici Makarske in iz mesta so evakuirali večino prebivalstva. Premikanje zemlje v potresnem področju pa počasi slabi. VELIKA KATASTROFA V PERUJU Velik snežni plaz se je zvalil na mesto Huaskaran in okolico. Nesreča je terjala okoli S tisoč smrtnih žrtev. Plaz Je začel drseti, ko so se začele lomiti ledene gmote na vrhu planine. Plaz je bil širok en kilometer. t IZKRCANJE V JORDANU Poročajo, da so se na dveh krajih v Jordanu izkrcal« angleške oborožene sile. Izkrcanje je bilo prikrito. Jordanske državne oblasti so zastražile ozemlje, na katerem so se angleške čete izkrcale. Glasovi o angleškem izkroevanju so kljub temu prišli v javnost in jordanska vlada je izdala uradno sporočilo, v katerem pravi, da so anglečke čete prišle v Jordan, da bi preprečile državni udar v Jordanu. V arabskih glavnih mestih ocenjujejo angleško izkrcevan'e kot korak, ki je naperjen proti arabskemu svetu. To Je od leta 1957 že tretje izkrcevanje. Nenehen.porast živinorejske proizvodnje NA OBMOČJU TRŽIŠKE OBČINE BO LAHKO VEČJI OBRAT ZA PROIZVODNJO PITANIH TELET Kmelijaki strokovnjaki z območja tržiške občine — predvsem pa KZ Tržič — se v teh dneh ukvarjajo z izdelavo predloga plana kmetijske proizvodnje za obdobje 19G1—1965. Medtem ko. po dosedanjih razgovorih kaže, da bo v prihodnjih letih moč precej povečati kmetijsko proizvodnjo na najrazličnejših področjih, bo verjetno največji napredek možen v živinorejski proizvodnji, za kar so tudi najboljši pogoji. Nenehen porast živinorejske proizvodnje pa je bil precejšnji že v zadnjih letih. Medtem ko je bilo v KZ Tržič leta 1959 odkupljeno 55.500 kg goved, 23.300 kg telet in I33.00akg mleka, je bilo v letu lCol odkupljeno 59.323 kg goved, Z0.€Z kg telet in 148.601 kg mleka. Točnih izračunov za lansko leto še ni, vendar je skoraj zanesljivo, da je bil glede tega tudi lani dosežen večji odkup. Porast živinorejske proizvodnje je predvsem posledica vse boljše krmne baze, zlasti v nižinskem predelu. Predeli tam okrog pa so še zlasti primerni za ustanovitev večjega obrata za proizvodnjo pitanih telet. O ustanovitvi takšnega obrata je že precej govora, zato ga bodo v perspektivi verjetno tudi ustanovili. Vprašanje pa je, če bo predvidena proizvodnja obrata z zmogljivostjo 100 telet glede ekonomske računice najboljša. Priporočljivo bi bilo. da bi bil ta obrat glede števila telet občutno večji, še zlasti pa naj bi za proizvodnjo pitanih telet KZ Tržič zainteresirala kmete - zasebnike. Razen bolj načrtno živinorejske proizvodnje je predvidena tudi zamenjava sedanje pinogavske pasme goved s simenta^ko pasmo. S takšnimi ukrepi bi bil porast živinorejske proizvodnje v letu 1965 dokaj velik in bi znašala proizvodnja lahko 70.000 kg telet. 50.000 kilogramov goveda za zakol in 300.000 kg mleka. - F. MLEČNA RESTAVRACIJA OSTALA Jesenice (M. Z.) — Pred novim letom so po Jesenicah na široko govorili, da bodo mlečno restavracijo s 1. januarjem 1962 ukinili. Ta novica je naletela med prebivalstvom na nerazumevanje, gaj so bili vsi, mnenja, da je Jesenicam mlečna restavracija zelo potrebna. Prav zaradi tega mlečno restavracijo niso ukinili, marveč so pristojni sklenili, da bodo izboljšali poslovanje, ker jo doslej menda nekaj škripalo. ZAHVALA Kruta usoda je pretrgala niti mladega življenja, našega edinega nepozabnega sina MIRKA PIKONA učenca V. razreda osemletke »Tone čufar« Iskreno se zahvaljujemo za vsa izrečena so. žalja, za darovane vence in čopke. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom: Dcmšar-jevim, Golobovim in Jclovčanovim za vso pomoč, kot tudi tovarišu ravnatelju osemletke Francu 2vanu, šolskemu pevskemu zboru, tov. Krivcu, tovarišici razredničarki Kejžarjevi, ter njegovim sošolcem za spremstvo in poslovilne besede, ki sta jih izrekla njegova sošolka in Tinček Slivnik ob odprtem grobu. Iskrena zahvala tudi duhovščini. Vsem, ki so pomagali in z nami sočustvovali, ga spre; lili na njegovi zadnji poti, Je enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Mamica, očkp., stara v V mama in ostalo korodstvo Le dobro organizirano zdravstveno varstvo bo opravičilo svoje poslanstvo Zakon o zdravstvenem varstvu in reorganizaciji zdravstvene službe nalaga našemu zdravstvu nekatere nove naloge. S temi nalogami pa ne bi kazalo obremenjevati zgolj zdravstvene službe, temveč bodo morali priskočiti na Pomoč tudi drugi činitelji — državljani, ustanove, podjetja itd. Le tako bo mogoče organizirati ustrezno zdravstveno varstvo, ki bo nudilo kar najmanj možnosti za negodovanje in kritiko. O nekaterih problemih so govorili tudi ^a nedavnem posvetovanju, ki ga je sklical Zdravstveni dom v Kranju, o čemer rmio tudi že porodi. To pot pa bomo obdelali flekatete probleme, ki so jih obravnavali na posvetu, i Načeli so tudi vprašanje ambulanto za ginekologijo, ki naj bi dobila svoje prostore v Bolnišnici 2a porodništvo in ginekologijo na Laborah. Ambulanta naj bi razbremenila delo to ustanovo. Prevladalo pa je mnenje, da je takšna ambulanta sicer potrebna, vendar pa zanjo v Bolnišnici za porodništvo ni primernih prostorov. In dalje: ambulantna dežurna služba (v nočnih urah) je V preteklosti kdaj pa kd*j zatajila. Vrzel je bila v tem. da je moral dežurni zdravnik odhajati tudi k bolnikom na dom. Seveda pa je °b takšnih primerih ostajala ambulanta brez zdravnika. Tako so tudi bolniki zaman iskati pomoč v ambulanti. To pomanjkljivost Nameravajo odpraviti na ta način, da bosta poslej opravljala dežurno službo dva zdravnika. Eden bo skrbel za bolnike na terenu, drugi Pa bo ta čas delal v ambulanti. — ? polnim delovnim časom bo poslej delalo 7 ordinacij, vsi zdrav-niki Zdravstvenega doma pa bodo opravili vsak dan 70 rednih ur. V zdravstvenem varstvu prihaja včasih tudi do pojava, da zdravniki odpuščajo bolnika z zdravljenja s spričevalom, s katerim predlagajo delo, ki bi ga rekonvalescent lahko opravlja sede. Takšen predlog pa je težko upoštevati, ker opravlja bolnik lahko — recimo — delo cestarja. Posebno boleč primer, ki posredno zadeva tudi zdravstveno prav pri ljudeh, ki prihajajo iz drugih republik. Za temi primeri se pogosto skriva premišljeno zlorabljanje Zavoda za socialno zavarovanje, ki mora nositi stroške zdravljenja, razen tega pa mora plačevati še nadomestilo za bolezen. Zdravstveni dom v Kranju bo moral v prihodnje poskrbeti tudi za č:mu.~pečnejse sodelovanje z varstvo, je pJTOtJiem v ... .... obrati družbene prehrane. Mnogi državljani, zlasti tinti, ki prihajajo iz ostalih republik in se zaposlijo v naših podjetjih, živijo zelo skromno. Kar ne morejo se odločiti, da bi 6e hranili v obratih družbene prehrane. Njihova prebrana je največkrat zelo enolična in nizko kalorična. Nič ni Čudnega, če organizem podhranjenega človeka oslabi. In posledice — neodpornost proti boleznim. Tu pa je že obremenjena zdravstvena služba in ne nazadnje Zavod za socialno zavarovanje. Naslednji očitek pa zadeva nekatere gospodarske organizacije. Izkušnje kažejo, da niso redki primeri, ko'se nekatera podjetja pri sprejemanju nove delovne sile, kaj rade izognejo zdravstvenim pregledom ali pa se zadovoljijo z zdravstvenimi potrdili, ki jih ljudje prinašajo od doma. Določneje povedano: človek pogosto nastopi službo, ne da bi prej opravil sicer obvezen zdravniški pregled. Cez čas se ta človek zopet zglasl pri zdravniku, ki ugotovi že zastarelo bolezen. Največ takih pojavov je naša zdravstvena služba zabeležila tip. i Mm ...... "k - o pred H*«.v.ocem so v Zadružnem domu v Besnici zaprli edino gostilno v vsem kraju. Nič kaj prijazna ugotovitev ~ia človeka v teh dneh, ki zaman išče toplo gostišče. Ker pa je do pomladi še nekaj mesecev, se lahko nadejamo, da prvi Izletniki takrat le ne bodo zaman siJili v zaprto gostilno. Kar težko si je zamišljati turizem brez primernega gostišča. Velika pomoč pri izbiri poklica Zavod za zaposlovanje delavcev v Radovljici je v sodelovanju s šolami uspel zainteresirati za poklicno usmerjanje učence in njihove starše. Kakor vsi gorenjski zavodi za zaposlovanje delavcev je tudi ra-Goyljiski že v preteklem mesecu acc-'l akcijo za pravilno poklicno Usmcrjanje mladine, ki bo letos zadci3t:ia osemletni šolski obvez-nosti. v to akcijo so zajeti prav V|si učenci osmih razredov osnov-'n šol. Za letošnje leto značilna ln- zelo razveseljiva je ugotovitev, a Je mod učenci in njihovimi } toliko zanimanja za poklic- zbira podatke o učnih mestih, ki bodo na razpolago v prihodnjem šolskem letu in s katerimi bodo prav tako seznanili vse učence in jim pomagali pri odločanju za poklice, ki se jih bodo lahko izučili na območju radovljiške občine. reševalce mora namreč pri njihovih reševalnih akcijah v gorah spremljati tudi zdravnik. Seveda mora ob takšnih priložnostih premagovati enake napore kot reše-vclci, zato pa je seveda potrebna dobra fizična kondicija. Za takšne naloge bo moral Zdravstveni dom določiti predvsem mlajše zdravnike, ki bodo zlahka premagovali napore v gorah. i Zabeležiti moramo tudi primer, da nekatere ustanove in tovarn? premalo ali pa sploh ne sodelujejo z zdravstvom. Porfobno kričeč primer je šola »Staneta Žagarja« v Kranju. Novo šolsko poslopje so opremili tudi z novimi klopmi. Kasneje pa je zdravstvena služba ugotovila, da so te klopi higiensko hudo oporečne, saj ne dovoljujejo učencem pri pouku primerne drže. Kdo zasluži grajo? Predvsem tovarna, ki izdeluje šolsko opremo mimo nasvetov zdravstvenih institucij, in končno tudi investitor, ki se pri opremi razredov ni posvetoval z zdravstvenimi strokovnjaki. Dobro organizirano zdravstveno varstvo zahteva tudi znatna finančna sredstva. Zaradi tega je -•red časom Okrajni zavod za socialno zavarovanje očital Zdravstvenemu domu, da :so raziskave biokemičnega laboratorija predrage. To je sicer ros, vendar moramo upoštevati, da sodobna medicinska znanost temelji predvsem na laboratorijskih, preiskavah, ki so izhodišče za hitro ugotavljanje in uspešno zdravljenje bolezni. To je del problemov, ki jih bo skušal Zdravstveni dom v Kranju rešiti v zvezi z . reorganizacijo zdravstvene službe v prihodnjih letih. - S. S. Uspehi pri zbiranju gradiva iz NOB Podnart — Preteklo nedeljo je bil V Podnartu redni letni občni zbor krajevne ■organizacije ZB Podnart, ki vključuje sedaj 90 Članov. Iz poročila in razprave je bilo razvidno, da je ta organizacija v preteklem letu največ delala pri zbiranju zgodovinskega gradiva iz NOB, predvsem iz Podnarta in njegove okolice. Ker do sedaj zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso uspeli postaviti vseh predvidenih spominskih obeležij, bodo letošnjo pomlad .postavili obeležje na Ov-sišah v spomin 3 borcem, ki so padli v akciji proti okupatorju 1943. leta in na Cešnjici kurirja Alojzu Rakov cu, ki je bil ustreljen 1944. leta. Za omenjeni obeležji je dala denar Kemična tovarna Podnart. ZB Podnart bo skušala preskrbeti denar tudi za obeležja na drugih — iz NOB znanih krajih, predvsem še za spomenik borcem, ki so padli 30. ju nija 1944 pri prehodu čez Savo. Krajevna organizacija ZB Podnart je v preteklem letu predlagala še 26 borcev in aktivistov za odlikovanja. Na občnem zboru so med drugim priporočili novoizvoljenemu odboru naj stalno spremlja socialno problematiko v zvezi s člani ZB, njihove stanovanjske razmere, zdravstveno stanje itd. Novi pogoji -načrtno delo Odkar je Turistično društvo v Kranju dobilo primeren prostor - tega bo poldrugi mesec — se je tudi njegovo delovanje v marsičem spremenilo. Lokal, kjer društvo posluje, je predvsem omogočil neposreden st>ik z občani. Kaže, da se ljudje nanj kar hitro privaja j R, Vanj Se zatekajo zaradi rasli* *th Stvari. Pie I vsem iščejo informacije; proste getin-. ke zmogljivosti, prireditve, prevoznost ce?i v zimskem Č&SU itd. Informacije, ki jih nu 'i dru4ve-: a pisarna, Pa na zajemajo samo Gorenjske, temveč segajo še mnogo dlje; prav v vse krije Slovenije. Zet o je društvo v tesnih stikih r Turističnimi zvezami v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu, ki obveščajo o I vsem, kar iHegne biti zanimivo in koristno zr> darrčsnjega turista. Razen tega. da jo IruStvo ostalo zvesto starim, še neuresničnnim delovnim zamislim, posveča tudi precej skrbi nalogam, ki jih predvideva novi delovni načrt za leto 1962. Društvo ima tudi vedno na ?alogi precej turističnih spominkov, po katerih ljudje kaj radi segajo. Po 15. januarju bo v pisarni. Turističnega društva tudi sedež Hor-tikultumega društva Krar-J. — Pisarna TD posluje vsak dan od 8. do 12. ure, v poletnih mesecih pa bo odprta ves dan. Štirinajst dni bo tega, kar se je kranjska poklicna gasilska čet preselila iz starih prostorov na Gasilskem trgu v novo poslopje na Cceti JI.A. S tem pa novi GASILSKI DOM 5e nI bil dokončno izročen namenu. To bodo storili 1. maja letos, ko bo DOM do kraja urejen. Takrat bo tudi slavnostna otvoritev. Zdaj so v teku zaključna dela ra objektu. Nekatera teh del bodo opravili kar gasilci sami. Nobenega dvoma ni, da bo požarna služba poslej delovala v neprimerno boljših pogojih kot doslej. Uspeh v Varaždinu Glasbena šola v Kranju skrbi razen za glasbeno vzgojo mladino tudi za široko koncertno dejavnost. Tu delujejo njeni gojenci kot solisti v komornih sestavah in s svojim mladinskim simfoničnim orkestrom. Sola (ki je v preteklem šolskem letu petdesetkrat javno nastopila), je zabeležila letos že tri javne nastope. Med njimi je najpomembnejši koncert v Varaždinu. Tam so orkester, komorni ansambli in solisti doživeli nadvse prisrčen sprejem. Bili so deležni vsega priznanja za lepo uspelo izvajanje v veliki kon- certni dvorani gledališča »Avgust C en orač«. V pcneJeljek, 15. januarja, ob 19. uri pa nam bodo v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju priredili mladi glasbeniki koncert, na katerem bodo nastopili mladi solisti iz oddelkov za klavir, violino, violončelo in solopet-je (od 3. do 10. razreda). Razen mladih solistov pa bo pod vodstvom dirigenta ravnatelja Petra Liparja izvajal mladinski godalni orkester tri skladbe, in sicer J. S. Baclia: Gavota in Musetta, C. F. Handla: Largo za orkester in sopran solo, J. H. Fiocca: Allego. ar. Most, ki povezu,; e Savski lop z Gorenjo Savo v Kranju, je po^il v zadnjih deževnih dneh drt al a neprehoden. Ne zavoljo v—w4« Save, temveč zato, ker je w- ■nc-silna ploskev zalita t vodo. Te pred časom se je namreč tam "■•] odtok, ki zdaj vode ne noč '* i. Voda sega ponekod c lo do svežnjev. To pa je vse prej kot- pri-je'no za ljudi, ki hodijo na delo v Tiiskrnino in z Gorenje Save v zgornji del mesta. Teh je okrog 2000. Ni zabavno gledati, kako po prebijajo preko poplavljene mestne ploščadi. Težko je priti čeznjo, ne da bi 6i dodobra zmočili nog. Se neprijetneje pa je-vztrajati v službi 8 ur v premočeni obutvi. Zdravje je napoe-led tudi nekaj vredno! Ljudje, ki se poslužujejo tega mosta, se sprašujejo, kdaj bo ko. nec te nevšečnosti. Ne gre za drago investicijo, treba je le od mašiti odtok, da bo lah'ro voda nemoteno odiekala. — S. 3. Z obiska v »UKO« v Kropi DVOJNI SLOVES Proslavljeni dekorativni izdelki - Poštni žigi za vse jugoslovanske pošte - Novi delovni prostori j c i jo pošt v Beogradu, ki je naro-l čila nove počtne žige za vse ioš;e 8tar^ no ni vf'mcn';;nJ°> kolikor ga deslej št , °Uo. Petih predavanj o poklic- i kan* UsrnrrJa:nJu, ki so bila ob' ^U lanskega leta v Radovljici, , £a Bledu, na Koprivniku, v Bo- | ninjsfci Bistrici in v Srednji vasi Je udele.člo kar 630 staršev, ""modnji teden bosta taki predajanji še v. Gorjah in Lipnici. Razen tega, da so se starši v zares velikem številu udeležili Predavanj o pomenu poklicnega usmerjanja, bo^o prejeli tudi posebna pisma, ki jih bodo še bo^j spodbudila k temu, da bodo o izbiri poklica za svojega otroka zares dobro razmislili. Sole so že začele z zbiranjem prijav učen-cev, ki želijo' individualno svetovanje. Zavod zu zaposlovanj.: delavcev ' Nova stavba UKO, v kateri bodo delavnice, garderobe in sanitarije Medtem, ko je izdelovanje umetno kovaških izdelkov ▼ pretežni meri ročno delo in je zato tudi domena moških članov kolektiva, se graverska dela vedno bolj opravljajo strojno. V graverski delavnici je zatorej zaposlenih precej žena, ki svoje delo uspešno opravljajo Kroparski umetnokovašiki izdelki so pri nas zelo priljubljeni, 6aj jih radi uporabljamo za okras sta-iiovanjokiih prostorov. Ce že nimamo lepo kovane mreže na oknu, stropne ali zidne svetilke, pa prav gotovo nismo brez ličnega stojalčka za rože ali pepelnika, ki ga je oblikoval kroparski umetni kovač. V mnogih dvoranah An drugih javnih zgradbah lahko občudujemo ogromne lestence, m nori kroparski izdelki pa s turisti, ki obiščejo Kropo ali preko načih izvoznih trgovskih podjetij odro-majo tudi v tuje evropske in prekomorske države. Za ilustracijo naj navedem, da so v UKO pred kratkim prejeli naročilo za velike dekorativne mreže, ki bodo nameščeno v nekem baru v Nemčiji. Spretnost in smisel za lepo oblikovanje železa, ki odlikujeta kro-i;arske kovače, sta jim torej prinesla dovolj slovesa in naročil za kropansflce dekorativne izdelke nikoli ne zmanjka. Razen tega, da se je Umetnoko-vaška obrt (UKO) dobro uveljavila z najrazličnejšimi predmeti iz kovanega železa, zavzema v njeni proizvodnji vedno večje mesto tudi graverska delavnica, ki zaposluje že okoli polovico vseh članov tega kolektiva (okoli 20). V graverski delavnici opravljajo najrazličnejša graverska in cize-lerska dela, v pretežni meri pa se ukvarjajo z izdelavo poštnih in drugih žigov. Prav sedaj izvršujejo ogromno naročilo za dirak- v Jugoslaviji. Kolektiv UKO za svoje delo nima primernih prostorov. Ko se je leta 1956 odcepil od tovarne Plamen, je od nje podedoval manjšo stavbo z delavnicami, ki so kmalu postale pretesne in tudi drugače niso ustrezale. Najeti so morali še nekaj pomožnih prostorov in jih preurediti v delavnice, tako da delajo sedaj kar na treh različnih mestih. Zatorej ni čudno, če so se v UKO odločili za gradnjo novih delovnih prosto-, rov. V lanskem septembru so za-I stavili z lastnimi sredstvi (brez kakrčnih koli posojil). Nova ■ zgradba je že pod streho. V njej bodo razen delavnic še garderobe {in sanitarije. V načrtu imajo še . en prizidek med starim in novim j delom in nadzidavo stare stavbe, i za kar menijo, da bodo lahko ! uredili z lastnimi sredstvi. — M. S. Najprej stanovanjska skupnost Radovljica, 12. januarja — Za danes popoldne je v Radovljici predvidena prva seja odbora konference za družbeno aktivnost /ena, ki je bil izvoljen nedavno tega na ustanovni skupščini te '.emierence. Na seji naj bi odbor pregledal možnosti za uresničitev sklepov konference. Najvažnejša stvar, za katero bi odbor rad zainteresiral in spodbudil k delu pristojne organe, je radovljiška stanovanjska skupnost. Ta skupnost je bila sicer že ustanovljena, vendar še nima niti svojega odbora in tako še ni pričela z delom. V Radovljici pa je dokaj problemov, ki jiih bo nujno potrebno rešiti v takem okviru. Tako bo potrebno urediti otroška igrišča, prebivalci se zelo zanimajo za ureditev servisme pralnice in krpalnice in podobno. Kot je bil že sklep konference, se bo odbor postopoma ukvarjal s posameznimi problemi in šele po rešitvi enega začel z reševanjem drugega problema, PARTIZANSKO SREČANJE OB MRTVEM TOVARIŠU V torek popoldne je bil v Gorjah pri Bledu pogreb znanega borca, aktivista in družbenopolitičnega delavca Janeza Zvana-Dravskega. Njegov pogreb se je spremenil v pravo partizansko srečanje, saj ga j« na njegovi zadnji poti v dolgem sprevodu, ki je povezal Spodnje in Zgornje Gorje, pospremilo izredno veliko bivših borcev in aktivistov. Med njimi so bUi mnogi vidni politični delavci in predstavniki mnogih družbeno-političnih organizacij, ki so s svojimi prapori k žalnemu sprevodu prispevali posebno svečano obeležje. Vse to je še enkrat dokazalo, kako velik ugled je imel In kako veliko prijateljev si je pridobil s svojim junaštvom in s požrtvovalnim delom povsod, kjer je le mogel. SOSiOlA. 13. januarja IO"'? Pred zbori volivcev o šolstvu v jeseniški občini 13 prosvetnih delavcev premalo Kot smo že pisali, bodo v teh 1 Po presojanju starostne 6truk-dneh zbori volivcev v jeseniški ture lahko ugotovimo, da je sta- občini, na katerih bodo govorili izključno o šolski problematiki jeseniške komune. Zbori volivcev bodo v vseh krajih 15., 16. in 17. januarja. Med ostalimi problemi o šolstvu bodo na zborih volivcev govorili tudi o materialnih in kadrovskih problemih osnovnih Sol Namreč nadaljnji razvoj šolstvr je nujno povezan tudi s kadri in z materialnim položajem šole. Na vseh jeseniških osnovnih šolah je zaposlenih 12G prosvetnih delavcev, In sicer 11 profesorjev, IS predmetnih uččitoljev, 4 s'rckov-nl učitelji, 77 učiteljev in 16 polno honorarno zaposlenih prosvetnih delavcev. nje v vrstah prosvetnih delavcev ugodno. V 6tarosti od 21 do 38 let imajo na šolah 104 prosvetne delavce ali 68,4 odstotka. Na šolah pa je še vedno tedensko 373 hcncnmvn nadur, kar pomeni, da še 5 odstotkov gibljivega dela osebnih dohodkov, kar pa zadeve bistveno ne spremeni. Danes znese profesorju po devetih letih strokovnega šolanja urna postavka 111 dinarjev v prvem lert I službovanja, učitelju pa 85 dinar-vv. to ra brez krkršmih koli pre- G-mnJukl KOVIN UR O PROBLEMIH KULTURNE DEJAVNOSTI Jesenice (M. Z.) - Za petek, 19. januarja, sklicuje Občinski odbor SZDL na Jesenicah svoj redni • plenum, na katerem bodo obravnavali kulturno dejavnost v jeseniški občini. Zlasti bodo govorili o delu kulturnih institucij, in sicer o gledališču -Toneta Cufar-Ja«. o Delavski univerzi, o življenju kulturnih in prosvetnih društev v občini, o muzeju, nadalje o filmski vzgoji itd. na osnovnih šolah , v jescnLki komuni manjka še 15 prosvetnih delavcev. Med prosvetnimi delavci je 75 odstotkov žensk, od tega pa skoraj 50 odstotkov obremenjenih z gospodinjskim delom. — Moška mladina se delno zaradi slabe materialne stimulacije, delno pa zaradi razvoja tehnike raje odloča za tehniške poklice. Porast osebnih dohodkov v gospodarstvu in v nekaterih družbenih službah je 'potisnil prosvetnega delavca še bolj v ozadje. — Osebni dohodki v jeseniški občini se danes za prosvetne delavce gibljejo r*»k*ko takole: za učite-lie med 17.*150 (1 leto službe) in 33.705 dinarjev (zadnje leto službe), za predmetne učitelje med 19.843 (1. službe) in 38.330 dinarjev (zadnje leto) in za profesorje med 2'MOO (prvo leto plužbe> in 41.895 din (zidnje leto službe). K tem vsotam moramo prišteti Iz dela Socialistične zveze Na vrsti dva seminarja Ideološka komisija pri Občinskem odboru SZDL na Jesenicah je te dni pripravljala program družbeno-političnega izobraževanja članov Socialistične zveze za prihodnje obdobje. Program sloni na osnovi aktualnih družbeno-političnih problemih, in sicer obravnava nov način gospodarjenja, 6i«tem delavskega in družbenega upravljanja in sploh metode in oblike dela organizacij Socialistične zveze. Najprej bodo organizirali tridnevni intenzivni seminar za predsednike in tajnike krajevnih odborov SZDL in za člane Izvršnega odbora SZDL. Na seminarju bodo družbenem in političnem sistemu, o krajevnih sknonostih, organizacijskih problemih Socialistično zveze, o izobraževanju itd. Ta program bi služil tudi krt vsestranska priprava za izvedbo letnih konferenc krajevnih odborov Socialistične zveze, ki bodo v kratkem v jeseniški občini. Razen tega bodo organizirali tud! seminar za sekretariate 6ekcij pri Socialistični zvezi. Udeležence seminarja bodo seznanili z načinom dela v sekcijah in pregledali dosedanje izkušnje, tehniko vodenja sestankov itd. Demonstrirali pa bodo tudi praktično, kako naj govorili o Socialistični zvezi v sekcije delajo. - M. 2. Na novoletnem sejmu na Jesenicah Preko 36 milijonov prometa Novoletni potrošniški 6ejem na Jesenicah, ki je bil od 26. do 30. decembra lani, je uspel proti pričakovanju. Ni zadovoljil samo or- V Železarni na Jesenicah Mladinska politična šola Pi nekaj letnih izkušnjah in zlasti po uspehih lani lahko trdimo, da so mladinske politične šole tako po številu slušateljev kot po kvaliteti vzgojnega dola postale nepogrešljiv člen v sistemu idejne in politične vzgoje mladih ljudi; razvile so se v ustanovo, ki daje pomemben pečat vsemu našemu idejno-vzgojnemu delu. Ideološka kom'si i a pri Občinskem komiteju LMS je skuoaj s TK LMS tudi letos sklenila organizirati mladinsko politično šolo za mladino, ki je zaposlena v 2elczarni. Sola, ki bo trajala dva meseca, bo obravnavala 13 tem. Program je bil sestavljen na podlagi analiz potreb in interesa mladine v podjetju. Zajema predvsem predavanja iz področja delavskega samoupravljanja v Železarni, perspektive socializma v svetu, položaj mladine v naši družbi, delitev dohodka in podobno. ganizatorje in trgovskih podjetij, ki so opravila v tem času preko 36 milijonov prometa, marveč tudi širok krog potrošnikov. Največ prometa, preko 19 milijonov dinarjev, je napravilo trgovsko podjetje Zarja, potem Uni-vorsal 8 in pol. Rož ca 3,667.000 .dinarjev, Gorenjska oblačilnica Kranj 1.311.000 dinarjev, Zavod za zaposlovanje invalidov 882.000 dinarjev itd. Največ so prodali televizijskih sprejemnikov, in sicer preko 30, več kot 20 radijskih sprejemnikov, ( ycč pralnih strojev, 7 šivalnih stroje"/ Bagat, preko 100 ročnih ur, 160 parov čevljev, pletenih volnenih izdelkov Almire in Rašico za približno 3 milijone dinarjev, razprodana je bila skoraj vsa zaloga smuči, ki jih je tovarna Elan prodajala s popustom od 30 do 50 odet. in 200 hokejskih palic za pionirje. Uspeh sejma je še prav posebej v tem, da so ostale trgovine opravile normalen promet, ki je običajen v zadnjem mesecu v letu in zaradi nakupov na sejmu niso utrpele na prometu. — K. F. mij ali podobnega, kar nudi gospodari: tvo. Tako so mesečni dohodki prosvetnega delavca praktično vsaj za 30 do 32 odstotkov manjši od dohodkov v drugih panogah dejavnosti v naši družbi. Nedvomno bo morala ta problem v šolstvu naša družba v najkrajšem času reSiti. - M. 2. JESENICE — V okviru rekonstrukcije jeseniške 2;Iezarne bodo na Belškem polju zgradili nove va-Ijarnc. Stare jeseniške obrate bodo povezali z novimi z železniško progo, ki bo šla med strugo Save in cesto Jesenice-—Ljubljana. Ker je teren na tem mestu zelo močvirnat, morajo najprej zgraditi ustrezen nasip, po katerem bo speljana železnica. Dela pri nasipu lepo napredujejo, kar nam pove tudi posnetek, saj pri tem uporabljajo zelo sodobne stroje RAZGOVORI S Priprava za izdelavo družbenega plana Z novim Ittom smo po naših občinah pričeli z intenzivnimi pripravami za izdelavo dručbenega pTana za letošnje leto. Tako se v škofjeloški občini prav te dni rr.zgovarjajo zastopniki obč'.n-'-:ih organov s predstavnici poTamr-!-nih gospodarskih organizacij. Do vključno srede tekočega tedna f.4 imeli razgovore že z er.njV'-mi gospodarskimi ortnnizacjnnr. Vsak dan so na ta način pomen';o ? štirimi ali petimi pod je'ji. Na teh ra? podjetje sposobno z i".?'."''mi sredstvi realizirati. M,rl r^br.terimi elementi, ki jih je vnese1 rov goi-jpcčarok«. sistem, in ki se kačejo pri planiranju go-"podank'h organ'z^M, je nedvomno tudi ta, da pod:etja ne talilo ve?1 po povečanju š'evila zanosi ?-mh. ampak no novečmiu delovne storilnerti. Zanimivo je r.imre" to. da ct nod'itja prejčrra Jota sku-žala dv'-mi'i pro!zvo3n«a pretesno na r~rjn večjega š'evi'a zanoile-nih in da smo llafti v zadnjem letu na tem področju dosegli pomemben preokret. JLwCC vms* mtsm «xjk^ Jb Ti družbenega plana še pre-3'.ar.e. Pri sestavi le'omjega družbenega načrta škof?eloške ob-":ine bo sodeloval širši strokovni kro? in tako delo ne bo omejeno zgolj na nekatere posameznike. Na razgovorih z gospodarskimi organizacijami bodo dobili podatke le za gospodarsko dejavnost, medtem ko bodo potreben material za sestavo družbenega plana komunalne dejavnosti in družbenega standarda zbirali po drugi poti oziroma na drug način. Osnutek letošnjega družbenega plana naj bi v škofjeloški občini izdelali ta (meeec, plan pa naj bi dokončno sprejel ljudski odbor meseca marca. Na podlagi razgovorov z gospodarskimi organizacijami glede letošnjega družbenega plana lahko ugotovimo, da te letos dosti realneje planirajo kakor pa vsa prejšnja lota. Podjetja se namreč letos zavedajo pri čem so in da lahko računajo samo na to, kar imajo. Nedvomno je k tej pozitivni miselnosti prispeval znaten delo/, prav novi gosnodarski sistem, ki je delovna kolektive usmeril pre-teinO v iskanje notranjih reorv. Proizvajalci namreč vedo, da je vsako računanje na tulo pomoč zmotno. Praksa prejšnjih let je pokazala, da so se vsaj nekatere cospodanske organizacije pretirano zanašale na razne kredite iz občanskih, okrajnih, republiških in 7.veznih virov. Vse to je v dokajš-nji meri otežleočalo sestavo plani, po druei strani pa je močno vplivalo na njegovo kvaliteto oziroma realnost. Glede politike planiranja investicij so se letos razmere zboljšalo, čeprav so investicije še vedno dokaj kočljivo vprašanje. Razen nekaterih manjših investicij bodo lotos podjetja v škofjeloški občini lahko gospodarila izključno le z lastnimi sredstvi. Zato je vsekakor razumljivo, da bodo morale gospodarske organizacije planirati le Nedvomno lahko trdimo, ca bo letom ji družbeni plan škof!e!ošl:e občine dal močan poudarek komunalni gradnji in družbenemu stan- dardu. Po sedenjih predvidevanjih raj bi letošnji družbeni načrt zajel več komunalnih del, med njimi nadaljevanje del nri rekcnstrv.k-eiii J-analiz-e'je in modernizacijo nebi t eri h ce-* ter telefonskega omrežja v Gorenji vasi. Med preostalimi grednjr.m: pa bo letošnji plan verjetno uoošteval tudi rekon.struke:,o c'*otojexe klavnice. Ob razorr vPnnJu o pripravah za irtStavo letošnjega družbenega plana škofjeloške občine je prav, da se opremo Se, nekoliko nazaj. Leto ^e nr.mre* že mimo. zato lahko vsa! v glr.vnem ocenimo realiza-"1*0 pr^tavljen-^a plana za pre-**\!s loto. Izvršitev plana je bolj ■*M manj zadovoljiva, le nekatera • •''.vtri'slra podje,4a odstavljenih lanskih nalo" ni.?o dosegla — to a zaradi objektivnih razlogov. Niihovo odstopanje pa seveda precej vnliva na celotne pokazate-lie. Kliub temu pa lahko trdimo, ea M bilo ni a n! ran je za preteklo plansko obdobje realno. — P. Zamuda Skofja Loka (P.) - Rok za sestavo pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka je že potekel. Toda kljub temu je v škofjeloški občini dostavilo ljudskemu odboru svoje pravilnike 25 gospodarskih' organizacij, kar je nekako polovica. Vendar pa pristcAu prganl merijo, da so nekateri m-lovni kolektivi že sprejeli pra-viinke, a jih še niso poslali občinskemu ljudskemu odboru. Prva ocena novih pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka kflže, dn so nekateri zelo preudarno sestavljeni in tako zagotavljajo dobro osnovo za nadaljnjo gospodarjenje podjetja. Prav tako pa so tudi gospodarske organizacije, kjer so pričeli bolj prizadeto razmišljati o problemih šele potem, ko so pravilnike že sprejeli. Ponekod so se ob pripravah za izdelavo pravilnikov kaznio tudi precej nerazumljive težnje vodilnih uslužbencev. V zaostanku s pravilniki so še (era industrijska, obrtna in gostinska podjetja. Pristojni organi pričakujejo, da bodo tudi ta gospodareke organizacije kmalu sprejele pravilnike. Najprej premišljeni načrti Precej smo že pisali o akciji SZDL na območju tržiške komune, s katero so pred kratkim zbrali nad 11 in pol milijona din prostovoljnega občinskega posojila za nabavo lokalnega radijskee;: oddajnika in za ureditev družbe nih prostorov. Na kakšen način bodo sedaj ta sredstva porabili, pa so se v sredo popoldne pogovarjali predsedniki in tajniki kra- b odborov SZDL na skup- tijske zadruge, v Križah (ureditev klubskega prostora v sedanjih poslovnih prostorih KZ Tržič), v Tržiču) v sodelovanju z Delainstos univerzo in ObSS naj bi preure- ENA STEZA JE PREMALO Danes zvečer se bodo tržički kegljači zbrali na rednem letnem občnem zboru. Zanimivo je, da je med Tržičani veliko zanimanje za kegljanje in da je med njimi tudi več kvalitetnih tekmovalcev, čenrav bo za razvoj toga športa v Tržiču zelo slabi pogoji. Keglja'ki klub Ljubelj ima kegljišče le z eno stezo, ki je zelo slaba in zaradi tako skromnega kegljišča niso možno tudi nikakršne prireditve. Prav zaradi tega bo verjetno tudi nocoj precej govora glede tega, saj je brez pomislekov osnova za usnečno delo tržičkih kegljačev — dobro kegljišče. ^rffl VE S "em sestanku. V poštev bodo priče predvsem ureditve družbenih prostorov v Kovorju (Kulturni dem), Lošah (Kulturni dom). Podljubelju (gradnja nove provizorne dvorane pri poslopju kme- •nOMANCA' V SOLZI« V 6redo zvečer je bila v okviru Delavske univerze iz Tržiča v Cankarjevem domu zanimiva prireditev. Novinar in filmski kritik Vitko Musek je komentiral film z naslovom »Romanca v solzi«, za kar je bilo mod poolušalci (hkrati tokrat tudi gledalci) veliko zanimanje. POMEMBNA VLOGA Skofja Loka (P.) - Sindikalne podružnice v škofjeloški občini se sedaj bolj ali manj' že pripravljajo na letne občne zbore. Da bi ti čimbolj uspeli, je Občinski sindikalni svet Skofja Loka poslal vsem podružnicam posebno priporočilo in napotke, ki naj bi jih upoštevali pri izvedbi občnih zborov. Prav tako je ObSS že postavil okvirni razpored, kdaj naj bi imele posamezne sindikalne podružnice občne zbore, ki 6e bodo pričeli že ta mesec. Na letošnjih občnih zborih sin- dikalnih podružnic naj bi proizvajalci obravnavali predvsem ekonomski in politični prerez goroo-darjenja tako v preteklosti kakor tudi v prihodnosti. Nedvomno pa t aga ne bodo dosegli, če bodo na občnih zborih obravnavali izključno le zakViučne račune podjetij. Občni zbori naj doorinesejo svoj delež tudi k nadaljnjemu razvijanju sistema delitve dohodka po delu. Potrebno bi bilo, da bj razprava na zborih obravnavala tudi nadaljnjo decentralizacijo samoupravnih organov. dili Sindikalno dvorano), Lomu (denarna pomoč za začeto gradnjo skupnega objekta, v katerem bodo imeli svoje prostore gasilci in kjer bodo lahko Lomljani imeli kultumoprosvetne in druge prireditve), medtem ko ko za ostale kraje potrebe bolj ali manj neznane. Prav zrradi tega so se na sestanku dogovorili, da morajo do konca januarja izdelati vsi KO SZDL programe potreb, s katerimi U lahko vsestransko dejavnost v svojih predelih poživili. Brz ko bodo izdelani takšni programi, s" bodo prectaedmk' in tajniki KO SZDL spet secVl in se o tem dokončno po?r>vr>-'ii. — Dokončna odločitev bo verjetno sprejeta že do srede f«'er:iar:a. Osnovna rnsol nri r??.:e!olov"liivimi sredstvi moč tudi dokončati. •Na omenjenem sestanku sa se predsedniki in tajniki nogivorill še o nekaterih organizacMskih. problemih, obenem so j\h tudi seznanili s pripravami na izdelavo nove?a strtuta tržiške občine in z volitvami novih občinskih organov, ki bodo v bližnji prihodnosti. - B. F. N/VROCAJTE GIJVS — NABOCAJTE GLAS - NAROČAJTE GLAS - NAROČAJTE GLAS - NAROČAJTE GLAS — NAROČAJTE GLAS - NAROČAJTE GLAS - NAROČAJTE GLAS - NAROČAJTE GLAS — NAROČAJTE GLAS — m® Doslej največje nagradno žrebanje za naročnike Glasa Dva mopeda, televizijski sprej'emnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati dobitki Dobitki so lahko vaši, če boste pravočasno poravnali vsaj polletno naročnino za Glas (650 dinarjev). Seveda pa bodo tudi tokrat imeli več možnosti tisti, ki bodo plačali naročnino za vse leto in tisti, ki so že dlje naročniki, in sicer: — kdor plača za pol leta, bo imel en glas, kdor plača za vse leto, bo imel 3 glasove, — kdor je naročen že več kot 5 let, bo imel 4 glasove, —- kdor je naročen /e več kot 10 let, pa bo imel 5 glasov. NAROČNIKI »GLASA« SO NEZGODNO ZAVARO-VANII V letu 1901 je Državni zavarovalni zavod izplačal našim naročnikom nad pol milijona dinarjev zavarovalnine. V LETU 1962 »GLASOVA PANORAMA« VSAK PONEDELJEK. V Panorami so objavljene zanimivosti z vsega sveta, reportaže, črtice in humoreske, sestavki iz znanosti in tehnike, za pionirje »Mlada rast«, film in še marsikaj, kar je vsakomur v razvedrilo. POSEBNE NAGRADE ZBIRALCEM NOVIH NAROČNIKOV! Za vsakega novopridobljenega naročnika 100 dinarjev, za vsakih deset naročnikov pa en glas pri tradicionalnem nagradnem žrebanju, 'i bo marca letos. ima na Prav po krivici zapostavljamo por, čeprav ne, vsebuje ravno malo vitaminov C. Njegova predncst |fle v tem, da ga dobimo na trgu, j medtem ko druge zelenjave ni do-i Bti. Pripravimo ga praženega in I politega s topljenim maslom ali jriargarino, pečen skupaj z jajci ali Sirom. Razen tega je dober tudi v ! bc" - ■. lenjavmi juhi. Ko kuhate peso, pazite, da je ne bi ranili, sicer bo lepa rdeča barva prešla skupaj z mnogimi hranljivimi snovmi v vodo; kuhate jo torej 6amo oprano in neolupljeno. Tudi zelena je pozimi kaj primerna zelenjava, pristopna zaradi cene In razen tega je zelo okusna m zdrava. Sicer ni posebno bogjta Ena cd oblik modemf-a perecima Cveta ča ima to prednost pred drugo zelenjavo, da se zaradi majhne količine celuloze zelo lahko duši in je posebno primerna za otrok« in bolnike. Lahko jo jerno surevo na solati, v juhi, pripravljeno s topljenim maslom, z jajci in podobno. Brez dvoma se na vaiem trgu doci rdeča pesa, ki razen vitamina C v-ebuje še ostale mineralne snovi :;i jo zato priporočajo ne samo v so'-v.i, ampak tudi kot dodatek ze- z vitamini C in B, vsebuje pa rre-cej kalcija in drugih mineralnih snovi. Lahko jo dodajate juham ali pa raznim solatam skupno z majonezo; jedi bodo neprimerno okuenejše. Kadar pripravljate špinačo, vedno dodajajte malo mleka, da nevtralizirate kislino v špinači, ki bi sicer vplivala na ljudi z zelo občutljivimi ledvicami. Spinača bo obdržala lepo zeleno barvo, če jo boste nekaj časa kuhali v nepokriti posodi. Vitamin C v špinači in seveda tudi v drugi zelenjavi je zelo občutljiv za temperaturo. Ce jo pustimo ležati dva dni pri temperaturi štirih stopinj nad ni>čli (približna temperatura hladilnika), Čipke so spet v modi. Pobrskajte po omari in morda boste našle staro obleko vase babice iz leta 1930; ni treba, da je posebno dragocena, Model je primeren za vitka mlada dekleta. — Bolero lahko po želji pri .ijete na krilo ali pa ga napravite ločeno. Pas poudarja širok svilen trak s pentljo MODA POUDARJA ŽENSKOST Pomladne napovedi za letošnja leto se prav malo slišijo, toda po njih bi sodili, da bo pomladna moda bluz in oblek kar najbolj žen. ska. Bluze bodo krasili obrobki, trakovi in navadne mornarske kravate. Modni kreatorji predlagajo spremembo tudi za domačo obleko. Do sedaj smo nosile navadno domače halje, hlače in bolj ali manj ponošene puloverje. V bodoče naj bi žene oblekle doma — »-na ctoku miru« — oblačilo, ki bi se po praktičnosti in udobnosti ne razlikovalo mnogo od delovne obleke; to bi bila široka volnena krila v karo vzorcu ali pa tvidasta in pa udoben pulover ali bluza. Široka kriia naj bi zamenjala hlače, ki jih dekleta tako rada nosijo doma. Vse kaže, da bodo tudi hlače spremenile svojo standardno ozko obliko. Poleti so se ponekod že pokazale hlače z zvonasto razširjenimi hlačnicami, kaže pa, da jih bomo nosile tudi pozimi. Krstili 60 jih za »charlestonske« iz leta 1930 in so 6eveda daljše in toplejše, toda kljub temu se bodo mlada dekleta morda težko privadila nanje. bo špinača izgubila samo osem procentov vitamina C; toda pri temperaturi dvajsetih stopinj (sobna temperatura) bo izgubila sedemnajst procentov vitamina. Kakor vidite, niti v najhujši zimi ni prehrana z zelenjavo posebno pereča, kot se zdi na prvi pogled. Izbira zelenjave sicer ni velika, toda to, kar je, poskusimo do kraja izkoristiti. S pravilnim kuhanjem zmanjšamo izgubo dragocenih sestavin, ki so v tem času organizmu najbolj potrebne. ! lb* -.7. ^ 'i.': : r % - ^i* tw 'ipfii Pred i.:Iežbo: Le kaj kupiti? BAROM.TER DOBREGA OKUSA II. ZASLEDUJETE MOBO ALI NE? Kdaj skrajšate krilo? a) vaša nova obleka je izdelana po najnovejši modi, predolgega krila pe še niste skrajšali — b) ali hitro skrajšate vse obleke, ko moda narekuje krajša krila — c) vedno počakate, da dolžino kril spremenijo najprej vse prijateljice — Kaj cbujete k dvodelni obleki z obšitimj robovi? a) čevlje z izredno visoko peto — b) čevlje s pclvisoko peto — c) semiš mokasine z nizko peto — Ko vaša najljubša obleka dasluži a) sešijete prav tako novo obleko — b) vam je sicer žal, da priljubljene obleko ne morete več nositi, vendar si pri novi obleki omislite nov kroj — c) dotrajano obleko nesite še naprej omislite obleko, ki ne bo najbolj ustrezala vašemu tipu. Zene, ki so prikimale pri točki c, dajejo lagodnosti precejšnjo prednost pred zahtevami mode. Njim ni odveč opozorilo, da naj nekoliko bolj pazijo na svoj okus. Ce ste točkah a, odgovorili pritrdilno pri je za vas mogoče reči, da se dobro oblačite, vendar vam nekoliko primanjkuje poguma pri sprejemanju modnih novosti. Pritrdilni odgovori pri točkah b pomenijo, da imate dober okus, vendar ste v nevarnosti, da si kdaj III. STE POVRŠNI? Ko kupujete novo obleko a) kupite tudi vse ostale dodatke — b) kupite tako obleko, ki bo pristajala dodatkom, ki jih imate že doma — c) na dodatke pomislite šele tedaj, ko želite obleko obleči — Kadar kupujete blago a) kupite blago, ker vam je všeč in pri tem mislite, da boste že debili model, ki vam bo pri-stojal — b) ko kupujete blago, že veste, kakšno obleko ei boste dali seiiti — c) kupite blago, kakršno ste kupili že lanL in vam je bilo zelo všeč — Kdaj kupujete letne cbleke? a) v začetku junija — b) v prvi polovici marca — c) na julijski razprodaji — Ce ste povabljeni na večjo slavnost a) takoj tečete naročit novo ob'eko — b) že pri sprejemu povabila veste, če imate obleko za to priložnost — c) ostanete vso noč budni, da lahko prikrojite 6taro obleko — Tistim, ki ste odgovorile pritrdilno pri prvih točkah, svetujemo, da že v začetku leta bolj planirajo dopolnjevanje svoje garderobe — ustrezno materialnim zmogljivostim. 9 ;bne organizatorko pripravite na Druge ste ke in se p vsako sezone Tretje nimate sposobnosti planiranja, kar se vam večkrat maščuj«. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnev-_ nik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 8., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.S0. $ SOBOTA — 13. januarja 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Zabavni zbori in orkester Helmut Zacharias 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Skladbe iz domače in tuje zakladnice 10.15 Od tod in ondod 11.00 Pihalni orkester LM 11.15 Angleščina za mladino 11.30 Melodije za dobro voljo 12.05 Trio Mahkovič iz Zagorja 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Dušan Leskovec: Program proizvodnje močnih krmil 12.25 Melodije ob 12.25 14.10 Iz opernega sveta z velikimi orkestri 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.25 Orkester Max Greger 15.40 Jierarki pevski zbor France Prešeren iz Kranja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino . . . 17.50 Orkester Roberto Rossi 18.00 Ak!ualnosti doma in v svetu 18.10 Iz Verdijevega Othella 18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Od valčka do modernih plei?nih ritmov 20.20 Radijska zabavna igra 21.00 Me'cJije za prijeten konec tedna 22.15 Oolaja za naše izseljence © NEDELJA - 14. januarja 6.00 Hola, hola fantje vstajajte 6.30 Napotki za turiste 6.35 Folke v izvedbi majhnih zabavnih ansamblov 6.45 S'.over.eke koračnice igra pihalni orkester LM 7.15 Vedri zvoki 8.00 Mladinska radijska igra 8.50 V glabeni sobi Schumanna 9.C5 Z zabavno glasbo v novi teden S.45 Dve tkladbi 10.03 Se pomnite, tovariši... 10.30 Koncert in opera 11.33 Nedeljska reportaža 11.50 Mandoline in godala 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Zlata k?nglica 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Trikrat pet 15.30 Dva stavka iz Beethovnovega kvinteta za klavir in pihala 15.45 Orgle in orglice 16.00 Naši kraji za naš spored 17.05 Orkester Ray Martin 17.15 Radijska igra 18.C5 Medigra za razne instrumente 18.20 S pevko Anico Zubovič 18.30 Športno popoldne 19.05 Nedeljska panorama 20.00 Izberite melodijo tedna 20.45 Zabavni zvcki 21.00 Zgodbe Chopinovih etud ® PONEDELJEK - 15. jan. 8.05 Samospev Devojče vraže, Godalni kvartet v f-molu 8.35 Plesni orkester Ray Coniff 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Hajdn v Londonu 10.15 Od tod in ondOd 11.00 Igra nam trio Maksa Kovačiča 11.15 Naš podlistek 11.35 Ž mladimi solisti ljubljanske o^ere 12.C5 kvintet Niko Stritof 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Anton Knez: G cs_: odar j en je z zasebnimi gozdovi v okviru gozdnogospodarskih območij 12.25 Me.odije ob 12.25 13.30 Popevke 6e vrstijo 14.00 Oboa in harfa 15.20 Iz slovenske starejše glasbe 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Zvočni mozaik 18.45 Radijska univerza 19.05 Naši mladi reproduktivni glasbeni umetniki ® TOREK - 16. januarja 8.05 Mariborski ženski vokalni kvintet 8.25 Od polke do calypsa 8.T55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Dve' deli Bedricha Smetane v čeških izvedbah 10.15 Izberite melodijo tedna 11.00 Prizor iz tretjega dejanja oper Rusalka 11.15 Utrjujte svojo angleščino 11.30 Koncert za violino in orkester 12.05 Kmečka godba 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Franc Lomberger: Osnovna pravila pri obrezovanju koščičarjev 13.50 Petnajst minut z orkestrom Frank Pourcel 14.05 Radijska šola za'višjo 6topnjo 14.35 Odlomki iz Rossinijevih oper 15.20 Kitara v ritmu 15.30 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Fantastična simfonija 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Majhni zabavni ansambli 20.00 Poje Komorni zbor RTV Zagreb 20.30 Radijska igra 21.20 Tri scene iz Kogojevih »Crnih mask« 21.30 Franz Liszt v pesmih in skladbah za klavir % SREDA - 17. januarja 8.05 S simfonično glasbo križem kražem po Evropi 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Uverture in arije iz komičnih oper 10.15 Od tod in ondod 11.00 Ljubljanski jazz ansambel 11.15 Človek in zdravje 11.25 Iz 18. stoletja v dvajseto 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Janez Verbič: O pomenu siliranja krme za živinorejsko proizvodnjo 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Elegije in burleske -14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo » 14.35 Od popevke do popevke 15.20 Obisk pri skladatelju Skerjancu 16.00 V&ak dan za vas 17.05 -Šoferjem na pot 17.50 Klavir v ritmu 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 13.10 Prerez opere Madame Butierfly 18.45 Ljudski parlament 19.05 Koncert za violončelo in orkester 20.00 Spoznavajmo svet in domovino • 21.00 Zabavni zvoki za vse 22.15 Po svetu jazza 4 22.45 Glasbena medigra 4 22.50 Literarni nokturno 23.05 Ncčni akordi 23.20 Pierrot Lunaire O ČETRTEK - 18. januarja 8.05 Spored priljubljenih opernih arij 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Zvočni intermezzo 9.40 Pet minut za novo pesmico "— pozdravi za mlade risarje 10.15 Od tod in ondod 11.00 Pet pesmi iz kitajske lirike 11.15 Ruski tečaj za začetnike 11.30 Poljska, sovjetska in češka zabavna glasba 12.05 Ansambel Milana Stanteta 12.15 Ansambel Milana Stanteta 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Štefan Erjavec: Predvidene spremembe v našem sestavnem načrtu za leto 1962 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja 15.20 Orkester Raphaele 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Zanimivi Mozart 18.45 Kulturna kronika 19.05 Godala in zabavni zbori 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Orkester Alfred Scholz 21.00 Literarni večer 21.40 David Ojstrah igra koncertne dodatke 0 PETEK — 19. januarja 8.05 Pojo mali vokalni ansambli 8.20 Glasba ob delu 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Od tod in ondod 11.00 Florent Schmitt in Albert Roussel 11.15 Naš podlistek 11.35 S popevkami po svetu 12.05 Kvintet bratov Avsenik 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Jelka Hočevar: Najnovejša kemična STedstva za zatiranje plevela 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Intermezzo 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje Zinka Kune 15.20 Iz skladb Petra Stojanoviča 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Portreti iz stare italijanske glasbe 17.45 Simfonični orkester Jugoslovanske Radiotelevizije 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Majhen koncert učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« 18.35 SumberSka rapsodija 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Uvertura in 1. slika iz opere Faust 20.00 Gcdala in tipke 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih SOBOTA - 13. januarja 13.00 Sivi Fičko - mladinska TV 19.00 TV pošta 19.15 Magistrale stoletja — dokumentarni film 1 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 20.35 Zagreb 62 22.30 Veliki nemi filmi 22.30 TV biro 13 23.00 TV dnevnik II. NEDELJA - 14. januarja 10.00 Oddaja za kmetovalce 10.30 Ukradeni veter 11.50 Alpsko srečanje — prenos iz Švice 16.30 Športno popoldne — prenos iz Rima 18.00 V nedeljo popoldne 20.00 Sedem dni 20.45 Ulica sramu — japonski igrani film PONEDELJEK - 15. januarja. 18.00 Veter — serijski film za otroke 18.30 Znanost in tehnika 19.00 TV pregled 20.00 TV dnevnik 20.20 Kratki film 20.30 Beli pajek — TV drama 21.10 Koncert pianista Siegfrieda Rappa 20.30 Jutro še ni dan — TV drama 21.30 Planet zemlja — serijski film 22.00 Tedenski športni pregled 22.15 TV dnevnik II. TOREK - 16. januarja 20.55 Zabavno,reklamna oddaja 21.05 Revijski spored SREDA — 17. januarja 18.00 Kje medvedek — TV slikanica 18.10 Risani film 13.20 Jejmo ostrige — kuharski nasveti 18.30 Otroški film 18.40 Jim iz džungle — ser. film 19.05 Drugače bi svet miroval — II. oddaja o naših izumiteljih 18.00 En • * e o • * — ■: » • • ♦ • *> tiri •♦••••••♦••••••* •.• JSt*4* • • • • 13. januarja — SOBOTA »Center« — francoski film JEZIK ZA ZOBE ob 16., 18. in 20. uri, premiera ameriškega barvnega CS filma GIGI ob 22. uri. »Storžič« — ameriški barvni ve-BteMl film RANC PREKLETIH ob 15. uri, francoski CS film MODE-RATO CANTABILE ob 10., 17. in 19. uri, premiera sovjetskega barv-nega CS filma DEKLIŠKA POMLAD ob 21. uri. »Svoboda« — ameriški barvni vestem film RANC PREKLETIH ob 18. uri, ameriški barvni film POJMO V DEŽJU ob 20. uri. »Naklo« — Danes zaprto! »C'?rlclje - Krvavec« — Danes za-p ~! Pst u j oči kino — jugoslovarsko-v .ki film ALEKSA DUNDlC ©o 19. uri v Dupljah. 14. januarja — NEDELJA »Center« — ameriški barvni vestern film RANC PREKLETIH ob 10. uri, francoski film JEZIK ZA ZOBE cb 16. in 18. uri. »Storžič« — i tal i j an. barvni film K NAVADEN SVET ob 10. uri, emer. barvni vestem film RANC PREKLETIH ob 13. in 21. uri, fran-ccs'ci CS film MOBERATO CANTABILE ob 15. in 19. uri, slovenski film DRUŽINSKI DNEVNIK ob 17. uri. »Svoboda« — italijanski barvni fil.m NENAVADEN SVET ob 14. uri, ameriSka barvni film POJMO V DEŽJU cb 16. in 18. uri, francoski film JEZIK ZA ZOBE ob 20. ur . »Naklo« — ameriški barvni vest tn film RANC PREKLETIH ob 19. uri. »Cerklje - Krvavec« — Danes zaprlo! Potujoči kino — jugcslovancko-6-.v etski film ALEKSA DUNDlC cb 14.30 v Preddvoru in ob 17.30 v Piv Jestjah. 13. januarja - PONEDELJEK »Center« — ameriški barvni ve-s' il film RANC PREKLETIH ob 16. ri. »Storžič« — sovjetski barvni film D KLISKA POMLAD ob 10., 16., 18. in 20. uri. 15. januarja - TOREK »Center« — premiera francoskega VV filma OCl LJUBEZNI ob 16., 18. in 20. uri. »Storžič« — sovjetski barvni CS frlm DEKLIŠKA POMLAD ob 10., 16.. 18. in 20. uri. »Svoboda« — ameriški barvni CS film GIGI ob 18. in 20. uri. Jesenice RADIO 13. do 15. januarja franc. barvni CS film GRBAVI VITEZ. 13. do 17. januarja japonski barv. fin ŠAMPION IN IGRALKA. 18. do 19. januarja jugoslov. film PO SLEDI ZMAJA. Jesenice PLAVŽ 13. do 14. januarja švedski film K~VAVA LETA. 15. do 17. januarja franc. barvni CS film GRBAVI VITEZ. 10. do 19. januarja japonski barvni film SAPION IN IGRALKA. Žirovnica 13. januarja jugoslovanski barvni film NASILJE NA TRGU. 14. januarja češki film PET V M. LI JONU. 17. januarja švedski film KRVAVA LETA. Dovje 13. januarja češki film PET V MILIJONU. 14. januarja jugoslovanski barvni film NASILJE NA TRGU. 18. januarja francoski barvni CS film GRRBAVI VITEZ. Koroška Bela 13. januarja italijanski barvni CS film KITAJSKI ZID. 14. januarja japonski barvni film ŠAMPION IN IGRALKA. 15. januarja Švedski film KRVAVA LETA. 13. januarja jugoslovanski barvni film LJUBEZEN IN MODA ob 20. uri. 14. januarja ameriški barvni film CAJNICA ob 15. in 19.30 uri. 18. januarja nemški film NEDOKONČANA ZGODBA ob 19.30 uri. Ljubno 13. januarja ameriški barvni CS film NAJBOLJE OD VSEGA ob 19.30 uri. 14. januarja ameriški barvni CS film NAJBOLJE OD VSEGA ob 16. uri. Skcfja loka — »SORA« 13. januarja ameriški film NEPRIČAKOVANA LJUBEZEN ob 20. uri. 14. januarja ameriški film NE-FRICAKOVANA LJRBEZEN cb 17. in 20. uri. 16. januarja franc. film INSPEKTOR SI ZELI ZMEDE ob 20. uri. 17. januarja franc. film INSPEKTOR SI ZELI ZMEDE ob 17. in 20. uri. 18. januarja ital. film SMRTONOSNI UDAREC ob 20. uri. Radovljica 13. januarja franc. barvni film AMBICIOZNA ob 20. uri. 14. januarja franc. barvni film ATvIBICIOZNA ob 14. in 18. uri. 14. januarja nemški barvni film FRANČIŠKA cb 16. in 20. uri. 14. januarja ameriški barvni film ZDRAVO PRIJATELJI in MESTO KANJON matineja ob 10. uri dop. 16. januarja nemški film ZVEZDA RJA ob 20. uri. 17. januarja nemški film ZVEZDA RIA ob 18. in 20. uri. 18. januarja ameriški film POSLEDNJA 03ALA ob 20. uri. 19. januarja jugoslov. film SERVISNA POSTAJA ob 20. uri. gledališde PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju NEDELJA - 14. januarja ob 10. uri dopoldne URA PRAVLJIC, ob 16. uri - F. Budak: KLOBClC za Izv en TOREK - 16. januarja ob 19.30 -Oder mladih — A. S. Makarenko: ZAČENJAMO ZrVETI za red Premi erek i ČETRTEK - 18. januarja ob 20. uri — Oder mladih — A. S. Makarenko: ZAČENJAMO ŽIVETI za red Dijaški tržni pregled V KRANJU Fižol 100 do 130 din, ajdova moka 110 do 130 din, koruzni zdrob 50 dinarjev, koruzna moka 50 din, je-šprenj 100 do 120 din, kaša 130 do 150 din, krma za kokoš 50 din, koruza 50 din, proso 65 din, oves 30 dinarjev za liter; smetana 18 din za merico; korenček 40 do 50 din, sir 150 din, surovo maslo 680 do 700 din, zaseka 350 din, čebula 100 do 110 din, krompir 25 din, sladko zelje 40 do 60 din, kislo zelje 70 do 80 din, pesa 40 do 50 din; kisla repa 50 din, jabolka 40 do 60 din, redkev 30 din za kg; česen 10 do 20 din, jajca 17 do 40 din, kokoš 600 do 800 dinarjev, piščanec 370 do 460 din za kos. mistični informator V NASI NOVI RUBRIKI »TURISTIČNI INFORMATOR« VAS BOMO SEZNANJALI, KAM BOSTE LAHKO OB SOBOTAH IN NEDELJAH ODŠLI NA IZLET ALI NA KAKŠNO ŠPORTNO PRIREDITEV. PRAV TAKO BOSTE LAHKO ZVEDELI, KOLIKO IMAJO POSAMEZNA GOSTINSKA PODJETJA NA RAZPOLAGO LEŽIŠČ IN KDAJ SO PROSTA TER SNEŽNE RAZMERE ITD. ZA DANES SMO VAM ZE PRIPRAVILI NEKAJ TAKIH INFORMACIJ: KRANJ — V hotelu »Evropa« je trenutno na razpolago 34 prostih ležišč. Razen tega bo drevi tudi ples v kavarni hotela. V restavraciji »Jelen« je trenutno 15 prostih ležišč, medtem ko bo 26., 27. in 28. januarja vse zasedeno. JEZERSKO - Kdor bo odšel v nedeljo na izlet na Jezersko, bo V KRANJU Poročila sta se: Ivan Didič, šofer in Pavla Likar, uslužbenka. Redile so: Antonija Alič — deklico; Ivana Hribernik — dečka; Ivana Turk — deklico; Terezija Posedi — deklico; Marija Pirec — deklico; Alojzija Raztresen — dečka; Terezija Košir — deklico; Ljudmila Bašelj — deklico; Ana Zavrl — dečka; Vida Mežnar — dečka; Viktorija Petrič — deklico; Darinka Ca-vič — dečka; Jerica Zadražnik — deklico; Marija Dobrin — deklico; Danica Stern — dečka; Viktorija Korošec — dečka; Ivana Zelnik — deklico; Karolina Velikan je — deklico; Ana Markič — dečka; Marija Polajnar — deklico; Marija Okorn — deklico; Anica Logonder — deklico; Cecilija Mohorič — deklico; Ana Pire — deklico; Rina Kckalj — dečka. Umrli so: Janez Nahtigal, star 60 let; Franc Muraja, star 11 let; Ana Dolenc, stara 78 let; Jože Skofic, star 60 let. V TRZlCU Poročili so se: Bogomir Baje, mizar in Gertruda Hvala, delavka; Ljubiša Lazukič, mizar in Marija Tadl, delavka; Jože Klemene, mizar in Terezija Prime, delavka; Jožef Salomon, mizar in Marija Bran-šteter, delavka; Stanislav Bečan, delavec in Marija Tadel, delavka; Viktor Bertoncelj, uslužbenec in Marija Gačnik, uslužbenka; Janez Dornik, klepar in Irma Remic, delavka; Anton Meglic, avtobusni sprevodnik in Olga Gorše, delavka; Edvard Kopač, tkalski podrnojster in Kristina G j erg jek, delavka. Rojeni so: Darja Ježek, Silvo Meglic, Barbara Kokalj. Umrli so: Karel Mali, Doroteja Babic, Anton Jančič, Mihael Rozman, Mihael Zaplotnik, Julijana Drukar, Franc Jenko. lahko debil prenočišče v »Domu na Jezerskem«, kjer je še 57 prostih Prav tako bo še dovolj prostih mest po 15. januarju. Na Jezerskem je prostih tudi 44 zasebnih turističnih ležišč. KRVAVEC ^ V »Domu na Krvavcu« so še vsa (103) ležičča prosta. To bodo lahko izkoristili smučarji in drugi, saj so snežne razmere dokaj ugodne. CERKLJE - Tu se lahko na poti na Krvavec ustavite tudi v prijaznih gostiščih pri Kemu in Sajo-vicu, kjer vas bodo postregli z dobrimi pijačami in domačimi jedili. NAKLO — Ce vas dohiti noč, ko potujete na Gorenjsko ali ko 6e vračate, se lahko ustavite v gostilni »Pri Marlni-ku«, kjer so štiri postelje preste. Razen tega imajo tam tudi dobro hrano in pijače. DOM NA JOSTU - V »Domu na Joštu« je prostih 28 ležišč. Trenutno je na Joštu 10 cm snega, temperatura pa —1 stopinja Celzija. Od 27. januarja bodo vsa ležišča v »Domu na Joštu« zasedena. POKLJUKA - Kdor bo odšel na Pokljuko, bo videl, da so tam dovolj ugodne snežne razmere. Tja lahko odidete brez smuči in 6i jih lahko izposodite v »Sport-hoteiu« za 430 dinarjev na dan, sani za 300 dinarjev, učnina smučarskega učitelja za eno osebo pa velja na uro 800 dinarjev: ŠPORTNE PRIREDITVE: SMUČANJE: DRAZGOSE — Ker so v Železnikih in Dražgošah snežne razmere zelo slabe, so nam sporočili, da bodo smučarski tek v okviru 20. obletnice dražgočke bitke premestili na Jelovico, kjer že ves čas sneži, medtem ko bedo vse ostale športne prireditve ob tem praznovanju bržkone preložene. ODBOJKA: JESENICE - Tu bo drugi del zimskega odbojkarskega turnirja, na katerem bodo sodelovale štiri najboljše gorenjske ekipe. NAMIZNI TENIS: LJUBLJANA — Na zveznem na-mznoteniškem turnirju, ki bo danes in jutri v Ljubljani, bo sodeloval tudi kranjski Triglav. KOŠARKA: LJUBLJANA - Mladinke in pionirji' kranjskega košarkarskega kluba Triglav bodo odpotovali v Ljubljano, kjer se bodo srečali z ekipama ljubljanske Ilirije. OSTALE PRIREDITVE: KOKRICA — Kulturno-umetniško društvo Zalog pri Komendi bo uprizoril v nedeljo ob 16. uri na Ko-krici in ob 19. uri v Goricah Fin-žgarjevo ljudsko igro »Veriga«. V LJUBLJANSKD3 GLEDALIŠČIH IGRAJO: DRAMA - Ob 15. uri VVilliams: »MILA PTICA MLADOSTI«. OPERA — Ob 19. uri Bellini: »NORMA«. MESTNO GLEDALIŠČE - Drevi ob 19.30 W. Borchert: »ZUNAJ PRED DURMI«. Minulo je leto dni, odkar nas je zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak ANTON MOHOIUC, upokojenec, ameriški rojak Hvaležni se ga spominjajo sorodniki za vso skrb, ki jim jo je izkazoval v času življenja. Žalujoča žena Marija, sin in hčere i družinami ter ostalo sorodstvo Malih oglasov, ki niso plačani Vnaprej, ne objavljamo. Vsaka be-jjf&da stane: preklici in čestitke po 00 Sin, ostalo po 30 din. Osmrtnice V okvirju 5000 din, brez okvirja 3000 din. Naročniki imajo popust. Ugodno prodam ncv 65-li trski hladilnik znamke »Himo«. — Ašič, Župančičeva 41, Kranj 137 Urjc-dno prodam nov kamin s sedežem, najnovejše oblike. — Jože Mejač, pečar, Topole, Mengeš 62 Hišo, takoj vseljivo. ugodno tudi za kakšno obrt, z gospodarskim poslopjem :n nekaj zemlje, ob glavni cesti Kranj—Bled, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku 73 Predam kobilo — 300 kg težko. — Jerr. in za vsa dela. Križe 50 100 Prodam 2 novi trodelni okni, 160 krat 115 cm. s platnenima zavesama. — Rozi Martinjak, Reteče št. 9, Skofja Loka 101 Fr>iem 12 tednov brejo svinjo. - Pcdbrezje 31 102 Frskoraj ncv kmečki gumi vez, 10001 sadnega mošta, nemško harmoniko in magnetofonski trak. — Zbilje 4, Smlednik 103 Predam plug-obraealnik (vinkel). - Šenčur 214 . 104 Prodam 4 leta starega konja. — Praprctnik, Ljubno 13 105 Knjižno omaro in 2 fotelja prodam. — Ogled popoldan. — Sejmišče 4, Strajnar 106 Prodam 12 V akumulator in gume za Tcpolino C. Kupim Fiat 6C0 — rabljen. Naslov v oglasnem oddelku '" 107 Prodam 3 prašiče, dva po 170 kg težka, eden pa 200 kg. — Zalog 49 108 Prodam dobro ohranjeno Primo NSU 550. — Naslov v oglasnem oddelku 109 Zaradi selitve ugodno prodam skoraj nove sobno pohištvo. — Naslov v ogl. oddelku 110 Predam 1000 kg drobnega krompirja. — Ivan Blaž, Zg. Brniki 26 111 Proda.m Fiat 600 D, skoraj nov, s prevoženimi 6000 km ali zamenjam za motor. — Naslov v oglasnem oddelku 112 Predam prašiča, 190 kg težkega. - Okroglo 11 113 Zaradi selitve prodam pohištvo za spalnico in kuhinjo. — Regovc, Stritarjeva 8 114 Prodam moped »Simscn«, 6 prevoženimi 6000 km, za 50.000 din. — Ogled iz prijaznosti pri mehaniku Nahtigalu na Sejmišču 115 Predam bel kombiniran otroški voziček, malo rabljen. — Naslov v oglasnem oddelka 113 Poceni prodam dobro ohranjeno spalnico — tudi na obroke. — Jože Teran, Cesta Kokrškega odreda 10, Kranj *W Prodam svinjo, težko 120 kg. — Potoče 13 132 Prodam 2 prašiča po 150 kg težka. — Škofjeloška št. 26, Stražišče 133 Prodam 170 kg težkega prašiča. - Strahinj 12, Naklo 134 Prodam krmilno seno. Poizve se vsak dan od 15. ure dalje. — Frančiška Kalan, Zg. Bitnje 39, Zabnica 135 Šolski odbor in delovni kolektiv Poklicne gospodinjske šole na Jesenicah vključuje v svojo dejavnost tudi izobraževanje odraslih in zato razpisuje vpis ▼ I. Tečaje za poklic kuharja I. stopnje in za poklic kuharja II. stopnje - v obratih družbene prehrane II. Tečaje za izpopolnjevanje strokovnega znanja: 1. za pripravo dijetične — bolniške hrane 2. za prehrano dojenčkov 3. za prehrano predšolskih otrok in mlajših šolarjev 4. za spoznavanje tehničnih pripomočkov v gospodinjstvu 5. za hitro pripravljena kosila in večerje 6. za postrežbo in sprejem gostov 7. za sodobna in praktično opremo in ureditev stanovanjskih prostorov. V tečaje se lahko vpišejo interesenti obeh spolov. Vpisovanje je vsako dopoldne od 10. do 12. ure in vsak torek, četrtek in soboto popoldne od 15. do 18. ure v pisarni Poklicne gospodinjske šole na Jesenicah, Titova cesta 5. — Vpisnina je 500 din. — Ostali stroški so odvisni od števila prijavi j eneev. — Tečaji bodo v popoldanskih in večernih urah v šolskih prostorih. ZAHVALA Ob nepričakovana izgubi dragega moža in očeta JANEZA ZVANA se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in sočustvovali z nami. Iskrena zahvala tudi družbeno-političnim organizacijam, kolektivu Železarne in zdravnikoma doktor Benediku in dr. Ulčarjevi z Bleda. Zahvaljujemo se tudi pevcem, godbenikom in darovalcem vencev ter govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Vida, hčerka Ivanka, sin Janez in ostalo sorodstvo Smrekove deske, 30 in 50 mm, kupim. — Vilko Mlakar, žično pie-tiljstvo, Cesta Staneta Žagarja št. 6, Kranj ■ 118 Hlodovino (smreke, bor) kupici. — Vilko Mlakar, žično pletiljstvo, Casta Staneta Žagarja št. C, Kranj 119 Kupim gepelj in mlatiLnico s Ire-sali, skupaj ali posamezno. — Iri-del Jenko, Hraše pri Smledniku 129 V okolici Kranja kupim dograjeno ali nedograjeno hišo, po možnosti z vrtom. — Nađov v oglasnem oddelku 129 Oddam samsko stanovanje. Oddati ponudbe pod »Bližina Kranja« 121 Začetnik išče inštruktorja nemščine. Prodam iikalnik in kuhinjsko tehtnico. — Naslov v oglasnem oddelku 122 Najditelja, ki je našel izgubljeno denarnico z dekumenti od Gorčan do Trboj, prosim, da jo proti lepi nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku 123 Ssimec sprejme takoj dobro gospodinjo — vdovo. Možna je tudi ženitev. — B., Jegorovo 23, Skofja Loka 121 Preklicu jem vse očitke, ki sem jih izrekel o Ivanu Zalckarju. — Alojz Galjot 125 Sobo in hrano dam ženski za pomoč v gospodinjstvu. — Škofjeloška cesta 2, Kranj 126 Moško zapesino uro sem izgubil v soboto zvečer. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov Dolenc, Prešernova 10, Kranj 127 Brivsko - frizersko pomočnico v stalno službo sprejmem. Plača po dogovoru. — Naslov v oglasnem oddelku 123 Sporočilo slušateljem in sodelavcem. — LTprava Delavske univerze v Kranju se je preselila v gimnazijo (stranski vhod), Koroška c. 13, telefon 27-33 84 Iščem gospodinjsko pomočnico, staro ckoli 40 let, ali mlajšo upokojenko. Pogoji ugodni. — Naslov v oglasnem oddelku 87 Sprejmemo v u k vajenko za droge rijsk o stroko in vajenca za optično stroko. Ponudbe se sprejemajo v upravi trg. obrt. podjetja Drogerija - Optika, Prešernova «1-, Kranj 139 Dr. Franciju PORENTI z Brega iskreno čestitajo za diplomo na medicinski fakulteti, oddelek za stomatologijo — 'domači 131 Prodam aH dam v najem posamezne parcele. — Frančiška Cerar, Otoče, Podnart 136 Jugoslovanska loterija Poročilo o žrebanju srečk 1. dne 10. januarja 1962 kola Srečke s končnicami so zadele dobitek din 0 400 um 60.400 21850 40.400 43380 40.400 11 um 31 600 51 609 91 809 521 10.000 71851 \ 40.500 72941 1 40.000 92711 81.000 99691 100.300 455421 480.000 534371 5,000.000 98541 60.000 12 1.000 92 600 452 4.C00 9402 20.COO 08012 81.000 13232 60.003 35482 60.000 78192 60.6GO D2322 80.000 308522 400. C 30 03 800 59683 40.000 71643 40.000 44S853 1,000 0 24 600 64 800 24074 200.000 25554 40.030 74134 60.900 76334 88.000 67374 60.069 . 15 600 335 8.000 15755 63.000 34S85 100.309 62S75 63.COO 83305 B0.900 6 #M 19593 80.100 24806 80.400 251926 2,000.400 47 eoo 97 6)0 737 4.000 28337 80.600 180227 400.000 376677 400.000 88 2.000 98 1.000 3313 20.000 69033 80.030 77323 40.000 136118 600-000 177218 600.000 12579 80.000 13939 40.000 41479 60.009 74359 40.000 ELEKTRO - KRANJ, KRANJ, obvešča in opozarja svoje stranke-konsumente električne energije na svojem področju in naročnike ter obvezne plačnike raznih uslug in storitev, da se bo podjetja poslužilo določil »Splošnih pogojev za dobavo električne energije« (Uradni list FLRJ, št. 32-57), ki predvidevajo odklop, če zapadli računi za porabljeno električno energijo ne bodo plačani v treh (3) dneh pe dostavi. Preti naročnikom uslog pa se to podjetje pri neplačilu zapadlih računov poslužilo enakega ukrepa na podlagi njihovega obveznega soglasja na tozadevni naročilnici. Razen ukinitve dobave električne energije bo seveda podjetje ukrenilo tudi vse potrebno glede sodne izterjave neplačanih računov. Da se izognemo obojestransko neprijetnostim in nepotrebnim stroškom, vabimo in opozarjamo na obveznost točnega plačei'anja vseh zapadlih računov ta&oj po prejem«. ELEKTRO - KRANJ, Kranj Koncertna sezona na Gorenjskem PRIHODNJI MESEC PEVCI IZ JUŽNE AMERIKE V KRANJU Nekoliko zapoznel, a vendar prikupen novoletni razgovor V večjih krajih vsaj dva koncerta na mesec -javnost v turistični sezoni bo treba razširiti — ansamblov v aprilu Po glasbeni tradiciji sodeč, bi morala biti koncertna sezona v obdobju od novembra do maja na Gorenjskem dosti plodna. Prirejanje koncertov bi moralo biti vnaprej določeno s programom. Ob finančni pomoči (ki bi jo morala v večji meri prispevati družbena skupnost), bi najmanj polovico koncertno dejavnosti lahko priredili z glasbenimi ansambli, ki so na republiških revijah že dosegli visoko kvalitetno raven in se tako močno približali profesionalni glasbeni reproduktivnesti. Ostale koncerte pa naj bi izvedli profesionalni ansambli. V širšo koncertno dejavnost bi morali vključiti tudi pedagoški kader naših glasbenih šol in mladinske an- samble teh šol. S tem bi tudi naše glasbene šole prispevale svoj delež pri spoznavanju glasbene dejavnosti in njenem širjenju med množice. Na Jesenicah, v Kranju, v Radovljici, Škof ji Loki in v Tržiču naj bi vsak mesec priredili vsaj dva koncerta. V ta namen bi mo- »Oder mladih« pred preizkušnjo A. S. Makarenko - S. Stehlik: »Začenjamo živeti« Naziv »ODER MLADIH« utegne biti za marsikoga, morda celo za tiste, ki 6lcer zavzeto spremljajo kulturne dogodke v Kranju, neka. Povsem novega. Novo predvsem zato, ker glas o »ODRU MLADIH« skoraj ni pTodrl izven Prcšerno-Vega gledališča, kjer deluje ta mlada Igralska skupina že več kot loto dni. V torek, Ifi. januarja, pa Re bodo mladi igralci že v drugo Predstavili ljubiteljem odrskega Poustvarjanja, tokrat z delom A. S- Makarenka »Pedagoška pesnitev«, ki je v dramatizaciji Miro-elava Stchlika dobila ime »Začenjamo živeti«. Prvo srečanje s kranjskim občinstvom na so mladi ]gralci doživeli preteklo sezono, k° so v režiji Draga Fišerja pripravili »»Zrelostni izpit«. Po tem dogodku, ki je ostal bolj ali manj "ezapažen, pa je ODER MLADIH *ačcl z načrtnim študijem in v javnosti ni nastopal. Ne bo odveč, če ob tokratni premieri podrobneje spregovorimo o mladih igralcih, ki voljno in z veliko požrtvovalnostjo premagujejo napore pri oblikovanju težavnega Odrskeja dela. »Igralska skupina »ODRA MLADIH« se je zbrala že 1960. leta,« je Pripovedoval njen vodja. Laci Ci-ko sem ga obiskal v gloda li-°^u- »Ze t!«kn.| na /a četku pa je Vstopila- težava, saj ni bilo pravzaprav nikogar, ki bi krojil in ■»Hmerjal delo teh mladih ljudi. Z mejim prihodom v začetku letošnje sezone pa smo se načrtno lotili študija. Najprej san o začeli s tečajem, kjer smo obravnavali dramsko igro, recitacijo In govorio tehniko. Za recitacijo je skrbela Angka l.ombarjcva, za govorno tehniko pa Vera Kalanova. Ker Pa smo se že po poldrugem mo-.e-cu lotili odrskega teksta »Začenjamo živeti«, smo tečaj začasno ca-nniii s sporeda. Z njim bomo nadaljevali, ko bomo opravili s pre-miero. Predvsem si prizadevamo izoblikovati čirnmočnejšo igralsko skupino. To bomo dosegli le z načrtnim študijem.« "•Koliko ljudi sodeluje pri °DRU MLADIH in kakšna sta Povprečna starost in socialni sestav?«. "Vsega je 20 deklet in fantov s povprečno starostjo 19 let. Od tega So 3 delavci, 6 uslužbencev, 2 študenta in 9 dijakov- Vsekakor pa VcUa, da jih povezuje iskreno tovarištvo.« »•Kako ste zadovoljni z igralsko nadarjenostjo skupine?« »Skupina ima kar 8 igralcev, ki se bodo toikrat prvič srečali z odrom, S trm pa nočem trditi, da so slabi. Nekateri so kl;;ki in Tržiču. Za maj pa predvidevajo festivale glasbene dejavnosti na občinskih centrih. Na njih bodo na.s*opali enoglasni do štirirrlasni mladinski zbori, solisti in ansambli glasbenih šol in odrasli amaterski nev-ski zbori, orkoaM, godbe na pihala in zabavni ansambli. V turistični sezoni so predvidena gostovanja najboljših glasben'h skupin v turisMčnih krajih Gorenjske. Širok koncertni program v turistični sezoni je bil doslej le na Bledu. V letošnjem letu pa je potrebno to koncertno dejavnost razširiti tudi na vse ostale naše turistične kraje. Le tako bomo nadaljevali našo bogato glasbeno tradicijo in dokazali visoko glasbeno raven našega človeka. Peter Lipar Tone Logonder — Kmečka žena Brskal sem po starih časopisnih odrezkih in pri tem naletel na deset let star razgovor z akademskim k'parjem Tonetom Logon-drom iz Škofje Loke. Takrat je bil še študent na Akademiji. D>-jal je, da mu je na šoli dana predvsem naloga modelirati tisto, kar je predpisano, in se tako temelji'.o spoznati s kiparsko tehniko. Ustvarjanje po lastni zamisli pa pride kasneje. Ob tem sem se spomnil, da poteka sedaj ravna leto dni, odkar je diplomiral. Zi: se mi, da je to primeren čas za vprašanje, kakšne načrte ima. Tako sva skupaj pregledala fotografije njegovih dosedanjih del, ki so nastala v večini še na akademiji. Vrste se osnutki, študije in nekaj povsem izdelanih plastik. Med šoloobveznimi motivi se tu in tam pojavi kakšno samostojno zasnovano delo. Postal sem pozoren na malo plastiko v plet zavito kmečke žene, ki močno spominja i dela nemškega kiparja Ernsta Llarlacha. Ta motiv je Logonder pred letom dni obdeloval za diplomsko delo in ustvaril plastiko, ki jo je naslovil »KMEČKA ŽENA«, ob kateri vidimo, da se je že otresel vpliva svojega vzornika. Ko sem ga vprašal po vzornikih, |e omenil prav Barlacha in zlasti Smorduja. Dodal je še: »Seveda sem študiral tudi dela drugih mojstrov, predvsem sera občudovalec Mcštrovičevcga odnosa do kamna. Tudi sam bi se rad pflsv»til kamnu. Jasno je. da si žetim najti pot, mislim svoj lasttni izraz.« »In kje nameravaš najti 6vojo pot, ali v realističnem ali v abstraktnem likovnem izrazu?« »Mislim, da jo realizem še vedno osnova vsega. Trudim pa se, da bi našel svoj likovni izraz, svojo govorico, ki hi bila sodobna. Pri plastiki želim podati samo najbistvenejše stvari, vse, kar ni bistvenega, pa odstranim. Bistvo mi |f i -.raz, ki naj govori gledalcu.« »Nekaj tega si že dosegel s »lastike »Kmečka žena«. Zakaj si Se odločil za ta motiv?« »Ta motiv mi je cajbKsji, ker me spominja na mojo mamo in ker sem zrasel v kmečkem okolju. K temu in podobnim motivom se bom še vračal. Rad bi ustvaril veliko plastiko v kamnu,« Zaželel sem, da bi to delo 4n."'tSI»* načrte uresničil. A. Pavlove« Tone Logonder — obesek iz ko^ti Priporočamo vam, da preberete Anton Sigulln: Dekliški portret z razstave v Mestnem muzeju Pri Prešernovi družbi je izšla letošnja zbirka knjig. V zbirki so razen koledarja letos še naslednje knjige: B. Traven — Upor obešen-cev, Anton Polenec — Srečanja z vodnimi živalmi, Makso Snuderl — Naš državljan, Ivan Spolar — Za krmilom, Vladimir Kavčič — Sreča ne prihaja sama in Fran Bučar — Pot napredka. Letošnji Prešernov koledar, ki ga je presenetljivo prikupno opremil akademski slikar Riko Debe-n;ak, je še posebej zanimiv. V njem piše Miha Marinko o zgodovinskem pomenu Osvobodilne fronte v Sloveniji, Marija Vilfnn p« razpravlja o delavskem gibanju v Zahodni Evropi in o gospodarskem razvoju; posebno prijetni za branje so prispevki, ki so jih napisali naši literarni ustvarjalci Miško Kranjec, Fran Albreht, France Bevk, Fran S. Finžgar, Alojz Gradnik, Anton Ingolič, Mile Klopčič, Juš Kozak, Lojze Krakar, Bralko Kreft, Danilo Lokar, Janez Menart, Ksaver Moško, Mira Mi- hclič, Boris Pahor, Alojz Rebula in Tone Seliškar. V prevodu Božidarja Pahorja dobivamo v slovenščino novo delo pomembnega literarnega ustvarjalca B. Travna — Upor obešenih. B. Traven se je proslavil 1923 z delom Mrtvaška ladja. Od tega leta dalje je vodn^ vnovič pretresal svet s svojimi naprednimi spoznapji o družbi. Njegova dela se odlikujejo po napeti fabuli in toplem humanizmu. Tako je tudi pričujoče delo, ki je nastalo že leta 1933. V srbohrvaščini je bilo prevedeno pred desetimi leti, pri nas pa ga dobivamo z nekaj desetletno zamudo. Kakor vedno je tudi novo delo Antena Polonca prijetno, nazorno in zanimivo pisano. Ivana Spolar-ja delo »Za krmilom« bo brez dvoma v pomoč številnim voznikom— amaterjem, ki se žele globlje spoznati z ustrojem avtomobila in nevarnostmi avtomobilizma. Knjiga Maksa Snuderla Naš državljan, njegove pravice in dolžnosti j« delo, ki sodi v sleherno hišo. P;>-budo za njeno izdajo lahko\ le pozdravljamo. Nedvomno smo tako delo že dolgo pričakovali. Pa ne samo to — tudi rabili. Podobno nalogo ima delo Pot napredka Franceta Bučarja. Avtor v svojem delu govori o nekaterih problemih, s katerimi sc pri nas sleherni dan srečujemo. V zbirki je izšlo tudi literarno delo mladega slovenskega ustvarjalca Vladimiri a Kavčiča —\ Sreča ne prihaja sama. Avtorja poznamo, saj s? z njim ne srečujemo ie na listih slovenskih literarnih revij, poznamo ga že po več samostojni knjigah, ki so izšle v zadnjih letih. Ljudi, ki jih avtor op'suje poznamo — to so ljudje Poljanske doline. Nedvomno je knjiga prikupno branje. Ob koncu le to, da je letoin'a zbirka Prešernove družbe ze?<> skrbno in dobro izbrana. To bi želeli tudi v bodoče. — I. K. Hans VVerner OJchter 66 •»To je kaj drugega.« »Toda podobno je,« je dejal Guchler. »Kakor želite,« je dejal poročnik. »Pomagati si moramo torej sami.« »Da, mi vas lahko le podpremo,« je dejal poročnik. Guehler se je odpravil. Pri vratih se jc obrnil In Pozdravil z dvrgnjeno roko. »Pred menoj lahko to opustite,« je dejal poročnik. Znova se je kislo nasmehnil in pokiimal. »Toda c> Ce sva sama, saj razumete.« »Da, gospod poročnik.« Na taboriščni cesti jc srečal Boehmerja. »No, kaj je?« ga jc vprašal. Guehler jc zrl prek zasneženih streh barak in dejal; »Slednjič, slednjič smo tam.« »Hvala bogu!« je dejal Boehmer. Potrcpljal ga je po ramenu in se nasmehnil. Guehler je molče stopal poleg nJega. »No, kako se počutiš? Blizu cilja smo tako rekoč.« » »Ne vem,« je dejal Guehler, »vse skupaj je bedarija.« Iz barake jc pritekel bataljonski vodja. Razburjen je stopil k njima. »Sranje!« je dejal »Takšno sranje!« »Kaj je, gospod narednik?« je dejal Guehler. •»Premestili so me, pomislita! Premeščen sem!« »Saj ste vendar nemško-nacionalen!« je dejal Guehler. »Kdo, ja«?« jp dejal narednik. Guehler se je zasimejal .Narednik ga je jezno pogledal. »Kakšne neumnosti pa so to?« je dejal. »Nič nisem, razumete, prav nič! Vojak sem in nič drugega,« »Jaz nisem niti vojak,« je dejal Guchler. »Kako? Kaj pa ste?« »človek, samo človek. In nič drugega,« Guehler se je zasmejal. »Oslarija!« je dejal narednik. »Oslarija! Človek je vsakdo.« Odhitel je z dolgimi koraki po taboriščni cesti. Oba sta gledala za njim. Boehmer se je zasmejal in dejal: »Saj ni niti tako slabo.« »No, da,« je dejal" Guehler. Nekaj ujetnikov se je kepalo na cesti. Kepa Je priletela Boehmerju v nos. Snel je naočnike in Jih poskušal očistiti. »Kakor otročaji!« je dejal. Potem se je sklonil, napravil sneženo kepo In se jim pridružil. Ujetniki so vpili in se smejali. Kepe so letele sem ter tja. »Ko bi jim lahko enkrat pošteno vrnil udarce! To bi se nam prileglo,« jc pomislil Guehler. XXIX. S športnega Igrišča je šla skupina nogometašev. Oblečeni so bili v rdeče majice in črne hlačke. »Naše levo krilo je prava figa,« jc dejal eden izmed njih, z njim ne bomo dobili tekme.« »Preobjedel se je, to je«, je dejal drugi. Guehler je šel mimo njih. »Si slišal, Hitler je baje mrtev?««' »Kdo je povedal?« je vprašal Guehler. »Taboriščni govornik je povedal pred nekaj trenutki.« Ustavili so se zraven njega. »Res verjameš, da bomo zgubili vojno?« »Da,« Je dejal Guehler, »končano jc.« »Ni mogoče! In kaj bo z nami?« »Sam ne vem.« »Ah, kaj!« je dejal nogometaš, ki je nosil žogo. »Bo že kako!« Obrnili so se in odšli dalje. »Tudi levega branilca bi morali zamenjati. Vsakdo mu uide,« je dejal nekdo. »Človek, neposredno pred tekmo ne moremo zamenjati vsega moštva.« Guehler jc odšel v pisarno taboriščnega govornika. »Je Hitler res mrtev?« »Da,« je odgovoril govornik in pozorno pogledal Guehlerja skozi debele naočnike, »radio je povedal.« »In kaj je v Berlinu?« »Pred koncem Je,« je odvrnil taboriščni govornik. V sobo Je stopil Gerlich. Bil je rdeč in razburjen. »Alarmirati moramo taborišče!« »Cemu neki?« je dejal taboriščni govornik. »Hitler je mrtev! Vse čete morajo posmrtno počastiti Hitlerja!« »Ne,« je dejal taboriščni govornik, »v tej igri ne sodelujem več.« »Kako, ne sodeluješ?« »Tako! Zgubili ste vojno. Z vami jc konec!« »V imenu taborišča zahtevam, da takoj od ideš k Američanom in zahtevaš dovoljenje za posmrtno počastitev!« »Nobenih stikov nočem imeti z vami. Sam pojdi!« »Nisem taboriščni govornik. Ti moraš iti!« Nenadoma Je pričel Gerlich vpiti: »Zahtevam, da odideš k Američanom! Takoj!« »Ničesar ne moreš zahtevati In najmanj v imenu taborišča. Saj nisi taborišče.« »Pojdeš ali ne?« »Ne,« je vpil taboriščni govornik, »nikoli nisem bil nacist! Z vami nočem imeti nobenih stikov!« •»Tako? Nikoli nisi bil nacist? In to poveš sedaj?« Gerlich se je sklonil naprej. Ustnice so mu drhtele. »Torej, tudi ti si bal pod istim klobukom z Američani?« je vpil. »Prav,« je dej:>.l taboriščni govornik, »pojdera, vendar pod pogojem, da bom to zahteval v tvojem imenu.« »Prevelik strahopetec si, kaj? Meni pa j^ nrav vseeno, četudi me pošljejo v kazensko taborišče« »Me bosta počakala?« »Da, počakal te bom,« je dejal Guchler. Taboriščni govornik je odšel. »Strahopetec!« je dejal Gerlich. Sedel je na stol za pisalno mizo. Guehler je vrtel gumbe na radijskem aparata), »V Taborišču bo prišlo do nemirov,« je počasi dejal. »Kakšnih nemirov?« »Ne bomo sodelovali pri posmrtni počastitvi.« »Kdo ne bo sodeloval?« »Mi,« Je dejal Guehler, »to pomeni vsi, ki niso tvojega mišljenja.« »Tako daleč smo že torej?« je dejal Gerlieh. Guehler se je hladnokrvno obrnil. »Da,« je dejal. »Tako daleč smo. Vi ste nas pripeljali tako deleč. Nemška mesta s» porušena. Vojna je zgubljena. Nemško ljudstvo čaka še težka pot. In vi, ki ste vse to povzročili, še vedno vpijete.« Gerlich se je nagnil globoko prek pisalne mize. Od zgoraj navzdol jc opazoval Guehlerja. »Mar ti nisi veroval v to?« »Ne,« je dejal Guehler, »saj si vedel.« »Toda druge izbire nismo imeli.« »Dovolj izbire je bilo, da bi lahko preprečili to blaznost,« Je dejal Guehler. »In kaj bo zdaj?« »Ne vem. Treba-bo začeli iznova.« »Ne,« je dejal Gerlieh. »ne bom ostal v Nemčiji. Tam bomo samo tuji sužnji.« »Kam pa. boS šel?« »Tssclil se bom. V Kanado ali kamor koli drugam.« / O L* A S DOKUMENTI! IVA\ JAN DOKUMENTU DOKUMENTI 56 Zato je nastalo vprašanje municije, ki so jo v tem dnevu kljub varčevanju preveč potrošili! Nemcem to ni delalo preglavic in so verjetno celo računali na tako izčrpavanje partizanov. Tisto, kar so je cankarjevci zaplenili, ni zadoščalo za nadaljevanje boja. In tja proti Bes-nici je ponoči odgazila skupina prostovoljcev. Tam so namreč imeli precej shranjene. Odhod te patrulje je bil tvegan, ker je morala skozi zasede Nemcev na Lajšah. Hodila je vso noč, ne da bi zaropotalo. Stab je bil v skrbeh, a morali so tvegati... Proti jutru so se prostovoljci vrnili s težkimi nahrbtniki, nabasanimi z naboji! Prinesli so jih okoli pet tisoč kosov. J Tudi podatke o Nemcih in o vsem ostalem so skrbno £ zbirali čez noč. Dva sta odšla proti Lajšam in v neki hiši \ naletela na številne krvave sledove, ki so jih pustili 1nm $ napadalci. Domači so povedali, da so se Nemci zelo bali t partizanskih strojnic in se nekaj časa zakrivali v njihovi f hiši in kleti... a Sicer je noč na Pečeh potekala v miru ... |j Drugače pa je bilo v Jakovi četi. Janez Zvan se toga } spominja takole: j Komandir Bernard nas je zvečer zbral v Prosvetnem ^ domu in povedal: i —■ Utrujeni, premraženi in počitka potrebni smo J vsi, zato se bomo na straži in pri dežuran j u pogosteje ^ menjavali. Vsako uro! Nemci še niso odšli. Kdor bo na (j straži zaspal, ga bom pri priči počil, ker bom hodil na- £ okoli! Tisti, ki počivajo, morajo počivati brez skrbi!« J Ta strogi, toda pravičen predlog je sprejel ves ko- I lektiv. Vsem je bil znano, da Jaka besedo vedno drži in J zato je .potem vsakdo izmed nas spal mirno, čeravno smo vedeli, da je nevarnost velika. ^ Moja zaseda jc bila v mrliški vežici ob cerkvi. Gle- } dal sem skozi odprto okno. Zato je bilo zelo mraz. Nača r zaseda je bila naj zahodne j ša. Vmes sem skrbel tudi za * zvezo in stražaril .Moral sem biti zelo previden. Drugi } del zveze je vzdrževal velik, močan in rdečeličen možak. 4 Z njim sem se srečaval sredi najine poti. Veselila sva se, ' da bo boja verjetno kmalu konec, tako kot vsak večer. ^ Ob nekem takem srečanju sva začula sumljiv šum in ne- i kakšno govorjenje. Pomislila sva, da mora biti tam naša f umikajoča se skupina, ki je bila spodaj v zasedi, a ni J bilo nič videti, niti senc ne. To je bilo čudno, zato sem f v temo vprašal: Kdo je tam? Iz teme je prišel neznan t in zamolkel glas: »Petelin!« Kdo naj bi bil to in kaj naj J pomeni? Med nami nisem poznal nobenega petelina! Ob J tem se mi je zabliskalo: to morajo biti nemški smučarji! } Segel sem za pas, prijel bombo, jo sprožil in jo vrgel i v »petelinovo« smer. Midva sva legla v sneg. Močno je ^ i zđ grmelo. Umaknila sva se in to .povedala vodniku Peč- J l niku. Potem je zaropotalo nekaj rafalov, nato je bilo vse t f tiho. Našli pa smo okrvavljen sneg in ostanke obvez, j! Bomba ni udarila v prazno ...« } Bernardov kurir Jože Galičič pa o tem večeru ve f povedati tole: {\ »Večidel borcev je šlo zvečer k počitku, ostali so (i stražili na položajih. Okoli enajstih so nas od Novaka ,.■ sem hoteli pre^enet'ti nemški smučarji. Prodrli so te ', tako daleč, da so streljali na naše stražarje v vasi. Z vodnikom Pečmkom smo potem šli do skal, toda Nemcev . ni bilo več. Medtem jih je pregnal že Robnik na smučeh, \ l ki je imel brzostrelko, bomba našega soborca in nekaj \ |i rafalov bližnje zasede. Tudi mi smo videli madeže krvi. ^ Spat potem nisem smel, kajti bil sem med tistimi, £ ki so bili poslani na spodnjo pot. Nad nami je bilo po- \ kopališče in naš mitraljez. Sredi noči so proti nam začeli } <» streljati, da je kar žvižgalo okoli ušes. Kmalu bi nas tako 9 • [potolkli naši, ki očitno niso vedeli, kje smo mi. ^ DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! 99 Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj razpisuje mesto DIREKTORJA tovarne perila In pletenin Špik Kranj Pogoj i :1. visoka strokovna izobrazba s 3 let prakse rta vodilnih mestih v gospodarstvu; 2. srednja strokovna izobrazba z 10 let prakse na vodilnih mestih v gospodarstvu. Kandidati za razpisJlno mesto naj vlože pismene ponudbe, taksirane s 50 din drž. takse, priloženim življenjepisom, in dokazili o strokovni izobrazbi in praksi, na Komisijo za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj v roku 15 dni po objavi. Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre mame, stare mame, babice in tašče ANE BENEDIK, roj. Dolenc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. 'Iskrena hvala gospodoma dr. Cofu in dr. Bajžlju za njuno skrb. Posebno se zahvaljujemo g. župniku, vsem sosedom in ostalim, ki so ji darovali cvetja, učencem 7. b razreda, Zvezi borcev in vojnih invalidov ter vsem, ki so sočustvovali z nami in nam na kakršen koli način pomagali. Kranj, dne 7. januarja 19G2 Žalujoče družine: Giitz. Benedik, Jenko, Barkovič in Jereb .Balado o trobenti in oblaku' so posneli na plaiki Anclovo v Ravenski Kočni - V „Sibiriji" sije sonce vsak dan le pol ure - Planšarsko jezero skoraj 1000 metrov nad morjem - Več kilometrov dolga vas s § DA, BIL SEM V SIBIRIJI. MALCE ČUDNO, KAJNE? PA JE LE RES! V SIBIRIJI, KJER PIHAJO MRZLI VETROVI, KJER SNEG SPOMLADI ZLEPA NE SKOPNI IN KJER POZIMI SIJE SONCE VSAK DAN LE PlCLE POL URE. GEOGRAF BI TA KRAJ NA KRATKO OPISAL TAKOLE: LEGA: ZGORNJE JEZERSRKO, OB VHODU V LEDENISKO VISOKOGORSKO DOLINO RAVENSKA KOČNA; NADMORSKA VISINA: NEKAJ PREKO 900m; HlS: 5 (PRI MIKLAV3U, PRI MALARJU, PRI SUSETU, PRI BARBKU IN JENKOVA ZAGA); PREBIVALCEV: 32, KI SO PO POKLICU V GLAVNEM DELAVCI; SKOZI ZASELEK TECE POTOK JEZERNICA, KI MALO DLJE PROTI ZAHODU TVORI UMETNO FLANSARSKO JEZERO. RIZNAM, DA ZA TA ZASE- navadno ime?« sem še povprašal P LEK, ki po veljavnem uradnem poimenovanju naselij apada s hišnimi štev. od 145 do 150 k vasi Zgornje Jezersko, nisem vedel. (Mimogrede: včasih mislim, da Gorenjsko precej dobro poznam; ko pa hodim okoli in se pogovarjam z ljudmi, vedno znova ugotavljam, da jo poznam pravzaprav zelo slabo; vse prepogosto zreduciramo Gorenjsko na večja mesta — občinske centre, pa še na pomembnejša turistična središča in na še kakšno vas, kjer se jc na primer rodil Prešeren ali kjer izdelujejo cedre, dosti dlje pa naše poznavanje rojstn^fa kraja v šir-jem pomenu boaede — žal — ne sega). Zgornje Jezersko je prertorsko zelo velika v.ars, čeprav šteje le nekaj preko 150 hišnih številk. S tem imenom pa domačini poime-nuiejo vos zgornji del Ko krške doline, medtem ko imajo posamezna naselja svoja imena. Itaven (tUdI Pa.vno. Ravne ali Sv. Andrej na Ravnem) je zadnje naselje pred serpentinami do meje na Jezerskem vrhu. Grem na Ravne (tudi v Ravne) pravijo domačini, ki so ncj. Del Raven je tudi Sibirija vzhodno od središča naselja, ob vhodu v dolino Ravenska Koč- Toneta Zadnikarja, ki se je pravkar pripravljal, da bo odšel zdoma, in sicer na delo v Bohinj. -Mrzle in dolge zime, mrzel veter iz Ravensko Kočne in zelo malo sonca pozimi — vse to je ustvarilo Sibirijo na Jezerskem.« Tone je sin Jakoba Zadnikarja. na Jezerskem dobro znanega soboslikar j a, ki riše tudi lepe stenske slike in kuje celo pesmi. Ni ga bilo doma, a eno mi je Tone pokazal: Sušenje žita na estrveh na Ravnem. Z Jezerskega do Železne Kaple na Koroškem ni daleč. Vpliv Ko-roSke v gospodarstvu in ljudski kulturi na Zgornjem Jezerskem je precej močan. Dokaz temu so prav ostrvi za sušnje žita, detelje, pa tudi nerodnejšega cena z močvirnatih zemljišč. V predelu Koroške, severno od Jezerskega, kozolcev ne poznajo, vse sušijo na ostrveh ali kar na tleh (seno). Tudi v tem delu Jezerskega so kozolci redkost. Videl sem vsega dva »top-larja« in en stegnjeni kozolec v zelo slabem stanju — dokaz, da koao'.ei tu niso v navadi. Se nekaj mi je povedal Tone Zadnikar, ko 6va pred njihovo hišo ogledovala meglo s snežnim metežem nad Skuto, Rinkami, .po dolini spada k Zgornjemu Jezerskemu še zaselek »Pri bajtah«, medtem ko gostilna »Pri kanonir-ju« in nekaj hiš okoli že sodi v Spodnje Jezersko, ki je po obsegu in številu hiš dosti manjše od Zgornjega. Sedel sem v restavraciji Doma na Jezerskem in prisluhnili pogovoru med miličnikom in nataka- tuberkulozo. Za smučanje zdaj ni nikakršnih pogojev, premalo je snega in s pobočij je veter že tega odpihal. ES JE BILO ONDAN, ko sem hodil po Jezerskem, tam precej dolgčas. Ta občutek je povečeval še snežni metež in veter, ki je vršal v vrhovih smrek kot narasla reka. To je bil jug, ki piha JAKOB ZADNIKAR: SUŠENJE ŽITA NA OSTRVEH »Pijanec pijani, kakšne križe imam z njim!« je hitela pripovedovati natakarica. »Nisem ga in nisem mogla spraviti ven. Ob enih zju'raj je še zahteval liter vina, čeprav ga je imel pod kapo že več kot dovolj. Ven pa ni hotel. Zagrabila sem steklenico in stekla z njo na cesto, on pa za menoj. Hitro sem mu porinila liter v roke, skočila v vežo in zaklenila vrata za Jr*OG£D NA SIBIRIJO POD TURNAMI na, pod TumamJ, gorskim hrbtom, visokim nekaj čez 1200 m, ki temu zaselku v zimskih mesecih razen za pičle pol ure povsem onemogoča dostop sončnih žarkov. »Zaselek je nastal v tridesetih letih tega stoletja ob stari Jenkovi žagi na Jezemici. Potok izvira nekoliko više v Ravenski Kočni. Ledeno mrzla voda izpod snežni-kov in ledenika v Rinkah tvori danes umetno Planšarsko jezero. Poleti je biilo tu vedno dovolj turistov, vendar ob nizki vodi jezero ponikne.« »Zakaj je ta kraj dobil tako ne- Kočno in Grintavcem. »Tam gori, vidite, je planina Anclovo. Tam so posneli zunanje prizore slovenskega filma »Balada o trobenti in oblaku«. Kot nalašč je bila ta idilična visokogorska ledeniška dolinica primerna za snemanje!« SREDIŠČE ZGORNJEGA JEZERSKEGA je okrog hotela Dom na Jezerskem, kjer so tudi osnovna šola, pošta, trgovina in specialni oddelek bolnišnice za očesno tuberkulozo. Ta kraj imenujejo Jezerjani »Spodnji kraj«, prebivalci pa so Spddenci. Navzdol seboj. Se pol ure je robantil okoli in razbijal po vratih, naj mu odprem. Ne vem, koliko časa bo to trajalo!« »Pusti ga. Dan, dva, pa bo dobro, potem bo spet delal in te ne bo več nadlegoval. Saj to je edino, kar ima, kam hoče iti drugam. Ta restavracija, to je edino, kar imajo ljudje tu gori. Kina ni, v mesto je daleč, ničesar ni. Naj se ljudje zvečer malo povesele — saj pravim, to je edino, kar imajo!« Dom na Jezerskem ima zdaj okrog 50 gostov, od tega polovico okrevancev oddelka za očesno čez Kočno sem, mi je povedal kmet v Ravnem. Razen tega vetra poznajo Ravnanci še dva močnejša, in to »ta mrzu«, piha s severa, s Koroške, čez Roblekovo planino, »podsončnik« (tudi »nemfcki jug« Imenovan) pa je vzhodnik, ki piha čez Malinšek ' (1621 m) in je bolj mrzel kot »te mrzu«. S poljedelstvom se na Zgornjem Jezerskem kaj prida ne ukvarjajo, čeprav imajo razmeroma precej ravnih površin na dnu nekdanjega jezera (po katerem je zgornji del Kokrške doline dobil tudi svojo ime). Ta svet je namreč precej močviren in okoliški potoki in hudourniki, ki pritisnejo v dolino ob večjih deževjih in 6pomIadi, ko se topi sneg, ga radi popravijo. »Takrat tu nimamo samo Plan-šanškega jezera, ki je umetno, ampak tudi vse polno drugih manjših jezer po njivah in pašnikih. Taka močna povod en j je bila lani v jeseni in še zdaj je vsa zemlja močno prepojena z vodo in videti je dosti bolj močvirna kot, sicer.« Del Zgornjega Jezanskega ob cesti od Doma na Jezerskem ftrorl Ravnem se celo imenuje Žabji trg«. Glavni gospodarski panogi v tam delu Gorenjske sta gozdarstvo ;n živinoreja. Kmetije v v~aj Kc!:r-ški dolini tja do Jezerskega vrha so se povsem prilagodile zemVi-šču: kjer je bilo malo več zem1:e za obdelovanje, malo več ravno sveta ali vsaj pašnika m«d gazdom ali pa nekoliko primernega mast o ob Kokri ža nastavitev mii-a ali žage, povfiod tam n nrc'-!? samotne kmetije. V spodnjem Cslu Kaka"ka doVae je nai-bolj poznana »"ov*r?.r«. na bočjih ©krog Raven na Zsjornem Jezerdc-m pa so to r.oblak,' Zark, Ar ko Itd. Ko sam zapuščal Jezersko, jn poledenela cesta delala Šoferju avtobusa precej preglavic. Vendar je treba priznati, da je ces'a desti dobro oskrbovana. Jezersko Ima dobre prometne zveze z večjimi središči Gorenjske in Slovenije in v turizmu bi lahko pomcn:1o flostl več kot pomeni zdaj. A. Triler Uspela telovadna akademija Prejšnjo nedeljo so škofjeloški telovadci priredili v Skofji Loki telovadno akademijo. Program je obsegal 14 točk, v katerih je nastopilo preko sto telovadcev (od pionirjev do odraslih). Akademijo so pričeli mladinci, NESREČE Nesreča GORELO JE V MLIP CESN.TICA V četrtek, 11. januarja ob 15. uri, je prišlo v lakirnici MLIP Cesnjica v Selški dolini do požara. Hitra intervencija gasilcev pa je požar naglo pogasila. Kljub temu pa znaša materialna škoda okrog 2C0 tisoč dinarjev. Pcžar je izbruhnil, ko je delavec podjetja Toplovod iz Kpanja varil cevi toplotne instalacij j. Kljub temu, da so pred temi pakirnico prezračili, 60 se hlapi hitro vneli. Pri poiaru ni bil nihče poškodovan, mladinke in pionirji, ki so prikazali alegorično sliko z intonacijo Internacionale po zamisli in improvizirani glasbi domačina Dominika BIZJAKA. Sledil je nastop moške in ženske dece, ki 60 s svojim prisrčnim izvajanjem in lepo ubranostjo navdušili občinstvo. Nato so nastopili na bradlji mladinci, potom pa so člani, mladinci in pionirji pokazali eno najlepših točk sporeda: preskok preko švedske mize je odlikovala dovršena tehnika in elastičnost. Posebno so se pri tej vaji izkazali pionirji, ki 60 bili skoraj enakovredni svojim starejšim tovarišem. Občinstvo se je lahko seznanilo tudi z vzgojo akrobatike od pionirjev do članov. To točko jo pripravil študent visoke šole za telesno vzgojo v Ljubljani Ivan KRI2NAR. Mladinke so v nastopih Zastave plapolajo in Pesem o Titu pokazale lepo izvedbo in harmoničnost, kar j c nedvomno tudi zaslu- ga Marije BALDERMANOVE IN Franka ANDREJA. Tudi pionirji so pokazali izredno lepo točko z naslovom »Lepo je Bili mlad« po zamisli Janeza HUDETA in Antona POGAČNIKA. Ob koncu pestrega sporeda so se članice ih člani oddolžili občinstvu še s pisano folklorno motiviko jugoslovanskih plesov in pesmi ter tako dali akademiji ros obeežje jubilejnega proslavljanja vstaja naših narodov. Nedvomno je bila omenjena akademija zelo uspošna, saj je bi- la tudi plod večmesečnega prizadevanja vodnikov in ostalih članov. S to prireditvijo so tudi te1 o-vadci počastili dvajssUsinico revolucije. - V. Rozman ISKRA ZMAGOVALEC NOVOLETNEGA TEKMOVANJA V četrtek je bil na kegljišču Triglava 2. del novoletnega tekmovanja 8 najboljših krožkov pri kegljaškem klubu Triglav. - V končni razvratitvi je Ona gala Iskra A za 35 kcf.ljcv pred Savo. Rezultati: Iskra A 831, Sava 79C, Planika 784, Iskra B 745. Tiskani na 735, Enotnost 728, EHek-tro 713, Standard 026 kegljev. Upravni odbor podjetja »OBLAČILA • NOVOST« TRŽIČ razpiral je narlednja prosta delovna meeta: 1 računovodje 2. mat. knjigovodje Prejemki po pravilniku. Pismene ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in dosedanjih zaposlitev pošljite upravi podjetja.