ISSN 1310-2943 PODNEBJE Avgust je bi! hladen, pogosto je deževalo POLETJE Poletje je bilo povsod nadpovprečno toplo, na zahodu je bila suša VREME 12. avgusta se je ob deževnem vremenu občutno ohladilo - rSaH VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v avgustu 2006 ............................................................................................................3 Razvoj vremena v avgustu 2006...............................................................................................................23 UV indeks in toplotna obremenitev............................................................................................................30 Poletje 2006............................................................................................................................................... 35 Meteorološka postaja Veržej.....................................................................................................................48 POŽARNA OGROŽENOST 51 AGROMETEOROLOGIJA 54 HIDROLOGIJA 60 Pretoki rek v avgustu.................................................................................................................................60 Temperature rek in jezer v avgustu...........................................................................................................64 Višine in temperature morja v avgustu......................................................................................................68 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v avgustu 2006...................................................................... 73 ONESNAŽENOST ZRAKA 76 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE 85 Julij 2006.................................................................................................................................................... 85 Avgust 2006............................................................................................................................................... 89 POTRESI 92 Potresi v Sloveniji - avgust 2006 .............................................................................................................. 92 Svetovni potresi - avgust 2006................................................................................................................. 94 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 96 Fotografija z naslovne strani: Sončni in topli dnevi so bili avgusta razmeroma redki (Fotografija: Tanja Cegnar). Cover photo: In August 2006 sunny and warm days were quite rare (Photo: Tanja Cegnar). UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽE KNEZ JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v avgustu 2006 Climate in August 2006 Tanja Cegnar Prva polovica avgusta še spada v visoko poletje, nato pa temperatura običajno že začne opazno padati, k temu pripomorejo tudi že precej daljše noči in temu primerno šibkejši sončni žarki. Čeprav je pri nas v nižinskem svetu običajno najtoplejši mesec julij, se kar pogosto zgodi, da je avgust celo nekoliko toplejši od osrednjega poletnega meseca. Zato avgusta še pričakujemo obilico toplega, sončnega vremena. Vendar je tako kot lani tudi letos avgust mnoge povsem razočaral. Vroča druga polovica junija in vroč julij sta se prevesila v dokaj hladen, neobičajno oblačen in pogosto deževen avgust. Povprečna avgustovska temperatura je bila povsod po državi pod dolgoletnim povprečjem, odklon je presegel običajno spremenljivost v Julijcih in zgornji Vipavski dolini. Na Kredarici je bil to drugi najhladnejši avgust od začetka meritev. V prvi polovici avgusta sta nas dosegla dva vala hladnega zraka, krajše nadpovprečno toplo obdobje se je začelo kmalu po začetku druge polovice meseca. Bilo je precej več oblakov kot običajno in sončnega vremena je povsod po državi opazno primanjkovalo; dosežene niso bile niti štiri petine običajnega trajanja sončnega obsevanja, v Julijcih pa niso dosegli niti treh petin. Na Obali in v Prekmuiju je bil to najbolj siv avgust od sredine minulega stoletja, pa tudi drugod se je uvrstil med bolj sive. Padavine so povsod presegle dolgoletno povprečje, bilo je tudi nekaj močnejših neviht s točo. Žal je na prej izredno sušni Obali obilica dežja padla v nekaj močnih nalivih in je meteorna voda povzročila celo nekaj težav; rastlinje in izsušena tla pa niso zadržali toliko vode, kot če bi bil dež pogostejši in zmernejši. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka avgusta 2006 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, August 2006 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. V prvi polovici meseca in zadnje avgustovske dneve so prevladovali hladni dnevi. V Biljah je 4. avgusta negativni odklon presegel 7 °C, v Ljubljani se je 12. avgusta približal 7 °C, v Novem mestu je presegel 5 °C, v Murski Soboti pa 6 °C. V prvi polovici meseca so bili manjši pozitivni odkloni v Murski Soboti 1. avgusta, v Biljah, Ljubljani in Novem mestu 8. avgusta, v Biljah tudi 10. avgusta. Povprečna temperatura je bila nad povprečjem v večini krajev tudi v obdobju med 17. in 25. avgustom, ki je bilo ponekod prekinjeno z enodnevnim malenkostnim negativnim odklonom. V Murski Soboti se je povprečna temperatura nekoliko dvignila nad povprečje tudi 28. avgusta. Pozitivni odkloni so bili največji 18. avgusta; v Novem mestu je odklon presegel 6 °C, v Murski Soboti se je približal 5 °C, v Ljubljani je presegel 4 °C, v Biljah pa 2 °C. Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu avgustu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in August and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna avgustovska temperatura 17,7 °C, kar je 1,3 °C pod dolgoletnim povprečjem; od sredine minulega stoletja je bil to četrti najhladnejši avgust, enaka je bila povprečna avgustovska temperatura tudi leta 1979. Daleč najhladnejši je bil avgust 1976 s 16,2 °C, s 17,3 °C mu je sledil avgust 1965, desetino °C višja je bila povprečna avgustovska temperatura v letu 1978 (17,4 °C). Najtoplejši avgust je bil leta 2003 s 24,2 °C, sledili so mu je avgusti 1992 (23,7 °C), 2001 (22,9 °C) in 1994 ter 2000 (obakrat po 22,1 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 13,8 °C, kar je ravno toliko kot znaša dolgoletno povprečje. Najhladnejša so bila jutra avgusta 1965 z 11,6 °C, najtoplejša pa avgusta 2003 s 17,7 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 22,6 °C, kar je 2,8 °C pod dolgoletnim povprečjem in pomembno presega dolgoletno povprečje. Avgustovski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 31,7 °C, najhladnejši avgusta 1976 z 21,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil avgust 2006 tudi v visokogorju hladnejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 3,5 °C, negativni odklon 2,3 °C od dolgoletnega povprečja je statistično pomemben. Od sredine minulega stoletja je letošnji avgust drugi najhladnejši, hladneje je bilo le leta 1976 s povprečno temperaturo 2,5 °C. Doslej najtoplejši je bil avgust 1992 z 10,3 °C, 10,2 °C je bila povprečna temperatura avgusta 2003; v avgustih 1994 in 2001 je bilo 8,6 °C, 8,5 °C pa leta 2000. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna avgustovska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Taki dnevi so bili v avgustu 2006 zabeleženi le na Kredarici, bilo jih je 10. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Avgusta so taki dnevi še vedno pogosti. V Ljubljani v letošnjem avgustu vročih dni niso zabeležili (slika 3), tako je bilo od sredine minulega stoletja še v desetih avgustih, dolgoletno 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo povprečje pa znaša 4 dneve; največ vročih dni je bilo avgusta 2003, in sicer 23. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Na Kredarici toplih dni ni, v Ratečah je bil en tak dan, v Postojni 3, po 6 v Lescah, Slovenj Gradcu in na Kočevskem, po 9 na Celjskem, Mariboru in v Novomeški pokrajini. Največ toplih dni je bilo na Obali, in sicer 22, 16 jih je bilo na Goriškem, 15 v zgornji Vipavski dolini, 14 na Krasu. V Črnomlju so jih zabeležili 12, v Murski Soboti 10. Tudi v Ljubljani je bilo avgusta 10 toplih dni, kar je pod dolgoletnim povprečjem, ki znaša sedem dni več; največ toplih dni je bilo avgusta 2003, ko je najvišja dnevna temperatura le en dan bila pod 25 °C, najmanj jih je bilo avgusta 1976, ko sta bila le 2 topla dneva. 25 20 15 10 0 30 25 — 20 o = 15 >00 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število vročih dni v avgustu in povprečje Slika 4. Število toplih dni v avgustu in povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with maximum daily Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in August and the cor- temperature above 25 °C in August and the corresponding mean of the period 1961-1990 responding mean of the period 1961-1990 15 O 12 ro 9 40 O 35 30 25 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) temperatura v avgustu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in August and the 1961-1990 normals 5 5 0 6 3 Absolutna najnižja temperatura je bila povsod v nižinskem svetu zabeležena zadnji dan avgusta. V Ratečah je bila najnižja temperatura 2 °C, v Postojni 4,5 °C, v Lescah in Slovenj Gradcu 5 °C, v Kočevju 5,3 °C in v Črnomlju 6,5 °C. Najvišja je bila najnižja temperatura na Obali, in sicer 10,4 °C, v Mariboru 9,1 °C, nad 8 °C je živo srebro ostalo v zgornji Vipavski dolini in na Bizeljskem. V Ljubljani so zabeležili 8,7 °C, kar je precej več od najnižje temperature v avgustih 1949 (4,2 °C), 1968 (4,5 °C), 1995 (5,8 °C) in 1980 (6,3 °C); v Ljubljani se je avgustovska najnižja izmerjena temperatura približala dolgoletnemu povprečju in je bila že osmo leto nad njim. Med 7,5 in 8 °C je bila najnižja temperatura v Biljah, Godnjah, Novomeški pokrajini in na Celjskem. Na Kredarici so predzadnji avgustovski dan izmerili -3,2 °C; v preteklosti so avgusta na Kredarici že izmerili nižjo temperaturo, v letu 1972 se je živo srebro spustilo na -6 °C, sledil mu je avgust 1995 z -5,7 °C, temperaturni minimum avgusta 1978 je bil -5,4 °C, leta 1998 pa -5,1 °C. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 O ■ 10 ■B 0 30 25 O 20 15 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 30 n 25 O "ro 20 ro 15 10 30 n 25 O ro 20 13 "ro £ 15 E 1 mm LEGEND: - altitude above the mean sea level (m) - total amount of precipitation (mm) - % of the normal amount of precipitation - number of days with precipitation >1 mm Slika 14. Padavine v avgustu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 14. Precipitation in August and the mean value of the period 1961-1990 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Avgusta je v Ljubljani padlo 225 mm padavin, kar je 56 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin avgusta 1962, namerili so le 16 mm, sledijo avgusti 2001 (33 mm), 2000 (34 mm) in 1992 (46 mm). Najobilnejše padavine so bile avgusta 1969 (303 mm), 302 mm sta padla avgusta 1963, 264 mm so namerili avgusta 2005, avgusta 1989 pa 5 mm manj. Slika 15. Padavine v avgustu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 15. Precipitation in August and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na sliki 16 je shematsko prikazano avgustovsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod po državi je bilo manj sončnega vremena kot običajno; povprečju so se najbolj približali v pasu od jugozahoda proti severovzhodu Slovenije, sonce je sijalo 70 do 80 % dolgoletnega povprečja. Kredarica je glede na običajne vrednosti dobila najmanj sonca, le 56 % povprečja; od sredine minulega stoletja je bil letošnji avgust drugi s skromno količino sončnega vremena (97 ur), manj časa je sonce sijalo samo avgusta 1976 (93 ur). Tudi na drugih postajah je bilo avgustovsko sonce skopo odmerjeno. V Murski Soboti so doslej zabeležili najmanj sončnega vremena, samo 172 ur, avgusta lani je sonce sijalo 185 ur. Tudi v Portorožu je bilo sončnega vremena rekordno malo, le 223 ur. V Novem mestu (153 ur) in na Celjskem (165 ur) je bilo sončno vreme prav tako med najbolj skromnimi, v Novem mestu je bilo manj sončno le lani, ko je sonce sijalo 4 ure manj, v Celju pa leta 1976 (133 ur). V Ratečah (160 ur) in Mariboru (170 ur) je bil letošnji avgust tretji po vrsti z najmanjšo količino sončnega obsevanja; v Ratečah je bilo najbolj sivo leta 1976 s 157 urami, v Mariboru pa avgusta lani, ko je sonce sijalo 162 ur. Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja avgusta 2006 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in August 2006 compared with 1961-1990 normals Na sliki 17 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 60 50 30 10 kredarica t 1 1 dt H -if- ii 1 M^iiiiBn.iJi 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan E E 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 70 40 12 9 40 20 6 20 10 3 0 0 0 50 J 20 15 pr i p [ni i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan E 30 -S 20 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 15 40 12 40 12 30 9 9 6 6 10 3 3 0 0 0 0 . 30 « 20 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 Ji 30 10 15 1 3 5 7 9 13 15 17 19 21 dan 23 25 27 29 31 40 12 40 12 9 9 6 20 6 3 3 0 0 0 0 Slika 17. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) avgusta 2006 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 17. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, August 2006 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 18. Število ur sončnega obsevanja v avgustu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in August and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 V Ljubljani je sonce sijalo 161 ur, kar predstavlja 70 % dolgoletnega povprečja. Letošnji avgust je bil tako najbolj skromen s sončnim vremenom odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani. Uro več sončnega vremena je bilo avgusta leta 1976. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena avgusta 1992 (323 ur), med bolj sončne spadajo še avgusti 2000 (316 ur), 2001 (314 ur) in 2003 (306 ur). ljubljana illLil 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 19. Število jasnih dni v avgustu in povprečje Slika 20. Število oblačnih dni v avgustu in povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 19. Number of clear days in August and the Figure 20. Number of cloudy days in August and the mean value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 15 15 10 10 5 5 0 0 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Obali, zabeležili so jih 7, na Krasu 4, po 2 v Lescah, Ratečah, zgornji Vipavski dolini, na Kočevskem, v Novomeški pokrajini in Murski Soboti. Na Kredarici, Bizeljskem, v Postojni in v Celju jasnih dni ni bilo. Tudi v Ljubljani ni bilo jasnih dni, avgustovsko povprečje je 5 dni (slika 19); od sredine minulega stoletja je bilo brez jasnih dni poleg letošnjega še pet avgustov. Največ jasnih avgustovskih dni, po 13, je bilo v letih 1990, 1992 in 2000. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ, in sicer 15, jih je bilo na Kredarici, po 12 na Kočevskem in v Novomeški pokrajini, po 11 v Lescah, Ratečah in Beli krajini. Najmanj oblačnih dni je bilo na Obali, in sicer 5, v Vipavski dolini 6, na Krasu 7, po 8 na Celjskem in v Mariboru, dan več v Postojni, po 10 pa na Bizeljskem, v Murski Soboti in Slovenj Gradcu. V Ljubljani je bilo oblačnih dni 7 (slika 20), kar je dan več od dolgoletnega povprečja; največ oblačnih dni je bilo v avgustih 1976 in 1995, in sicer 11, le po en oblačen dan so zabeležili v štirih avgustih (1961, 1971, 2001 in 2003). Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 6 in 7 desetinami. Najmanjša oblačnost je bila zabeležena na Obali (5 desetin), Krasu (5,6) in na Goriškem (5,7), največja pa na Kredarici (7,5 desetin). 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - avgust 2006 Table 2. Monthly meteorological data - August 2006 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 15,6 -1,6 21,3 11,9 28,0 18 5,0 31 0 6 28 164 6,8 11 2 191 1 33 17 6 1 0 0 0 Kredarica 2514 3,5 -2,3 5,9 1,7 12,4 19 -3,2 30 10 0 512 97 56 7,5 15 0 296 130 20 10 23 9 15 30 749,9 7,0 Rateče-Planica 864 13,7 -1,1 19,7 9,4 25,4 18 2,0 31 0 1 80 160 71 6,7 11 2 221 1 40 19 4 4 0 0 0 914,3 11,5 Bilje 55 19,1 -1,4 25,0 14,5 29,0 8 7,6 31 0 16 0 178 68 5,7 6 1 205 1 56 15 14 0 0 0 0 1004,4 16,5 Slap pri Vipavi 137 18,4 -2,0 24,5 14,1 28,5 8 8,5 31 0 15 0 6,1 6 2 192 1 52 14 4 0 0 0 0 Letališče Portorož 2 20,1 -1,0 26,0 15,2 29,4 18 10,4 31 0 22 0 223 77 5,0 5 7 325 313 13 18 0 0 0 0 1010,2 17,5 Godnje 295 17,7 -1,5 24,0 13,9 28,0 6 7,5 31 0 14 0 5,6 7 4 194 1 58 13 2 0 0 0 0 Postojna 533 15,9 -1,0 21,2 11,4 25,4 8 4,5 31 0 3 25 177 74 6,7 9 0 224 1 73 16 5 4 0 0 0 Kočevje 468 15,7 -1,3 22,0 11,1 29,0 19 5,3 31 0 6 18 6,9 12 2 324 227 17 7 8 0 0 0 Ljubljana 299 17,7 -1,3 22,6 13,8 28,6 18 8,7 31 0 10 0 161 70 6,3 7 0 225 1 56 14 12 4 0 0 0 977,6 15,4 Bizeljsko 170 18,1 -0,6 13,7 8,6 31 0 0 6,9 10 0 175 1 66 15 2 11 0 0 0 Novo mesto 220 17,6 -0,8 22,6 13,6 29,4 17 7,7 31 0 9 0 153 65 6,5 12 2 263 207 18 15 4 0 0 0 986,1 16,4 Črnomelj 196 18,1 -1,0 24,0 13,5 30,8 19 6,5 31 0 12 0 6,7 11 1 266 211 17 7 0 0 0 0 Celje 240 17,1 -1,0 22,9 12,6 29,4 20 7,1 31 0 9 0 165 77 6,2 8 0 185 1 42 15 11 1 0 0 0 984,0 15,4 Maribor 275 17,8 -0,9 22,8 13,8 29,8 18 9,1 31 0 9 0 170 76 6,5 8 1 137 1 06 14 8 0 0 0 0 979,5 14,4 Slovenj Gradec 452 15,5 -1,3 21,2 10,8 27,4 18 5,0 31 0 6 28 163 73 6,4 10 1 208 162 15 4 1 0 0 0 13,1 Murska Sobota 188 17,5 -0,8 23,3 13,1 29,6 18 7,9 31 0 10 0 172 72 6,5 10 2 184 181 17 6 4 0 0 0 989,9 15,1 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=l 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - avgust 2006 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - August 2006 Postaja Tpovp Tmax Tmax I. dekada Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax II Tmax . dekada Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax II Tmax .dekada Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 20,6 26,7 28,6 15,8 11,5 14,3 9,4 20,6 25,9 29,4 15,9 13,3 14,2 11,6 19,2 25,4 27,8 14,1 10,4 13,1 9,0 Bilje 19,5 25,4 29,0 15,7 11,0 15,0 10,4 19,4 24,8 28,9 14,7 11,7 13,7 10,6 18,4 24,9 27,9 13,2 7,6 12,0 5,4 Slap pri Vipavi 18,7 24,5 28,5 15,0 11,5 14,8 11,0 18,5 24,2 28,4 14,1 12,5 13,1 8,0 17,9 24,7 27,5 13,3 8,5 11,7 7,5 Postojna 16,1 21,4 25,4 12,5 9,0 10,5 6,8 16,3 21,0 25,4 11,4 8,8 9,4 7,0 15,3 21,3 24,7 10,6 4,5 8,7 2,4 Kočevje 16,3 21,9 26,8 11,9 8,9 11,0 7,5 16,2 23,1 29,0 11,4 8,8 10,2 7,5 14,5 21,1 27,0 10,0 5,3 9,4 4,4 Rateče 14,1 19,1 23,9 10,5 6,4 8,6 3,9 13,9 20,0 25,4 9,4 7,2 7,3 3,2 13,0 19,9 23,0 8,5 2,0 5,7 -1,6 Lesce 16,0 21,2 27,9 13,2 9,9 12,2 9,0 16,2 21,8 28,0 11,8 8,7 10,8 7,1 14,8 21,0 25,0 10,8 5,0 10,0 4,0 Slovenj Gradec 15,8 20,2 25,5 12,6 9,7 11,5 7,7 16,3 22,1 27,4 10,2 7,3 8,5 4,9 14,4 21,2 25,0 9,8 5,0 8,8 3,6 Brnik 16,6 21,6 27,5 12,8 9,5 16,9 22,6 28,6 11,1 8,3 15,4 22,0 26,8 10,5 4,2 Ljubljana 18,0 22,3 28,0 14,7 12,6 13,2 10,0 18,3 23,1 28,6 13,6 11,3 11,3 8,7 17,0 22,4 27,3 13,2 8,7 11,3 7,4 Sevno 16,6 20,3 25,4 13,7 10,8 12,7 9,7 17,0 21,5 26,6 13,7 9,7 12,1 9,0 15,3 20,2 24,6 11,6 7,6 10,5 6,3 Novo mesto 18,1 22,7 26,8 14,7 12,3 13,0 10,0 18,5 23,8 29,4 13,5 10,5 12,1 8,0 16,2 21,6 26,5 12,5 7,7 11,2 5,2 Črnomelj 18,6 23,8 28,3 14,6 11,0 14,0 10,5 19,3 25,4 30,8 13,6 10,5 12,8 10,5 16,6 22,8 27,8 12,5 6,5 12,1 6,0 Bizeljsko 18,9 23,9 28,8 15,2 12,2 14,9 12,0 18,8 13,0 31,0 13,5 10,2 14,0 10,0 16,8 23,1 28,2 12,4 8,6 12,1 8,4 Celje 17,5 22,4 27,7 14,4 12,3 13,7 10,9 17,6 23,6 29,4 12,1 9,1 11,0 7,5 16,2 22,6 27,1 11,5 7,1 10,3 5,4 Starše 17,8 22,4 26,0 14,4 12,1 13,9 12,1 18,4 24,5 30,3 13,6 9,0 12,4 8,5 16,3 22,5 27,0 11,7 8,1 11,2 7,7 Maribor 18,1 22,3 26,9 15,4 13,4 18,7 23,9 29,8 13,8 10,6 16,6 22,2 26,0 12,5 9,1 Jeruzalem 17,6 22,4 25,5 15,1 13,0 13,6 11,5 18,4 24,1 29,5 14,4 11,0 13,0 10,5 16,2 22,0 26,5 12,6 10,0 12,5 8,5 Murska Sobota 18,2 23,0 26,2 14,8 12,6 13,8 11,2 18,5 24,5 29,6 13,0 9,1 11,7 7,8 16,0 22,5 26,0 11,7 7,9 10,2 5,6 Veliki Dolenci 17,8 21,5 24,5 14,3 12,4 10,1 7,6 18,5 23,4 28,6 13,2 9,9 8,3 5,2 15,9 21,2 23,8 11,8 9,9 7,8 5,2 LEGENDA: Tpovp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: Tpovp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - avgust 2006 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - August 2006 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III M od 1. 1. 2006 RR p.d. RR M. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 115,3 4 64,6 5 145,4 6 325,3 15 751 Bilje 81,5 9 31,7 6 91,5 9 204,7 24 676 Slap pri Vipavi 110,1 6 51,1 5 30,3 6 191,5 17 760 Postojna 98,1 8 68,2 5 57,4 6 223,7 19 967 Kočevje 131,9 7 112,7 5 79,3 6 323,9 18 977 Rateče 105,4 6 44,1 8 71,1 8 220,6 22 765 Lesce 76,7 7 41,9 7 72,0 7 190,6 21 695 Slovenj Gradec 89,6 8 51,5 3 66,9 7 208,0 18 750 Brnik 76,5 8 45,4 5 57,2 7 179,1 20 838 Ljubljana 102,3 8 56,8 6 66,2 8 225,3 22 897 Sevno 82,7 8 57,4 5 72,9 7 213,0 20 803 Novo mesto 101,0 7 67,9 5 93,6 7 262,5 19 829 Črnomelj 107,2 8 63,6 5 95,3 7 266,1 20 895 Bizeljsko 51,8 6 61,2 4 62,3 8 175,3 18 675 Celje 77,3 8 50,1 4 57,7 8 185,1 20 778 Starše 57,2 7 44,7 4 74,0 7 175,9 18 662 Maribor 53,4 6 48,4 4 34,9 6 136,7 16 633 Jeruzalem 72,3 7 53,1 4 85,8 9 211,2 20 817 Murska Sobota 37,1 8 46,3 4 100,6 9 184,0 21 733 Veliki Dolenci 32,9 6 33,5 3 105,6 9 172,0 18 626 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2006 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2006 - dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0,1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. avgusta 2006 1000 ~ 800 E .E 600 a. 400 200 0 LJU BLJA \NA j _ r / » ■r- f " 1.1.06 1.2.06 1.3.06 1.4.06 1.5.06 1.6.06 1.7.06 1.8.06 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor M 4 6 % 54 % N 18 m/s 32 % NNW „ %/s NNE w %/s Kredarica 3 0 % N 29 m/s 37 % NNE 33 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje Slika 21. Vetrovne rože, avgust 2006 Figure 21. Wind roses, August 2006 10 9 % N 13 m/s 7 3 % 93 % NNW 13 %/s NNE 10 %/s NNW 4 8 m/s 4 5 % NW 1 4 m/s m»«»19 5 % NW 1 5 m/s 1.6 % NE 1.2 m/s Kie 3 2 % NE 3.1 m/s 19 3 % WNW 1 6 m/s EMC 15 % ENE 0.9 m/s 3.4 % WNW 1 5 m/s CMC 19 % ENE 0.9 m/s EMC 2 9 % ENE 3.6 m/s 5.3 % W 15 m/s 1.5 % E 0 9 m/s »„. 2 6 % W 1.4 m/s 1.6 % E 10 m/s 5 4 % E 3 0 m/s WSW 0 8 m/s ccc 17 % ESE 1.1 m/s 5.0 % WSW 2 0 m/s ccc 48 % ESE 1.3 m/s ccc 14 1 % ESE 3 1 m/ 1.8 % SW 0.8 m/s 5.2 % SE 1.3 m/s SW 21 %. 4 1 % SE 1.5 m/s 0.2 % SW 2.9 m/s 15.9 % SE 3.1 m/s 3.6 % SSW 1 9 m/s 10.6 % SSE 1.9 m/s ccc 30 % SSE 1.4 m/s 12.4 % S 2 1 m/s SSW ccc 09 % SSE 2.9 m/s 3.1 % S 13 m/s SSW 0.1 S 0 6 m/s m 0 7 % N 0 9 m/s 2 2 % N 2 9 m/s N 0 9 m/s 1 2 % NNW 1 3 m/s 2 6 % ....... 41 % NNW io %/s NNE 11 %/s NNW 3 3 %/s 1 9 % NNE 4 5 m/s NNE 1.1 m/s 1 8 % NW 1.4 m/s MC 2 9 % NE 1 7 m/s MC 7 6 % NE 1.5 m/s NW 3 7 %/s MC 15 % NE 4.5 m/s NW 3.2 % WNW 17 m/s CMC 9 7 % ENE 1.9 m/s 5 6 % WNW 16 %/s CMC 8 9 % ENE 1.6 m/s ENE 2.3 % W 16 m/s 31 4 % E 2 0 m/s 11.2 % W 11 m/s 2.2 % W 2 2 m/s 2 6 % E 2 5 m/s E 18 8 % ESE 3.1 m/ 3.3 % WSW 14 m/s ccc 196 % ESE 2.0 m/s CCC 2 5 % ESE 1.0 m/s WSW 3 0 m/s SW 3 7 rn/s 34.1 % SE 3.4 m/s «,a.5 9 % SW 1.8 m/s 38 % SE 0.9 m/s «... 70 % ccc 28 % SSW 2.4 m/s SSE 0.9 m/s ««,.,10 3 % SSW 1 5 m/s ccc 3 9 % SSE 1.1 m/s SSW 4.2 m/s SSE 3.0 m/s 9.3 % S 13 m/s S 2 8 m/s S 19 m/s 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 21) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 53 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 25. avgusta dosegel 23,1 m/s, bilo je 14 dni z vetrom nad 10 m/s in le v dveh dneh je sunek presegel 20 m/s. V Kopru je bilo 8 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 1. avgusta dosegel 13,3 m/s. V Biljah sta vzhodjugovzhodnik in vzhodnik skupno pihala v 51 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 14. avgusta dosegel 16,3 m/s, bilo je 12 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, skupaj s sosednjima smerema in severnikom je pihal v 41 % vseh primerov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa je pihal v 18 % terminov. Najmočnejši sunek je bil 3. avgusta 12,7 m/s; v štirih dneh je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v 7 dneh presegel 20 m/s, v sunku je 29. avgusta dosegel hitrost 31,1 m/s, le omenjeni dan je veter presegel 30 m/s. Severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo dobrih 46 % vseh terminov, jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku pa 31 %. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo 39 % vseh primerov, jugjugovzhodniku in južnemu vetru pa skupno 23 % terminov. Sunek vetra je 20. avgusta dosegel 14,1 m/s; bili so štirje dnevi z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v polovici vseh primerov, vzhodseverovzhodniku s sosednjima smerema je skupaj pripadlo 21 % vseh terminov. Na Rogli je najmočnejši sunek 7. avgusta dosegel hitrost 21,5 m/s, bilo je 20 dni z vetrom nad 10 m/s in le omenjeni dan nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 10 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 2. avgusta dosegel 17,5 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, avgust 2006 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, August 2006 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož -1,5 -0,5 -0,7 -1,0 478 198 309 313 56 74 1 04 77 Bilje -2,2 -1,5 -0,9 -1,4 205 84 171 1 56 35 72 1 04 68 Slap pri Vipavi -2,7 -2,3 -1,2 -2,0 321 144 54 1 52 Postojna -1,9 -1,2 -0,1 -1,0 250 192 106 1 73 48 72 1 07 74 Kočevje -1,9 -1,3 -1,0 -1,3 313 329 119 227 Rateče -1,8 -1,4 -0,4 -1,1 234 105 100 1 40 34 80 1 04 71 Lesce -2,3 -1,5 -0,8 -1,6 159 132 113 1 33 Slovenj Gradec -2,2 -0,9 -0,9 -1,3 228 141 127 1 62 31 81 113 73 Brnik -2,2 -1,3 -0,7 -1,5 201 145 97 1 39 Ljubljana -2,3 -1,3 -0,4 -1,3 250 155 99 1 56 38 76 1 02 70 Sevno -2,3 -1,5 -1,0 -1,5 201 148 136 1 59 Novo mesto -1,5 -0,4 -0,6 -0,8 226 210 188 207 43 70 85 65 Črnomelj -1,9 -0,3 -0,8 -1,0 298 205 160 211 Bizeljsko -0,9 -0,4 -0,4 -0,6 165 209 138 1 66 Celje -1,9 -1,0 -0,4 -1,0 199 122 114 1 42 36 83 118 77 Starše -2,0 -0,8 -0,7 -1,1 152 138 160 1 51 Maribor -1,9 -0,5 -0,6 -0,9 137 121 71 1 06 31 93 110 76 Jeruzalem -2,5 -1,2 -1,3 -1,6 223 182 199 202 Murska Sobota -1,4 -0,2 -0,8 -0,8 107 152 274 1 81 29 95 98 72 Veliki Dolenci -1,7 -0,4 -1,0 -1,1 105 116 270 173 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec V prvi tretjini avgusta je bila povprečna temperatura zraka povsod po državi opazno pod dolgoletnim povprečjem, negativni odkloni so bili v precejšnjem delu države od 2 do 3 °C. Najmanjši negativni 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo odklon je bil na Bizeljskem (-0,9 °C), največji v zgornji Vipavski dolini (-2,7 °C). Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo povsod, na Obali skoraj petkratno, več kot trikratno v zgornji Vipavski dolini in na Kočevskem; povprečju so se najbolj približali v severovzhodni Sloveniji (odklon ni presegel desetine dolgoletnega povprečja). Sončnega vremena je bilo povsod opazno manj kot običajno, največ na Obali (56 %), najmanj v Murski Soboti, kjer je sonce sijalo slabe 3 desetine dolgoletnega povprečja. Osrednja tretjina meseca je bila povsod hladnejša kot običajno, odklon je bil večinoma med -0,8 in -1,5 °C; največji negativni odklon je bil v zgornji Vipavski dolini (-2,3 °C), najmanjši v Murski Soboti (-0,2 °C). Padavine so bile v drugi tretjini avgusta skromnejše od tistih v prvi tretjini, vendar vseeno nad povprečjem; največ, 3,3-krat običajnih padavin, je dobilo Kočevje, več kot dvakratna količina padavin pa je padla v delu Dolenjske in Beli krajini; podpovprečne so bile padavine le na Goriškem (84 %). Sončnega vremena je bilo povsod manj kot običajno; najbolj so za dolgoletnim povprečjem zaostajali v Novomeški pokrajini, na Goriškem in v Postojni, kjer je sonce sijalo približno 7 desetin dolgoletnega povprečja, najbolj pa so se mu približali v Murski Soboti in Mariboru, kjer je bilo sončnega vremena dobrih 90 % dolgoletnega povprečja. Zadnja tretjina avgusta je bila temperaturno bliže dolgoletnemu povprečju kakor v prvih dveh tretjinah, negativni odkloni so bili večinoma manjši od ene °C; izjema sta Jeruzalem (-1,3 °C) in zgornja Vipavska dolina (-1,2 °C), povprečju pa se je najbolj približala Postojna z odklonom -0,1 °C. Dolgoletno povprečje padavin je bilo najbolj preseženo na Obali, kjer je bilo dežja več kot trikrat toliko kot običajno, več kot dvakratno dolgoletno povprečje je padlo v severovzhodnem delu Slovenije. Za povprečjem so najbolj zaostajali v zgornji Vipavski dolini, kjer je padla dobra polovica običajnih padavin, v Mariboru 7 desetin, na Brniku in v Ljubljani pa je bilo povprečje skoraj doseženo. Sončnega vremena je bilo v večjem delu države nekoliko več kot običajno, dolgoletno povprečje je bilo najbolj preseženo v Celju (za 18 %), za povprečjem pa so zaostajali v Novomeški pokrajini, kjer je sonce sijalo 85 % povprečnega časa ter v Murski Soboti, kjer je bilo sončnega vremena za 2 % manj kot običajno. Na Kredarici so avgusta letos zabeležili 15 cm snega, kar je toliko kot avgusta leta 1954. Od sredine minulega stoletja je bilo več snega le v dveh avgustih, leta 1969 (30 cm) in 1966 (22 cm). Poleg letošnjega avgusta je bila snežna odeja od začetka merjenja prisotna še v štiriindvajsetih avgustih. Snežna odeja je na Kredarici obležala 9 dni, kar je toliko kot avgusta leta 1957. V samo enem letu je snežna odeja obležala dalj časa, leta 1959 kar 10 dni. Slika 22. Največja višina snega v avgustu Figure 22. Maximum snow cover depth in August Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja. Avgusta je bilo največ dni z nevihto ali grmenjem na Obali, in sicer 18, 15 so jih zabeležili v Novem mestu, 14 na Goriškem, 11 v Celju in 10 na Kredarici. V Ljubljani je bilo 12 dni z nevihto in grmenjem, kar je 4 dni več od dolgoletnega povprečja. Toliko jih je bilo še v šestih letih, več pa samo v dveh avgustih, v letih 1969 in 1977, ko jih je bilo po 14. Po dve nevihti sta bili v avgustih 1953, 1961 in 2000. V Novem mestu je bilo 15 nevihtnih dni tudi leta 1995, kar prestavlja rekord od sredine minulega stoletja; povprečje znaša 8 dni. V Ratečah je bilo število takih dni podpovprečno, v Murski Soboti pa dan nad dolgoletnim povprečjem. 40 30 20 10 0 KREDARICA ZZ „ 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 23. 26. avgusta so bile nad Istro številne nevihte Figure 23. Thunderstorms developed over Istra peninsula on 26 August 2006 16 n 12 = 8 > 0 LJUBLJANA 16 12 = 8 0 16 12 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 16 T = 8 0 12 8 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 24. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v avgustu Figure 24. Number of days with thunderstorms in August 4 4 4 4 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 25. 26. avgusta je nevihto v Slovenskem Primorju spremljal naliv v Kopru Figure 25. Thunderstorm in Slovensko Primorje on 26 August 2006 Na Kredarici so zabeležili 23 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Na Bizeljskem je bilo 11 dni z meglo, na Kočevskem 8, po 4 v Ratečah, Postojni, Ljubljani, Novem mestu in v Murski Soboti. Le en dan z meglo je bil v Lescah, na Celjskem in v Slovenj Gradcu. Drugod megle niso opazili. 25 20 Slika 26. Število dni z meglo v avgustu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 26. Number of foggy days in August and the mean value of the period 1961-1990 c "Ö o 'I .to 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili štirje dnevi z meglo, kar je šest dni manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja ni bilo avgusta brez megle, po en dan z meglo so zabeležili v petih avgustih (1988, 1994, 1998, 2000 in 2001), v avgustih 1951 in 1965 jih je bilo kar po 22. Na sliki 27 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Po upadu na začetku meseca na najmanjšo vrednost meseca, 969,9 mb 3. avgusta, je sledilo izmenjavanje naraščanja in upadanja zračnega pritiska do 21. avgusta, ko je bil zabeležen sekundarni višek meseca z 984 mb. Nato je zračni pritisk večinoma padal, zadnja dva dni pa hitro naraščal, in zadnji dan meseca dosegel najvišjo vrednost v avgustu, in sicer 986,4 mb. Na sliki 27 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Ker je delni pritisk vodne pare močno odvisen od temperature zraka, ki ga omejuje navzgor je potek precej podoben poteku temperature. 1. avgusta je bil z 20,1 mb zabeležen avgustovski višek. Do 8. avgusta je sledilo upadanje vodne pare v zraku, nato rahel porast, spet upad. V štirih toplih avgustovskih dneh je bil delni pritisk vodne pare okoli 19 mb. Sledilo je upadanje vsebnosti vodne pare z vmesnimi kratkotrajnimi porasti in zadnji dan meseca je bila z 10,9 mb zabeležena najnižja avgustovska vrednost. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dan dan Slika 27. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare avgusta 2006 Figure 27. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in August 2006 SUMMARY The mean air temperature in August was below the 1961-1990 normals, temperature anomaly was mostly between -0,5 and -1,5 °C and within the limits of normal variability, in the mountains and upper Vipava valley the anomaly was significant. The most pronounced temperature anomaly, -2,3 °C, was on Kredarica and in upper Vipava valley, where it was -2 °C. In Ljubljana and Bela krajina this August was among the coldest ones ever observed, on Kredarica it was the second one to the coldest. Precipitation was the most abundant in Julian Alps, upper and middle Posočje region, most of Dolenjska region and in Bela krajina. The smallest amount was observed in Maribor, Slovenske Konjice and Lendava. On the Coast the highest amount of precipitation ever observed was registered in August 2006 (325 mm), in Novo mesto the second one (263 mm). Precipitation exceeded the 19611990 normals everywhere, the largest anomaly was on the Coast where precipitation was more than three times the normals. More than two times the normal precipitation was observed in most of Dolenjska region, Bela krajina and Jeruzalem. Close to the normals was precipitation in Maribor region and Karavanke area. On Kredarica 15 cm of snow cover was registered, like in August 1954, higher snow cover was recorded in August only twice, in the years 1969 and 1966. The number of days with snow cover was 9, like in August 1957, only in August 1959 such days were more numerous. In August there was less sunshine weather than on average during the reference period. Close to the normals was sunshine duration in area from the south-west towards the north-east of Slovenia. On Kredarica only 56 % of the normals were registered; this was the second greyest August. In Murska Sobota and Portorož this was the greyest August ever recorded. In Novo mesto, Rateče, Maribor and Celje this August was also among the cloudiest ever observed. Abbreviations in the Table 1: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 22 Razvoj vremena v avgustu 2006 Weather development in August 2006 Janez Markošek 1.-4. avgust Pretežno oblačno, občasno dež, tudi plohe in nevihte, hladno Nad vreme pri nas je vplivalo obsežno višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se je iznad Severnega morja razširilo nad srednjo Evropo, severno Sredozemlje in Balkan (slike 1-3). Nad nami je prevladoval jugozahodni do južni veter, v nižjih plasteh ozračja pa občasno severni do severovzhodni veter. Pritekal je razmeroma hladen in vlažen zrak. Prevladovalo je oblačno vreme s pogostimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. 2. avgusta je na Primorskem pihala zmerna do močna burja, naslednji dan jugo, nato spet burja. Hladno je bilo, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 14 do 19 °C. Prve tri dni pa je bilo na Primorskem še razmeroma toplo, najvišje temperature so bile od 23 do 28 °C. 5. avgust Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne krajevne plohe in nevihte Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, vzhodno od nas pa ciklonsko območje. V višinah je bilo nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. V občini Cankova je ponekod padala toča. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 25 °C, na Goriškem do 28 °C. 6.-7. avgust Pretežno oblačno, občasno dež, prvi dan tudi plohe in nevihte Severovzhodno od nas je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 4-6). Prevladovalo je pretežno oblačno vreme. V noči na 6. avgust je občasno deževalo. Čez dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. Tudi v noči na 7. avgust ter dopoldne je bilo oblačno in deževno. Popoldne je dež oslabel in proti večeru v večjem delu Slovenije ponehal. Ponekod se je delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 27 °C. 8. avgust Delno jasno z zmerno oblačnostjo, popoldne posamezne plohe, vetrovno Iznad zahodne se je proti srednji Evropi širilo območje visokega zračnega pritiska, vzhodno od nas pa je bilo še vedno ciklonsko območje. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo. Popoldne so bile le posamezne kratkotrajne plohe. Pihal je severni do severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 29 °C. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9. avgust Spremenljivo oblačno, krajevne padavine, deloma plohe in nevihte Območje visokega zračnega pritiska je bilo še vedno le nad zahodno Evropo. V višinah je nad naše kraje s severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, popoldne pretežno oblačno. Sredi dneva, popoldne in zvečer so bile krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 27 °C. 10. avgust Na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno, krajevne plohe Nad srednjo in vzhodno Evropo ter Balkanom je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka se je iznad Severnega morja pomikalo proti srednji Evropi. Na Primorskem je bilo delno jasno. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno, pojavljale so se krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 25 °C, na Primorskem do 28 °C. 11.-13. avgust Oblačno s pogostim dežjem, hladno Nad srednjo Evropo, Balkanom in severnim Sredozemljem je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 7-9). V zahodni in osrednji Sloveniji je deževalo že v noči na 11. avgust, čez dan se je dež razširil nad vso Slovenijo. Zvečer se je ponekod prehodno delno razjasnilo, že naslednjo noč pa je spet povsod deževalo. Dež je 13. avgusta čez dan ponehal in proti večeru se je delno razjasnilo. V noči na 13. avgust so bile tudi nevihte. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile 12. avgusta le od 11 do 16 °C, na Primorskem do 22 °C. 14. avgust Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte, lokalno nalivi Nad južno Skandinavijo in severnim delom srednje Evrope je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Višinsko jedro hladnega zraka je bilo nad srednjo Evropo. Nad nami je pihal jugozahodni veter, s katerim je pritekal vlažen in razmeroma hladen zrak. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte, lokalno tudi močnejši nalivi. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 24 °C. 15. avgust Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, zjutraj po nižinah megla Nad Italiji in Jadranom se je prehodno zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi je pritekal nekoliko bolj suh zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 27 °C. 16. avgust Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, sredi dneva in popoldne krajevne plohe in nevihte Nad vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad zahodno Evropo pa ciklonsko območje. V višinah je bilo nad zahodno in deloma srednjo Evropo obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad nami je pihal močan jugozahodnik. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Sredi 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dneva in popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 °C v severozahodni Sloveniji do 28 °C v Posavju in ob morju. 17. avgust Pretežno jasno, občasno delno oblačno, le posamezne nevihte, jugozahodnih, toplo Naši kraji so bili v območju močnih višinskih jugozahodnih vetrov, s katerimi je pritekal toplejši in razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, čez dan občasno delno oblačno. Zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Popoldne so bile le posamezne nevihte. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 30 °C. 18. avgust Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne posamezne kratkotrajne plohe, jugozahodnih Naši kraji so bili še vedno v območju močnih višinskih jugozahodnih vetrov, s katerimi je pritekal topel in občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Pojavljale so se posamezne kratkotrajne plohe. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 30 °C. 19.-21. avgust Delno jasno, posamezne plohe in nevihte Iznad jugozahodne Evrope se je proti Alpam širilo območje visokega zračnega pritiska. V višjih plasteh ozračja je prevladoval jugozahodnik, nižje severozahodnik (slike 10-12). 20. avgusta se je severno od Alp proti vzhodu pomikala hladna fronta, ki je oplazila tudi Slovenijo. Prvi dan je bilo po jasnem jutru čez dan zmerno do pretežno oblačno, pojavljale so se posamezne plohe in nevihte. Zvečer je bilo v večjem delu Slovenije spet pretežno jasno. Tudi drugi dan se je začel z jasnim vremenom, nato se je zmerno pooblačilo, spet so bile posamezne plohe ali nevihte. Zvečer je v vzhodni Sloveniji zapihal severni veter. Zmerno oblačno vreme je prevladovalo tudi zadnji dan obdobja. Osamljena nevihta je bila ob morju, drugod po Sloveniji pa so bile le posamezne kratkotrajne plohe. Prva dva dni so bile najvišje dnevne temperature še od 24 do 31 °C, zadnji dan je bilo nekaj °C hladneje. 22.-23. avgust Spremenljivo oblačno, občasno rahel dež, prvi dan tudi plohe in nevihte Nad severovzhodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se je zadrževala severno od Alp. V višinah je bilo prvi dan nad srednjo Evropo še jedro hladnega in vlažnega zraka. V noči na 22. avgust in zjutraj je ponekod v severni Sloveniji rahlo deževalo. Čez dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Pojavljale so se krajevne plohe in nevihte, na območju občine Hodoš je padala toča. Tudi naslednjo noč je ponekod v severni in osrednji Sloveniji rahlo deževalo, dopoldne je dež ponehal. V južni Sloveniji je bilo suho vreme. Proti večeru se je razjasnilo. Prvi dan je bilo še razmeroma toplo, drugi dan se je ohladilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 23 °C, na Primorskem do 27 °C. 24.-25. avgust Pooblačitve, dež, nevihte, nalivi, burja Nad severno Italijo in severnim Jadranom je nastalo plitvo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je ponoči pomikala prek Slovenije. V višinah se je iznad zahodne Evrope proti Alpam pomikala dolina s hladnim zrakom (slike 13-15). Nad nami je pihal jugozahodni veter. Prvi dan zjutraj je bilo delno 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo jasno, po nižinah je bila megla ali nizka oblačnost. Popoldne in zvečer je bilo spremenljivo do pretežno oblačno s posameznimi plohami in nevihtami. Ponoči je deževalo, vmes so bile tudi nevihte in lokalno močnejši nalivi. Drugi dan je prevladovalo pretežno oblačno vreme, občasno so bile še padavine, deloma plohe in ob morju nevihte. Na Primorskem je zapihala burja. Drugi dan je bilo razmeroma hladno, saj so bile najvišje dnevne temperature od 17 do 24 °C. 26. avgust Zjutraj pretežno oblačno, čez dan razjasnitve Nad severno in vzhodno Evropo ter Balkanom je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bila nad Evropo dolina s hladnim zrakom. Zjutraj je bilo še pretežno oblačno, čez dan se je razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 23 °C, na Primorskem okoli 25 °C. 27.-30. avgust Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno padavine, deloma plohe in nevihte Nad Evropo je bilo več območij nizkega zračnega pritiska (slike 16-18). Hladna fronta je v noči na 29. avgust prešla Slovenijo. Zadnji dan obdobja se je iznad zahodne Evrope proti Alpam širilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je prevladoval močan zahodni do severozahodni veter, zadnji dan obdobja pa se je nad Alpe in Jadran spustila dolina s hladnim zrakom. Prvi dan je bilo pretežno oblačno. Občasno so bile padavine, deloma plohe in nevihte. Ponekod v Slovenskih Goricah je padala toča. Popoldne se je na Primorskem delno razjasnilo. Drugi dan zjutraj je pretežno jasno, po nižinah je bila megla ali nizka oblačnost. Čez dan se je pooblačilo, popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Tudi v noči na 29. avgust je še deževalo, vmes so bile nevihte. Zjutraj in dopoldne se je razjasnilo, najprej na Primorskem. Čez dan se je spet pooblačilo, popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. V noči na 30. avgust in ta dan zjutraj je bilo oblačno in deževno. Čez dan se je delno razjasnilo, na Primorskem je prehodno zapihala burja. Popoldne so bile predvsem tam spet krajevne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma 17 do 24 °C, na Primorskem drugi in tretji dan tudi kakšno stopinjo več. 31. avgust Pretežno jasno, čez dan ponekod zmerno oblačno, ponekod vetrovno Nad Alpami se je zgradilo območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi je pritekal razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, čez dan občasno zmerno oblačno. Ponekod je pihal severozahodni do severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 25 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 3. 8. 2006 Slika 2. Satelitska slika 3. 8. 2006 ob 14. uri ob 14. uri Figure 1. Mean sea level pressure on August, 3rd 2006 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 3. 8. 2006 ob 14. uri Figure 2. Satellite image on August, 3rd 2006 at 12 GMT Figure 3. 500 mb topography on August, 3rd 2006 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 7. 8. 2006 ob 14. uri Figure 4. Mean sea level pressure on August, 7th 2006 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 7. 8. 2006 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on August, 7th 2006 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 7. 8. 2006 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on August, 7th 2006 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine Slika 8. Satelitska slika 12. 8. 2006 ob 14. 12. 8. 2006 ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on August, at 12 GMT 12th 2006 Figure 8. Satellite image on August, 12th 2006 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 12. 8. 2006 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on August, 12th 2006 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska i 19. 8. 2006 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on August, 191 at 12 GMT nivoju morske gladine Slika 11. Satelitska slika 19. 8. 2006 ob 14. uri 2006 Figure 11. 12 GMT Satellite image on August, 19th 2006 Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 19. 8. 2006 ob 14. at uri Figure 12. 500 mb topography on August, 12 GMT 19th 2006 at 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25. 8. 2006 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on August, 25th 2006 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28. 8. 7 2006 ob 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on August, 28th 2006 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 25. 8. 2006 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on August, 25th 2006 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 28. 8. 2006 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on August, 28th 2006 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 8. 2006 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on August, 25th 2006 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 28. 8. 2006 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on August, 28th 2006 at 12 GMT 29 UV INDEKS IN TOPLOTNA OBREMENITEV UV index and heat load Tanja Cegnar UV indeks Moč sončnih žarkov proti koncu avgusta že opazno slabi, naša koža pa je na izpostavljenih delih tudi že vajena sončnih žarkov. Kljub temu avgusta še redno opozarjamo na moč sončnih žarkov, čeprav vrednosti niso več tako visoke kot so bile junija in julija. Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na moč UV sončnih žarkov, ki dosežejo tla, je oblačnost. Vremenske razmere večjih razsežnosti pa vplivajo na debelino zaščitnega ozonskega plašča. ; . ---■ r . - — . . - i Slika 1. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju 1., 11. in 21. avgusta 2006 v DU (zgornja vrstica) in odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (spodnja vrstica); povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 1. Total ozone on 1st, 11th and 21th August 2006 in DU (upper row) and deviations from the normals in % (lower row); source: Meteorological Service of Canada Pretirano izpostavljanje UV sevanju ima zdravju škodljive posledice; predvsem škodi očem in koži (pospeši nastanek sive mrene, ki se lahko stopnjuje do izgube vida, pospeši staranje kože, pripisujejo mu celo kancerogene učinke) ter slabi imunski sistem. Vendar je potrebno poudariti, da ima zmerno izpostavljanje sončnim žarkom tudi koristne učinke: UV sevanje sodeluje pri tvorbi vitamina D, ugodno vpliva na počutje in razpoloženje ter delovanje hormonskih žlez, v medicini ga uporabljajo za zdravljenje nekaterih kožnih bolezni. Večji del avgusta smo bili pod vplivom razmeroma hladnega zraka v višjih plasteh ozračja, zato je bila debelina zaščitne ozonske plasti nad našimi kraji večino meseca povsem povprečna ali nekoliko nad povprečjem. Le ob koncu druge tretjine avgusta se je nad naše kraje za nekaj dni razširilo obsežno območje visokega zračnega pritiska s toplim zrakom, takrat se je tudi debelina zaščitne ozonske plasti za nekaj dni nekoliko stanjšala pod običajno vrednost. Na sliki 2 je prikazan odklon od običajnih vrednosti 19. avgusta. Taki odkloni so nekaj povsem običajnega in jih ne povezujemo s slabitvijo zaščitnega ozonskega plašča zaradi spuščanja ozonu škodljivih snovi v ozračje. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 2. Na sliki je prikazan odklon debeline zaščitne ozonske plasti 19. avgusta 2006. Odklon je izražen v % od povprečne debeline ozonske plasti v obdobju 1978-1988. Podatki so povzeti po Kanadski meteorološki službi, ki deluje v okviru organizacije Environment Canada. Svetlo zelena barva označuje območje, kjer je bila zaščitna plast 5 do 10 % tanjša kot v povprečju Figure 2. Ozone deviation from the normals in % on 19th August 2006; source: Meteorological Service of Canada Že nekaj desetletij vsako leto avgusta spremljamo razvoj ozonske luknje nad južnim zemeljskim polom. Kdaj, kako globoka in kako obsežna je ozonska luknja, je odvisno od razmer v višjih plasteh ozračja nad južnim zemeljskim polom. Čeprav je koncentracija ozonu škodljivih snovi v ozračju že dosegla najvišje vrednosti proti koncu minulega stoletja, imajo ti plini dolgo življenjsko dobo, zato bomo še nekaj desetletij spremljali pojavljanje ozonske luknje. V manjši razsežnosti in intenzivnosti poznamo ta pojav tudi nad severno poloblo, seveda s približno polletnim zamikom. . rt 5. avgust 2006 10. avgust 2006 15. avgust 2006 20. avgust 2006 25. avgust 2006 30. avgust 2006 Slika 3. Razvoj ozonske luknje nad južnim polom tekom avgusta 2006; povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 3. Development of the ozone hole above the south pole during August 2006; source: Meteorological Service of Canada Kot je razvidno na sliki 3, se je ozonska luknja razvijala postopno. Ves avgust je bila manjša kot avgusta 2005. Seveda pa je avgusta še prezgodaj, da bi lahko zanesljivo sklepali na razvoj ozonske luknje septembra in oktobra. Z gotovostjo lahko ob koncu avgusta trdimo le, da se bo septembra ozonska luknja še povečala in poglobila. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Toplotna obremenitev 70 65 - u 60 Ph s w 55 H < £ H 50 £ W J 45 - < > > w 40 35 30 T—i—i-1—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—r 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 4. Najvišja dnevna vrednost ekvivalentne temperature v avgustu 2006 Figure 4. Maximum daily equivalent temperature in August 2006 Na sliki 4 je podana ocena toplotnih razmer na osnovi ekvivalentne temperature, izračunane po Faustovem pravilu, ki je preprosta in zato pogosto uporabljena mera za toplotno obremenitev. Upošteva le vpliv temperature in vlažnosti zraka, medtem ko ostale dejavnike zanemari. 10 8 Q 6 o _i S 4 i— •m 2 0 LJUBLJANA .. I , il lllll i ■ imiu mm 1 um 12 10 8 Q O 6 _1 > 1— 4 •U1 2 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 NOVO MESTO i rii , JI ur i mri n ii ir t 10 8 Q 6 o _i S 4 i— ■co 2 0 4 o o T MURSKA SOBOTA II im mm lir iriH mm n ii iiiii run 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 Slika 5. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo pod 20 °C v avgustu Figure 5. Number of days with maximum temperature below 20 °C in August 3 2 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Prag splošne toplotne obremenitve je pri 56 °C. Ves avgust je bila ekvivalentna temperatura zraka najvišja na Obali in Goriškem, precej nižje pa so bile vrednosti drugod po državi. Splošna toplotna obremenitev je bila prisotna prvi dan meseca, na Obali tudi še 3. avgusta, po občutni osvežitvi 4. in 5. avgusta so bile razmere na Goriškem in Obali obremenilne 7. avgusta. Sledilo je nekajdnevno sveže obdobje. Od 17. do 20. avgusta so bile toplotne razmere obremenilne povsod po nižinah. Sledila je osvežitev in samo še 24. avgusta so bile razmere obremenilne na Obali. Izrazito hladno je bilo vreme zadnje dni avgusta. Kot zanimivost si oglejmo, kako pogosti so v zadnjem poletnem mesecu razmeroma sveži dnevi, ko temperatura ves dan ne preseže 20 °C. V dolgoletnem povprečju so avgusta v nižinskem svetu v notranjosti države trije dnevi, ko temperatura ne preseže 20 °C, na Goriškem in na Obali pa so taki dnevi avgusta zelo redki. Njihova pogostost je prikazana na sliki 5. Avgusta 2006 je bilo dolgoletno povprečje povsod izenačeno ali preseženo. V Ljubljani je bilo 8 takih dni, kar je 5 dni več od povprečja, enako število dni pa je bilo tudi avgusta lani in leta 1969; od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani enajst avgustov brez takih dni. V Novem mestu je bilo letos avgusta 9 takih dni, samo dvakrat jih je bilo več, avgusta 1976 so jih zabeležili 11, lani pa 10. V Murski Soboti so bili v letošnjem avgustu štirje taki dnevi, kar je toliko kot v povprečju; največ jih je bilo v letih 1969 in 1972, in sicer 9, brez njih je bilo od sredine minulega stoletja 7 avgustov. V Biljah je bil en svež dan, največ jih je bilo avgusta leta 1966, ko so zabeležili 3. Slika 6. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo vsaj 20 °C v avgustu Figure 6. Number of days with minimum temperature at least 20 °C in August Topla noč je noč, ko temperatura ne pade pod 20 °C. Take noči so za ljudi zelo obremenilne, saj je v toplih nočeh pogosto moteno spanje in si telo od vročine ne more dovolj odpočiti. V letošnjem avgustu je bila v Mariboru ena topla noč; po ena topla noč je bila še v šestih avgustih, največ jih je bilo avgusta 2003, ko so jih zabeležili kar 6, po 4 so bile v avgustih 1992 in 1994, avgusta 1972 pa dve. V Ljubljani takih noči avgusta letos ni bilo; največ jih je bilo leta 1994, bile so 4, leta 1998 tri, v avgustih 1972 in 2003 po dve, v treh letih pa po ena. V Biljah prav tako v letošnjem avgustu ni bilo toplih noči; največ jih je bilo avgusta 1994, in sicer 4, po tri so bile v avgustih 1962, 1993 in 2003, po dve v letih 1980, 1986, 1992 in 1998, po ena taka noč pa v šestih letih. Za primerjavo še nekaj podatkov o povprečnem številu vročih dni (temperatura doseže vsaj 30 °C) v avgustu. Avgusta letos vročih dni ni bilo, izjema je le Črnomelj z dvema vročima dnevoma. V Ljubljani so v povprečju 4 vroči dnevi, avgusta letos jih ni bilo. V Murski Soboti avgustovsko povprečje vročih dni znaša 4 dni, največ jih je bilo avgusta leta 1992, ko jih je bilo 26. V Portorožu je v dolgoletnem povprečju 7 takih dni, največ so jih zabeležili leta 2003, ko le en avgustovski dan temperatura ni presegla 30 °C. V Biljah je povprečno 10 vročih dni, največ jih je bilo leta 2003, ko jih je bilo 29. ljubljana ■ maribor ■ bilje -■ + + + + + + + + + J + P i i i i i i i Pi f i i i i i m -++- i i i 1 -h-l I 4 + 7 6 5 4 3 2 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 30 25 : 20 I ! 15 i ; 10 5 0 1 35 30 25 20 15 10 5 0 NOVO MESTO S I -J n n nrmn p ii 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 PORTOROŽ 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 30 25 20 15 10 5 0 30 -25 -20 -15 -10 -5 0 MURSKA SOBOTA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 BILJE 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 2002 2006 Slika 7. Število vročih dni v mesecu avgustu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 7. Number of hot days in August and the corresponding mean of the period 1961-1990 SUMMARY The Global UV index describes the level of solar UV radiation at the Earth's surface. The typical high values in Slovenia are in high mountains in June and July up to 10, in lowland up to 9. In August the incoming solar radiation starts to decrease, therefore also levels of UV radiations are slowly decreasing. August 2006 was quite cloudy and rainy, also temperature remained most of the days below the normals. No hot days were registered, with exception of Bela krajina where temperature exceeded 30 °C twice during August 2006. Although temperature was not very high, heat load was present on the first day of August and during the period 17-20 August. There was a significant difference in equivalent temperature between lower parts of Primorska region and the rest of the country. 34 Poletje 2006 Climate in summer 2006 Tanja Cegnar Po izjemno vročem poletju 2003 so se temperaturne razmere poleti 2004 in 2005 vrnile v običajne temperaturne okvire. Poletje 2006 je spet bolj odstopalo od dolgoletnega povprečja. Druga polovica junija in julij sta bila tako vroča, da je bil presežek opazen, kljub hladnemu začetku junija in dokaj svežemu avgustu. Sicer pa je v pretežnem delu Slovenije povprečna poletna temperatura nad dolgoletnim povprečjem referenčnega obdobja 1961-1990 že vse od začetka devetdesetih let. Kljub spremembam iz leta v leto, je na vseh merilnih postajah prisotna tendenca k naraščanju povprečne poletne temperature v zadnjih petindvajsetih letih. K meteorološkemu poletju štejemo mesece junij, julij in avgust, med njimi je navadno najtoplejši julij, vendar tudi prvo polovico avgusta še štejemo k visokemu poletju. Lani in letos je avgust dopustnike razočaral, saj je bil preveč radodaren z dežjem in oblaki ter prodori hladnega zraka. Uvodoma preletimo značilnosti posameznih poletnih mesecev, ki smo jih podrobneje že predstavili v Mesečnem biltenu, glavnina prispevka pa je namenjena poletju kot celoti, torej skupnim značilnostim poletnega trimesečja. Junij se je začel z nenavadno hladnim vremenom s pogostimi padavinami, v drugi polovici meseca pa nas je zajel vročinski val. Povprečna mesečna temperatura je povsod presegla dolgoletno povprečje, večinoma je bila od njega tudi pomembno višja. Na nekaj postajah so se zelo približali doslej najvišji dnevni temperaturi v juniju, na nekaterih pa so izmerili celo najvišjo junijsko temperaturo doslej. Najmanj dežja je bilo na zahodu države, največ pa v Kamniško-Savinjskih Alpah in v Murski Soboti. Dolgoletnemu povprečju padavin so se približali le na severovzhodu države, v Murski Soboti so ga celo presegli. Drugod po državi je bilo manj dežja kot običajno; na zahodu države, Notranjskem in v delu Dolenjske je padla manj kot četrtina dolgoletnega povprečja. Rekordno malo padavin je bilo na Obali, Kredarici, v Ratečah in Novem mestu. Bilo je tudi nekaj zelo močnih neviht, večina predzadnji dan meseca. Neurja, ki so jih spremljali toča, orkanski veter in močni nalivi, so povzročila veliko škodo. Skoraj polovica države je imela petino več sončnega vremena kot običajno, za tretjino je bilo dolgoletno povprečje preseženo v Julijcih. Slika 1. Lepo vreme v drugi polovic junija je privabilo v gore veliko izletnikov, na ceste pa je zvabilo tudi številne motoriste Figure 1. During sunny and warm weather in the second half of the June number of visitors in our mountains increased, also motorcyclists enjoyed driving with such a nice weather 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Z redkimi izjemami je bila temperatura vse julijske dni nad dolgoletnim povprečjem. Povprečna julijska temperatura je bila v nižinskem svetu najvišja od sredine minulega stoletja, le v visokogorju je bil julij 1983 toplejši od letošnjega. V pretežnem delu države je bil julij rekorden tudi po številu vročih dni; v spodnji Vipavski dolini so izmerili doslej najvišjo julijsko temperaturo. Ljudje smo občutili dva vročinska vala, prvi se je končal sredi meseca, sledila je nekaj dnevna prekinitev, nato nas je zajel drugi vročinski val, ki ga je v celinskem delu končala osvežitev zadnje dni meseca. V Mariboru je bil julij najbolj sončen doslej, a tudi drugod po državi je bilo sončnega vremena več kot običajno. Padavin je julija povsod primanjkovalo, najbolj so to ob sončnem in vročem vremenu občutili na Primorskem, kjer je bila oklicana velika požarna ogroženost naravnega okolja. Ognjeni zublji so za seboj pustili obežno pogorišče. Julija je bilo več neviht, nekatere so prerasle v prava neurja, nad Obalo se je nevihta znesla 28. julija zvečer. Slika 2. Lipicanci na paši Figure 2. Lipizzaners during grazing Potem ko sta nas druga polovica junija in julij razvajala s sončnim in vročim poletnim vremenom, je avgust tako kot lani tudi letos mnoge povsem razočaral. Vroča druga polovica junija in vroč julij sta se prevesila v dokaj hladen, neobičajno oblačen in pogosto deževen avgust. Povprečna avgustovska temperatura je bila pod dolgoletnim povprečjem, odklon je presegel običajno spremenljivost v Julijcih in zgornji Vipavski dolini. Na Kredarici je bil to drugi najhladnejši avgust od začetka meritev. V prvi polovici avgusta sta nas dosegla dva vala hladnega zraka, krajše nadpovprečno toplo obdobje se je začelo kmalu po začetku druge polovice meseca. Sončnega vremena je povsod opazno primanjkovalo; dosežene niso bile niti štiri petine običajnega trajanja sončnega obsevanja, v Julijcih pa niso dosegli niti treh petin. Na Obali in v Prekmurju je bil to najbolj siv avgust od sredine minulega stoletja, pa tudi drugod se je uvrstil med bolj sive. Padavine so povsod presegle dolgoletno povprečje, bilo je tudi nekaj močnejših neviht s točo. Slika 3. Avgusta je bilo nadpovprečno veliko oblačnega vremena, pogosto je deževalo Figure 3. In August cloudy weather prevailed and rain was quite frequent 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 4. Pridelava morske soli je močno odvisna od vremenskih razmer Figure 4. Salt harvesting is highly dependent on weather conditions Slika 5. Odklon povprečne temperature zraka poleti 2006 od povprečja 1961-1990 Figure 5. Mean air temperature anomaly, summer 2006 1.3°C 1.0°C Povprečna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem povsod po državi (slika 5); odklon je statistično pomemben. Največji odkloni, nad 1,6 °C, so bili na delu Krasa, Notranjske in območja jugozahodno od Ljubljane, najmanjši, pod 1 °C, pa na Kočevskem. Že več kot dve desetletji je povprečna poletna temperatura višja od dolgoletnega povprečja, seveda pa izjemno vroče poletje 2003 ostaja daleč najbolj vroče doslej. Dolgoletno povprečje je presegala tudi povprečna najnižja dnevna temperatura (slika 6), odklon od povprečja je pomembno velik. Še nekoliko večji so bili presežki povprečne najvišje dnevne temperature, dolgoletno povprečje je bilo na večini postaj preseženo za 1 do 2 °C, na Krasu so bili popoldnevi kar za 2,5 °C toplejši kot običajno. Le v visokogorju je bil presežek manjši od 1 °C. V preglednici 1 so zbrani podatki o najvišji izmerjeni temperaturi poleti 2006, številu toplih in vročih dni; po vseh naštetih pokazateljih je poletje 2006 precej preseglo dolgoletno povprečje. Več podatkov o letošnjem poletju pa je zbranih v preglednici 2 na koncu prispevka. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Absolutni maksimum, število toplih dni in število vročih dni poleti 2006 Table 1. Absolute maximum, number of days with maximum daily temperature at least 25 °C and 30 °C in summer 2006 Postaja Absolutni St. toplih St. vročih maksimum dni dni Lesce 33,5 52 21 Kredarica 17,3 0 0 Rateče-Planica 32,6 41 12 Bilje pri N. Gorici 38,6 66 40 Slap pri Vipavi 39,0 65 40 Letališče Portorož 35,9 72 37 Godnje 37,5 64 39 Postojna 35,0 49 19 Kočevje 34,0 52 27 Postaja Absolutni St. toplih St. vročih maksimum dni dni Ljubljana 35,9 57 30 Novo mesto 34,4 55 25 Črnomelj 35,2 58 33 Celje 35,2 56 27 Maribor 33,9 56 26 Slovenj Gradec 34,9 51 17 Murska Sobota 33,3 55 26 Lendava 33,7 60 28 Veliki Dolenci 32,7 43 20 Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje N ova vas Postojna Godnje Portorož Slap-Vipava Bilje Rateče Kredarica Lesce Slika 6. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature zraka v °C poleti 2006 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 6. Mean daily minimum air temperature anomaly in °C in summer 2006 Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Slap-Vipava Bilje Rateče Kredarica Lesce Slika 7. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature zraka v °C poleti 2006 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 7. Mean daily maximum anomaly in °C in summer 2006 air temperature Največ padavin je poleti padlo na območju Julijskih Alp, na Kočevskem, delu Notranjske in Dolenjske ter Ljubljanskem območju, najmanj pa na Goriškem, Krasu, v delu vzhodne Slovenije in Štajerske ter na območju Lendave (slika 8). V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin primanjkovalo v pretežnem delu države, najbolj na severozahodu in deloma na zahodu Slovenije ter na Kozjanskem. Več dežja od povprečja je bilo v skrajnem jugozahodnem delu Slovenije ter v Pomuiju (slika 9). Na Obali so bile dolgoletne poletne padavine presežene za slabo tretjino; to je bilo tretje najbolj namočeno poletje na Obali, vendar so tako obilne padavine posledica nekaj izjemno močnih nalivov, prva polovica poletja pa je bila izjemno suha. Povprečju so se najbolj približali v Novem mestu, za dobrih 35 % so zaostajale v Ratečah in v Biljah. V Ratečah je bilo letošnje poletje z 290 mm četrto najbolj suho, manj padavin je bilo v poletjih 1992 (229 mm), 1983 (264 mm) in 1976 (276 mm). Slika 8. Prikaz porazdelitve padavin poleti 2006 Slika 9. Višina padavin poleti 2006 v primerjavi s Figure 8. Precipitation amount, summer 2006 povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 9. Precipitation amount in summer 2006 compared with 1961-1990 normals 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 10. Padavine poleti 2006 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 v % Figure 10. Precipitation amount in summer 2006 compared to the 1961-1990 normals in % Veliki Dolenjci Lendav a Jeruzalem Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Logarska Celje Črnomelj Novo mesto Lisca Bizeljsko Sev no Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Slap-Vipav a Bilje Podljubelj Jezersko Kam. Bistrica Rateče Kredarica Lesce Kneške ravne Kobarid Žaga Soča Log pod Mangr. 50% 75% 100% 125% 150% Sončnega vremena je bilo v večjem delu Slovenije več kot običajno (slika 11), predvsem na Štajerskem (slika 12). Presežek ni nikjer dosegel desetine običajnega trajanja sončnega vremena. Za dolgoletnim povprečjem so zaostajali v jugozahodnem in skrajnem severozahodnem delu Slovenije, večjem delu Dolenjske, v Beli krajini in na Koroškem, vendar nikjer niso za dolgoletnim povprečjem zaostajali za več kot 5 %. Lavrovec Sv. Florjan Šmarata Lisca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Portorož Bilje Rateče Kredarica 90% 100% 110% Slika 11. Trajanje sončnega obsevanja poleti 2006 v Slika 12. Sončno obsevanje poleti 2006 v primerjavi s primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 povprečjem obdobja 1961-1990 v % Figure 11. Bright sunshine duration in summer 2006 Figure 12. Bright sunshine duration compared to the compared with 1961-1990 normals 1961-1990 normals, summer 2006 in % V Ratečah je bilo poletje 2006 z 41 toplimi dnevi četrto po številu takih dni in z 12 vročimi dnevi tretje. V Novem mestu so zabeležili 25 vročih dni, tako kot leta 1994, le v štirih poletjih je bilo takih dni več. Maribor je imel vročih dni 26, in le še v treh letih je bilo število takih dni večje. Portorož si s 37 vročimi dnevi deli tretje mesto s poletjema 1998 in 2001, le dvakrat je bilo takih dni več. V Črnomlju so zabeležili 33 vročih dni, toliko jih je bilo tudi poleti leta 1998, in še v štirih poletjih je bilo število vročih dni višje. Štiri slike prikazujejo poletje 2006 v primerjavi s poletji od sredine minulega stoletja v Ljubljani. Povprečna temperatura je bila 20,6 °C, v preteklosti je bilo najtoplejše poletje 2003 s povprečno temperaturo 23,4 °C, v poletjih 1994 in 1998 je bila povprečna temperatura 21,3 °C, poleti 1992 pa 21,2 °C. Od sredine minulega stoletja je bilo najhladnejše poletje 1978 s povprečno temperaturo 17,4 °C. Do začetka osemdesetih let minulega stoletja so bile temperaturne razmere dokaj stabilne, nato pa je opazna tendenca naraščanja, ki je dosegla vrh v izjemni povprečni temperaturi zraka poleti 2003. Zadnja tri poletja so spet bližje pričakovanim temperaturnim razmeram ob upoštevanju tendence ogrevanja. Z najvišjo temperaturo, 35,9 °C, se je poletje 2006 približalo najvišjim temperaturam, ki so 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo jih izmerili od sredine minulega stoletja. Le v petih poletjih se je živo srebro povzpelo višje: poleti 2003 so izmerili 37,3 °C, v poletjih 1957 in 1983 37,1 °C, v letih 1971 in 1992 pa 36.5 °C. Glede na neprestano širjenja mesta gre del tega izrazito naraščajočega trenda pripisati vse večji urbanizaciji okolice merilne postaje. Tako podatki iz Ljubljane dobro opisujejo spremembe podnebnih razmer, ki smo jim izpostavljeni prebivalci prestolnice, težje pa izluščimo kolikšen delež opaženih sprememb je posledica globalnega, oziroma regionalnega spreminjanja podnebja. Zelo nazoren pokazatelj temperaturnih razmer je tudi število dni s temperaturo nad izbranim pragom. Število vročih dni je bilo nadpovprečno, bilo jih je 30, več jih je bilo le še v izjemnem poletju 2003, ko so jih zabeležili kar 52. Tudi število toplih dni je bilo nadpovprečno, bilo jih je 57, poleti 2003 pa je bilo kar 83 toplih dni. Padavine so s 377 mm zaostale za dolgoletnim povprečjem; od sredine minulega stoletja je bilo največ padavin poleti 1975, ko je padlo 541 mm, najmanj pa poleti 2001 (228 mm). Prikazan je tudi potek trajanja sončnega obsevanja v Ljubljani od leta 1951 dalje. Poletje 2006 je s 735 urami nekoliko preseglo dolgoletno povprečje, doslej najbolj sončno je bilo poletje 2000 z 933 urami sončnega vremena, najbolj sivo pa je bilo poletje 1954 s 583 urami sončnega vremena. 80 20 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 13. Povprečna poletna temperatura zraka od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Mean air temperature in summer from the year 1951 on and the 1961-1990 normals 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 14. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 25 in 30 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 14. Number of days with maximum air temperature above 25 and 30° C (yellow bar only) and the 1961-1990 normals 600 £ 400 LJUBLJANA LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 15. Trajanje sončnega obsevanja poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 15. Bright sunshine duration in summer from 1951 on and the 1961-1990 normals 600 n 500 400 300 200 100 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 16. Višina padavin poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 16. Precipitation in summer from 1951 on and the 1961-1990 normals V Murski Soboti je bila povprečna poletna temperatura 19,7 °C, najbolj toplo je bilo poletje 2003 s povprečno temperaturo 23 °C. Najhladnejše poletje je bilo leta 1978, takrat je bila povprečna temperatura 16,8 °C. Število vročih dni je bilo močno nad dolgoletnim povprečjem, in sicer 26; v preteklosti jih je bilo največ poleti 2003 (51), poleti 1992 jih je bilo 36, poleti 2000 32, poleti 1952 le 24 22 60 Ü 20 40 18 1000 - 800 200 0 0 40 534853484823482348232323309148 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dan manj ter poleti 1994 in 2001 po 30. Toplih dni je bilo 55, kar je več od dolgoletnega povprečja. V izjemnem poletju 2003 jih je bilo 84, v poletjih 1952 in 1992 pa po 68. Sonce je sijalo 739 ur, kar je malenkost nad dolgoletnim povprečjem, doslej najbolj sončno je bilo z 908 urami poletje 2000, poleti 2003 je sonce sijalo 896 ur, poleti 1992 pa 846 ur. Najbolj sivo je bilo poletje 1955 s komaj 607 urami sončnega vremena, le malo bolje je bilo poleti 1975 (612 ur) in 1966 (620 ur). V poletju 2006 je padlo 355 mm dežja, kar je 16 % nad povprečjem; najbolj je bila Murska Sobota namočena v poletjih 1965 (450 mm), lani (446 mm), 1972 (443 mm) in 1966 (411 mm). Najbolj sušno je bilo poletje 1952 s 128 mm, poleti 1992 je padlo komaj 137 mm, poleti 2000 146 mm in poleti 2003 151 mm. 24 n O . 22 20 18 16 80 60 40 20 MURSKA SOBOTA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 17. Povprečna poletna temperatura zraka od leta Slika 18. Poletno število dni z najvišjo temperaturo 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 17. Mean air temperature in summer from the year 1951 on and the 1961-1990 normals zraka vsaj 25 in 30 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 18. Number of days with maximum air temperature above 25 and 30° C in summer (yellow bar only) and the 1961-1990 normals 1000 n 800 >1» 20 10 0 KREDARICA 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Slika 23. Višina padavin poleti v letih od 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 23. Precipitation in summer from the year 1955 on and the 1961-1990 normals 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 Slika 24. Število dni s padavinami vsaj 1 mm poleti v letih od 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 24. Number of days with precipitation at least 1 mm in summer from the year 1955 on and the 1961-1990 normals Ker so padavine poleti razporejene zelo neenakomerno, smo poletne padavine od sredine minulega stoletja prikazali tudi za Novo mesto, Rateče, Bilje in Portorož (slika 25). 600 500 400 tU g 300 ¡3 "O ga 200 100 0 700 600 500 E -§• 400 .8 J 300 ^ 200 100 0 NOVO MESTO 800 700 600 I 500 £ 400 'S "3 300 H a 200 -100 - RATEČE 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 BILJE 600 -500 -400 -300 -| 200 -100 -0 PORTOROŽ 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1 1995 2000 2005 Slika 25. Višina padavin poleti v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 25. Precipitation in summer from the year 1951 on and the mean value of the period 1961-1990 Padavine so bile nad povprečjem le na Obali, bilo je za dobre tri desetine več padavin kot običajno. S 350 mm je bilo to poletje tretje najbolj namočeno; več padavin je bilo v poletjih 1989 (428 mm) in 1990 (365 mm). Kako so bile padavine porazdeljene prek poletja, si lahko ogledamo na sliki 26; prikazane so vsote dnevnih padavin poleti 2006 v Ljubljani, Portorožu, Ratečah, Novem mestu, Murski Soboti in Biljah 8 600 6 ^ 400 4 200 750 500 250 0 42 915323534823532348535323235353 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ter dolgoletno povprečje vsote dnevnih padavin. V Ljubljani, Ratečah, Biljah in Novem mestu preko poletja ni bilo padavinskega primanjkljaja, bil pa je konec avgusta v Portorožu in Murski Soboti, v Murski soboti tudi v manjših presledkih tekom poletja. 500 400 "E b 300 c > 200 C ■tn 100 > 0 LJUBLJANA 1.6.2006 400 - 1.6.2006 500 - 400 300 200 100 PORTOROŽ RATEČE SI- NOVO MEST O ^-f 1.6.2006 400 - MURSKA SO BOTA 1.6.2006 400 - BILJE / Slika 26. Vsota dnevnih padavin od začetka do konca poletja 2006 (temno modra) in dolgoletno povprečje (svetlo modra) Figure 26. Sum of daily precipitation from beginning to the end of summer 2006 (dark blue) and the average of the reference period (light blue) 992 987 982 977 972 ljubljana Afl A K l\ / W ^J ANY aJ CZFVJ V \/v/V VV ir 967 1.6.2006 1.7.2006 1.8.2006 Slika 27. Potek zračnega pritiska poleti 2006 in dolgoletno povprečje Figure 27. Mean daily air pressure in summer 2006 and long-term average 0 1.8.2006 1.7.2006 1.8.2006 300 =: 200 != 100 0 0 1.8.2006 1.7.2006 300 ; 200 = 100 0 0 1.6.2006 1.7.2006 1.8.2006 1.7.2006 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 40 35 30 O 25 ro -2 20 ro CD ^ 15 E CD ~ 10 5 LJUBLJANA 0 1.6.2006 Podrobnejši prikaz temperaturnih razmer poleti 2006 je na sliki 28, dobro je razvidno hladno obdobje v prvi polovici junija, ki mu je sledil prvi vročinski val. Po kratki ohladitvi v začetku julija je bilo spet vroče. Prva polovica avgusta je prinesla dve izraziti ohladitvi, v začetku druge polovice avgusta se je temperatura za nekaj dni povzpela nad dolgoletno povprečje in proti koncu poletja spet zdrsnila pod povprečje. 1.7.2006 Slika 28. Povprečni potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (tanka črta) in potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature poleti 2006 (debela črta) v Ljubljani, Murski Soboti in Biljah. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna in z rdečo maksimalna dnevna temperatura 40 35 O 40 35 30 25 ro 2 20 ro CD ^ 15 E CD ~ 10 5 1.8.2006 MURSKA SOBOTA 0 1.6.2006 1.7.2006 30 O ^ 25 ro -2 20 ro CD ^ 15 E CD ~ 10 5 BILJE rr7A7V^ 0 1.6.2006 1.8.2006 Figure 28. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during summer 2006 (bold line) and the average in the reference period 1961-1990 (thin line). 1.7.2006 1.8.2006 Prodori hladnega zraka, pa tudi dotok toplejšega zraka, so bolj očitni na visokogorskih postajah, med našimi merilnimi postajami je to najbolj očitno na Kredarici, tudi zato ker so tam dnevni razponi temperature precej manjši kot v nižinskem svetu (slika 29). 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 O o 03 13 -i-j ro CD Œ E 0 CD -10 -I- 1.6.2006 1.7.2006 1.8.2006 Slika 29. Povprečni potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (tanka črta) in potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature poleti 2006 (debela črta) na Kredarici. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna in z rdečo maksimalna dnevna temperatura. Figure 29. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during summer 2006 (bold line) and the average in the reference period 1961-1990 (thin line). V Ratečah je bila najvišja izmerjena temperatura letošnjega poletja 32,6 °C, kar je ravno toliko kot poleti 1957, višja je bila le v treh poletjih 1983 (36,1 °C), 2003 (34,3 °C) in 1992 (33,2 °C). Prav tako je bil absolutni minimum med najnižjimi, -1,8 °C, le leta 1962 se je živo srebro spustilo nižje (-2,4 °C). V Portorožu je letos poleti znašal absolutni maksimum 35,9 °C, kar predstavlja tretjo najvišjo temperaturo od sredine minulega stoletja do sedaj, višja je bila v dveh poletjih: 2003 (36,9 °C) in 1998 (36,3 °C). Vendar se je meteorološka postaja na Obali večkrat selila in izmerjeni ekstremi v celotnem obodbju niso med seboj povsem primerljivi, saj so bili izmerjeni na različnih lokacijah. Absolutni minimum je bil v letošnjem poletju rekorden, zabeležili so 6,4 °C, lani je bil za dobro stopinjo C višji (7,5 °C). Slika 30. Kot mnoge dejavnosti na prostem je tudi golf odvisen od vremena Figure 30. Golf is one of the sports highly depending on weather conditions 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - poletje 2006 Table 2. Monthly meteorological data - summer 2006 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX TAM SM SX OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP Lesce 515 18,1 1,0 24,9 13,0 33,5 1,0 0 52 686 265 64 29 21 1 0 0 Kredarica 2514 5,9 1,0 8,6 3,7 17,3 -8,6 22 0 538 1 01 6,4 29 4 523 81 43 30 49 36 255 755,1 7,5 Rateče-Planica 864 16,6 1,8 23,5 9,7 32,6 -1,8 1 41 649 98 5,2 20 19 290 64 33 21 5 0 0 919,0 12,1 Bilje 55 21,9 1,5 28,8 15,2 38,6 4,4 0 66 809 1 04 4,3 7 13 237 63 24 29 0 0 0 1008,8 16,4 Slap pri Vipavi 137 21,3 1,5 28,5 15,5 39,0 7,0 0 65 4,4 8 18 259 67 23 9 0 0 0 Letališče Portorož 2 22,4 1,2 28,8 15,8 35,9 6,4 0 72 867 99 3,8 7 28 350 1 32 17 31 0 0 0 1014,8 16,7 Godnje 295 20,6 1,7 27,8 15,5 37,5 7,0 0 64 815 3,4 9 40 248 70 23 7 1 0 0 Postojna 533 18,9 2,2 24,9 12,4 35,0 3,8 0 49 714 1 00 5,2 18 10 302 77 28 14 6 0 0 Kočevje 468 17,7 0,8 25,5 11,5 34,0 1,8 0 52 5,2 21 15 413 1 00 33 13 16 0 0 Ljubljana 299 20,6 1,7 26,4 14,9 35,9 3,8 0 57 735 1 03 4,9 12 10 377 89 29 30 7 0 0 982,0 15,5 Bizeljsko 170 20,3 1,6 5,0 19 20 242 74 28 5 11 0 0 Novo mesto 220 20,0 1,5 25,6 14,2 34,4 4,7 0 55 705 97 4,9 20 16 343 92 34 35 8 0 0 990,5 16,6 Črnomelj 196 20,6 1,5 26,7 14,0 35,2 4,5 0 58 5,0 20 17 334 93 23 17 0 0 0 Celje 240 19,7 1,5 26,0 13,4 35,2 3,4 0 56 708 1 08 5,2 16 8 321 80 28 39 1 0 0 988,6 15,9 Maribor 275 20,3 1,6 25,6 15,3 33,9 4,7 0 56 745 1 08 5,3 17 11 274 75 29 26 0 0 0 984,2 15,6 Slovenj Gradec 452 17,9 1,1 24,5 11,3 34,9 0,8 0 51 663 98 5,4 17 9 347 84 32 14 12 0 0 Murska Sobota 452 19,7 1,3 25,8 14,1 33,3 4,8 0 55 739 102 5,2 17 13 355 116 34 26 5 0 0 994,6 16,0 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) SO - število oblačnih dni SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SJ - število jasnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RP - višina padavin v % od povprečja PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SUMMARY The mean air temperature in summer 2006 was above the 1961-1990 normals and it mostly exceeded the normal variability of the mean summer temperature. The highest positive anomaly, above 1,6 °C, was observed in part of Karst and Notranjska region and area southwest from Ljubljana, the smallest, below 1 °C, in Kočevsko region. In Portorož the lowest minimum daily temperature in summer was recorded, on Kredarica and in Rateče the second lowest. The absolute daily maximum of this summer in Ljubljana, Rateče and Portorož was among the highest ever registered. The number of hot days all over the country was also among the highest ones ever observed. There were two hot waves in July and one in June. Bright sunshine duration was mostly above the 1961-1990 normals, especially in Štajerska region. A bit below the normals was sunshine duration in southwestern Slovenia and part of northwestern Slovenia, most of Dolenjska region, in Bela krajina and Koroška region. Precipitation was the most abundant in Julian Alps, Kočevska region, part of Notranjska and Dolenjska region and in Ljubljana area. The driest parts were Goriška region, Karst, part of eastern Slovenia, Štajerska region and Lendava. Less precipitation than on average in the reference period was registered in most of the country, the biggest anomaly occurred in the north-west and west Slovenia and in Pomurje region. On the Coast the normals were exceeded by 32 %; this summer was the third most abundant with precipitation, but it has to be noted that most of precipitation was concentrated in distinct heavy rain episodes. In Rateče the fourth highest amount of precipitation since 1951 was registered. 47 Meteorološka postaja Veržej Meteorological station Veržej Mateja Nadbath V Veržeju je padavinska meteorološka postaja. Veržej je naselje na desnem bregu Mure, na Murskem polju. Meteorološka postaja je v kraju že od leta 1925. Od začetka delovanja postaje do danes so bila meteorološka opazovanja prekinjena v času 1941-1947. Slika 1. Geografska lega Veržeja (vir: Atlas Slovenije) Figure 1. Geographical position of Veržej (from: Atlas Slovenije) Slika 2. Lokacije meteorološke postaje v Veržeju od leta 1925 do danes (vir: Atlas Slovenije) Figure 2. Locations of meteorological station in Veržej from 1925 till now (from: Atlas Slovenije) Meteorološka postaja je bila zadnjih 23 let postavljena na vrtu opazovalke Marije Rojnik, na nadmorski višini 182 m. S septembrom 2006 sta meritve in opazovanja prevzela Daniela in Ciril Belec, zato se je postaja preselila za približno 600 m proti jugovzhodu na vrt k novima opazovalcema, nadmorska višina je ostala enaka. . L M msj _ — Slika 3. Lokacija dežemera do konca avgusta 2006 v Veržeju (vir: Interaktivni naravovarstveni atlas) Figure 3. Location of rain gauge in Veržej till the end of August 2006 (from: Interaktivni naravovarstveni atlas) Slika 4. Lokacija dežemera v Veržeju od septembra 2006 (vir: Interaktivni naravovarstveni atlas) Figure 4. Location of rain gauge in Veržej from September 2006 (from: Interaktivni naravovarstveni atlas) Z meteorološkimi meritvami in opazovanji so v Veržeju pričeli januarja 1925, trajala so do leta 1941. V tem obdobju je bila meteorološka postaja pri Marijanišču, današnjemu salezijanskemu zavodu; opazovanja in meritve so opravljali duhovniki in dijaki zavoda. Po drugi svetovni vojni, leta 1947, je z opazovanji začel Ignacij Pučko, januarja 1955 ga je zamenjal Andrej Čuk. Maja 1967 je prostovoljna meteorološka opazovalka postala Alojzija Čuk, to delo je opravljala do novembra 1983. Marija Rojnik je vršila meteorološke meritve in opazovanja od novembra 1983 do septembra 2006, to je 23 let. Od septembra 2006 sta nova prostovoljna meteorološka opazovalca Daniela in Ciril Belec. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 5. Marija Rojnik je bila prostovoljna meteorološka Slika 6. Opazovalca Daniela in Ciril Belec (foto. M. opazovalka od novembra 1983 do septembra 2006 Demšar, avgust 2006) (foto. M. Demšar, avgust 2006) Figure 6. Daniela and Ciril Belec are volunteer Figure 5. Marija Rojnik was volunteer observer from observer from September 2006 (photo: M. Demšar, in November 1983 till September 2006 (photo: M. August 2006) Demšar, in August 2006) Meteorološka postaja je imela ob svoji ustanovitvi status postaje III. reda, kar pomeni, da so merili temperaturo zraka ob določeni uri in najnižjo ter najvišjo temperaturo zraka, višino padavin in snežne odeje ter opazovali meteorološke pojave. V obdobju 1931-1941 so opazovali tudi oblačnost in jakost vetra. Po drugi svetovni vojni je v Veržeju padavinska meteorološka postaja, na kateri merimo višino padavin, višino snežne odeje in novozapadlega snega ter opazujemo oblike padavin, njihovo jakost in čas pojavljanja ter važnejše vremenske pojave. Od aprila 1965 do aprila 1967 je višino, jakost in čas pojavljanja padavin meril tudi ombrograf. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Veržeju v obdobju 1961-2005 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station in Veržej in the period 1961-2005 največ leto/datum najmanj leto/mesec maximum year/date minimum year/month letna višina padavin (mm) 1181 1 966 570 1971 annual precipitation (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 300 julij 1972 0.6 januar 1964, oktober 1965 dnevna višina padavin (mm) 71.6 14.7.1972 0 daily precipitation (mm) višina snežne odeje (cm) 66 11. 2. 1986 0 snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo 102 1963 0 1989 annual number of days with snow cover V dolgoletnem povprečju (1961-1990) pade v Veržeju letno 842 mm padavin. Najbolj namočeni so poletni meseci, tedaj pade v povprečju 291 mm padavin. Najmanj padavin pade pozimi, povprečno 143 mm. Poletje 1966 je bilo v obdobju 1961-2005 najbolj namočeno, padlo je kar 510 mm padavin; le 130 mm pa so jih dobili poleti 1976, kar je najmanj v obravnavanem obdobju za poletje. Zima 1988/1989 je bila v obravnavanem obdobju najbolj sušna, v treh mesecih je padlo le 38 mm padavin. Povprečna letna višina padavin po desetletjih v obdobju od 1961-2000 se giblje okrog dolgoletne povprečne vrednosti (glej sliko 7). Pomembna je prerazporeditev padavin tekom leta (glej sliko 8). V 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zadnjem desetletju je opazen porast padavin v jesenskih mesecih, medtem ko je v ostalih treh letnih časih manj padavin od dolgoletnega povprečja. 1200 1000 800 g 600 400 200 907 801 817 837 m 0 1961-1970 1971-1980 1981-1990 1991-2000 Slika 7. Povprečna letna višina padavin po desetletjih in dolgoletno letno povprečje (rdeča črta) v Veržeju Figure 7. Mean annual precipitation per decades and long-term annual mean value (red line) in Veržej 450 400 350 300 ^ 250 B S 200 150 100 50 0 pomlad poletje jesen zima spring summer autumn winter Slika 8. Desetletna povprečna višina padavin po meteoroloških letnih časih in pripadajoče dolgoletno povprečje (rdeče črte) v Veržeju Figure 8. Mean decade seasonal precipitation and long-term annual mean values (red lines) in Veržej Januar je Veržeju običajno najbolj suh mesec, s povprečno višino padavin 44 mm, julij pa najbolj namočen, v povprečju pade 99 mm. Avgusta pade v dolgoletnem povprečju 97 mm padavin, letošnjega avgusta pa jih je padlo kar 209 mm, kar je najvišja avgustovska vrednost v obdobju 1961— 2006. Podobno namočen je bil tudi avgust leta 1989, padlo je 201 mm. Snežna odeja je v Veržeju vsakoleten pojav, z izjemo leta 1989, ko je niso zabeležili. V povprečju so tla pokrita s snežno odejo 45 dni na leto. V obdobju 1961-2005 je bil oktober najzgodnejši mesec s snežno odejo, po en dan so jo zabeležili v letih 1970 in 2003. Najkasneje so snežno odejo zabeležili aprila; kar 5 dni s snežno odejo je bilo aprila 1996. Megla se v Veržeju pojavlja v povprečju v tretjini leta. Januar in oktober sta v dolgoletnem povprečju meseca z največjim številom meglenih dni, kar 17, povprečno 2 meglena dneva sta v juniju. SUMMARY In Verzej is a precipitation meteorological station. Verzej is in northeastern part of Slovenia. Precipitation, snow cover and new snow cover are measured and meteorological phenomena are observed. The meteorological station was established in 1925, but from 1947 observations and measurements are without interruptions. Daniela and Ciril Belec are meteorological observers from September 2006. 50 POŽARNA OGROŽENOST WILDFIRES V Andrej Pečenko reme se iz leta v leto spreminja, enkrat je bolj sušno, drugič deževno. Število požarov je najbolj odvisno od razporeditve padavin med letom. Če je spomladi daljše sušno obdobje, potem se hitro poveča število požarov v naravi; veliko požarov je tudi poleti ob suhem in vročem vremenu. V daljšem obdobju z visokimi temperaturami lahko nastanejo zelo veliki požari, ki jih tudi krajevne plohe in nevihte ne pogasijo povsem, saj zaradi presušenosti in pregretosti tal požar preide v podtalni požar, ki se ob nadaljevanju suhega in vročega vremena že naslednji dan ob nekoliko močnejšem vetru spet lahko razplamti. Širjenje požara v naravi je najbolj odvisno od vetra, saj pri širjenju nekoliko vplivajo lokalni vetrovi zaradi sončnega obsevanja čez dan, še bolj pa vplivajo vetrovi ob večjih spremembah. Fronte so poleti velikokrat oslabljene in prinesejo padavine le v severno in vzhodno Slovenijo; na Primorskem je v takih primerih bolj malo padavin, po prehodu fronte pa zapiha burja, ki lahko že naslednji dan oslabi, vendar velikokrat ne poneha povsem. Kljub nekoliko hladnejšemu zraku je zaradi šibke burje na Primorskem še vedno zelo vroče, ob burji je zrak precej suh, kar dodatno pomaga pri sušenju tal. Ob hudi suši veliko požarov zaneti strela, največkrat se to zgodi na težko dostopnem, hribovitem območju. Lani so bile padavine dokaj enakomerno razporejene čez vse leto, pojavljala so se le krajša sušna obdobja. Število požarov v naravi se je povečalo spomladi; v februarju 2005 jih je bilo 170, v marcu 228, v aprilu pa 328. Nekoliko več požarov, kar 128, je bilo še v juniju. V letošnjem letu je bilo spomladi veliko padavin, zato je bilo tudi manj požarov. V marcu jih je bilo le 135, v aprilu pa 172. 40 30 20 10 40 30 20 10 40 30 20 10 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 40 30 20 10 Po obilnih padavinah in močni ohladitvi konec maja se je vreme v juniju počasi ustalilo in v drugi polovici meseca se je začela vročina, ki se je nadaljevala vse do konca julija. V zahodnem in južnem delu Slovenije je bilo zelo malo padavin, na severovzhodu države pa razmeroma veliko; na Štajerskem in v Prekmurju suše letos ni bilo, najbolj vroče pa je bilo na Primorskem. V Novi Gorici je bila v juliju temperatura 27 dni nad 30 °C, deset dni tudi nad 35 °C. Požarna ogroženost je dosegla 5. stopnjo, zato je bila razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja. Slika 1. Število požarov v Sloveniji po dnevih v letu 2005 (zgoraj) in 2006 (spodaj) Figure 1. The daily number of fires in Slovenia in the year 2005 (above) and 2006 (below) JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 0 0 0 0 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Portorož leto 2005 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 0 -I I indeks Portorož leto 2006 I J F lili&iii . N A ¿Hi 25 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC I | indeks 2.st. — 3.st. —4.st. -5.st. ^(padavine Slika 2. Indeks požarne ogroženosti in količina padavin v letu 2005 (levo) in 2006 (desno) Figure 2. Fire weather index and precipitation in the year 2005 (left) and 2006 (right) 0 padavine /1 / KI rti kil ■ I Ljubljana leto 2005 JI .A /' l LJ1 Jt JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC I I indeks padavine Ljubljana leto 2006 II t iL JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC I I indeks padavine Slika 3. Indeks požarne ogroženosti in količina padavin v letu 2005 (levo) in 2006 (desno) Figure 3. Fire weather index and precipitation in the year 2005 (left) and 2006 (right) Murska Sobota leto 2005 • : ¡1 lil Hi / 1 ; iJJIJ i: '.Ui IIIJ 100 75 50 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC I I indeks I padavine Murska Sobota leto 2006 i, li /lil/ j MU JA I I indeks JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC I padavine Slika 4. Indeks požarne ogroženosti in količina padavin v letu 2005 (levo) in 2006 (desno) Figure 4. Fire weather index and precipitation in the year 2006 (left) and 2006 (right) 150 50 125 750 -- 25 00 100 500 75 75 50 50 250 0 250 150 250 150 125 125 200 200 100 100 150 150 75 75 100 100 50 50 50 50 25 25 0 0 0 0 250 150 250 150 125 125 200 100 150 75 100 50 25 25 0 0 0 Z avgustom se je začelo spremenljivo vreme s pogostimi padavinami, zato je bila požarna ogroženost majhna ali neznatna. Po do sedaj zbranih podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) je bilo v juniju 2006 144 požarov, ki so zajeli površino 39 ha, v juliju pa 375 požarov na površini 1329 ha. V letošnjem juliju je bilo največ požarov doslej; več požarov v poletnih mesecih je bilo le v avgustu 2001 in 2003. 21. julija letos se je pri Škrbini na Krasu zanetil požar, ki je po zadnjih podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje zajel 950 ha, od tega 700 ha gozda. Zaradi spremenljivosti vremena je bilo tako lani kot tudi letos manj požarov v naravi; lani jih je bilo skupno 1.354, letos do sredine septembra pa 1.091. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3000 2500 2000 1500 1000 4838500 0 1563 I-1 2246 2110 «464 I iT 10951079 W n UnH Slika 5. Letno število požarov v Sloveniji Figure 5. The annual number of fires in Slovenia 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 800 600 400 200 k [~L I i dM M 1 1 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC I I 2000 □ 2001 □ 2002 □ 2003 □ 2004 □ 2005 □ 2006 Slika 6. Število požarov po mesecih v zadnjih sedmih letih Figure 6. The monthly number of fires in the last 7 years Viri podatkov o požarih: Urad Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), Center za obveščanje Republike Slovenije (CORS) SUMMARY The spring 2006 was rainy; therefore the number of wildfires was smaller than last year. In 2005 1,354 wildfires flared up, this year 1,091 (from January to the middle of September). 2466 0 53 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ciril Zrnec, Iztok Matajc Avgust je bil sicer za večino kmetijskih rastlin ugoden, vendar po vsej državi hladnejši od dolgoletnega povprečja, padavine pa so bile povsod višje od dolgoletnih mesečnih vrednosti. V Portorožu je bila dosežena celo rekordna mesečna količina dežja v zadnjih 55-ih letih, padlo ga je kar 325 mm, in sicer z dvema dnevnima maksimuma, 83 mm četrtega in 95 mm petindvajsetega avgusta. Tako je bilo prekinjeno že skoraj dva meseca dolgo sušno obdobje na Primorskem, talni vodni rezervoar se je povsod napolnil. Suša pa je, k sreči na omejenem območju, zahtevala svoj davek in povzročila kmetijskim rastlinam kar veliko škodo. Izračuni porabe vode pri rastlinah in iz tal so pokazali, da je bila le-ta avgusta v primerjavi s preteklim mesecem julijem kar za četrtino nižja, saj je njena mesečna količina dosegla vrednosti preko 100 mm le na Primorskem in delno na Krasu. Tudi povprečne dnevne vrednosti evapotranspiracije so se gibale med 2,7 in 3,5 mm, maksimalna dnevna poraba vode pa je dosegla 5 mm le dvakrat v mesecu in le na dveh lokacijah, v Portorožu in v Mariboru (preglednica 1). Vsote efektivnih temperatur z vsemi tremi pragovi kažejo na hladnejši avgust in za dolgoletnim povprečjem 1951-1994 zaostajajo, oziroma so nižje za 19 do 67 °C (preglednica 2). Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija - ETP. Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, avgust 2006 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration-ETP according to Penman-Monteith's equation, August 2006 Postaja I. dekada II.dekada II.dekada mesec (M) povpr. max. S povpr. max. S povpr. max. S povpr max. S Portorož-letališče 3.5 4.8 36 3.7 5.0 36 3.5 4.3 38 3.6 5.0 110 Bilje 3.2 4.4 32 3.3 4.3 33 3.4 4.4 37 3.3 4.4 101 Slap pri Vipavi 3.3 4.6 33 3.2 4.2 32 3.2 4.1 35 3.3 4.6 99 Godnje 3.3 4.3 34 3.6 4.5 36 3.2 4.2 35 3.4 4.5 106 Postojna 2.5 3.6 24 2.8 4.1 27 2.8 3.7 31 2.7 4.1 82 Kočevje 2.6 3.5 26 3.0 4.3 31 2.5 3.3 29 2.7 4.3 85 Rateče 2.5 3.4 26 2.9 3.9 28 2.6 3.1 28 2.7 3.9 83 Lesce 2.6 4.5 26 2.9 4.1 28 2.8 3.3 30 2.8 4.5 85 Slovenj Gradec 2.7 4.5 27 3.1 4.1 32 2.8 3.6 30 2.9 4.5 89 Brnik 2.7 4.1 28 3.0 4.1 30 2.8 3.6 30 2.8 4.1 88 Ljubljana 2.9 4.6 30 3.2 4.5 33 3.0 3.9 33 3.0 4.6 96 Sevno 2.7 4.2 27 3.2 4.4 33 2.8 3.8 31 2.9 4.4 92 Novo mesto 2.7 4.1 27 3.3 4.5 34 2.7 3.9 31 2.9 4.5 92 Črnomelj 2.9 3.7 29 3.3 4.5 33 2.7 3.7 30 2.9 4.5 91 Bizeljsko 2.9 3.6 28 3.3 4.1 34 2.8 3.6 31 3.0 4.1 94 Celje 2.8 4.1 28 3.3 4.3 34 2.9 3.5 32 3.0 4.3 93 Starše 2.9 4.3 29 3.7 4.9 37 3.0 3.9 33 3.2 4.9 99 Maribor 2.8 3.6 28 3.5 4.9 36 2.9 3.7 32 3.1 4.9 96 Maribor-letališče 2.8 3.8 28 3.5 5.0 35 2.8 3.6 31 3.0 5.0 94 Temperatura tal v globini 2 in 5 cm je bila ves avgust med 18,5 °C v pretežni večini kmetijskih regij in 22,3 °C na Primorskem, se je pa od začetka do konca meseca še za 1 do 2 stopinji Celzija spustila (preglednica 2). Najvišja temperatura tal 5 cm pod travno rušo se je avgusta še marsikje dvignila nad 30 °C, le v Prekmurju ni presegla 26 °C (slika 1). Stalne »online« meritve talne vlage v treh globinah na dveh lokacijah (Bilje in Murska Sobota) nam pomagajo pri rednih vrednotenjih vodne bilance tal in rastlin. Od 1. do 5. avgusta se je na Primorskem talna vlaga iz že kritičnega stanja močno popravila in zaradi pogostih padavin vztrajala 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, avgust 2006 Table 2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, August 2006 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 22.0 22.3 34.6 30.7 15.2 15.5 22.1 22.4 33.7 31.8 16.2 16.8 20.8 21.1 34.2 31.6 13.0 13.9 21.6 21.9 Bilje 21.7 22.1 31.2 30.0 15.3 15.4 22.0 22.2 33.3 31.0 15.7 16.4 21.2 21.4 31.0 30.0 12.2 12.8 21.6 21.9 Lesce 18.2 18.5 26.0 24.6 13.0 13.6 18.1 18.3 25.4 24.3 13.0 13.4 18.4 18.8 26.8 25.6 10.7 12.0 18.2 18.6 Slovenj Gradec 19.1 19.1 25.8 23.0 15.1 15.3 18.6 18.5 26.5 25.2 12.9 13.1 18.7 18.5 25.7 24.3 12.3 12.8 18.8 18.7 Ljubljana 19.5 19.7 27.3 26.1 15.2 15.4 19.3 19.2 29.8 27.8 14.0 14.3 20.1 20.0 32.2 28.4 13.3 13.6 19.6 19.6 Novo mesto 21.7 21.4 27.5 26.0 17.8 17.7 20.7 20.5 26.8 25.7 16.2 16.3 20.0 20.0 26.0 25.2 14.5 14.8 20.7 20.6 Celje 19.8 19.9 24.9 23.7 16.4 16.7 18.8 18.8 26.3 24.8 14.2 14.7 18.3 18.5 23.6 22.6 12.6 13.5 19.0 19.1 Maribor-letališče 19.8 19.8 28.4 26.6 15.6 16.0 19.6 19.5 31.8 28.8 13.2 13.2 Murska Sobota 20.1 20.4 26.0 25.2 15.7 16.7 19.8 20.0 28.6 26.8 14.0 14.6 18.6 18.9 26.2 24.5 12.2 13.2 19.5 19.7 Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka PORTOROŽ 35 _30 o o ¥25 D £20 S ~ 15 10 ^ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 35 _30 o o ^25 3 £20 S 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 205 207 211 623 -67 1 55 157 156 468 -67 105 1 07 101 313 -67 3406 2325 1458 Bilje 195 1 94 203 591 -46 1 45 1 44 148 436 -46 95 94 93 281 -46 3240 2201 1365 Slap pri Vipavi 187 1 85 197 569 -62 1 37 135 142 414 -62 87 85 87 259 -62 31 72 2127 1299 Postojna 161 1 63 168 493 -30 111 113 113 338 -30 61 63 58 1 83 -30 2582 1699 958 Kočevje 163 1 62 160 485 -42 113 112 105 330 -42 63 62 50 1 75 -42 2450 1585 852 Rateče 140 1 39 143 423 -36 90 89 88 268 -36 40 40 33 113 -38 21 14 1321 684 Lesce 159 1 62 163 484 -48 1 09 112 108 329 -48 60 62 53 1 75 -48 2480 1633 912 Slovenj Gradec 158 1 63 158 479 -41 1 08 113 103 324 -41 58 63 48 1 69 -41 2442 1594 862 Brnik 166 1 69 169 503 -45 116 119 114 348 -45 66 69 59 1 93 -45 2551 1698 966 Ljubljana 179 1 83 187 549 -42 1 29 133 132 394 -42 79 83 77 239 -42 2925 2008 1222 Sevno 166 1 71 168 504 -49 116 121 113 349 -49 66 71 58 1 94 -49 2617 1742 986 Novo mesto 180 1 85 178 543 -26 1 30 135 123 388 -26 80 85 68 233 -26 2848 1941 1149 Črnomelj 186 1 93 183 561 -29 1 36 1 43 128 406 -29 86 93 73 251 -29 2981 2057 1254 Bizeljsko 189 1 87 184 560 -19 1 39 137 129 405 -19 89 87 74 250 -19 2912 2002 1206 Celje 175 1 76 178 530 -31 1 25 126 123 375 -31 75 76 68 220 -31 2781 1886 1104 Starše 178 1 84 180 542 -34 1 28 134 125 387 -34 78 84 70 232 -34 2852 1957 1165 Maribor 181 1 87 183 551 -30 1 31 137 128 396 -30 81 87 73 241 -30 2888 1989 1195 Maribor-letališče 176 1 83 175 534 -47 1 26 133 120 379 -47 76 83 65 224 -47 2787 1890 1102 Jeruzalem 176 1 84 178 538 -51 1 26 134 123 383 -51 76 84 68 228 -51 2823 1927 1138 Murska Sobota 182 1 85 176 542 -25 1 32 135 121 387 -25 82 85 66 232 -25 2803 1906 1120 Veliki Dolenci 178 185 175 537 -32 128 135 120 382 -32 78 85 65 227 -32 2777 1883 1102 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ves avgust nad vrednostjo petdeset odstotne lahko dostopne vode za kmetijske rastline. V Prekmurju, kjer je bila konec julija talna vlaga na meji lahko dostopne, pa se je stanje še bolj izrazito popravilo po 10. avgustu. FENOLOŠKI RAZVOJ RASTLIN V AVGUSTU 2006 Ta mesec se pričenja običajno splošno zorenje plodov večine grmovnatih vrst naše avtohtone vegetacije, enako pa velja tudi za nekatere zgodnejše sadne sorte (predvsem zorijo koščičaiji). V avgustu sta pri koruzi nastopili značilni zrelostni fenološki razvojni stopnji, mlečna in voščena zrelost. Proti koncu meseca pričenja zoreti tudi grozdje. Črni bezeg je pričel letos na Goriškem, v Vipavski dolini, Primoiju in tudi ponekod v toplejših delih Slovenije, na Dolenjskem, v Beli krajini, Spodnjem Posavju zoreti že v mesecu juliju. Na Krasu, v Ljubljanski in Celjski kotlini ter na večini štajerskih postaj je črni bezeg dozoreval v prvi dekadi avgusta. Na višje ležečih fenoloških postajah je bezeg zorel med 10. in 15. avgustom. Na Gorenjskem ter na obrobju Pohorja in Kozjaka je faza nastopila po 20. avgustu. Na nekaterih višinskih fenoloških postajah (Koprivnik, Sorica, Jezersko) do konca meseca črni bezeg še ni dozorel. V primerjavi s 15 letnim povprečjem 1991-2005 je zorenje črnega bezga letos kasnilo povprečno 3 do 5 dni (slika 2). Slika 2. Primerjava faze zrelih plodov bezga (Sambucus nigra) s petnajstletnim povprečjem 1991-2005 Figure 2. Comparison of phenological phase of first elder berries (Sambucus nigra) to long term average 19912005 Enovrati glog in rumeni dren: po času zorenja črnemu bezgu bolj ali manj sledita enovrati glog in rumeni dren. Letos sta obe vrsti zoreli zelo neenakomerno, vendar pa velja, da sta tako enovrati glog kot rumeni dren začela zoreti na Slovenskem v tretji dekadi avgusta. Šipek: glede na čas zorenja plodov sodi šipek, ki je v slovenskem prostoru bogato zastopan z večjim številom vrst, med naše najkasneje dozorevajoče grmovnice. Plodovi šipka so pričeli letos zoreti in postajati značilno rdeči kasneje kot prej navedene vrste, šele na koncu avgusta. Na večini fenoloških postaj je letos zorel med 25. in 31. avgustom. Le na nekaterih višinskih postajah faza še ni nastopila. Koruza: vremenske razmere v prvi polovici meseca so neugodno vplivale na rast in razvoj te kmetijske kulture. Zaradi visokih temperatur in pomanjkanja zaloge vode, predvsem na lahkih tleh, so ponekod povzročile stresne razmere. Prihajalo je do zavrtja rasti in prekinitev razvoja rastlin. Posevki so uspešno rasli predvsem na globokih in srednje globokih tleh. Druga 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo polovica meseca je bila po vremenskih dejavnikih le ugodnejša, tako da so bili pogoji za nadaljno rast boljši. Nekateri posevki so v odvisnosti od lastnosti hibridov dosegli stopnjo mlečne zrelosti že na začetku meseca, vsi pa do 20. oziroma 25. avgusta. Voščeno zrelost so rastline dosegle večinoma po 20. avgustu. Pri poznih hibridih se ta faza še ni pojavila. Obe fazi letos kasnita 4 do 5 dni (slika 3). Slika 3. Primerjava nastopa mlečne in voščene zrelosti koruze (Zea mais) s petnajstletnim povprečjem 1991-2005 Figure 3. Comparison of phenological phases milky and wax ripeness of mais (Zea mais) to long-term average 1991-2005 Zorenje sadnega drevja: avgusta pričenjajo zoreti plodovi različnih sadnih plemen. Najprej zorijo breskve, ranejše sorte sicer lahko zorijo že v mesecu juliju, tem sledi zorenje zgodnejših sort sliv. Ranejše sorte hruške in jablan pričenjajo zoreti proti koncu meseca. Vinska trta: letos je zaradi suše na Koprskem, v Vipavski dolini in tudi na Krasu pričelo prisilno zoreti grozdje, kar pa ne velja za ostale vinogradniške rajone, kjer je bilo talne vlage preko poletja zlasti pa začetek avgusta, še dovolj. Zgodnje sorte so pričele zoreti na Primorskem, Krasu in Štajerskem med 15. in 20. avgustom, na Dolenjskem, v Beli krajini, na Goričkem, Kozjanskem in v Posavskem rajonu pa po 20. avgustu. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef>0,5,10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. M decade, month SUMMARY Despite average and not very hot August this year, the consequences of summer drought (June and July) in some regions of Slovenia were observed as a delay of phenological phases on crops and non cultivated plants. Air temperatures of the first and the last decade of August were colder than long term average, but precipitation exceeded averages, more than three times at the Littoral, where at the meteorological station Portorož airport 325 mm of rain fell (long-term average for August is 100 mm). 59 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v avgustu Discharges of Slovenian rivers in August Igor Strojan Pretoki rek so avgusta v povprečju le malo odstopali od povprečnih obdobnih pretokov. Večji od povprečja so bili v jugozahodni in južni Sloveniji (slika 1). Časovno spreminjanje pretokov Avgusta so se pretoki večinoma povečali trikrat, in sicer v začetku, sredi in ob koncu meseca. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji pretoki so bili v omenjenih treh obdobjih porastov pretokov 4. in 5. avgusta, 13. in 15. avgusta ter od 25. do 31. avgusta. Veliki pretoki so bili v povprečju 30 % manjši kot navadno v avgustovskih mesecih. Nekoliko večji kot navadno sta bili visokovodni konici na Krki in Reki (preglednica 1). Srednji mesečni pretoki rek so bili najmanjši na Sori, Savinji in Sotli, največji pa na Reki, Kolpi, Krki, Idrijci, Vipavi in Ljubljanici, kjer so presegli povprečne obdobne pretoke (preglednica 1). Najmanjši pretoki rek so bili avgusta v veliki večini prvi in drugi dan v mesecu. Le na Dravi in Dravinji sta bila najmanjša pretoka 20. oz. 22. avgusta (preglednica 1). SUMMARY The discharges of Slovenian rivers in August were similar to those of the long-term period. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo CATEZ 0,83 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki avgusta 2006 in povprečnimi srednjimi avgustovskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the August 2006 mean discharges of Slovenian rivers compared to August mean discharges of the long term period 19 21 23 25 27 29 31 BORL+FORMIN GORNJA RADGONA -S 200 H 150 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RADOVLJICA -HRASTNIK 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I SUHA —PODBOČJE I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA I 160 : 140 ; 120 3 100 ; 3 80 ; O s 60 ; P 40 20 0 19 21 23 25 27 29 31 - ■ CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek avgusta 2006 Figure 2. The August 2006 daily mean discharges of Slovenian rivers 350 250 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6,0 5,0 i P 4,0 S ^3,0 ! 2,0 1,0 0,0 ID JU üJ JU ji JU jiJ Hi JU JU JU /:/ y// // / v/ ///// / / □ Qvk avg 2006 □ avg 1961 - 1990 6,0 5,0 § P 4,0 h ^ 3,0 < I 2,0 + 1,0 0,0 JI I JU d? -- ^ / ^ ./ S J> / J |j i 360 10 270 240 210 180 ■ 150 120 90 60 30 0 -30 -Vv dP Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v avgustu 2006 Figure 3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in August 2006 200 150 50 0 Ha 30 20 300 0 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V začetku avgusta so bili vzdolž vzhodne obale Jadrana dokaj pogosti pojavi pijavice, ki so sicer bolj pogosti v severnem Jadranu oz. Istri. V četrtek popoldan 3. 8. 2006, okoli 17. ure, je manjši vodni tornado prizadel jug Istre. Najhuje je neurje prizadelo počitniški kamp Pineta pri Pulju. Slika 4. Pijavica (tornado) posnet iz Vrsarja (foto: Igor Strojan) Figure 4. Photography of tornado from the city of Vrsar (photo: Igor Strojan) Dopoldne okrog desete ure 4. 8. 2006 je bilo moč nad področjem najožjega dela Hvarskega kanala opaziti tri pijavice ali vodne tornade oziroma trombe. Fotografijo je uspela posneti hrvaška državljanka, ki se je takrat nahajala na ladji, ki je plula v neposredni bližini. Slika 5. Pijavica (vodni tornado) nad področjem najožjega dela Hvarskega kanala. (http:// dnevnik.hr/naslovnica/vijesti/ hrvatska/20060804_1274.php) Figure 5. Sea tornadoes over the tightest part of Hvar channel 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v oktobru 2006 80 t------ 7:27 16:22 60 - 40 -- 20 -0 r 't fl 1 >r -20 --40 -- 2 5 0 TT 1 - -60 -80 ------ 12:39 Slika 6. Predvideno astronomsko plimovanje morja v oktobru 2006 glede na srednje obdobne višine morja Figure 6. Prognostic sea levels in October 2006 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v avgustu Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Najvišjo temperaturo je imelo morje 1. avgusta 2006, ko je imelo morje 27,7 °C. V naslednjem dnevu je temperatura močno padla, na le 20 °C. Naslednje dni se je postopoma dvigovala. V mesečnem povprečju je temperatura morja dosegla 23,3 °C, kar je za skoraj 2 °C manj kot v 14-letnem povprečju. Nekoliko nižje temperature lahko pripišemo poslabšanju vremena v začetku meseca, kar se odraža predvsem pri močnem padcu temperature zraka ter velikem zmanjšanjem intenzitete sončnega sevanja. ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 7. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v avgustu 2006 Figure 7. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in August 2006 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v avgustu 2006 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v trinajstletnem obdobju 1991-2005 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in August 2006 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 14-years period 1991-2005 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Kapitanija avgust 2006 °C avgust 1991-2005 min sr max °C °C °C Tmin 1 20.0 Tsr j 23.3 Tmax j 26.9 17.3 22.0 24.2 21.0 25.2 28.4 25.4 27.4 30.9 SUMMARY Daily sea levels in August were above average for this season of the year. The highest sea level 291 cm was measured on 12th of August. Mean sea temperature was two degrees under the long-term period average sea temperature. 72 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v avgustu 2006 Groundwater reserves in alluvial aquifers in August 2006 Urša Gale Avgusta je bilo na pretežnih delih vodonosnikov severovzhodne Slovenije zabeleženo običajno stanje zalog podzemne vode. Takšno vodno stanje je prevladovalo tudi v vodonosnikih Krškega, Brežiškega in Ljubljanskega polja ter v spodnji Savinjski dolini. Nizke gladine podzemne vode so prevladovale na Kranjskem polju in v dolini Bolske. V vodonosnikih Vipavsko-Soške doline in Sorškega polja so prevladovale ekstremno nizke, na Šentjernej skem polju in na Vrbanskem platoju pa so bile izmerjene ekstremno visoke vodne zaloge. Na območjih aluvialnih vodonosnikov je avgusta padlo več padavin, kot znaša dolgoletno povprečje. Največ dežja je padlo na območju vodonosnikov Krško Brežiške kotline, kjer so bile povprečne vrednosti presežene za enainpolkrat. Veliko padavin so izmerili tudi na delih vodonosnikov ob Muri, kjer je padlo za dve tretjini dežja več, kot je značilno. Najmanj padavin so avgusta izmerili na območju vodonosnikov ob Dravi, kjer je bil presežek nekaj odstoten. Največji relativni dvig podzemne vode je bil avgusta z 29 % izmerjen v Brezovici na Prekmurskem polju. Voda se je za 24 % maksimalne amplitude postaje dvignila tudi v Vipavskem Križu v Vipavski dolini, kjer že dlje časa beležimo ekstremno nizke vodne zaloge. Največji absolutni dvigi so bili zabeleženi v vodonosnikih ob Krki, saj so v Šentjakobu na Šentjernej skem polju izmerili 91 cm, v Krški vasi na Krškem polju pa 64 cm dviga vodnega stolpca. Največji upadi so bili izmerjeni na Kranjskem, Sorškem in Vodiškem polju. V Mostah na Kranjskem polju je bil s 15 % zabeležen največji relativni upad, v Vodicah na Vodiškem polju pa se je v avgustu gladina podzemne vode spustila za dobrih 231 cm. Na osrednjem in severnem območju Sorškega polja je bilo avgusta zabeleženo ekstremno nizko vodno stanje, na njegovem južnem, iztočnem delu pa je bilo stanje zalog podzemne vode nekoliko ugodnejše (sliki 1 in 3). Obilne padavine tako na dvig gladin v avgustu še niso vplivale. Stanje zalog podzemnih vod na Sorškem polju v avgustu je tako zakasneli odraz padavinskega primanjkljaja iz junija in julija. Figure 1. General directions of groundwater flow in Sorsko polje aquifer 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo E 179 178 177 176 > 175 Mursko polje - Zgornje Krapje j | j E 250 - 350 Q- l- 450 lOSOmskf 1 P25-P75 iPiO-Hi kadi-inc - m« pi .orr-c|t Midline moiOLil' glann P5Q ^mn-Pld Paifeufcia Slika 2. Mediana mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2004, 2005 in 2006 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 2. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2004, 2005 and 2006 - red circles, in relation to percentie values for comparative period 1990-2001 V primerjavi z istim mesecem preteklega leta je bilo letos stanje zalog podzemnih vod v avgustu manj ugodno. V lanskem letu so bile na pretežnih delih vodonosnikov severovzhodne Slovenije izmerjene nadpovprečne vodne gladine. Izjemo so z nizkimi vodnimi zalogami predstavljali le vodonosniki Vipavsko-Soške doline in deli Kranjskega in Sorškega polja, odvisni od vodostaja reke Save. Vodne zaloge so se v avgustu povečale na pretežnih delih vodonosnikov ob Muri in Savinji, pa tudi v delih Krško-Brežiške kotline, doline Kamniške Bistrice in Vipavsko-Soške doline. Znižanje vodostajev na Dravskem, Kranjskem, Vodiškem in Sorškem polju je avgusta vodilo k zmanjšanju vodnih zalog. SUMMARY Groundwater reserves in shallow alluvial aquifers were rising due to abundant amount of precipitation in August. Groundwater levels in deeper aquifers of Kranjsko, Sorsko and Dravsko polje were still decreasing. 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ekstremno visoke vodne zaloge (extremely high GW reserves) nadpovprečno vodnato (water abundant) običajne vodne zaloge (normal GW reserves) sušno (low GW reserves) ekstremno nizke vodne zaloge (extremely low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 3. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu avgustu 2006 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, P. Gajser, V. Savič) Figure 3. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in August 2006 (U. Gale, P. Gajser, V. Savič) 75 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula Onesnaženot zraka v avgustu 2006 je bila zaradi zelo spremenljivega vremena s pogostimi padavinami in močnejšimi vetrovi še nekoliko nižja kot julija. Mejna dnevna vrednost koncentracije delcev PMi0 prvič v letu 2006 ni bila nikjer prekoračena. V celem letu je dovoljeno 35 prekoračitev mejne dnevne vrednosti koncentracije (50 pg/m3). To število je bilo sicer od začetka leta že močno prekoračeno predvsem na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa in industrije. Koncentracije SO2 so v avgustu prekoračile le mejno urno vrednost na merilnem mestu v Krškem, ki je bilo avgusta še pod vplivom emisije tovarne VIPAP, ter na višje ležečem Velikem vrhu, ki je občasno pod vplivom emisije TE Šoštanj. TE Trbovlje od 3. avgusta naprej ni delovala. Tako na njenem vplivnem območju tokrat ni bilo nobene prekoračitve mejnih vrednosti. Letno število dovoljenih prekoračitev mejne urne kot tudi mejne dnevne koncentracije je bilo do konca avgusta prekoračeno le na merilnem mestu v Krškem. Na tem merilnem mestu sicer ne pričakujemo več dodatnih prekoračitev zaradi zaustavitve proizvodnje celuloze v tovarni VIPAP konec avgusta. Koncentracije dušikovega dioksida in ogljikovega monoksida so bile kot običajno pod mejnimi vrednostmi. Koncentracije ozona so v avgustu komajda ponekod prekoračile 8-urno ciljno vrednost. Skupno število teh prekoračitev je do konca avgusta sicer že presegla dovoljenih 25 na skoraj vseh merilnih mestih. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško ARSO LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 1 in 2 ter v preglednici 1. Koncentracije SO2 v vseh večjih mestih so bile zelo nizke. Tudi v mestih v Zasavju so se dodatno znižale zaradi ustavitve trboveljske termoelektrarne. Na nekoliko slabšo kakovost zraka v teh mestih, predvsem v Trbovljah, sicer vplivajo zelo neugodne reliefne razmere, ki zmanjšujejo razprševanje in transport onesnaženega zraka zaradi emisij iz lokalnih industrijskih in individualnih virov. Najvišja urna koncentracija SO2, 142 |g/m3, in najvišja dnevna koncentracija, 13 |g/m3, sta bili izmerjeni v Trbovljah. Koncentracije SO2 na vplivnem območju TE Šoštanj so petkrat prekoračile mejno urno vrednost na Velikem vrhu, kjer je bila izmerjena tudi najvišja urna koncentracija, 440 | g/m3. Najvišja dnevna koncentracija, 75 | g/m3, pa je bila izmerjena na merilnem mestu v Šoštanju, ki ob močnejšem jugozahodnem vetru pride pod vpliv dimnih plinov TE Šoštanj. Zaradi zaustavitve TE Trbovlje so bile tokrat nizke tudi koncentracije na višje ležečih merilnih mestih okrog termoelektrarne. Na merilnem mestu v Krškem, ki je bilo v avgustu še pod vplivom emisije tovarne VIPAP, so koncentracije SO2 dosegle najvišje mesečno povprečje v Sloveniji (30 |g/m3) in najvišjo dnevno vrednost (123 |g/m3). Petkrat je bila prekoračena mejna urna vrednost. Dušikov dioksid Onesnaženost zraka z NO2 je bila povsod precej nižja od dovoljene, le na merilnem mestu v Mariboru, ki je pod močnim vplivom emisij iz prometa, so urne koncentracije dosegle 85 % mejne urne vrednosti. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 3 in preglednica 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod precej pod dopustno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje povprečne 8-urne koncentracije na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa, so dosegle le 9 % mejne vrednosti. Benzen Zaradi napake na merilnikih ni podatkov za koncentracije benzena. Ozon Koncentracije ozona so bile v avgustu zaradi spremenljivega vremena nenavadno nizke za ta čas in so komajda kje prekoračile 8-urno ciljno vrednost (največ 7-krat na Otlici na Primorskem). Koncentracije ozona so prikazane so na sliki 4 in v preglednici 4. Delci PM10 in PM2 5 Koncentracije delcev PMi0 niso nikjer prekoračile mejne dnevne vrednosti, kar se zelo redko zgodi. 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Za delce PM2.5 še ni zakonsko določene mejne vrednosti. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM25 je prikazana na slikah 5 in 6 ter v preglednici 5. Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 min najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances A0T40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8 in 20 uro po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2006: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2006: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan/24 hours Leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 48 (DV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 7 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences. Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 za avgust 2006, izračunane iz urnih meritev Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in August 2006, calculated from hourly values mesec / 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours month 3 hours MERILNA MREZA Postaja % pod Cp Maks >MV >MV £od 1.jan. >AV maks >MV >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 92 1 29 0 0 0 4 0 0 Maribor* 74 2 7* 0* 0 0 3* 0* 0 Celje 95 4 28 0 0 0 9 0 0 DMKZ Trbovlje 91 2 142 0 0 0 13 0 0 Hrastnik 96 6 34 0 0 0 9 0 0 Zagorje* 61 2 54* 0* 0 0 6* 0* 0 Murska S.Rakičan 88 2 10 0 0 0 8 0 0 Nova Gorica 93 4 47 0 0 0 9 0 0 SKUPAJ DMKZ 3 142 0 0 0 13 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 92 2 24 0 0 0 7 0 0 EIS CELJE EIS Celje 96 0 4 0 0 0 1 0 0 EIS KRŠKO Krško 84 30 421 5 44 0 123 0 4 Šoštanj 96 10 304 0 1 0 75 0 0 Topolšica 96 2 47 0 0 0 9 0 0 Veliki vrh 91 15 440 1 20 0 50 0 0 EIS TEŠ Zavodnje 96 2 97 0 1 0 11 0 0 Velenje 95 4 86 0 0 0 11 0 0 Graška Gora 95 4 172 0 0 0 22 0 0 Pesje 95 2 35 0 0 0 7 0 0 Skale mob. 96 1 34 0 0 0 7 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 5 440 1 22 0 75 0 0 Kovk 95 4 64 0 3 0 10 0 0 EIS TET Dobovec* 65 2 40* 0* 3 0* 4* 0* 1 Kum 85 2 23 0 0 0 9 0 0 Ravenska vas 95 15 129 0 1* 0 49 0 0* SKUPAJ EIS TET 6 129 0 7 0 49 0 1 EIS TEB Sv.Mohor* 72 8 113* 0* 1* 0* 21* 0* 0* 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Koncentracije NO2 v pg/m3 za avgust 2006, izračunane iz urnih meritev Table 2. Concentrations of NO2 in pg/m3 in August 2006, calculated from hourly values mesec / month 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp maks >MV >MV >AV MREŽA £od 1.jan. Ljubljana Bež. UB 93 23 72 0 0 0 DMKZ Maribor UT 95 28 173 0 0 0 Celje UB 96 16 57 0 0 0 Trbovlje UB 96 19 55 0 0 0 Murska S. Rakičan R 96 10 31 0 0 0 Nova Gorica UB 95 16 55 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 93 3 25 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje UT 76 39 133 0 0 0 EIS TES Zavodnje R 96 1 55 0 0 0 Skale mob. R 96 4 32 0 0 0 EIS TET Kovk R 95 11 72 0 0 0 EIS TEB Sv.Mohor* R 59 7 50* 0* 0* 0* Opomba: Za merilno mesto EIS Celje ni podatkov zaradi okvare merilnika Preglednica 3. Koncentracije CO (mg/m3) in benzena (pg/m3) za avgust 2006 Table 3. Concentrations of CO (mg/m3), and benzene (pg/m ) in August 2006 CO benzen mesec / month 8 ur / 8 hours mesec / month MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MV % pod Cp Ljubljana Bež. UB 93 0.5 0.9 0 DMKZ Maribor UT 93 0.3 0.7 0 Celje UB 96 0.3 0.7 0 Nova Gorica UB 92 0.3 0.6 0 Krvavec* R 80 0.1 0.2* 0* EIS CELJE EIS Celje* UT Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 za avgust 2006, izračunane iz urnih meritev Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in August 2006, calculated from hourly values mesec/ 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours month MERILNA Postaja podr % pod Cp maks >OV >AV AOT40 od maks maks >CV MREŽA 1.apr. >CV £od 1. jan. Krvavec* R 85 95 145* 0* 0* 65633 145* 1* 82 Iskrba R 96 47 124 0 0 47210 114 0 65 Otlica R 94 95 147 0 0 74449* 144 7 77* Ljubljana Bež. UB 91 37 114 0 0 36606 104 0 45 DKMZ Maribor UT 96 42 95 0 0 10800 91 0 7 Celje UB 94 48 117 0 0 31542 110 0 37 Trbovlje UB 96 33 106 0 0 27279 95 0 29 Hrastnik UB 94 39 110 0 0 37433* 103 0 43* Zagorje* UT 83 31 103* 0* 0* 17850* 92* 0* 20 Nova Gorica UB 96 53 134 0 0 45719 126 1 52 Koper* UB 86 77 154* 0* 0* 58388 133* 4* 66 Murska S. Rakičan R 96 45 114 0 0 30041 101 0 28 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 96 65 1 08 0 0 42240 101 0 64 OMS LJUBLJANA Maribor Pohorje R 99 82 128 0 0 37459 129 1 58 EIS TEŠ Zavodnje R 96 74 114 0 0 37836 110 0 54 Velenje UB 94 53 125 0 0 46353 116 0 63 EIS TET Kovk R 95 69 115 0 0 28517 112 0 41* EIS TEB Sv.Mohor* R 88 61 116* 0* 0* 21896 99* 0* 22* 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v pg/m3 za avgust 2006 Table 5. Concentrations of PM10 and PM25 in pg/m3 in August 2006 PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA Postaja podr >MV kor. MREŽA % pod Cp maks >MV £od 1.jan. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. UT 74 22 33 0 35 1.03 11 21 DMKZ Maribor UT 84 28 42 0 68 1.00 22 38 Celje UB 75 19 34 0 42 1.00 Trbovlje UB 80 23 34 0 56 1.04 Zagorje UT 85 23 37 0 73 1.00 Murska S. Rakičan R 93 17 32 0 42 1.10 Nova Gorica* UB 63 24 38* 0* 19 1.11 Koper* Iskrba (R) UB R 59 100 30 9 48* 20 0* 0 37 1.30 5 10 MO MARIBOR MO Maribor UB 97 27 48 0 76 1.30 EIS CELJE EIS Celje* UT 72 22 35 0 58 1.30 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 94 15 32 0 4 1.30 EIS TES Pesje R 93 15 32 0 20 1.30 Skale mob. R 96 14 33 0 19 1.30 EIS TET Prapretno R 79 23 42 0 16 1.30 Opombe / Notes: Pri koncentracijah PM10 je upoštevan korekcijski faktor / correction factor is included in PM10 concentrations (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Ljubljana Bež. 3 Maribor* Celje = Trbovlje = DMKZ Hrastnik Zagorje* Murska S.Rakičan =■ Nova Gorica = Vnajnarje EIS Celje Krško -1 Šoštanj Topolšica =1 EIS TEŠ Veliki vrh J 1 Zavodnje Velenje = Graška Gora = Pesje Skale mob. 3 Kovk -' Dobovec* Kum 3 EIS TET Ravenska vas Sv.Mohor* EIS TEB 0 20 40 60 80 100 □ cp(|g/m3) □MV-lura(št.primerov) □MV-24ur(št.primerov) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v avgustu 2006 Figure 1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedances of SO2 in August 2006 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 140 - 1 2 3 4 5 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 100 80 60 40 20 0 —•— Ljubljana Bež. —■— Maribor -■-Celje —■— Zagorje —♦— Trbovlje Hrastnik # Šoštanj ■ Murska S.Rakičan —■— Krško • Nova Gorica Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (ig/m3) v avgustu 2006 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 2. Average daily concentration of SO2 (ig/m3) in August 2006 (MV- 24-hour limit value) Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Nova Gorica EIS Celje 1 1 1 1 1 -1- 1 1 1 1 MESTNO 1 1 1 1 1 1 1 1 Murska S. Rakičan Vnajnarje Zavodnje Škale mob. Kovk Sv.Mohor* 'i I □ 1 1 1 1 1 1 1 1 PODEŽELSKO 1 1 1 1 1 1 1 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 □ cp(^g/m3) I MV-1 ura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v avgustu 2006 Figure 3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedances of NO2 in August 2006 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. ==—1-1-1- -T-' 1 1 1 Maribor -1- 1 ■ 1 1 1 1 1 1 Celje -----1 1 1 1 1 1 1 Velenje 1 1 1 1 Trbovlje -1-1 1 1 1 1 1 1 1 Hrastnik ---1 1 1 1 1 1 1 1 MESTNO Zagorje* -1-' 1 1 1 Nova Gorica 3-----' 1 1 1 1 1 1 Koper* 1 1 1 1 Murska S. Rakičan 1 1 1 1 1 1 1 1 Vnajnarje 1 1 1 1 Maribor Pohorje - I l l 1 Krvavec* -!-1-1-1-1 Iskrba 1 1 1 1 1 1 1 1 PODEŽELSKO Otlica -1 1111 ;_i_i_i__ 1 Zavodnje 1-1-1-1 1 1 1 1 1 Kovk 1 1 1 1 Sv.Mohor* 1 1 1 1 0 20 40 60 80 100 120 140 □ Cp(|g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v avgustu 2006 Figure 4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedances of Ozone in August 2006 Ljubljana Bež. | ^ i i i i i Maribor | | ^ i i i i i MO Maribor i i 1 i i i i i Celje I 3 i i i i i i i EIS Celje* I i i i i i i i Trbovlje | | ' i i i i i Zagorje | ' i i i i i Murska S. Rakičan | 1 i i i i i i Nova Gorica* | | 1 i i i i i Koper* | | ^ i i i i i i Pesje | 3 i i i i i i i i Škale mob. | 3 i i i i i i Prapretno | ' i i i i i 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 □ cp(^g/m3) ■ MV-24ur(št.primerov) Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v avgustu 2006 Figure 5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedances of PM10 in August 2006 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. —■—Maribor —■—Celje —■—Trbovlje —■—Koper • Nova Gorica —A—Murska S.Rakičan Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (ig/m3) v avgustu 2006 Figure 6. Average daily concentration of PM10 (ig/m3) in August 2006 SUMMARY Air pollution in August 2006 was further decreasing on account of a very changeable weather. PM 10 concentrations were the lowest in this year and remained below the daily limit value. SO2 concentrations exceeded the hourly limit value only at the Krško site, which was still influenced by the VIPAP paper mill factory (the factory will stop operating in September), and at Veliki Vrh, which is occasionally influenced by Šoštanj Power Plant. In the cities, even in Zasavje region, the SO2 concentrations were low with highest values in Trbovlje, which was influenced by the emission from local industry as the Power Plant was not in operation. Concentrations of Nitrogen dioxide and Carbon monoxide were below the allowed values. Ozone concentrations were unseasonably low and rarely exceeded the 8-hour target value - mostly at Primorska region (Koper, Otlica). 84 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER Julij 2006 July 2006 Andreja Kolenc V juliju smo spremljali kakovost voda na avtomatskih merilnih postajah Sava Medno, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog in na dveh avtomatskih merilnih postajah, kjer spremljamo kakovost podzemne vode, v Spodnji Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju. V juliju se je, zaradi pretežno suhega vremena, nadaljevalo postopno upadanje vodostajev Save in Savinje. Nekaj padavin je padlo v obliki poletnih ploh in neviht, ki so bile pogostejše v drugi polovici meseca. Le-to se je odrazilo na prehodnih občasnih povišanjih vodostaja Savinje. Pomanjkanje padavin se je odrazilo tudi na upadanju gladin podzemne vode na Ljubljanskem polju in v Spodnji Savinjski dolini. Zaradi nizkih hidroloških razmer in posledično večje občutljivosti vodotokov so se negativne posledice onesnaževanja v juliju še stopnjevale. V primerjavi z junijem, smo v juliju izmerili še višje vrednosti električne prevodnosti, nadaljevalo pa se je tudi upadanje vsebnosti raztopljenega kisika v vodi. Zaradi visokih dnevnih temperatur zunanjega zraka se je nadaljevalo segrevanje površinskih voda, kar je še dodatno negativno vplivalo na kisikove razmere v vodi, ki so predvsem na Savi v Jesenicah na Dolenjskem, v nočnih urah že dosegale kritično nizke vrednosti. Na slikah 2 in 3 so prikazana dnevna nihanja temperature vode in vsebnosti raztopljenega kisika. Slika 1. Nizek vodostaj Save v juliju na avtomatski merilni postaji Jesenice na Dolenjskem Figure 1. Low water level of Sava river in July at automatic measuring station in Jesenice na Dolenjskem 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SAVA v Jesenicah na Dolenjskem 24,0 22,0 14,0 12,0 t" 6,0 II I u ...... —I- —I —I —I — I — I — II ...... I" I I I I I — ...... -t H H -I -l-l- ....... I— I— 1— ............... Trrn i i m "rrrr rrrrriT i irr l-Utl-Ui ....... - I- I- I- I- t- t- + . U U L L J- J- -L ....... - I- I- h h t- t- + ................ II.....ft' V I j\J\J\A L a a -I-I-I-I- U U L L ............. -i-i-i-i- i-i-t-t--t-i--t--t-i-i-i- f riiTin-!-!"!-!-!-rrrrrrlii-!-¡-rrrr rrrriTTi-ln-rrr ............... -I-I-I-I- + + + ...........Ä i i r r r n< n i 1 -rrrrTTTTifrrn-rrrrriT U U 1- 1- 4- J- 4. 4 J J -I -I -l-l- I- I- 1- 1- 4- J- 4. ..................... 1—l-t-t--t--|-^-t-|-|—I—I—I — I — I— I— 1-I--I--I--I- ................... -1- i- t- t- -t- + -t- -n -i -i -i -i-i- i- i- i- t- -t- + + u i L................ ¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡111!!^^ ^^ rt^^rt rt^^rt r-1 r-1 r-1 r-1 r-1 r-1 r-1 r-1 r-1 r-1 d m 50 rait. O2 pH Slika 2. On line meritve vsebnosti pH in raztopljenega kisika v odvisnosti od vodostaja in temperature vode na postaji Sava Jesenice na Dolenjskem Figure 2. On line measurements of pH and dissolved oxygen in comparation with level and water temperature at station Sava Jesenice na Dolenjskem SAVINJA Medlog ¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡HH^ H(cm) T vode (°C) raZ. O2 pH MV (razt O2) Slika 3. On line meritve vsebnosti pH in raztopljenega kisika v odvisnosti od vodostaja in temperature vode na postaji Savinja Medlog Figure 3. On line measurements of pH and dissolved oxygen in comparation with level and water temperature at station Savinja Medlog Zaradi majhne količine padavin in povečane stopnje evapotranspiracije smo v juliju še vedno beležili tudi upadanje gladin podzemne vode na Ljubljanskem polju (Hrastje) in v Spodnji Savinjski dolini (Levec). V Levcu smo je v primerjavi z junijem gladina vode upadla za 30 cm, v Hrastju pa za slabih 20 cm. V Levcu smo posledično izmerili višje vrednosti električne prevodnosti in nekoliko višje vsebnosti nitratov. Visoke zunanje temperature so še vedno povzročile ogrevanje tal in posledično naraščanje temperature podzemne vode (slika 5). 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečni dnevni rezultati kontinuiranih meritev ostalih osnovnih fizikalnih parametrov prikazani na slikah 4 - 5. SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM SAVA MEDNO 390 370 350 330 310 290 270 250 230 210 190 170 150 SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM SAVINJA MEDLOG SAVINJA MEDLOG | Vodostaj pH ■ Raztoplj eni kisik -Električna prevodnost Slika 4. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti površinskih vodotokov v juliju 2006 Figure 4. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity and level at stations for quality monitoring of surface waters in July 2006 30 440 420 400 380 360 340 320 490 470 45 0 430 410 390 37 0 350 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC 750 740 730 720 710 700 690 680 670 660 650 SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC ¿O Z 60 LJUBLJANSKO P. HRASTJE 500 505 510¥ 515-š 520 £ I 5 2 5 -jg 5 3 0 is 53 5.S 5 4 0 O 545 550 LJUBLJANSKO P. HRASTJE CJ - 1505 12.0 - 1510 O h 11.0 - 1515 £ <5* 5 10.0 - - 1520 i * - 1525 •o a 9.0 - - 1530 8.0 - - 1535 - 1540 Globin E 7.0 - - 1545 6.0 - 1550 1-1-1-1-1-1- i-i-i-i-i-i-i-i- i-i-i-i-i-i-i-i-i-i-i-i-i-i-i-i- LJUBLJANSKO P. HRASTJE 390 370 350 330 310 290 270 250 230 210 190 170 150 SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM SAVINJA MEDLOG 250 240 230 220 210"g 200 ¥ SAVINJA MEDLOG 250 240 230 220 210 "g 200 I 190 > 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 Vodostaj pH Raztopljeni kisik -Tvode □ Padavine Električna prevodnost Slika 2. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti površinskih vodotokov v avgustu 2006 Figure 2. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, precipitation and level at stations for quality monitoring of surface waters in August 2006 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC 230 750 235 740 240 ^ 730 245 « t/3 720 ® 250 « o 710 £ 700 260 o « 690 265 J 680 270 5 H 670 275 660 280 650 230 235 240 ¥ 245 ^ 250 £ 255 I 260 f 265 e 270 Ö 275 280 SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC 230 235 240 245 250 255 260 265 2 70 2 75 WJ a 230 235 240 245 250 255 260 265 ;S 270 275 280 | Vodostaj pH Raztoplj eni kisik □ Padavine ■ Električna prevodnost Slika 3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, vsebnosti nitratov, padavin in vodostaja na postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode v avgustu 2006 Figure 3. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, nitrate, precipitation and level at stations for groundwater quality monitoring in August 2006 14 64.0 62.0 50.0 91 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - avgust 2006 Earthquakes in Slovenia - August 2006 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so avgusta 2006 zapisali 166 lokalnih potresov, od katerih smo za 144 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 38 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za dve uri (srednjeevropski poletni čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v avgustu 2006 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. *r on- 4 S M *hw * ^ T*-.3 «Z j 9 t, Tr * - V-v- • » 4 V- s -I - -V 5 1 ] ; • * •• v v " * * I V^i > A & / * i: -m A km D !-Q tmr u Kf H yj 15' flfl' IS' 30" It ■ m' 1 e iff Maqn:uda O *LV , i u o s ig l!3 ed 4. D tem Slika 1. Potresi v Sloveniji - avgust 2006 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in August 2006 Avgusta so prebivalci Slovenije čutili dva potresa. Prvi se je zgodil 11. avgusta ob 18. uri 2 minuti UTC (oziroma 20. uri 2 minuti po lokalnem, srednjeevropskem poletnem času) v bližini Kostanjevice 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo na Krki. Magnituda tega dogodka je bila 1,9. Potres so čutili prebivalci Kostanjevice na Krki, Leskovca pri Krškem, Cerkelj ob Krki, Šentjerneja, Podbočja in številnih okoliških krajev. Drugi potres se je zgodil 30. avgusta ob 22. uri 38 minut UTC (oziroma 31. avgusta ob 0. uri 38 minut po lokalnem, srednjeevropskem poletnem času) v bližini Škofje Loke. Magnituda tega dogodka je bila 2,4. Potres so čutili posamezni prebivalci Škofje Loke, Ljubljane, Šmartnega pod Šmarno Goro, Medvod, Trzina, Domžal, Preserij in številnih okoliških krajev. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - avgust 2006 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - August 2006 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 ML 2006 8 2 19 59 45,92 15,96 10 1,0 Medvednica, Hrvaška 2006 8 3 3 58 45,74 15,67 10 1,9 Plešivica, Hrvaška 2006 8 3 14 17 46,05 14,35 16 1,1 Polhov Gradec 2006 8 3 19 29 45,87 14,11 16 1,8 Hrušica 2006 8 6 2 14 45,96 13,94 19 1,3 Idrijska Bela 2006 8 6 2 16 45,82 14,96 17 1,7 Dvor pri Žužemberku 2006 8 6 5 9 45,41 14,48 19 1,1 Rijeka, Hrvaška 2006 8 6 11 14 46,19 14,97 16 2,1 Cemšenik 2006 8 7 3 8 45,62 15,28 0 1,4 Gradac v Beli Krajini 2006 8 7 9 45 45,65 15,41 0 1,0 Drašiči 2006 8 8 16 21 45,71 15,64 9 1,0 Gorica Svetojanska, Hrvaška 2006 8 9 0 37 46,12 16,59 3 1,0 Kalnik, Hrvaška 2006 8 9 5 57 45,48 15,36 5 1,0 Žuniči 2006 8 9 18 48 45,95 14,89 10 1,0 Veliki Gaber 2006 8 10 11 33 45,79 14,72 4 1,1 Ortnek 2006 8 11 11 4 46,30 13,63 7 1,2 Krn 2006 8 11 18 2 45,84 15,45 6 IV* 1,9 Kostanjevica na Krki 2006 8 11 20 48 45,43 14,67 14 1,1 Gorski Kotar, Hrvaška 2006 8 13 2 59 46,22 15,45 10 1,2 Gorica pri Slivnici 2006 8 13 5 26 45,75 15,59 11 1,1 Žumberak, Hrvaška 2006 8 14 15 14 46,29 16,26 20 1,4 Varaždin, Hrvaška 2006 8 14 16 1 45,77 15,40 11 1,1 Sošice, Hrvaška 2006 8 14 22 28 45,69 15,49 10 1,3 Kostanjevac, Hrvaška 2006 8 15 10 14 45,46 15,20 0 1,0 Vinica pri Črnomlju 2006 8 15 16 14 46,32 13,35 18 1,8 Uccea, Italija 2006 8 16 15 28 45,70 15,48 11 1,2 Kostanjevac, Hrvaška 2006 8 20 18 9 46,22 15,44 7 1,0 Gorica pri Slivnici 2006 8 22 15 49 46,24 15,62 13 1,1 Rogaška Slatina 2006 8 22 17 1 46,30 13,64 4 1,5 Soča 2006 8 23 12 26 45,72 14,97 5 1,9 Kočevski Rog 2006 8 24 15 15 46,07 14,90 13 1,0 Sava 2006 8 26 1 19 45,62 15,29 1 1,4 Gradac v Beli Krajini 2006 8 26 20 17 45,25 14,82 16 1,6 Gorski Kotar, Hrvaška 2006 8 26 23 8 46,16 16,36 24 1,7 Kalnik, Hrvaška 2006 8 29 20 41 46,28 13,63 7 1,0 Kobarid 2006 8 30 16 33 45,54 14,52 14 1,1 Gorski Kotar, Hrvaška 2006 8 30 20 57 45,54 14,52 17 1,1 Gorski Kotar, Hrvaška 2006 8 30 22 38 46,13 14,35 22 III* 2,4 Skofja Loka 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - avgust 2006 World earthquakes - August 2006 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - avgust 2006 Table 2. The world strongest earthquakes - August 2006 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 7.8. 22:18:57,8 15,83 S 167.78 E 6,0 6,8 174 otočje Vanuatu 20.8. 03:41:47,4 61,01 S 34.39 W 6,3 6,8 7,0 10 Škotsko morje 24.8. 25.8. 21:50:36,6 00:44:43,2 51,14 N 24,36 S 157,53 E 66,36 W 5,9 6,3 6.5 6.6 43 155 blizu vzhodne obale Kamčatke, Rusija meja Čile-Argentina V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v avgustu 2006. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -120' -¡5 LU I— >CO 240 200 160 120 80 40 Ljubljana ■ Maribor Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v avgustu 2006 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, August 2006 ' Inštitut za varovanje zdravja RS 0 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku avgusta 2006 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Na Obali je bil 16. avgust deloma jasen, drugod je prevladovalo sončno vreme. Sledila sta dva sončna dneva, pihal je jugozahodnik, v Ljubljani je bila zjutraj megla. Od 19. do 21. avgusta je bilo deloma jasno s precej oblaki, le v Ljubljani in Mariboru je bilo 20. avgusta sončno, v Kopru je bila zadnji dan popoldne močna nevihta. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom je bila največja v Mariboru. 22. avgust je bil sončen, naslednji dan je bilo manj sončnega vremena in več oblakov. 24. avgusta je bilo sprva sončno, nato so se oblaki zgostili in zajele so nas padavine. Deževni noči na 25. avgust je sledil večinoma oblačen dan, na Obali je zapihala burja; obremenjenost zraka s cvetnim prahom se je močno zmanjšala. 26. avgust se je začel z oblačnim vremenom, čez dan se je zjasnilo, na Obali je bil dan sončen, a še vedno je bilo v zraku malo cvetnega prahu. Od 27. do 30. avgusta je bilo deloma sončno, prva dva dni v Ljubljani večinoma oblačno, občasno je deževalo. Avgust se je končal s sončnim vremenom, kar pa ni opazno povečalo vsebnosti cvetnega prahu v zraku. Največ cvetnega prahu so v zrak prispevale koprivovke, v Mariboru več kot polovico, kar 55,5 % vsega cvetnega prahu, v Ljubljani 48,6 % in v Kopru 49 %. V Kopru je bil v zraku poleg koprive tudi cvetni prah krišine. Poleg koprivovk in ambrozije je bil v zraku tudi cvetni prah pelina, trav, trpotca, metlikovk in amarantovk ter hmelja. Koncentracija je bila nizka. Preglednica 1. Vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru avgusta 2006 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, August 2006 ambrozija pelin metlikovke/ amarantovke hmelj trpotec trave koprivovke % Koper 7,1 12,4 3,8 3,3 3,6 5,9 49,1 85,2 Ljubljana 12,3 12,4 4,7 8,5 3,3 4,0 48,6 93,8 Maribor 11,5 13,9 2,6 5,1 2,7 3,3 55,5 94,7 V avgustu se je v zraku pojavljal cvetni prah dveh vetrocvetnih košarnic: ambrozije in pelina. Njuna alergogenost je visoka in sta v avgustu glavni vir alergogenega cvetnega prahu. Slovensko ime za ambrozijo je žvrklja. Botaniki so jo poimenovali po kuhinjskem pripomočku na katerega spominja njeno socvetje. 50 40 Ž 30 N O _J > 20 LU I— >w 10 Koper | Ljubljana Maribor PELIN 29 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina avgusta 2006 Figure 2. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen, August 2006 Sezona pojavljanja cvetnega prahu ambrozije se je najprej začela v Mariboru, 14. avgusta, nato v Ljubljani 16. avgusta, in najkasneje v Kopru, šele 23. avgusta. Začetek sezone je opredeljen kot prvi dan v nizu na začetku sezone, ko se cvetni prah določene rastline pojavlja zaporedoma 5 dni. V 0 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo letošnjem avgustu je bila obremenjenost zraka s cvetnim prahom ambrozije najvišja v Mariboru, kjer je bilo v zadnjih desetih dneh avgusta 6 dni s povprečno dnevno koncentracijo nad 20 zrn/m3 zraka, v Ljubljani sta bila dva taka dneva, v Kopru pa nobeden. Pri koncentraciji 20 zrn/m3 zraka se že lahko pojavijo klinični znaki alergije. Čeprav se je po opazovanjih na terenu razširjenost ambrozije močno povečala, v zraku ni bilo zabeleženega povečanja obremenjenosti zraka s cvetnim prahom. Med cvetenjem rastlin je letos avgusta na sproščanje v zrak in na cvetni prah v zraku vplivalo neugodno deževno vreme. Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije avgusta 2006 Figure 3. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, August 2006 leto Koper Ljubljana Maribor 1996 152 1997 403 1998 575 1999 98 340 2000 261 766 2001 298 1.256 2002 313 374 729 2003 362 477 455 2004 25 74 491 2005 182 175 364 2006 48 137 244 Preglednica 2. Mesečne vsote koncentracije cvetnega prahu ambrozije za avgust v Kopru, Ljubljani in Mariboru Table 2. Monthly sums of Ragweed pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in August Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu metlikovk/amarantovk avgusta 2006 Figure 4. Average daily concentration of Amaranth/Goosefoot family (Chenopodiaceae/Amaranthaceae) pollen, August 2006 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 10 a: N o > m i— >co 0 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav avgusta 2006 Figure 5. Average daily concentration of Grasses (Poaceae) pollen, August 2006 8 CO E Ž Ol N > LLI I— >CO Koper Ljubljana ■ Maribor 0 ilifiHI 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca avgusta 2006 Figure 6. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, August 2006 150 125 CO fc 100 z rr N o 75 > LU 1— 50 '10 25 0 Koper Ljubljana Maribor KOPRIVOVKE tit» r i wrrn 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk avgusta 2006 Figure 7. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, August 2006 8 6 4 2 6 4 2 99 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hmelja avgusta 2006 Figure 8. Average daily concentration of Hop (Humulus) pollen, August 2006 SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, on the North Mediterranean coast in Koper and in Štajerska region in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in August: Ragweed, Mugwort, Amaranth/Goosefoot family, Plantain, Grasses, Hop and Nettle family. 100 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo že tretjič po vrsti zbrali vsebino letnikov 2001-2005 na zgoščenki. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2-3 MB) ali tiskanje (velikost okoli 5-9 MB) v PDF formatu. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje. Državna meteorološka služba Za vse ljubitelje vremena in s podnebjem povezanih tematik smo na Agenciji RS za okolje pripravili zbirko tematskih listov s predstavitvijo našega področja dela. Vreme neposredno ali posredno vpliva na večino naših dejavnosti, zato mu že od nekdaj namenjamo veliko pozornosti. Prve meritve na ozemlju današnje države so potekale že v tretjem desetletju devetnajstega stoletja, neprekinjeni vremenski podatki z ozemlja sedanje države pa so iz leta 1850, ko je začela delovati meteorološka postaja pri Brzojavnem uradu v Ljubljani. Danes državna meteorološka služba skrbi za mednarodno vpetost slovenske meteorologije, njena področja dela pa obsegajo tako meritve, zbiranje podatkov in njihovo hranjenje, pripravo napovedi vremena ter spremljanje podnebnih razmer. Veliko pozornosti je namenjene tudi povsem uporabniško naravnanim storitvam. Vremenske in podnebne podatke pripravljamo za neposredno uporabo na različnih družbenih in gospodarskih področjih. V publikaciji »Državna meteorološka služba« je dejavnost predstavljena s tematskimi listi, ki so strukturirani tako, da vsak zase opisuje vsebinsko sklenjen del tematike, lahko pa jih med seboj povezujemo v zaokrožene enote. Zbirko tematskih listov smo pripravili tako na zgoščenki kot tudi v obliki tiskane publikacije. Zgoščenko in tiskano publikacijo lahko naročite na naslovu Agencije RS za okolje: Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b 1000 Ljubljana Climate of Slovenia Za ljudi, ki jih zanima podnebje v Sloveniji, smo pripravili zbirko tematskih listov o podnebnih in fenoloških spremenljivkah, zbirko tabel s podnebnimi značilnostmi 33 krajev v Sloveniji ter 31 kart podnebnih in fenoloških spremenljivk. Zbirka Climate of Slovenia je v angleščini in je izdana na zgoščenki. Tematski listi in podatki so v obliki datotek formata PDF. Uporabnikom so dostopni preko prijaznega grafičnega vmesnika. Zgoščenko Climate of Slovenia lahko naročite na naslovu Agencije RS za okolje: Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b 1000 Ljubljana Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana