ŠTUDENTSKi UST ŠT.9 LETNIK XXI LJUBLJANA, 24. DECEMBRA 1971 CENA lNdin O REALIZMU V POLITIKI ,,Ne jezi se na svet; ni mu mar," je rekel Mark Avrelij, rimski cesar. ,,Prva nisi, zadnja ne na svetu," je Aškerc povedal siroti Anki. Zavzemati se za absolutno načelnost v naši zunanji politiki je prava norost, ob vseh grdobijah, ki se na svetu dogajajo, so nas poučili v Del u. ,,Politiko se meri po njeni efektnosti," pravi Gojko Stanič, sekretar univerzitetnega komiteja. ,,Politika je ponujanje boljše alternative," pravi moj oče. Naša študentska politika ni realistična. Naša politika ne ponuja bist veno boljših alternativ, ker je edina možna bistveno boljša alternati va, ki jo vidimo in sanjamo, zelo daleč in nejasna, imenuje pa se spr ememba totalitete sveta. Naša politika se ne da meriti po efektnosti, pa ne samo zato, ker nimamo nobene socialne in politične moči, a mpak predvsem zato, ker ne pristajamo na efektnost, na meščanski kult uspešnosti kot merilo in osnovni princip politike. Naša politik a se zavzema za načelnost, ker vidi v vseobčem pristajanju na svet i n pragmatizmu, ki ga zastopa Deto, smrt socializma in utopitev člo večnosti. Našapolitika ve, da ni na svetu ne prva ne zadnja v svojih zahtevah, ve pa tudi, da zgodovino delajo Ijudje in neobratno. Naš a politika se jezi na svet, čeprav mu ni prav nič mar. Naša študentska pcHitika je nepolitika. Že dolgo me ima, da bi napisal ta članek. Že dolgo se nabira v men i. Prišlo mi je pa do grla, ko sem bral pripis uredništva v Delu z dne 24. 11. 197>. Pa ne samo zato, ker so popolnoma spremenili smisel štude ntskega pisma ob obisku iranskega premiera, ampak zlasti zato, ker je ta pripis neverjetno jasen in direkten odraz neke primitivne, hudo poe nostavljene zdravo-razumarske logike, ki jo pogosto srečujemo na ces tah in v gostilnah pa vse do naše partijske in državne politike. Ta logik a je približno takale: povsod po svetu se dogajajo grdobije in zločini, p ovsod po svetu Ijudje hlastajo, za denarjem, za dobičkom in strežejo s vojim egoističnim interesom. Nikjer pod soncem ni dežele, kjer bi vlad ala demokracija, povsod se politika dela z lažjo, polresnicami, zahrbtn ostjo in taktiziranjem. Vse to pa je tako že od nekdaj, od prazačetkov človeške zgodovine, pogojeno je v sami človeški naravi, v naravi stvari, zapisano v zvezdah, in kot vse kaže bo temu tako še naprej, na veke ve kov. Kaj pa lahko pri tem narediš ti, uboga para, ki se greš študentske ga gibanja, ki govoriš o socializmu in ponavljaš tisto staro bajko o prol etarcih, ki se združujejo? Komunizem je utopija in (po besedah Stane ta Kavčiča, predsednika IS, izrečenih na pogovoru s študenti) ne bo nikoli uresničen. Glede na tako stanje stvari je torej najbolje, da imam o kar se da dobre in prijazne odnose z vsemi državami, da jih sem ter t ja tudi maio pokritiziramo, kadar gre njihova grdobija že čez vse meje in kadar to ne škodi preveč ekonomskim stikom, ker bi sicer kot majh na in nerazvita dežela naposled ostali lačni in goli. Najbolje je, da si ka r se da udobno in prijetno, kolikor pač razmere dopuščajo, uredimo s vet tostran bariere, zakaj onstran bariere je negotovost, mraz, nepresp ane noči in ogenj in kri. Treba je seveda spreminjati svet, toda počasi, postopoma (kot je rekel Mitja Gorjup, glavni urednik Dela, na pogovo ru s študenti), previdno, korak za korakom. Morda bo čez mnogo, mn ogo let, ko bomo s prijateljskim dogovarjanjem odpravili vojne, dosegli razcrožitev in vsaj približno nasitili lačni dve tretjini človeštva, na svet u že kar znosno in prijetno. Za vse to pa je potrebno potrpljenje, dolgo trajno taktiziranje, nikakor pa ne mladostno zanesenjaštvo in neučaka nos+ študentov, ki da so že vsega presiti, ki jim gre predobro in hočejo spremeniti svet kar od danes do jutri in se sploh ukvarjajo s politiko, n amesto da bi študirali. Taka približno je ta logika. Mi pa — norci, cepci — še vedno verjamemo v možnost revolucionar ne spremembe totalitete in da se svet lahko v bistvu spremeni. Verjam emo, da zgodovino delajo Ijudje, konkretni individui, ti in jaz, in da je torej od njih (se pravi tudi od nas) odvisno, kakšna bo ta zgodovina. D okler pa je ta bistvena svetovna revolucionarna sprememba še zelo zel 0 oddaljena, če ne že za vedno izgubljena šansa, do takrat pa nam preo stane, da zbadamo ta odtujeni svet tam, kjer ga boli, da mu ne pustim o, da zaspi v svoji samozadovoljnosti, da delamo ta naš mali časopis, h odimo na ulice m zasedamo fakultete, da samoumevnost sveta spremi njamo v vprašljivost, samoumevnost tega, da se vrtci gradijo s samopri spevki, maximarketi pa z družbenim denarjem, samoumevnost tega, d a je univerza fabrika kadrov za industrijo, samoumevnost tega, da hod 1 Tito na prijateljske obiske v Perzepolis in VVashington (čeprav najbrž ne more drugače), samoutmevnost tega, da je naša jugoslovanska pot v socializem eno samo nezadržno gibanje napredka, ki ga le sem ter tja moti kakšen majhen madež, kot je socialna diferenciacija ali kakšen ne znaten, od zlih sil zapeljan razredni sovražnik, kot so študentje. ¦ Ko je pred kakšnim mesecem nastai ves miš—maš v zvezi z zaplemb o tretje številke Tribune, je^nekdo vprašal: ,,Kritizirate Tita, ker ima d obre odnose z reakcionarnimi režimi.Kaj bi pa vi naredili, če bi bili na njegovem mestu? Ali bi lahko ravnati drugače? " Tvoje vprašanje,. tov ariš, je mistificirano, narobe je zastavljeno, in napačno vprašanje lahko da le napačen odgovor. Ne vem, če bi se na Titovem mestu lahko izog nil obiskav Perzepolisu. Najbrž so celo rezultati tega obiska bili dobri in pozitivni. Morda bi se dalo izvesti obisk na nižji ravni. Toda ni vpra šanje v tem, kaj bi lahko storil Tito ali česa ne bi mogel storiti, vpraša nje je samo, kaj lahko storim jaz kot konkretni, zgodovinski, tukaj—in —zdaj—bivajoči individuum, ki mu pa kljub temu, da ga boli zob, ni v seeno, da v neki zelo zelo daljni deželi pobijajo svoje politične naspro tnike kot pse in da se ta zločinskost sveta skuša prodajati kot samoum evna racionalnost. DE TE FABULA NARRATUR, pravi Marx v Kapit alu. 0 tebi govori tazgodba. Zato se študentje ne borimo za oblast, ne gre nam za oblast, in v te m se razlikujemo od ostalih grup :n akterjev v politiki. V tem je tudi n aša prednost, ker v politični tekmi za vpliv in za stolčke nimamo kaj izg ubiti. Dobro vemo, da sprememba garniture oblasti ne spremeni ničes ar ali zelo malo, da je potrebna trajna sprememba strukture oblasti in da je zmaga na koncu, ne na začetku revolucije (Roza Luxemburg). P ot do tja pa je zelo dolga in naporna. Na njej je bistveno važen vsak po sameznik z vsemi svojimi sanjami in s svojim trpljenjem. Važno je, da postavi samega sebe na zatožno k!op in se vpraša po vseh svojih nazori h in pogledih, po svojem načinu življenja. Bistvene stvari se dogajajo v glavah Ijudi. Revolucija je samospreminjanje. CE QUI MMNTERESSE, CE N'EST PAS LE BONHEUR DE TOUT LE MONDE, CEST CELUI DE CHACUN! (Boris Vian: L'ecume des jours) Kar me zanima, ni sreča vseh, ampak sreča vsakogar. mladen dolar MED DVEMA KONFERENCAMA Sklenil sem informirati študentsko in drugo javnost o dogajanju na nedavni k onferenci ZK, ki je razpravljala o socialni diferenciaciji. liuel sem namen, da pod robneje osvetiim nekatera dogajanja na konferenci, tako v glavni kot tudi strans ki debati (o delu CK med dvema zadnjima zasedanjima konference), in vlogo uni verzitetne delegacije. Vendar te naloge iisem izpolnil, ker še ni v celoti objavljen a vsa razprava, niti končna resolucija. Zato objavljam na tem mestu svoj prispeve k k diskusiji. Ne samo zato, ker sem bil edini diskutant iz študentske sredine, te mveč tudi zato, ker je zaradi tega teksta prišlo do ostrejše polemike, pa tudi tov. Kardelj se je dotaknil nekega mesta v tej diskusiji, čeprav implicitno. Menim, da moj prispevek ni bil v sredstvih javnega obveščanja zadostno predstavljen, saj so nekatera polemična stališča izpuščena, čeprav bi morala biti zaradi kasnejše pole mike v celoti objavljena. Sicer pa to m samo moja pnpomba, saj je bila večina po lemičnih'alt kakorkoh ostrejših pnspevkov podana v sredstvih javnega obvoščanj a izrazito opiljeno in. neproblemsko (z izgovorom krajšanja). Na koncu teksta bo m podai še nekaj splošnih vtisov ter nekaj replik, ki jih med zasedanjem nisem m ogel izreči. . . . Tekst razprave . . . Prva replika na podlagi tega prispevka velja tov. Kardelju, ki je z svojo razpra vo prvič jasno povedal, kaj si predstavlja pod pojmom ,,koristi \z minulega dela". Gre namreč za to, da bi delavec v nekem podjetju imel vpliv in določeno korist od tistega dela sredstev, ki se odlivajo iz delovne organizacije v ,,širšo družbo" m so danes na razpolago birokratskemu aparatu, bankam ipd. Ta sredstva še vedno pripadajo njemu, in ima zato vso pravico, da o njih odloča. Vendar sta tu dve ne varnosti, kljub lepi in koristni ideji. Pojavl^ase namreč vprašanje, kako to izvesti, da ne bomo zapadli v kapitalske ali etatistične odnose, kar je v nasprotju s to ide jo. Pravilno uresmčena bi ta zamisel omogočila materialno osnovo družbenega s amoupravljanja, saj bi zahtevala izredno dobro orgamzirano samoupravljalsko str ukturo, ki je po mojem še nimamo. Treba bi bilo namreč stalno prepre.čevati, da bi se ,,preteklo delo" ne prelivalo le v osebne dohodke, pač pa v sklade podjetja, v modernizacijo itd. Ker omogoča ta ideja tudi nalaganje svojih sredstev v kaki z unanji investiciji, tudi v drugih podjetjih ipd. (kar naj bi predstavljalo materialno osnovo ,,socialistični solidarnosti"), je treba v zvezi s prejšnjo pnpombo paziti, da to ne postane običajna oblika delničarstva in podobnih kapitalističnih zamisl i, česar tudi sam Kardelj ni izključil. Do takšnih rešitev, ki bi vodile v še povečan o izkonščanje šibkejših ( om preizkusil. Ravno sedem nanj, pa prihiti zgroženi prodajalec. In še preden je kaj rekel, sem dobro pogledal in se tudi sam zgrozil nad samim seboj. S.edel sem na Mladenu Dolarju. (Ta mi je pozneje povedal, da je tudi sam mislil, da je naslo njač.) Takrat sem končno ugotovil, da mi je dovolj post^opanja po maxi-marke tu; stekel sem po tekočih stopnicah ven v zakajeni zrak. darko štrajn TRG REVOLUCIJE Trg revolucije v Ljubljani, zadnje dni novembra, že skoraj urejen - tako kot so pred nekaj leti načrtovali. Ali pa malo drugače, vendar še vedno v marmorju, st eklu, betonu. Slavimo: Dan Republike. Slavimo: dograditev maximarketa. Trg revolucije naj bi bil simbol te revolucije. Tu je sedež revolucionarne obla sti: skupščina v lepi zgradbi, s kipi ob vhodu. (Na drugi strani zgradbe je CK par tije. Vmes, na dvorišču sejna dvorana.) Ljudska oblast — oblast, ki je izšla iz rev olucije. Inševeč: razvijajoče se samoupravljanje. Po zidovih sosednjih hiš še zmeraj visijo, že malo raztrgani in obledeli, plakat i: samoprispevek v Ljubljani, vsi na volišča, vsi glasujmo za ,kajti ,,očka, mamica, dedek, babica ..." aii ne veste, da ,,sodobna industrija potrebuje sodobne strok ovnjake, take pa vzgajamo v sodobni šoli" . . . Kajti imamo skupščino, dobili smo amandmaje, skupščina je samoprispevek, samoprispevek je šola, vrtec, socializem. Vsi smoza . . . Nasproti skupščine se dvigata stolpnici. Tu bi moral biti izvršni svet, pa še z meraj domuje nasproti ekonomske fakultete. Ena stolpnica je še danes nedograj en skelet, v beton pretvorjen denar za izgradnjo ekonomske fakultete, izvršneg a sveta in še česa. V drugo se je vselil finančni kapital: Ljubljanska banka, pravi naslov za denarne zadeve. Banka je denar,9denar je moč, moč vlada, denar vlada, banka je nasproti skupščini, je višja od nje. Dobili smo še maximarket, največji, najnovejši, najlepši, najbolj -aložen, z na jbolj prijaznimi pi odujalkami, nižjimi cenarni,!r1iscount prodajo, parkiriščem za avtomobile . . . ,,Vsaka civilizacija si gradi spomenike, ki najbolje izražajo njene ga duha" . . . In študentje jih spravljajo v negotovost. Vseh 10 milijonov NDdin, ki so vloženi v maximarket, v naš maksim! Nosijo plakate: ,,Tu smo, vaši smo!" ,,Čutijo se oropane, so osamljeni in govorijo o oblasti združenega delavskega raz reda in o tem, da je narodni dohodek tako visok, kot je. Da se denarja ne da pri .:oprati, ampak samo porabiti. Tako ali drugače, za maslo ali topove, kot piše Sa muelson v svojih učbenikih. Za novo ekonomsko fakulteto ali za maximarket, k ot se dogaja v resnici. Maximarket je utelešeni trgovski kapital, v vsej svoji marmornati bahavosti, z vsemi Ijubkimi prodajalkami vred.— Trg revolucije v Ljubljani, zadnje dni novembra: skupščina, Ljubljanska ban ka in maximarket. Na drogovih visijo partijske zastave, rdeče kot kri, z zvezdo, srpom in kladivom. ,,Proletarci vseh dežel, združite se! ,,Ob njih jugoslovanskei n slovenske trobojnice, z rdečimi zvezdami. In rumene zastave, z rdečim krogom in črkama ,,mm". Maximarket. Maximarket. Maximarket. mladen švarc REDNA LETNA SKUPŠCINA STANOVALCEV ŠTUDENTSKIH DO MOV V LJUBLJANI ALI ŠTUDENTU NAJPREJ KRUHEK IN POTE MŠE MALOPOLITIKE 8,10h - petdeset Ijudi 8,15^ — sedemdeset Ijudi 8,20^ — Miro Bukvič, predsednik sindikata stanovalcev študentskih domov v Ljubljani, napove, da se bo skupščina začela ob osmih tridese t in nas prosi, naj sedemo (verjetno se boji, da bi prihajajoči, ko bi nas videli stati, odšli). 8,35^ — Miro Bukvič otvori skupščino, po izpolnitvi proceduralnih postopkov, z rokami na hrbtu začne s svojim govorom. 8(40h — (Ijudi že sto) — Miro Bukvič govori, dolgo, navaja poino ko nkretnih podatkov o reševanju zadanih nalog v preteklem letu. Stvari so se proti pričakovanjem fantastično uredile (in resnično je bilo dosti narejenega). Poroča o sprejemanju in izvajanju družbenega dogovora, o politiki cen in sprejemanju v študentske domove, s tem, da je postelj v študentskih domovih vedno več (bog daj še en IFIP), da so po blokih zamenjali dotrajano opremo, opozori, da se socialna selekcija začne v osnovni šoli, da se bo treba za naprej boriti v tej smeri, razburja se zara di nepravilnosti pri sprejemanju v študentske domove in našteva napol konkretne primere, govori o reorganizaciji sindikata, na koncu prizn a, da je politizacija študentov zanemarjena zaradi reševanja konkretnih materialnih vprašanj, da se bo pa za naprej ,,dalo študentom, stanovalc em študentskih domov, dalo tudi malo politike". Poročilo o primeru d iscipliniranega, naravnost zglednega dela. Sledi jedrnato poročilo predsednika organizacijskega odbora forum a. Besede dajejo vtis njegove vsestranske fantastične urejenosti. Skupšč ina je naravnost fantastično ekspeditivna. Vse je v redu, razen majhneg a dolgčasa. K mikrofonu stopi direktor študentksih domov Jurij Kogoj in pove, da z veseljem konstatira faktično dejstvo, da so se stvari resnično obrn ile na bolje, da problemi sicer še so (npr. problem študentskega tabora v Ankaranu), da pa se vseh problemov ne da rešiti naenkrat, da nima v eč kaj dosti povedati, da bi samo ponavljal Bukviča. Skupščina, kljub temu da je nesklepčna, ker se je udeležilo okoli 4% stanovalcev študentskih domov, poteka kot raportiranje. Zatakne pa s e pri volitvah. Delovni predsednik predlaga informativne volitve, potre bne glasove za sklepčnost pa naj bi si zagotovil vsak kandidat sam; to j e posebno potrebno, ker bi bilo na drugi skupščini verjetno še manj Iju di, sicer pa so bili kandidati na skupščinah blokov že tako rekoč potrj eni. Dva študenta protestirata proti nelegalnosti volitev. Znajdemo se v precepu vesti in problema organizacije noves kupščine. Bukvič zagrozi, da bo v primeru ponovne skupščine prisiljen odstopiti. Direktor študen tskih domov nam pove in nas prepriča, da so te volitve samo formalna potrditev volje večine, ker so bili kandidatski postopki izvedeni po blo kih. Gojko Stanič privatno reče sosedom za svojim hrbtom, da bi bilo sploh pametno organizirati skupščine samo po blokih. Glasujemo za pr edlog delovnega predsednika. Med razdeljevanjem voiilnih listov (za in formacijo) kapajo posamezniki s prošnjami in kritikami, ki se zgubljajo v nepomembnostih, s katerimi samo potrjujejo visoko zavest samoupra vljanja v študentskih domovih. Volitve so končane, nelegalne volitve, naši predsednikiv forumu in sindikatu so nelegalni. Mnogo se je še govorilo, mnogo so še dejali Miro Bukvič, direktor š tudentskih domov, toda vse zaobsega to, kar sem povedal. Tako, drage kolegice in kolegi, imamo nelegalno izvoljene predstavnike, boga zahva lite, da vas niso odstavili zaradi vaše lenobe in malomarnosti do vodstv a skupščine. Miro Bukvič vas samo opominja, da ne najde več zaupanj a v vas, saj poznate izrek: Vlada je izgubila zaupanje v Ijudstvo in ga je odstavila. Dragi kolegice in kolegi, smo pomislili, koj pomeni, če nas odstavijo. miro bolčina A RDEČA JESEN 1956 NA POLJSKEM IN MADŽARSKEM Zakaj pisati danes o dogodkih, ki so se dogajali pred petnajstimi leti, in se jih le malokdo še spominja? Poljska in zlasti madžarska revolucija sta nam danes predstavljeni če nam spl oh sta) v popolnoma napačni, tendenciozni luči, ki v veliki meri spominja na od nos Sovjetske zveze do okupacije na Češkoslovaškem. Kar se Poljske tiče, lahko v zgodovinskih knjigah prebiramo odokončni destalinizaciji s prihodom Gomulk e na čelo državnega aparata. O Madžarski pa zvemo, da je bila prva intervencija ruskih čet morda preuranjena, da pa je druga prav gotovo rešila Madžarsko pred nevarnostjo restavracije kapitalizma. Vsakdo, ki zgodovino nekoliko nadrobneje pozna, dobro ve za neresničnost in zlaganost teh trditev. Zato mi je žal, da se bo m moral k tej temi spustiti kot laik in bom lahko orisal samo grobo podobo tra ičnih preteklih dogodkov. Pisati in razmišljati o teh stvareh pa je potrebno še iz irugih razlogov. Predvs em moramo jesenske dogodke leta 56 razumeti v širši povezavi delavskih gibanj i n nemirov v socialističnih državah. Mednarodni revolucionarni proces se je začel v vzhodni Nemčiji, v deželi z najmočnejšo tradicijo boja proletariata, ki so ga zm agovalci druge svetovne vojne razklali na dva dela in s tem do neke mere strli njeg ovo moč. Leta 1953 so se uprli v vzhodnem Berlinu gradbeni in metalurški delav ci proti nemogočim življenjskim pogojem in proti ruski zasedbi. Splošna stavka i n zahteva po oblasti delavstva sta bili kmalu krvavo zadušeni. Varnost in neskrbn ost velikega stalinističnega sistema pa sta se močno zamajali. Spopad se je nadalj eval v Vorkuti, na področju, kjer je bilo skoncentrirano največje število koncentr acijskih taborišč v SZ. V letu Stalinove smrti se je dvignilo v stavko pol milijona delavcev—taboriščnikov v upu, da je z dikatatorjem padel tudi njegov sistem. Re presije so bile brutalne, vseeno pa so se taborišča na široko odprla, in začelo se j e popuščanje v vseh okvirih sovjetske družbe. Začela se je doba ,,destalinizacije". Nastopile so prva rehabilit;icije, bolj in bolj so se razkrivaii zločini iz stalinske er e. Novi oblastniki so si skušali utrditi oblast s tem, da so odkrivali pravo podobo svojih predhodnikov. Ta logika pa se je kmalu obrnila proti njim samim, saj se je vedno bolj razkrivala prava logika sistema, ki ga sami v bistvu niso prav nič spre menili. Analiza sistema je bila spočetka privilegij intelektualcev, vendar so tudi d elavci začutili pravo naličje sprememb in so zahtevali svoje pravice. POMLAD V OKTOBRU Osnovni vzroki nezadovoljstva poljskih delavcev so bili enaki kot pri berlinsk em proletariatu. Medtem ko se je mdustnja bliskovito razvijala, se dohodki prakt ično niso spremenili (od 1950 do 1955). Izbmhnilo je v Poznanju. Ko zahteve del avcev po zvišanju plač niso bile uresničene, so stopili v stavko. Prišlo je do množ ičnih manifestacij. Nastopila je armada. Proti organizatorjem stavke je bil sprože n proces. V tem trenutku se je poljski proletariat kot en mož dvignil proti birokr aciji. Delavci so ostro zavrnili razlago o reakcionarnih provokacijah, v največji va ršavski tovarni Zeran so se solidalizirali s poznanjskimi tovariši. Mladi partijski se kretarv tej tovarni, Godzik, je kasneje dejal: ,,Končno smo začeli razmišljati. Spomnili smo se na oktobrsko revolucijo in na njene delavske delegate, na svete delavskih delegatov. Iz zbledelih spomino v in iz dokumentov smo dognali, kaj se je pravzaprav v Sovjetski zvezi dogaja \o v obdobju oktobrske revolucije ..." Tovarna pa je izdala razglas, v katerem je pisalo: ,,Cilj delavske demokracije po tovarnah jc, da se delavci nemudoma neposred no vključijo v vodstvo tovarn, saj so oni tisti, ki so najbolj zainteresirani za nj ihov razvoj in usodo. Hkrati pa je to edina garancija, da se bodo lahko odprav ile vse napake in izkrivljenja, saj bo tako lahko vodstvo kontroli rala celotna d elavska skupnost." Prišlo je do edinstvenega revolucionamega sožitja med proletariatom in inteli genco. Studentski tednik Po Prostu je prvi začel z ostro in neusmiljeno analizo b irokracije. Delavci so jo vzeli za svojo in jo spremenili v realnost. Poljski oktober je pretresel cel narod, proruska birokracija se je morala umika ti korak za korakom. Vedno bolj so rasle zahteve, naj vodstvo prevzame Gomulk a, zaprt od leta 1951 zaradi ,,nacionalizma" in ,,titoizma". Gomulka je za Poljak e predstavljal simbol neodvisnosti in borbe proti stalinizmu. Liberalno krilo part ije (Cyrankiewicv) je spoznalo, da je to edini izhod. Pod pritiskom revolucionam ih množic se je 19. oktobra sestal osmi plenum centralnega komiteja Komunistič ne partije Poljske, ki je moral Gomulko znova sprejeti v partijsko in državno vod stvo. To pa seveda ni bil edini in končni cilj delavcev. Delavske delegacije iz vse d ržave še niso bile zadovoljne, zahtevale so odstop Rokossovvskega, ruskega marša la poljskega porekla, ki je bil minister za narodno obrambo. Zahtevale so demok racijo v sindikatih ter reorganizacijo ekonomije tako, da bi lahko delavski predst avniki imeli nanjo tvoren vpliv. Takoj naslednjega dne, ko so vrgli Rokossovvskega, 19. oktobra, so prispeli v Varšavo Hruščev in drugi sovjetski voditelji. Sovjetska armada se je bližala poljsk im mejam. Pogovor med Rusi in Poljaki je trajal celo noč. Sele ob jutru so Sovje i odstopili od svojih prvotnih stališč. Prva etapa revolucije je bila dobljena. Prav gotovo ne zaradi dobrega srca ali visoke zavesti ruskega vodstva. To zmago je izv ojeval cel poljski narod. V Poznanju, kjer se je vse skupaj začelo (mesto je takrat imelo 300.000 prebivalcev) se je na cestah zbralo več kot sto tisoč Ijudi, ki so ma nifestirali svojo privrženost Gomulki in zahtevali, naj se ruske čete ustavijo. Po t ovarnah po vsej Poljski so se ustanavljali sovjeti in oddelki delavske milice. Proti birokraciii, a za socializem. Zeranski delavci so se obrnili k centralnemu komitej u: ,,Borili se bomo proti vsem tistim, ki mislijo, da je naša demokratizacija prva etapa v naši vrnitvi k buržoazni demokraciji." V nedeljo, 21. oktobra, razgrne Gomulka pred javnostjo rezultate dela osmeg a plenuma. Tisti Gomulka, ki je deset in petnajst let pozneje zapiral in obsojal de lavce, ki so se posluževali stavke kot svojega /adnjega izhoda, je tega dne svečano spregovoril celi Poljski: ,,Delavski razred se ne bo nikoli odrekel stavki kot svoje mu orožju . . . Poznanjski delavci niso rnanifestirali proti Ijudski Poljski, marveč proti napakam, ki so se tako globoko vgnezdile v našem socialnem redu." Hruščev se je umaknil, delavci so dosegli svoje; vendar pa se Poljska ni otresla stalinističnega jarma. Na prvi pogled je težko razumeti - ni bilo niti oborožene okupacije, stara birokracija je^pokleknila pred zahtevami Ijudstva — vse je ostalo pri starem. Razlogov je več. Stari birokratski aparat se ni dosti spremenil, ,,levo k rilo" partije ni samo v sebi nikoli prekinilo s preteklostjo. Nenehno je bila prisot na grožnjas strani Sovjetske zveze. Edini odmev poljske revolucije je bil na Madž arskem. Po drugem vkorakanju ruskih čet je bila pnhodnost začrtana tudi za Go mulko. Poljsko gibanje je tako postalo odrezano od proletanata v drugih država h. Zaustavljen je bil program, ki si ga je zastavil Po Prostu: ,,Vse to prav gotovo presega nivo ekonomije . . . Gre za vprašanje oblasti. Del avski razred, ki ga je v stalinskem obdobju tlačila birokracija, odtujena družbi, z ahteva sedaj direktno sodelovanje pri oblasti; prijemlje jo za roko, kot stvar, ki mu pripada in od katere je odvisna njegova usoda . . . Ko reakcionarni in birokra tski elementi uspejo zaustaviti ta procesv eni tovarni, mestu ali okolišu, se naše vrenje prenaša v druge tovarne, v druga mesta, v druge okoliše; vse dokler ne bod o razbite birokratske verige in ne bodo odločitve in nadzor nad vodstvom tovarn ^e v rokah proletariata." Še enkrat se je izkazala resnica, da socialistične revolucije ni mogoče izpeljati v eni sami deželi. Tega so se zavedali sami Poljaki. Na začetku so morda še upali, da je bila revolucija v njihovi domovini samo iskra, s katero se bo vnela vsa Evro pa. Na dan, ko je Gomulka govoril Ijudstvu, je Radio Varšava vzneseno spregovor il: ,,Rubikon je prekoračen; v oktobru je prišla pomlad, pomlad resničnega prole tarskega internacionalizma." Pomlad, ki so jo pregazili ruski tanki v Budimpešti in dvanajst let pozneje v P ragi. Bojazen pred tem, da bodo ostali sami, potolčeni, je izrazil Roman Zimand, eden glasnikov poljskih revolucionarjev: ,,Do dokončne zmage socializma na Pol jskem ne more priti, če stalinizem ne bo dokončno uničen. Ne moremo pa ga ra zbiti, če ne bomo sprožili proti njemu splošne fronte, ne samo na Poljskem, amp ak v mednarodnem delavskem gibanju. To je problem naše države in hkrati prob lem proletariata vsega sveta." Zimand je pisal te besede pod vtisom madžarske revolucije, ki se je začela 23. oktobra; objavljene pa so bile v Po Prostu, četrtega novembra, na dan, ko so blin dirani ruski tanki vdrli na Madžarsko in pokazali, kakšen je odgovor Hruščeva na vstajo madžarskega Ijudstva. REVOLUCIJA ALI KONTRAREVOLUCIJA? Tudi na Madžarskerr. se je revolucionamo vrenje začelo v vrstah intelektualce v. Pod okriljem organizacije Mladih komunistov je krožek Petofi začel ne samo z neusmiljeno kritiko birokratskega sistema, ampak je bil tudi osnovna celica orga niziranja komunistične opozicije. Organiziral je sestanke in debate po sektorjih (ekonomisti, filozofi, profesorji . . .). Devetnajstega junija je organizirano veliko zborovanje, na katerem vdova Lazsla Rajka zahteva pravico za svojega moža, obs ojenega in usmrčenega v znamenitem stalinskem procesu. 27. junija osem tisoč manifestantov ploska besedam starega pisatelja komunista Tiborja Deryja: ,,Kon čati moramo s to državo policistov in birokratov!" Stalinistični teror je na Madžarskem personificiral krvnik Rakosi. Pod pritisk om prebujajočih se množic ga je državni aparat moral žrtvovati;na njegovo mes to je postavil Geroja, bivšega agenta GPU. Na sestanku centralnega komiteja v ju liju 56, kjer so postavili Geroja, so določili svoje okvire destalinizacije: ,,Treba je tudi pristaviti, da se je v krožku Petofi in okoli njega začel razvijati nov center p olitične moči, ki se postavlja v opozicijo edinemu pravemu političnemu centru t e dežele, to je centralnemu komiteju partije madžarskih delavcev. Brez dvoma je ta izziv skrbno organiziran." To je bila meja, do katere je lahko šel Gerojev oblastmški aparat. Ob obletnici Rajkove smrti so se šestega oktobra razvile m.iožične demontra cije proti režimu. Vodil jih je Imre Nagy, star komumst m borec proti stalinizmu in ,,rusifikactji". Okoli njega so se zbirali komunistična mteligenca ter revolucio narni študentje, zaupanje ima tudi med kmečkimi množicami. Štirinajstega oktobra je bil znova sprejet v partijo, vendar brez vsake funkcije. Vladni aparat je popuščal. Poljski dogodki so burno odjeknili po vsej Madžarski. Za 23. oktober je krož ek Petofi sklical množične demonstracije, ki bi naj potekale v znamenju solidarn osti s poljskimi delavci in kjer naj bi se izkristalizirala mnenja in ocena o madžar ski politični situaciji. Manifestantjesso zahtevali vrnitev Nagya v centalni komite, nov gospodarski plan, razumno politiko s kmeti, kazni za odgovome, in spoštova nje enakopravnosti narodnosti. Manifestacija se je kljub policijski prepovedi iz u re v uro razširjala. Ljudje so skandirali: ,,Nagy v vlado!" ,, Rusi domov!" ,,Rakos i na sojenje!" Ob osmih zvečer je bil napovedan Gerojev govor Temperatura se je umirjala, množica je pričakovala, da bo liber.ilno krilo v C K zmagalo, da bo napetost popustila. Toda Kremelj je v Varšavi že popustil, m s e hotel še enkrat umakniti. Gero se je zanašal na Ruse, armado in na AVH (zlogl asna politična policija) in ostro obsodil manifestacijo. Množica je krenila pred poslopje radia in zahtevala sprejem delegacije, ki bo njihove zahteve spmočila vsej javnosti. Policija je začela s streljanjem. Armada je deloma prestopila na stran upornikov. Boji so se pnčeii v različnib delih mesta, študentje so formirah permanentni revolucionarni komite, ki je vodil boje. Revo lucija se je začela. Centralni komite je zasedal vso noč. Po eni strani je bila Imreju Nagyu pover jena oblast, po drugi strani pa so zaprosili ruske čete, naj ,,naredijo rsd". Nagy je bil hkrati šef vlade in talec. Ta manever je bil izpeljan zato, da bi množice spravi li v zmedo in da bi položaj lahko spet vzeli v svoje roke. Prepozno. Boji niso pren ehali. Preselili so se v druga mesta, zajeli so celo deželo. Generalna stavka je para lizirala celo Madžarsko, povsod so se bonli proti agentom AVH in proti ruskim č etam. Partija se je razklala. Na eni strani visoki funkcionarji in karieristi, ki so se zanašali na Ruse, na drugi strani široka baza, ki se je povezovala z upornim prebi valstvom. V vseh mestih (Budimpešta, Miskoic, Sopron. Gyper itd.) so se formirali del avski sveti in revolucionarni komiteji, ki so prevzeli oblast. 27. oktobra delavski je svet Miskolca sporočil: ,,Že dva dni Delavski svet in Študentski parlament upr avljata mesto. Delavski svet je prevzel kontrolo nad vojaškim garnizonom in poli cijskim aparatom." Nagy ni izgubil zaupanja med delavci. Vendar ti niso bili zadovoljni se drugače zapleše, kadar se ukvarja s pisanjem različnih uradnih prošenj, drzn a ptica—beseda postane neokretna kura, ki pa pridno in skrbno zbira zlata zrna p o prostranem dvorišču. Torej je sedajjcelo malomarnemu korektorju že jasno, da med narekovaja vpet del besedila spada k prošnji, ki naj bi z obratno pošto prine sla mlademu študentskemu kulturnemu centru vsaj nekaj od vsega, kar potrebuj e. da bi lahko z.ičel delati. Drugo pojasmlo, ki smo ga dolžni, hoče opravičiti izbiro naslova. Pobran je b il v Tribuni, št. 2, letnik XXI, oktober 19,'1, stran c - iz članka M. Pungartnika Kulturaz nami, ki je po svoji otroškosti, mladeniškem zardevanju in starčevski modrosti enkraten primer tudi v Srednji Evropi.'- Čeprav doslej napisano pod nobenim pogojem ne pustim uvrstiti med humor no pisanje, pa je resno treba povedati nekaj stvari. Študentski kulturni center je skoraj do konca pnpeljal mučen proces samoo rganiziranja in urejanja, in že v decembru pripravlja: gledališko gostovanje (iz Zagreba) glasbeno gostovanje (iz Indije, Pariza) literarni maraton filmske projekcij« nov časopis za kulturo (SP) svobodne katedre Sedež izvršilnih organov študentskega kulturnega centra je na RAdiu študent, Študentsko naselje blok/VIII — klet. V dopoldnevih pričakujemo spodbude in načrte in pojasmla dajemo. Center se zaveda, da njegov način dela še ni do kraja domišljen, toda izbirati je bilo med nadaljevanjem zanimive — toda nikjer zaznavane razprave o naravi š tudentske, eksperimentalne, raziskujoče, institucionalizirane kulture — in med p ričetkom oživljanja študentskega dela na področju ktjlture. ^Njega mika, strah ga je zanjo, bega ga, prehiteva ga — in vse to kultura. Who wants to read TRIBUNE? ^ wcll not just left-wing intellectuals for a start You might also find Tribune interesting if you are: a crane driver, a computer maintenance engineer, a viewer (drop-f6rge), an electro-platcr, a foreman tile-fixer, a glass-blower, a Labour Party agent, a tax inspec-tor, roughcaster, tailor, trade union oflRcial, philatelist, mortuary tech-nician, T.V. engineer, miner, bus conductor, musical instrument sales-man, co-op roundsman, engine driver, civil servant, welder, Member of Parliament, compositor, milling machine setter/operator, housewife, joiner, general labourer, nurse, local government officer, or lithographic printer. Left-wing workers—by hand and by brain—obviously want to read Tri-bune too. Order a copy from your newsagent. Or send L1 for 26 weeks trial subscriptfon to: Dept A, Tribune, 24 St John Street, London, E.C.1 -Ar Although a recent aurvey shows that over one third of our readers could be so described. Other occupationa aelacted at random from readera' replies to guestionnairo. Zakaj se ne vznemirjam zaradi zastrupljanja okolja Norel sem, blaznel sem, povsem sem obupal, neizmerno sem bil pot rt. Bral sem, in še sem bral in na srečo sem bral še naprej. Najprej sem prebral, da ušesa nikdar ne nehajo rasti. Prej sem bral, da bom po zaslu gi gerontologije in medicine doživel še najmanj dvesto let. No, potem s em razmišljal : če so mi ušesa v enaindvajsetih letih zrasla do te velikos ti, potem bodo v naslednjih 200 letih zrasla vsaj še osemkrat toliko, me dtem ko bo ostala moja glava enake velikosti. Norel sem, blaznel sem, povsem sem obupal, neizmerno sem bit potrt. Pri 221 bom čisto sam, nobena me ne bo marala zaradi mojih ušes in ker bo moje spolno življenje nenormalno urejeno, b om postal monstrum, ki bo navzven povsem normalen v sebi pa b o zatiral vse mogoče iztirjenosti svojega blodnega duha. Norel sem, blaznel sem, povsem sem obupal, neizmerno sem bil potrt, Toda bral sem še naprej, veliko bral, dosti razmišljal in vesel serrv da sem dosti bral in da sem bral tudi krajše članke in ne le velikih plah t z velepomembnih kongresov. Kajti prebral sem le kratek člančič, in spet sem pri pravi in srečen. Vse okoli mene je tako zelo lepo, z zelenih dreves mi prepevajo ptic e pevke, po travniku letajo pisani metulji in se razposajeno vsedajo na pisane cvetove. Po modrem nebu, ki se širi nad menoj v nedogled plav ajo beli oblački, v daljavi vidim zelene hribe in še dlje za njimi visoke g ore pokrite s snežnobelim snegom. Joj, kako sem srečen. Bral sem, da bomo pri sedanji stopnji razvoja čistilne industrije zastrupili vse naše vode, hitra letala nas bodo z izpu šnimi plini pripeljala v nebesa, naše čudovito izobilje nas bo zakopalo v svojih odpadkih, in vse to dobimo, s sedanjim razvojem te pošte, no rmalno dostavljeno že do leta 1980. 300 vrst življenja je že mrtvih, zan je smo rabili nekaj milijonov let, za vse ostale rabimo le še 9let. Kakše n napredek. Joj, kako sem srečen. Problem mojih slonjih ušes bo rešen v pičlih 9 letih. vladimir simič V oceno smo dobili: Od koprske založbe LIPA: Arthur Hailey: LETALIŠČE Francoise Sagan: ŽAREK SONCA V MRZLI VODI Marcel Haedrich: PARIŠKA LEPOTICA Heinz G. Konsalik: KIRURGINJA Marija Gorše: ZID Od Knjižnice Mestnega gledališča Ijubljanskega: Taras Kermauner: OD VLOGE DO EKSISTENCE Tribuna - Izckija 10 SŠ LVZ - Uredništvo in uprava: 61000 LjubJjana, Trg rcvolucijc 1 /11 - Tclefon 21-280. Tckoči račun: 501-8-78-1. - Rokopisov ne vračamo - Tiska DDU, Ljubljana, Parmova 39 - Poštnina plačana v gotovini. Lc*Tia naročnina 25 Ndin. Trtfuino urejajo: Mladen Dolar (glavni urednik), Jaša Zlobcc (Oolajbvorni urednik), Dragica Zlobcc (sckrctar rcdakcije in lcktor), Franko Adam, Boris Cizej, Milan Jesih, Vladimir Simič, DArko Štrajn, Mladen Švarc. Tehnični urcdnik: Tomo Podgornik Fotografije: Drev Franc Stalni sodclavci: Milan Deklcva, Jurc Detcla, Jožc Konc, Pavel Kristan, Andrej Mcdved, Jurc Mikuž, Jernej NOvak, Lado Planko, Marjan Pungartnik, Jancz Stcrgar, Tornaž Šalamun, Cvetka Tot, Milcnko Vakanjac, Petcr Vodopivcc, Tomaž VVraber, Vinko Zalar, Pavle Zgaga, Aleksander Zorn. ŽE SPET POPRAVEK Naravnost neverjetno nas presenečajo neumestne zamenjave obeh Josipov, Vidmarja in Stritarja, čeprav smo že poudarili, da je bil eden poet, drugi pa ne. Očitno so na delu svobodni intelektualci, poklicni c iniki, ki vnašajo anarhijo v urejeno preglednost zgodovinske zakonitost i, očitnosti in geneze človeškega duha. Vsled tega se Josipu Vidmarj u iskreno opravičujemo. Eseja K NAŠEMU TRENUTKU ni napisal on. Napisal ga je Josip Stritar. S tem poudarjamo svojo lojalnost, predlaga mo pa tudi, da vsa sramota podtikanje in izkrivljanja pade na nas. Pop ravkov ne bo več. Zdaj dokončno vemo. a. zorn