Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 287.	V LlriM v Četrtek, 16. decembra 1915.
Leto U
Velja po pošti: =
Ea oelo leto naprej . za en mogeo „ sa Nemčijo oeloletno sa ostalo inozemstvo
K 2B--„ 2-20 „ 29--.. 35--
V	Ljubljani oa dom:
Za celo leto aapret . . K 24'— za en meeeo „ . . „ 2'—
V	opravi arejeman mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja; s
■a celo leto....... V—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9*— a ostalo inossmstvo. „ 12*—
Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 18 t sa dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice 111:
enostolpna peUtvrata po 2} vin.
-	Poslano:	;
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. orl pop.
Bedna letna priloga Vozni red.
Oar Uredništvo le v Kopitarjevi nllol štev. B/in. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne => sprejemajo. - Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je * Kopitarjevi nllol št B. — Račun poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Poitejanke južno od Vraiie-Gssre osvojene. - Ob grški meli mirno.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 15 decembra. Uradno se razglaša:
Avstrijske vojne sile, ki prodirajo pod poveljstvom generala pl. Kovesza, so vzele včeraj črnogorske postojanke južno od Vranja gore v veliki širini. Neka zasledujoča kolona je prodrla do soteske Tara in in razkropila pri Glilačih nek sovražni bataljon, Druge čete so prišle do Graba. Na višinah neposredno vzhodno od Berana stoje poleg naših čet v boju s Črnogorci tudi mohamedanci in Albanci. Število včeraj privedenih ujetnikov znaša 340 vojakov in 150 za orožje sposobnih mož.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 15. decembra. Veliki glavni stan:
Sovražnik je vržen južnozahodno od Plevlja čez Taro in bolj vzhodno od tam čez črto Grab—Brdarevo. Ujetih je več sto mož.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
Tara teče 18 km jugozahodno od Plevlja, Glibaci leži 16 km jugozahodno od G r a b a , 27 km jugovzhodno od Plevlja. Staro Črnogorsko mejo tvori velikanski vodni jarek, katerega je skrajno težavno prekoračiti. Gorska voda Tare si je tu izkopala štiri- do šesto metrov globok jarek, katerega stene so skoro navpične.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 15. decembra. (Kor. ur.) Bolgarska brzojavna agentura poroča: Uradna obvestila o operacijah 14, dec.
Angleži in Francozi so vržen5 na grško ozemlje. Naše čete se nahajajo ob grški zemlji, ko so začasno prekinile zasledovanje sovražnika. Na celi bojni črti je mirno.
Uzeli smo sovražniku 1234 ujetnikov, med njimi 18 častnikov, 14 topov, 62 municijskih voz, 10 dvouprežnih sanitetnih voz in veliko drugega bojnega materiala.
Generalni štab bo od zdaj dalje objavljal poročila le ob tistih dnehs kadar se bo moglo poročati o važnih operacijah.
XXX Francosko uradno poročilo.
Dunaj, 15. decembra. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana:
13. decembra. Ko smo 11. decembra odbili vse bolgarske napade, so se francoske čete pričele ponoči od 11, do 12. decembra in zjutraj 12. decembra zopet umikati. Kljub težavam ozemlja smo operacije izpeljali, kakor je bilo predpisano. Ves vojni material smo spravili na varno. Dne 12. decembra smo zasedli črto Gjevgjeli-Ki-lindar,
XXX
Kritičen položaj Sarrailove armade.
Genf, Polkovnik Rousset izvaja: Uradna poročila iz Soluna olepšavajo dejanski položaj. Položaj je kritičen. General pl. Galhvitz z Bolgari lahko obkoli Sarrailovo krilo, če takoj prestopi na grška tla.
Avstrijske, bolgarske in nemške čete vdrle na Grško.
Berlin. Iz Rotterdama poroča 15, t. m. brzojavna agentura: Iz Rima se brzojavlja angleškim listom: Nemške, bolgarske in avstrijske čete so vdrle na grško ozemlje, ko so zavzele Gevgeli. Tudi v Pariz se je brzojavilo, da so bolgarske čete napredovale iz Doirana in da so stopile na grško zemljo.
Rotterdam. Reuter poroča 15. t. m.: V zadnjih dneh so opazovali med bolgarskimi četami pri Gjevgjeli in Doiranu veliko število avstrijskih in turških polkov.
Grški dementi poročil, da bi bili Bolgari vdrli na Grško.
Atene, 15. decembra. (K. u.) »Agence Havas«: Uradno se izjavlja: Poročilo, da so Bolgari vdrli v grško ozemlje, je neresnično. Uradni krogi se zelo živahno pečajo s položajem, ke je nastal, ker so se umaknili zavezniki na Grško in ker se bližajo Bolgari in nemške čeiegrški meji. Grška vlada pozorno zasleduje, kako se razvijajo dogodki in je pripravljena na odločitev, ki jo bodo zahtevale višje koristi dežele.
Umikanje Francozov in Angležev.
Solun, 15. decembra. (K. u.) »Reuter«: Pravo umikanje angleških in francoskih sil se je končalo popolnoma tako, kakor so želeli poveljniki. Grške čete se prično umikati danes v ozemlje med Solunom in Do-hiranom. Večji del v Solunu nameščenih grških čet se pomika v smeri iz Soroviča v Koziani. Zaveznikom je v prosto vporabo prepuščena skoraj cela vzhodna Macedo-nija.
Nasilstva Francozov v Macedonjii.
Sofija, 15. decembra. (K. u.) Bolgarska brzojavna agentura poroča:
Armadni list objavlja natančen opis, kako so pustošile francoske čete v Mace-
doniji. Macedonsko prebivalstvo je razpostavljeno zdaj najhujši bedi, ker so franco-zi uničili vso živino in perutnino in zaloge živeža ali jih pa odpeljali i seboj. Francoske čete so dobesedno oplenile vasi pod prosečimi pogledi nesrečnih kmetov in niti niso prizanašali časti žena in deklet. Slučaji posilstev v tistih pokrajinah so dejansko nenavadno številni, ki so jih zasedle francoske čete ali jih prekoračile.
Kje stoje čete sporazuma?
Kodanj. Solunski ekspedicijski zbor stoji, kakor se poroča 15. t. m. iz Pariza, zdaj med reko Vardar in trgom Vegeri popolnoma na grški zemlji.
Poveljniki sporazuma prevzeli civilno upravo v Solunu.
Geni. Milanski listi poročajo iz Soluna: Poveljniki sporazuma so prevzeli v ponedeljek civilno upravo v Solunu.
Zakaj je Grška umaknila svoje čete.
Lugano, 15. decembra. Vesti iz Grške poročajo, da je Grška svoje čete zato umaknila, ker se hoče izogniti med macedonsko mejo in Solunom vsakemu srečanju tako z ententinimi četami kakor ludi z zasledovalci. V Solunu ostane samo en grški polk, da izraža grško suvereniteto.
Rotterdam, 15. decembra. Neka solunska vest pravi, da se jc grška divizija po dogovoru ententinega in grškega generalnega štaba umaknila v Seres in tako imajo ententine čete prosto gibanje na prosi oru Solun—Dojran. Ententine vojaške oblasti prevzamejo danes del carinske službe'v Solunu.
XXX
Srbi poraženi ob črni Drini.
Sofija, Tiste srbske čete, ki so izpraznile Bitolj, so bile zopet težko poražene ob Črni Drini. Albanci so v vedno večjem številu pridružujejo Bolgarom. Italijani v Valoni se bodo kmalu nahajali v resni nevarnosti. Na cestah so popustili Srbi veliko stvari, med drugimi tudi stvari kraljevske rodbine in srbskih ministrov,
Obkolitev Črnegore napreduje,
Kodanj, »Rusko Slovo« poroča iz Ce-tinja: Obkolitev Črnegore vedno bolj napreduje. Mesto Cetinje se nahaja v resni nevarnosti. Glavni stan so premestili iz Podgorice v Skader. Avstrijski podmorski čolni blokirajo črnogorsko obal. V Črni-gori strašno primanjkuje živil. Sunek avstrijske mornarice v Valono je skoraj popolnoma preprečil uvoz v Črnogoro, V Skadru in v Baru se že pripravljajo na vhod Avstrijcev in Albancev.
Prodiranje v Črnogoro,
Vojni poročevalci poročajo 15. t. m.: V i prostoru južno od Plevlja naše prodiranje
načrtoma napreduje. Avstrijske čete so včeraj prešle na napad na glavno črnogorsko postojanko, ki leži južno od Vranje gore. To postojanko so Črnogorci posebno močno utrdili in so upali, da jo bodo držali več časa. Razvili so se posebno ljuti boji, s katerimi smo se končno polastili glavne postojanke. Naše kolone so prodrle do višin severno od Tare pri Glibači, kjer so razkropile sovražni bataljon, ki se je branil. Naše desno krilo je moralo tam premagati močno sneženje, leden veter in tako težavno ozemlje, ki se ga le moremo predstavljati. V ravno tako težavnih razmerah se je približalo levo krilo do Graba, ki leži na pol pota ii Plevlja v Bjelopolje.
Vzhodno od Berana se je posrečilo našim četam, da so zasedle višine.
Tudi zahodno od Peči napreduje zasledovanje. Ujeli smo tam 340 mož. V prostoru Berane-Peč sc bore tudi mohamedanci in Albanci na strani naših oddelkov.
Bolgarski kraljevi komisar v Nišu.
Soiija, 15. decembra. (K. u.) »Agencc Telegraphique Bulgare«: Pooblaščeni minister Čaprašikov je imenovan za kralje vega komisarja v Nišu.
Putnikova izjava o srbski armadi.
Berlin. »Daily Telegraph« poroča: Pasič je naznanil v Rim, da šteje srbska armada po zadnjih poročilih generalisima Put-nika še 200.000 mož in da se lahko pomno-
i ži še s 150.000 možmi.
|
i Mestna uprava v Bitolju. — Srbski vojni |	minister o položaju.
Lugano. V| Bitolju so razobesili avstrijsko, bolgarsko, nemško in turško zastavo. Namestnik je neki Nemec, župan Bolgar Rizov, brat prejšnjega poslanika v Rimu. V Solunu še vedno izkrcavajo čete Srbski vojni minister Bojovič je izjavil dopisniku »Secola«: Srbska armada še obstoja. Njena naloga šc ni končana. Trdno upamo, da končno zmaga sporazum. — Umaknila se je srbska armada v dobrem redu, a žrtvovati je morala poljske topove in vozove, rešila je pa gorske topove in strojnice. Zbora Gojkovič in Bojovič stojita med Elbasanom in Dračem, zbora Štepa-novič in Stier sta po pohodu skozi Črnogoro došla v pokrajino med Skadrom in Lešom. Trdno zaupamo, da nas preskrbi Italija z živežem in z orožjem in da lahko s 100.000 možmi pričnemo v dveh mesecih zopet ofenzivo.
Srbskemu dvoru pridelieni f>5r»!omati se preselili iz Skadra v Leš.
Devin (Magdeburg). »Magdeburgische Zeitung« poroča iz Milana: Del srbskemu dvoru prideljenih diplomatov, med njimi ruski poslanik, se je preselil iz Skadra v Leš.
XXX
Dobrepoljski učitelj Franc Keržič, sedaj pri rez. brzojavnem oddelku, piše svojemu prijatelju Sch. sledeče zanimivo pismo:
Dragi Slavko!
Čas hiti, mesec za mesecem mineva in že teče petnajsti, kar smo se od doma poslavljali, a nahajamo se še vedno sredi bojnega viharja, ki divja z nezmanjšano silo na vseh koncih in krajih. Kdaj bo konec tej velikanski borbi narodov, nam ne pove nobena pratka. — O velikanskih uspehih, ki so jih dosegle naše in nemške armade na severnem bojišču, bereš v časopisih, Umevno je, da smo tudi mi od br-zojava vsled tako uspešnega in naglega prodiranja imeli premnogo posla ter smo prepotovali že dokaj sveta, najprej po Galiciji, potem po Rusko Poljskem, a sedaj za Bugom v Volhiniji.
O našem delovanju in potovanju po raznih krajih Galicije sem Ti bil že poročal, a danes nekoliko o tem, kar sem videl in doživel na Ruskem in deloma tudi šc v Galiciji. Omenil sem Ti bil, da smo
bili dne 1. julija odšli iz starega gališkega mesta Przeworska v severno smer proti ruskemu mestu Tarnogrodu v guberniji Cholmski.
Vozili smo po ravnem polju, na katerem je žito pravkar dozorevalo, mimo požganih vasi, izsekanih gozdov in številnih strelnih jarkov ter kmalu dospeli do Sana, ki je tu že precej široka reka. Črez vodo smo šli po lično zgrajenem mostu, ki ima pri vhodu napis »Franz Joseph Brucke«. Na obeh bregovih Sana in še dalje je zemlja vsa razrita in prekopana v strelne jarke, ki so zavarovani s premnogimi žičnimi ovirami. Videti je tudi mnogo lijastih jam, ki so jih zvrtale težke granate. Tu so bili ljuti boji za prehod reke, kar nam pričajo tudi mnogi grobovi padlih vojakov. Na grobove s preprostimi križi in napisi so položene njih čelade kot častni spomin za domovino se borečim junakom. Proti večeru dospemo do mesta Sieniawa, ki je pa sedaj le kup razvalin. Le nekaj hiš na južnem koncu mesta je še ostalo, drugo je vse požgano in zrušeno v velikansko grob-ljo. Tudi povsod po bližnjih vaseh se vidijo enaki uničujoči sledovi krvave vojne. V bližini Sieniawc smo prenočevali. Drugi dan opoldne smo blizu vasi Majdan prekoračili avstrijsko-rusko mejo s srčno željo, da bi naše delo po Rusiji kolikor največ pripomoglo k uspešnemu prodiranju in končno slavni zmagi našega ciož.ia. Čez
nekaj ur pridemo popoldne v Tarnogrod ter se ustavimo na vrtu kmetijskega domovanja, že bolj zunaj mesta. Ljudje so nas od začetka nekako boječe od strani gledali, ko so pa videli, da jih »Avstrijaki« ne bodo kar prec »pohrustali«, so prišli bližje, se pričeli razgovarjali z nami, nam odprli hleve in skednje in dali slame za prenočišče.
Drugi dan že ob 4. uri se odpravijo delavci z nekaj vozmi na delo, ki se je vršilo proti Bilgoraju, drugi smo se pa z ostalim trenom podali na marš« do imenovanega mesta ter popoldne dospeli tja. Bil je ravno »šabes« — židovski dan Gospodov, zato so bile trgovine zaprte. Stare in mlade Židinje v navadnih, ta dan nekoliko čednejših oblekah, bradati židje v dolgih črnih kaftanih in črnih čepicah so posedali pred hišami ali se pa stoječ v gručah razgovarjali v čudnem, malo razumljivem nemškem narečju. Žid, čeravno zelo vnet za »kšeft«, na »šabes« ne prodaja, če ni primoran. Verni židje mnogo drže na svoje praznike ter tudi vestno izpolnjujejo svoje verske dolžnosti. — V mestu smo se nastanili na vrtu nekega meščana. Tu in drugod po mestu so sc sprele-tavali, brenčali in nadlegovali ljudi in živali velikanski roji muh, kakor čebele | pred ulnjakom. Te nadlege je po Galiciji I in po Rusko Poljskem od sile, kar ic go-| tovo vzrok velika nesnaga po mestih in
vaseh, kjer najdejo muhe najprikladnejš« prostore za razmnoževanje. Bilgoraj je še precej veliko mesto. Hiše so večinoma lesene in pritlične, na vsaki je tablica z napisom lastnika v ruskem jeziku. V mesto je bilo ta čas precej vojaštva in trena ter tudi poveljstvo, kjer smo ordonanci oprav« ljali službo.
Ko je bilo naše delo do Bilgoraja končano in smo bili dobili povelje delo nadaljevati do 33 km oddaljenega Janowa, smo se s trenom selili v to mesto, kamor smo dospeli žc pozno zvečer. — Svet po teh krajih od meje navzgor je valovit in ne posebno rodoviten. Razprostirajo se po njem prostrana žitna polja in veliki lepi borovi gozdi. Ceste so povsod v grozno slabem stanju, sam fin, droben pesek, ki se ob deževju izpremeni v velikansko blato. Vožnja po teh cestah je zelo težavna, za težke vozove in avtomobile skoro nemogoča. Le po krajih, kjer je cesta tlakovana z borovimi debli, je možno voziti s težjimi vozovi.
V Janowu smo ostali štiri dni na dvo-lišču sodnijskega poslopja, za katerim sc razprostira še precej čeden vrt, kamor smo se hodili hladil v senco sadnega drevja. Mesto jc srednje veliko. Ima na »ryneku« dokaj veliko katoliško, v vzhodnem delu mesta pa lično pravoslavno cerkev, za katero je drevored velikih, košatih kostanjev. Zvonove so Rusi skoro povsod pobrali, ker jim gre trda za vojni materiial»
Sporazum se zateka v okrilje Grške.
Berlin. »Magdeburgische Ztg.« poroča iz Genfa: Kakor se poroča iz Pariza, so poslaniki v Atenah pri grški vladi protestirali, da bi smeli sovražniki zasledovati čete sporazuma na grških tleh.
Nemčija in Grška.
Atene, 14. decembra. (Kor. urad,) »Agence Havas« javlja: Po neki neuradni vesti so Nemci zahtevali od vlade, da naj olajšave, dovoljene ententi, soglašajo z grško nevtralnostjo. Dosedaj ta grško-nemška pogajanja uradno šc niso potrjena, toda vendar se sodi, da Nemci ne bodo hoteli iti predaleč, ker priznavajo, da se Grška nahaja v nenavadnem položaju.
Ententa in Grška.
Pariz, 14. decembra. (Kor. ur.) Kakor poročajo listi, so poslaniki četvero-snorazuma obiskali Skuludisa in mu uradno sporočili, da so gospodarske odredbe proti Grški odpravljene in da bodo kmalu izpu-s ili ustavljene ladje.
Ženeva, 15. decembra. Pariški listi poročajo, da so ententini poslaniki v Atenah ugovarjali, da je vlada dovolila zasledovanje ententinih čet na grškem ozemlju.
London, 14. decembra. (Kor. ur.) Reuter izve od diplomatične strani, da je grški kralj v sobotni avdijenci ententinih poslanikov podal osebna zagotovila, katera se more smatrati za zadovoljiva.
Predlog Bolgariie Grški o ustanovitvi nevtralne cone,
Soiija, 15. decembra. (Kor. ur.) Bolgarska brzojavna agentura poroča: Ko so došle bolgarske armade potem, ko so vzele Bitolj in Resno, blizu grške meje, je bolgarska vlada, ki želi, da ne nastanejo kaki dogodki med prednjimi stražami imenovanih armad in grškimi obmejnimi stražami, predlagala grški vladi, naj se ustanovi nevtralna cona tako, da se čete umaknejo dva kilometra od meje. Helen-ska vlada je odgovorila, da sprejme bolgarski predlog in da je vojni minister helen-skim oblastem ukazal, naj se sporazumejo z bolgarskimi častniki o ustanovitvi nevtralne cone.
Kaj je z »nevtralno cono« med Bolgarijo in Grško.
Kolin. 15, decembra. »Koln. Ztg.« poroča: »Pred prihodom francoskih in angleških čet sta se Bolgarija in Grška dogovorili o nevtralni coni, katere njune čete ne bi smele prekoračiti. Sedaj je Bolgarija Grško obvestila, da pojma nevtralne cone ni mogoče več vzdržati. Bolgarija sicer ne misli prekoračiti ^rške nieje, opozarja pa na škodo, ki bi nastala zanjo, če se bi ententine čete na grškem ozemlju lahko nemoteno pripravljale. O nadaljnem poteku pogajanj javno ni mogoče govoriti, toda toliko pa je gotovo, da bolgarska vlada nastopa razumno in v soglasju z zavezniki.«
Grške volitve.
Ženeva, 15. decembra. Grške volitve se bodo vršile 19. decembra. Volivni boj se je že pričel. Vladna stranka v atenskem okraju se je razcepila, en del je postavil Gunarisa, drugi Rhallisa za kandidata.
XXX
Italijani v Valoni.
Budimpešta. »Minerva« poroča iz Aten: V Valoni se nahaja operacijski temelj Italijanov. Dovažajo velike množine streliva in vojnega materiala. Nekaj ted-
nov žc grade novo železnico. Za Srbsko armado so pripeljali v Valono veliko ži-
veža.
Essad paša.
Dunaj, 15. decembra. »N. Fr. Presse« poroča: Albanski poslanik Sureja bej Vlo-ra je izjavil našemu dopisniku na vpraša-
nje, kako sodi o Essad paši: »Ta mož je nepreračunljiv. Essad paša je zmožen storiti vse in prav nič se ne bi čudil, če bi nekega dne došel v Drač, v eni roki z glavo kralja Petra, v drugi pa z glavo prestolonaslednika Aleksandra, da bi te položil k nogam avstrijskega konzula.«
Avstrijski odgovor na ameriško noto.
Dunaj, 15. decembra. (Kor. ur.) Včeraj je zunanji minister baron Burian odgovoril na ameriško noto glede »Ancorte«:
Minister si pridrži podrobnejši odgovor, pravi pa, da bi po ostrini in odločnosti, s katero baje mora ameriška vlada grajati poveljnika podmorskega čolna, bilo pač pričakovati, da ameriška vlada natančno poda okoliščine dejanskega položaja, na katere se ozira. Ni težko spoznati, da opis dejanskega položaja v noti daje prostora za številne dvome in tudi, če bi vse to bilo res in bi sc za temelj presoje porabil najstrožji pravni nazor, vendar bi se ne moglo poveljniku in c. in kr. vladi očitati krivde. Ameriška vlada tudi ni navedla oseb, na katerih pričevanje se naslanja in katerim mora baje bolj verjeti, kakor pa poveljniku naše mornarice."- Nota tudi ničesar ne pove o številu, imenih in usodi ameriških državljanov, ki so bili takrat na krovu. C. in kr. vlada pa je vsled pozitivne izjave, da je nekaj ameriških državljanov trpelo škodo, v načelu pripravljena stopiti v razgovor z ameriško vlado. Najprej pa mora c. in kr. vlada vprašati, zakaj ni ameriška vlada svojih zahtev, upoštevaje od nje same priznane posebne okoliščine slučaja, juridično utemeljila, ampak se je v tem pogledu sklicevala samo na dopisovanje z neko drugo vlado, C, in kr, vlada ameriškemu kabinetu ne more slediti na tem neobičajnem potu, ker jim ni znano vse dopisovanje ameriške vlade in ker je mnenja, da bi ji tudi vsa ta korespondenca ne zadoščala v tem slučaju, ki je po naših informacijah bistveno drugačen, kakor pa slučaj ali slučaji, na katere se sklicuje ameriška vlada.
C. in kr. vlada sme zato prepustiti ameriški vladi, da ta sama pove ona posamezna pravna določila, proti katerim naj bi se bil poveljnik podmorskega čolna pregrešil. Ameriška vlada je bila tudi mnenja, da mora opozoriti na stališče, katero je v omenjenem donisovanju zavzel berlinski kabinet. C. in kr. vlada v celi noti ne najde nobenega vzroka, iz kakšnega namena se je to zgodilo. Če je morda ameriška vlada hotela izraziti mnenje, da je glede pravne presoje s tem za c. in kr. vlado ustvarjen kakršen si že bodi preju-. dic, mora naša vlada izjaviti, da si samo-posebi umevno pridržuje popolno svobodo, da pri razpravi o slučaju »Ancone« uveljavi svoje lastno pravno naziranje.
Na koncu je rečeno, da c. in kr. vlada ne obžaluje nič manj odkrito kakor ameriška vlada usodo nesrečnih žrtev.
GHlovonja.
Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil stotnik 4. dom. p, Ferdinand Gruber. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: infanterist Strohsak Josip, Stani Sebastjan, Lesjak Josip, Kranjc Alojzij, Kramžer Anton, Kranjc Ivan, Laufer Franc, Rajterič Ivan, Wonisch Franc, Gačnik Miroslav in Draškovič Franc, nosilci ranjencev Geigl
Alojzij, Sternad Ignacij in Kukec Simon, častniški slugi Štefanec Anton in Maier Josip, vsi pri 26. dom. p.; praporščaka Li-tinski Evgen in Peitler Franc, četovodja Zigmund Srečko in Barbič Alojzij, enol. prost, desetnik Kurinčič Franc, desetnik Božič Franc, Cufar Anton, libar Jakob, Plesnivy Pavel, Pientak Robert, Peneš Franc, Mavsar Ivan, Snoj Štefan, Gorjanc Franc, Fratina Ivan, Zorman Ivan in Blagne Ivan, poddesetnika Kemperle Lovrenc in Elsner Aleksander, infaterista Boletič Anton in Marn Franc, vsi pri 27. dom. p.j top-ničar, tit. predmojster Uršič Vinko, topni-čarja Werdenig Alojzij in Kollmann Jakob, vsi pri 22, dom. polj. havb. div.; infanterist
3.	dom. p. Trček Anton.
Vojaški zaslužni križec 3. vrste sta dobila stotnik Franc Zwirn in nadporočnik Gerhard Kokail, oba pri 26. dom. p. Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil stotnik 26. dom, p. Miroslav Loschner. Najvišje pohvalno prizanje so dobili: poročnika 5. dom. p. Miroslav Serajnik in Marko Težak; nadporočnik 27. dom. p. Rihard Panek; nadporočnik 26. dom. p. Henrik Fuhrmann; nadporočnik 7. polj. top. p. Ernest Fischer; nadporočnik 153. črnovojniškega b. Franc Rus. Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil dom .lek. akcesist Josip Krč, pri vojni bolnici št. 2/1. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil črnov. narednik, rač. pomož. delavec Franc Šturm, pri 4. dom. p. Srebrno hrabrostno svetinjo 1, vrste so dobili: četovodja Jaritz Franc, desetniki Razpotnik Ivan, Kopold Alojzij, Pečečnik Josip in Pajek Alojzij, infanteristi Dugar Mihael, Pšeničnik Mihael, Mak Štefan in Peterca Anton, vsi pri 4. dom. p.; desetnik
4.	dom. ul. p. Pele Ivan. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: črnovoj. infanteristi Tatzl Josip, Lasič Josip in Sokol Karol, vsi trije pri 47. pp.; desetnika Ostruh Ivan in Tonkli Alojzij, poddesetnik Reguš Gašper; infanteristi Jurič Mihael, Pušnik Josip, Jelar Mihael, Kopeinig Valentin, Ahac Peter, Mostar Franc, Antonič Ivan, Jaki Andrej, Lapornik Ferdinand, Serainig Franc, Krainz Alojzij, Markič Franc, Presl Emil in Leskovšek Jakob, čast. sluga Re-mic Alojzij, vsi pri 4. dom. p.
Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila poročnik 4. pp. Karol Prem in nadporočnik 97. pp. Josip Štepec. Ponovno najvišje pohvalno prizna-je so dobili: nadporočnik 13. polj havb. p. Pavel Ločniker, nadporočnik 3. pion. bat. Josip Ornig in nadporočnik brzojavnega polka Artur Zmerzlikar. Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostie svetinje je dobil vojaški oskrbniški oficial Metod Kačer, pri divizijski pekarni št. 9. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil rez. četovodja, tit. narednik 17. pp. Anton Jamnik. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil ognjičar 7. polj. top. p. Golob Ernest, Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: desetnika Markovič Ivan in Mikič Franc, poddesetnik Ravnik Melhior, infanterist Ambrož Ivan, Golob Anton, Truppe Karol in Hrastnik Gašper, četovodja, tit. narednik vitez
Grivičič Leopold in infanterist Modrič Andrej, vsi pri 7. pp.; rez. četovodja sanitetnega oddelka št. 7 Leskovec Ivan. Bronasto hrabrostno svetinjo poddesetnik Supp-nik Valentin, inf. tit. poddesetnik Robič Iv., infanteristi Fachionetti Inocent, Bau-reeht Franc, Wernle Franc, Granig Peter, Glavugger Josip, Visentin Alojzij, Kelc Emil, Glatz Matija in Kosti Štefan, vsi pri 7. pp.
Podmorski čolni v Sredozemskem morin,
Dunaj, 14. decembra 1915. C. kr. korespondenčni urad je obveščen z merodajne strani, da so podmorski čolni osrednjih velevlasti potopili v Sredozemskem morju, kar traja angleško-fran* coska ekspedicija v Solun:
Dva francoska transportna parnika z 11.051 tonami;
šest francoskih transportnih parnikov z vojnim materialom, skupno 22.135 tonj
šest angleških pomožnih križark in transportnih parnikov, ki so vozili čete, s 37.612 tonami;
devetnajst angleških transportnih parnikov z vojnim materialom, 71.567 ton;
en japonski transportni parnik z vojnim materialom, 5118 ton.
Teh 34 ladij obsega približno 200.000 prostornih ali 150.000 ton po teži. Za prevoz teh tovorov bi potrebovali približno 200 železniških vlakov, vsak s 50 vozovi. Ker je sovražno časopisje deloma prikrivalo izgube, sklepamo, da so v vojaškem oziru zelo važne. Počasna in cincajoča izpeljava solunske ekspedicije se mora pač precej pripisati na račun uspešnega delovanja avstrijskih in nemških podmorskih čolnov. Ne glede na direktne izgube čet niso mogli nikdar z gotovostjo računati na množino vojnega materiala, ki se pripelje v Solun. To je moralo povzročiti veliko negotovost in zmedo in jo še povzroča, ker svoje delo podmorski čolni nadaljujejo z gorečnostjo, ki se mora zelo pripoznati.
Podmorski čolni osrednjih velevlasti so dalje oktobra in novembra še več parnikov pravilno potopili, ki niso vozili niti čet niti vojnega materiala solunski ekspe-diciji in sicer dva ruska, pet francoskih, štirinajst angleških, dva grška (s tihotapskim blagom), in en norveški (s tihotapskim blagom) s skupno 79.650 tonami.
Končno so potopili naši podmorski čolni v tem času še deset italijanskih parnikov s 25.325 tonami. V tem času so torej avstrijski in nemški podmorski čolni potopili sovražne in nevtralne ladje z okroglo 300.000 tonami v Sredozemskem morju.
Podmorski čolni potopili 508 sovražnih ladij z 917.819 tonami. Berolin. (Kor. ur.) Wolff poroča: Nemški in avstro-ogrski podmorski čolni so potopili dozdaj 508 ladij s skupno 917.819 tonami.
Pogrešani vojaki.
Terezina Simčič, begunka s štirimi otroci, Gradec, Schmiedgasse 13/1, bi rada zvedela za svojega brata Petra Persolja iz Figovice, županstvo Kojsko v Brdih pri Gorici. Bil je pri 20. lovskem bataljonu, Feldpost 48. Zadnjič je pisal iz Galicije pred dobrim letom. — Marija Vrečer pod. Pek, posestnica, Prežin št. 8, pošta Štore, Štajersko, poizveduje za svojim možem Jožefom Vrečer, pešec c. kr. črnovoj. bat.
V Janow nam je bila došla žalostna novica, da je umrl v bolnišnici v Bilgoraju naš vojni tovariš preddelavec France Traven. Pobrala ga je bila kruta spremljevalka vojni, azijatska kolera. V jutro pred odhodom iz Bilgoraja je bil videti zelo slab. Oddali smo ga v epidemično bolnišnico, kjer je že tekom 24 ur žrtvoval svoje mlado življenje za domovino ter počiva sedaj daleč od svojega doma v tujini, na daljnem Ruskem. Doma je bil v Vodicah na Gorenjskem, kjer zapušča mlado vdovo in štiri otročiče. Nam je bilo zelo žal po njem, dobra in mirna duša. Blag mu spomin!
Na dan našega prihoda v Janow se je bilo priklatilo sem rusko letalo, spustilo doli nekaj bomb, ki so usmrtile in ranile nekaj vojakov in konj municijske kolone, V neposredni bližini so se nahajali naši delavci, ki se jim pa k sreči ni pripetila nobena nezgoda. Tako vidiš, smo, čeravno se ne bojujemo na fronti, dostikrat v nevarnosti pred sovražnimi bombami ali pa pred nalezljivimi boleznimi.
Iz Janowa smo jo bili dne 11. julija pobrali za teden dni nazaj doli v Galicijo, a sedaj po drugi poti v jugozapadni smeri od Janowa. Dobili smo ukaz napeljati žico na daljši progi od mesta Rozwadowa za Sanom do Visle. Odrinili smo zgodaj zjutraj, vozili najprej skozi več kilometrov dolge gozdove, mimo več manjših vasi ter severno od vasi Domostowa prekoračili manjši potok, ki tvori mejo med obema državama. V vasi Zdziary smo krenili na levo ter popoldne krog 4. ure dospeli črez reko Tancv/ do mesta Ulanow, kjer bi bili imeli iti črez San, a pionirji še niso dogra-
dili mosta, zato smo se obrnili na Bielini ter tu prešli črez reko. Bili smo kmalu v mestu Rudniku, kjer smo prenočevali. Drugi dan smo tu naložili precej raznega materijala, ki ga rabimo pri našem delu ter zopet odrinili po prostrani ravnini skozi požgane vasi, mesto Nisko ter proti večeru dospeli v Rozwadow, na cilj našega dvadnevnega potovanja.
Skoro vsi kraji ob Sanu so v lanskih in letošnjih bojih silno trpeli. Vse podrto in požgano. Nekatere vasi so popolnoma uničene od požarov, le nekaj dimnikov štrli proti nebu ter kaže kot žalostni spomeniki, kje so stali nekdanji kmetiški domovi. Nekaj prebivalcev smo videli potikati se po pogoriščih. Na še ostalem ognjišču so si kuhali borno kosilo. Tropa lačnih, umazanih otrok je letala in stikala po razvalinah. Za bivanje služijo tem revežem v naglici zgrajene kolibe iz Ostankov s pogorišč ali pa skopane podzemeljske luknje. Beda, da se Bog usmili!
V mestih Ulanovv in Rudniku, kjer so se vršili hudi poulični boji ter tudi v Roz-wadowu, je večinoma vse demolirano.
Iz Rozwadowa smo se preselili po lepi, gladki cesti še v Zaleszani ter čakali tu z vozovi, da je bilo delo do Nadbrze-zija, mesto ob Visli, dokončano. V Zalesza-nih, prijazni vasi, smo imeli bivališče na grajski pristavi, kjer je mnogo hlevov in drugih gospodarskih poslopij. Zraven je tudi tovarna za »vodko«, a sedaj je v njej vse podrto in stroji poškodovani. Vaščan Poljak je tožil, da je bilo prej tu mnogo »vodke« in poceni, a v len časih je še za ; drag denar ni dobili. Časi se spreminjajo
in marsikateri ljubitelj »vodke« sc mora sedaj zadovoljiti z vodo in izprevidi, da z njo tudi lahko izhaja.
Proga Rozwadow—Nadbrzezie je bila končana dne 16. julija in drugi dan smo že dali slovo prjaznim Zaleszanom ter obiskali še enkrat mesto Rozwadow. Tu sem je biia došla brzojavka, da se je bila v Rudniku dogodila velika eksplozija na kolodvoru, ki je podrla več brzojavnih drogov, potrgala žico in uničila brzojavne aparate. Ubitih in ranjenih je bilo tudi več vojakov. Nemudoma je moralo oditi tja še ponoči nekaj naših mož, da popravijo razdejano napeljavo in postavijo nove aparate.
Dne 18. julija zopet nastopimo naše potovanje proti Rusiji, sedaj v lublinsko gubernijo v smeri Krasnik. Odšli smo zgodaj zjutraj ter kmalu prišli do Sana, vozili dalje ob novi železniški progi, ki so jo bili Rusi šele lansko leto med vojsko zgradili, od Lublina do Rozwadowa, Kmalu prekoračimo mejo ter se ustavimo v mali, raztrgani vasi Lipa. Tu je bil počitek, le kuharja sta se morala pridno sukati krog kotlov, da nam pripravita okrepčila za godrnjajoče želodce. Popodne smo dospeli v umazano mestece Zaklikow ter zunaj mesta na višini izbrali prostor za prenočevanje, ker v mestu je bilo že vse zasedeno od drugih trenskih oddelkov. Proti večeru je pričelo močno deževati in dež je lil potem še celo noč in šc drugo dopoldne. Imeli smo zato la dan kaj slabo vožnjo. Prah se je bil izpremenil v velikansko blato, ki so ga mešale naše trudne noge, da smo jih komaj vlekli iz črnosive mase. Vsi premočeni se predpoldne ustavimo v neki vasi
poleg lesene cerkvice. Tu jc bila »menaža« — mesne konzerve z makaroni so nam šle prav v slast. Popoldne se je bilo spreve-drilo in pihal je precejšen veter, kar nam je bilo prav po godu, da sc je tako sušila naša mokra obleka. Luže po cesti so izginjale, in tudi blato ima tu to posebnost, cla se zelo hitro suši. Pot smo torej popoldne imeli nekoliko boljšo. Na cesti srečamo oddelek vojakov-črnovojnikov, ki so popravljali cesto. Imeli so take našive kot mi, ki spadamo h kranjskim Janezom. Zato vprašam iz radovednosti enega: »Kateri regiment je to?« — »Nem tudum,« se mi odreže. Toliko torej pa le izvem, da so Madjari. Ob treh popoldne že zagledamo mestece Krasnik. Nastanili smo se v bližnji vasi, kjer je bilo dovolj prostora za konje in po skednjih tudi za moštvo. Na polju smo pa vzeli v »štant« njivo, kamor smo hodili kosit konjski živež. Tu smo bivali pet dni. Delo se je vršilo ob železniški progi proti Lublinu. Mestece Krasnik sicer leži na prijaznem gričku, a ne zasluži tega imena, ker je pravo židovsko gnezdo z lesenimi, umazanimi bajtami, v katerih prodajajo Židje svojo drobnarijo po neznansko visokih cenah. Pokrajina okrog Krasnika in šc dalje proti jugu in severu je bila kakor daleč sega oko, posejana z žitom. Tu v bližini na višinah' okrog Krasnika so bili hudi boji, v katerih je naša armada sijajno porazila ruske čete, da so se morale kmalu umakniti proti severu. Pravoslavni križi, ki jih je bilo mnogo videti, so nam pričali, da je tu padel rnarsika.k Rus, a tudi nekaj naših junakov kriie tu hladna ruska zemlja.
inaljej
156, 3. stot., 3. vod, vojna pošta 324. Prijazna naznanila na njen naslovi — Justina Fon, Rothenthurm, Post St. Peter o. Ju-denburg, Steiermark, prosi obvestil o Jožefu Fon, doma iz Trnovega pri Kobaridu; pred vojno z Italijo je služil pri trenski di-
viziji v Gradcu. — Ivan Prinčič, k. u. k. Gefang.-Lager, Wachmannschaft, Baracke 76, Feldbach, Steiermark, poizveduje za Ivanom Prinčič iz Gor. Cerovega št. 84 pri Gorici, ki je odšel k vojakom 20. maja in od tedaj ni več sledu za njim.
Na italilanshl fronti položaj neizpre-
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 15. decembra. Uradno se razglaša:
Položaj je neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Nepremagljiva koroška fronta.
Planinska zima, ki se je vse boji in ki se v naših orjaških obmejnih gorah pričenja navadno zgodaj, se je v tej znameniti vojni proti abruškemu razbojniku postavila na našo plat, na plat pravice in prostosti. Njen sicer odurni obraz se prijazno smehlja naproti našim junakom, ki varujejo z neznansko silo in junaštvom našo lepo Koroško.
Navzlic temu nikar ne mislite, da je koroška fronta nekak »vojni raj«! Napora je tu več kot za potrebo in povečini napora one vrste, ki se prišteva »nemogočemu in nepremagljivemu«. Le v primeri z drugo-letnimi zimskimi neurji je bolje letos, in še to — tega nikar ne pozabite — velja le za osrednjo okolico, V višinah si gospa zima ne da prav nič razjasniti čela in usi-liti prav nič dobrohotnosti, čeprav se niže doli včasih ukrade nasmeh na njena lica.
No, letos se nam je dala v zaveznika in se veseli, ako naši dečki bijejo Laha po umazanih prstih.
In da se to vrši s pridom, nam je porok sloves naših planincev. Morda okorni na vnanje, so vendar našinci pristne narave, veselega in zlatega srca, krepkih mišic in ognjevitih oči, kadar se gre zares. Z neustavno silo in železno pestjo zagrabijo sovražnika in gorje mu, ki jim pride v obližje! Vsakega poštenega sovražnika upoštevajo in čislajo, da bi imeli za poštenega sovražnika Laha, to pa je preko njihovega računa. Laški izdajici nakrižati jih po hrbtu, to je vsakomur najglavnejša skrb. In prav tako — junaki, hvaležni smo vam za to prav posebno! Dobro vemo in priznamo vam radi, da storite več, kot more od vas zahtevati dolžnost!
Le malo kilometrov za fronto se moramo čuditi, kako so se izpremenile ljubeznive doline in majhne planote. Nobenega grebena, tudi najnižjega ne, ni prezrlo vajeno oko zemljemerčevo, kateremu so bili izročili oni odsek v kar najskrb-nejšo uporabo. Kjer se je prej paslo krasno planinsko govedo po sočnih livadah, kjer je skočni in vedno radostni pastir prepeval pesmi in piskal na piščal, se dvigajo sedaj lesene hišice v lepem redu, med njimi drže dobre ceste jn po njih hite marljivi vojaki. Povsod živahno vojno vrvenje! Stoprav po živahnosti teh odsekov se čuti vojno.
Zdajci postojimo pred veliko stavbo in se čudimo množini žic in žičic, ki drže od daleč sem in se izgube v poslopje. Uganemo takoj, da ima tu sedež visoko vojaško mesto, možgani frontini. Od tu izhajajo neprestano povelja v visoko pogorsko črto, se izpreminjajo v puškine krogle, granate in šrapnele in lete laškemu Judežu po glavi.
Malo proč deluje železnica, kjer mož z rdečo kapo ustvarja red in točnost v navidezni zmedi. In še dalje vstran stoji vojna kašča — c. kr. zalagalnica četam. V velikih in majhnih lesenih poslopjih so na-kupičene potrebne zaloge z vsemi, tudi najmanjšimi potreščinami za vrle vojake. Tu se mešajo vojaki, konji, osli, mule, vozovi, avtomobili, vse vprek, da si mora misliti človek, zdaj zdaj se pripeti nezgoda! A ljudje so vajeni in se ne dado motiti. V neverjetno kratkem času so umeli preskrbeti častniki vse potrebno, da vsak oddelek ob gotovem času, to je ta ob tej in tej nri, oni ob tem in tem času dobi, česar treba in vsega v zadostni množini, da ni treba stradati vrlim strelcem v strelskih
jarkih in bojevnikom na postojankah. Treba je bilo mnogo vztrajnosti, da je ob često majhnih pomočkih vedno ostalo vse v redu, a vojaki so hvaležni za točno in izdatno preskrbo.
Pot drži v stran po ozki dolini, katero obstreljuje sovražnik. A zadeva slabo, tako slabo, da ni mogel motiti reda v vrvenju. Vedno se vozijo po cesti dolge vrste municijskih in voz z živili, kakor so vozile prej, predno je streljalo nanje topništvo. Komaj 10 minut smo bili na potu, ko smo začuli dva zamolkla poka. Čujmo! Zdajci prižvižga in pristoka po jasnem zraku strahovit pok, vrtinec prsti, prahu in dima se zakadi v zrak. Nedaleč proč udari druga granata malo više v skalo. Novincu je tesno ob tem prizoru in ne upa si dalje. A voznikov in spremljajočih vojakov ni groza; smejejo se novincu in zmerjajo sovražnika, kakor paglavce, ki mečejo kamenje čez plot. da bi klatili sadje na sosedovem vrtu. Cadorna pa se usti o velikih uspehih ...
Še nekajkrat zažvižga po zraku, vendar pridemo po poldrugourni hoji brez škode na vznožje grebenu, ki je zaseden po naših junakih. Kmalu pride obljubljeni vodnik, ki nas šaleč se povede na vrh. Baš prav smo prišli na godovanje poveljnikovo. Vse nam prihiti naproti, vse nas pozdravlja v dobrodošlico, dokler ne napravi poveljnik konca pozdravljanju. Skoro nam je žal, da zato ne moremo vsakomur stisniti roke, a tako na enem mestu, nič varno ni!
Poveljnik nas povabi na svoj dom. »Zaboj granat« so mu bili vojaki dali ime, vso opravo preskrbeli in znesli skupaj sami. Ganjen nam pripoveduje zgodovino predmetov svoje udobnosti. In lahko smo razumeli, ko je rekel naposled: »Navzlic vsem težavam, ki jih prinaša vojna, bilo bi najhujše, ako bi se moral ločiti od svojih vrlih mož. Ako bi moral pasti, naj mi dodeli Nebo smrt sredi mojih ljudi. Krasni dečki so!« Pripovedoval nam je dalje o ju naštvu in činih moštva, ki so često raz-ljutili Lahe do besnosti.
Kot v potrdilo je počil na desni strel in več rok je kazalo v smeri strelu. Na nasprotnem sovražnem grebenu se je bil pokazal izza skale alpinec, ki bi bil nemara rad videl, kaj pomeni veselost in glasnost na naši postojanki. Menil je menda, gotovo ne pazi nihče. A naši so čuječi vedno in drzni alpinec, zadet v glavo, je bil sovražniku v dokaz čuječnosti. V maščevanje so obstreljevali polentarji kakor besni potem pol ure našo postojanko, ne da bi bili napravili najmanj škode.
A treba se je bilo posloviti in mnogo glasov nam je priporočalo, naj ne pozabimo na božič. In še v dolino so zveneli vriski za nami.
Koder veje tak duh, kjer stoje taki možje in bijejo taka srca, ne prodre noben sovražnik!
Napoved vojske Nemčiji po Italiji zdaj ni še času primerna.
Budimpešta, »Esti Ujszag« poroča iz Turina: »Stampa« obvešča, da je odgovoril zunanji minister Sonnino na vprašanje več poslancev: Italija bo napovedala vojsko Nemčiji, a zdaj izročitev vojne napovedi še ni primerna času,
51 generalov v Italiji odstavljenih.
Dunaj. Dozdaj so odstavili v Italiji 51 generalov. Zadnji so bili odstavljeni generali Lisi, Federaro in del Re.
Potopljen laški parnik.
Haag. »Lloyds« poroča: Potopljen je laški parnik »Dante Alighieri«. Izpuščen je bil v morje 1. 1915. Obsegal je 9800 ton.
Italija rekvirirala šest nemških parnikov.
Lugano, 15. decembra. (K. u.) Listi poročajo: Italija je rekvirirala v Sirakuzi 6 nemških parnikov.
Vojska z Rosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 15. decembra. Uradno se razglaša:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 15. decembra. Veliki glavni stan:
Nič novega.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO. Dunaj. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: 13. decembra. Na zahodni bojni šr.ti _se ni nič bistveno izoremenilo. Zahod-
no od jezera Boginskoje so vdrle naše čete v Woinjuny in so vrgle z bajonetom pol nemške stotnije iz vali. Ujeli smo enega častnika in nekaj vojakov z eno strojnico,
RUSKE PRIPRAVE NA OFENZIVO.
Budimpešta. »Dreptatea« poroča: Z Rusijo je zopet obnovljen železniški promet. Več odličnih rumunskih trgovcev se je že 13. t. m. vrnilo iz Rusije, ki potrjujejo poročilo o velikih zbiranjih ruskih čet ob besarabski meji, a izjavljajo, da to niso priprave proti Bolgariji, marveč priprave za veliko ofenzivo proti Bukovini, ki se pričakuje že v najkrajšem času.
PREMIKANJE RUSKIH ČET.
Bukarešt, 15. decembra. Po zanesljivih podatkih so Rusi večii del svojih ob
besarabski meji proti Rumuniji postavljenih čet odpoklicali. Od 11. decembra dalje je brzojavni promet med Rusijo in Rumunijo ustavljen.
POLOŽAJ PRI TARNOPOLU.
Črnovice. Neki begunec poroča iz tar-nopolskega okraja: Ves okraj tvorijo vojaški tabori in bolnišnice. Vojaške oblasti grade z največjo naglico železnice in ceste v Volinijo in v Besarabijo in sekajo gozde. Urijo nad 20.000 rekrutov iz zaledja. Na tisoče beguncev, ki so jih vlekli Rusi iz vzhodne Galicije, stanujejo v revnih lopah v gozdih. Nek general, pravijo da je bil Kuropatkin, je nadzoroval 28. novembra čete in jih pozdravil v carjevem imenu in je pristavil: Car je globoko žalosten radi usode ruskega naroda in zahteva, naj se napno vse sile, da se pribori zmaga. Pripravljajo se velike stvari, od katerih je odvisna čast ali sramota Rusije, Boli ga izda-jalstvo lastnih zaveznikov. Ruske čete morajo zato žrtvovati zadnjo moč, da premagajo usodo,
CESAR VILJEM PRI HINDEBURGOVI ARMADI.
Berlin, 15. decembra. (Kor. ur.) Wolff poroča: Cesar Viljem se je vrnil v Berlin po daljšem popotovanju k armadam gene-ralfeldmaršala Hindenburga. Ogledal si je tudi mornariške naprave v Libavi.
NEMŠKA VERIGA STROJNIC.
Kodanj. Menčikov izvaja v »Novoem Vremja« daljši članek, ki pod nadpisom »Utrjujejo se« izvaja med drugim: Nemci so v zadnjih 16 mesecih vojske razvili občudovanja vredno iznajdljivost in so veliko udejstvili. Posrečilo se jim je, da so nadomestili človeško silo s strojno. Vojaški list Ruski Invalid piše, da bo nemška fronta na vzhodu kmalu tvorila edino verigo strojnic. Zadnje čase je došlo toliko strojnic, da je zasenčena celo slava njih težke artiljerije. Rusi imajo povoda dovolj soditi, da so Nemci z vporabo množin strojnih pušk zelo povišali sposobnost svojih armad. Nikdar bi se ne popravila več napaka, ako bi Rusi praviloma ne cenili vedno večjih ugodnosti svojega sovražnika, Rusi morajo posnemati Nemce, a njih po-vestnica jih je odvadila veselju do dela.
ČRNOGORSKI VOJNI MINISTER O RUSIJI.
Rotterdam. Črnogorski vojni minister Martinovič, ki se je nahajal na carjevo vabilo štiri mesece ob ruski fronti in ki potuje zdaj v Cetinje nazaj, je izjavil, kakor se poroča iz Pariza, da je bila Rusija v prvem delu vojske zato poražena, ker ni bila pripravljena na vojsko. Zdaj se je vse izpremenilo. Municijske tvornice delajo ponoči in podnevi. Rusija v kratkem nastopi z ofenzivo 4 milijonov dobro oboroženih mož,
PREPOVEDANI SHODI ZEMSTEV.
Kodanj. Ruski vrhovni poveljnik je prepovedal nameravano zborovanje zvez zemstev, mestne zveze in narodnih municijskih odborov, dokler traja vojska.
NEUSPEH RUSKEGA POSOJILA.
Kodanj. »Birževije Vedomosti« poročajo, da so podpisali na novo notranje posojilo le 150 milijonov rubljev.
IZ RUSKEGA UJETNIŠTVA POBEGLI AVSTRIJSKI POLKOVNIK.
Stockholm, Avstrijski kavalerijski polkovnik grof Lubensky, ki je bil julija ob bukovinski meji ujet, je pobegnil iz Rusije na Švedsko in se je že odpeljal na Dunaj, da zopet prevzame poveljstvo svojega polka,
GENERAL PAU ODPOTOVAL IZ RUSI-JE.
Kodanj. (K. u.) »Berlingske Tidende« poroča iz Stockholma: Francoski general Pau je odpotoval včeraj iz Rusije čez Ila-parando. V Stockholmu namerava bivati delj časa,
RUSI NE ZBIRAJO ČET PROTI ŠVEDSKI.
Stockholm. (Kor. ur.) Ruski poslanik je izjavil zunanjemu ministrstvu, da niso utemeljena poročila, ki so jih širili nekateri listi, o zbiranju ruskih čet na Finskem proti Švedski.
PREKINJENJE BRZOJAVNE ZVEZE MED ŠVEDSKO IN RUSIJO.
Kodanj, (K .u.) »Berlingske Tidende« poroča, da je ostal prekinjen brzojavni promet z Rusijo, a prekinjenje velja le za Švedsko, ne za Norveško.
TUDI FINSKI DEŽELNI ZBOR NE BO SKLICAN.
Kodanj, 15. decembra. (Kor. ur.) »Ber-lingsche Tidende« poroča, da so finski listi dobili poročilo, da finski deželni zbor enako kot dula ne bo sklican.
Boji do zahodu.
nim uspehom nek angleški parnik, ki je za« vozil na višini Panne na dno.
Sovražnik, ki je nastopil z več zračnimi brodovji proti Bapaume, Peronne, proti Lotrinškem in proti Miihlheimu (Ba-densko), je izgubil v zračnem boju ali pa po streljanju naših obrambnih topov štiri letala, med njimi neko veliko letalo i dvema motorjema.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francoske žene za nadaljevanje vojske.
Amsterdam. »Figaro« objavlja sledeči oklic francoskih žena:
Hočemo, da se nadaljuje vojska, do* kler se ne doseže mir, ki je edino mogoč, mir, ki nam prinese zmago. Nemške žene so objavile oklice za mir, a me matere, žene ,hčere in sestre, ki nismo ničesar izgubile, marveč ki so dale, kar so imele, namreč najljubše na svetu, hočemo tudi izdati oklic, a oklic za vojsko. Ne moremo dozvoliti, da se izreče beseda mir, dokler se ne maščujejo nam ljubi mrtveci, dokler se ne oprosti naša dežela in dokler se ne pribori velika zmaga. Nočemo vojske radi vojske, hočemo vojsko radi miru. Francoske žene ljubimo domovino nad vse.
Splošna brambna dolžnost na Angleškem, Basel, 15. decembra. V Beriu in drugih švicarskih mestih bivajoči za orožje sposobni Angleži so dobili od svojih konzulatov navodilo, naj se pripravijo za even-tuelni odhod. Iz tega sklepajo, da bodo na Anglešem izdani vpolici na podlagi sploš' nc brambne dolžnoti.
Podaljšano zasedanje angleške zbornice.
London. (K. u.) Reuter: Sklenilo se je v drugem branju, da se zasedanje parlamenta podaljša. Vlada je zahtevala naknadni kredit za nadaljni milijon vojakov, ki poviša stanje angleške armade na štiri milijone mož.
stan:
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 15. decembra. Veliki glavni
Na bojni črti se ni nič posebno važnega zgodilo. Naši letalci so papadli z vid-
le v
»Kolnische Ztg,« ima zanimiv dopis O razpoloženju v Rumuniji:
»Kdor bi verjel, da prepoved ruskega prehoda, zatrjevanje nevtralnosti in podobne stvari pomenjojo kak preobrat v rumunski politiki, ta svoje vere nima utemeljene. V resnici so stvari drrgačne. Politična čustva rumunskih politikov po poklicu in iz veselja bi sc dalo bolje tako-le označiti: sovražijo Madžare, proti Bolgarom so ljubosumni, Rusije se boje in ljubijo latinstvo.
Če bi v Rumuniji določala politik« čustva, bi bilo jasno, kaj bi bila storila že v začetku vojne. Našteta čustva so vplivala tako daleč, da ni držala pogodbe z osrednjima silama.
Po porazih entente sicer uvidevajot da ne morejo proti nam, toda da bi šli z nami, za to pa manjka vsebine. Kajti večina rumunskih politikov noče šc danes Bes-arabije niti če sc jo jim daruje, kaj še-le, da bi si jo hoteli osvojiti. Ker rumunskega ozemlja monarhiji ne morejo vzeti, strah pred ruskim maščevanjem in srce za latinstvo brani Rumuniji stopiti na našo stran. To je pa tudi povod, da nadaljujejo, kakor že gre, z ententi prijazno politiko.
Ententa dela danes samo na to, da sc Rumunija ne pridruži osrednjima silama in ne more se reči, da bi vlada ta del njenega delovanja kaj zelo pobijala. Med strankami bi vladal najlepši mir, če bi Filipescu mogel pozabiti, da mora Rumunijo brezpogojno spraviti v klavnico, ker je to obljubil slovanskim in latinskim bratom. Prazne so tedaj sanje o kakem preobratu v rumunski politiki, če tudi se je Rusom dalo vedeti, da ne bodo dovolili prehod? ruskih čet.«
Angleško mornar ca v Logarski luCl.
V »Narodni prava« (18. nov., št. 26i) čitamo sledeče razmotrivanje: Vsi sme zrastli v trdnem prepričanju, da je angleško brodovje nekaj grozno velikega, nekaj nezmagljivega, ki napolnjuje vsa morja in strahuje cel svet in ki bo igralo še usodno vlogo. Ta misel je bila v toliko razumljiva, ker je Anglija vkljub vsemu nemškemu napredku vendar vedno znala obdržati nadvlado na morju, tako da je bila Nemčija komaj na tretjem mestu. Ko smo pomislili še na Francosko brodovje, ki bo skupaj z angleškim operiralo proti Nemcem, se nas je polastilo častno sožalje napram nemškemu brodovju.
Toda, kaj je pokazal razvoj?! Medtem, ko sta se Anglija in Francija bahali po celem svetu s svojo močjo, je Nemčija tiho in neumorno delala in se tako okrepila, da je postala naravnost strašen nasprotnik. V tej skromni tišini ze Nemčija ustvarila svoje 42 cm topove, ki so takoj ob početku vojne igrali tako odločilno vlogo. — Medtem se je pa tudi angleško-francosko brodovje kmalu uverilo, da je nemška mornarica silno nevaren in poguben nasprotnik. Skoraj niti ne večje morske bitke ni bilo, kjer ne bi bili posegli vmes tudi nemški podmorski čolni in izgube na strani Angležev in Francozov so postale vedno bolj občutne, ne glede na to, da ie bilo na stotine
trgovskih ladij potopljenih. Ta proces se je tako daleč razvil, da sedaj ne straši več po svetovnih morjih grozno angleško brodovje, pač pa nemški podmorski čoln.
Angleži so ta položaj sicer v bolj milem, pa vendar razumljivem slogu označili tudi v parlamentu z besedami, ki jih je izgovoril lord Kurtney: »Mi Angleži smo še vedno prejkoslej gospodarji na morju, toda odločilne bitke z nemško mornarico pa le ne moremo izsiliti.« Vkljub vsemu temu so pa Angleži vendar poročali o prav občutnih izgubah, ki jih je pretrpela njihova mornarica od Nemcev. Seveda, da bi se nemško brodovje postavilo pred angleško in čakalo, da se bodo Angleži na teh lepih ciljih učili streljati, kot je to naredil admiral Roždestwensky v Cusimi, kaj tacega 'Angleži pač zastonj pričakujejo.
Pride pa čas, ko bodo angleški lordi z isto žalostjo gledali na angleško brodovje, kot Francozi na svoje proslulo zračno brodovje. Oboje bo samo še — lepa sanja.
Nemški državni zDor.
Berlin, 14. (K. u.) Državni tajnik za-kladnega urada dr. Helferich je izvajal pri novi kreditni predlogi, da se kljub razširjenju vojnega ozemlja mesečni vojni stroški, ki znašajo okoli 2 miljardi, drže v razmeroma ozkih mejah. Z zadnjim vojnim posojilom se bo brez težav izhajalo do marca meseca. Nemčija in Avstrija sta mogli svoje vojne stroške kriti večinoma z dolgimi posojili, kar se je doslej pri nasprotnikih posrečilo samo Angleški, pa ne v taki meri. Razlika je v tem: mi smo dobili denar doma, nasprotniki pa so morali po denar v tujino. Ker mora Angleška spravljati vedno več vojaštva na noge, rastejo njeni vojni stroški tako, da celo angleški državniki sami opisujejo angleški finančni in gospodarski položaj kot skrajno resen. Z angleškim finančnim in gospodarskim položajem pa je omajano tudi angleško svetovno gospodarstvo. Obubožana Angleška bi bil »konec Angleške«. In ta Angleška nas hoče izčrpati. Za življenje in za boj imamo potrebnega dovolj in sovražnik naj ve, da rajši prenesemo vsako stisko kakor sovražnikov ukaz. — Če hočejo naši sovražniki, smo pripravljeni znova udariti, toda odgovornost za vso nadaljno škodo in nevarnost za evropsko kulturo pade na one, ki nočejo priznati, da si je Nemčija s svojimi vojaškimi uspehi priborila pravico do varne bodočnosti.
Odsek je predlogo sprejel.
Berlin, 15. decembra. (K. u.) Kakor poroča »Vorwarts«, je 65 članov socialno-demokratične državnozborske stranke za, 41 pa proti novi lOmiljardni kreditni predlogi. »Vorwarts« tudi zanika, da v social-nodemokratični stranki nastane odkrita ločitev.
Turčija v vojski.
nas stane, da priskrbimo le najpotrebnejše. Dokler ne bo železnica Belgrad—Niš—Sofija zopet obratovala, se bo dalo seveda živil le malo dovažati. Bolgarski pionirji in nemški železničarji delajo ponoči in podnevi, da bi progo popravili. Tudi to zelo otežuje preživljanje srbskega prebivalstva, da trgovci ne morejo sprejemati srbskih bankovcev v plačilo, ker zanje ni nobenega pokritja, srebrni denar pa morejo ceniti le po kovinski teži. Kljub vsej bedi so mestne ulice podnevi prenapolnjene. Množice brez dela in zaslužka čepe ob zaprtih prodajalnah. Po ulicah valovi prisiljeno, brezupno življenje brez vsakega smotra. Dobro oblečeni ljudje krošnjarijo s čokolado, duhanom, cigaretami, vžigalicami in podobnim. Plašno se plazijo Srbi po ulicah, oči v tla uprte, in vendar prodre njih pogled v vsako tujo dušo, nezaupljivo, trepetaje pred novo boljo, kakor bi hotel vprašati in izvedeti: Kdo si, kaj prinašaš, kaj hočeš? Blede, črno oblečene žene in deklice silijo skozi množico. Nov sprevod ujetnikov se pomika mimo. S strahom iščejo Srbi v bednih vrstah kakega sorodnika. Ni redko — bridko spoznanje ob solzah in ihtenju. Povsod srečaš gledne, bolestne oči v tej deželi, ki se bliža končnemu, popolnemu razkrojenju, brez vsake odporne sile in morale, ki pač nikjer ne more obstati, kjer kruha ni. In med stradajočimi Srbi je pomešanih na stotine Ogrov in Avstrijcev, ki so že desetletja živeli tu v sosednji Srbiji. V gostih gručah oblegajo avstro-ogrski konzulat, kjer je tudi avstro-ogrski zvezni častnik pri armadi Bojadževa, princ Windischgratz. Ihte pritiska jokajoča truma na konzulat. Vedno iznova se začuje iz množice isti hripavi klic: »Kruha! kruha!« Morda je tudi kak Srb v tem sprevodu prosjakov, v tej pisani zmesi narodov, ki bi zdaj vsa rada veljala za Avstrijce in Ogre. Glad jih je zedinil v eno samo celoto! Potem pa zagrne večer mesto v globoko, težko temo. Po cestah sme goreti samo vsaka tretja svetilka. Olja, petroleja in sveč nij tudi premoga za elektrarno deloma primanjkuje. Eno uro po solnčnem zahodu ne smejo ljudje več iz svojih stanovanj.«
Gospodarstvo.
Razna poročila.
Velike angleške priprave ob Sueškem prekopu.
Kolin. »Kolnische Volkszeitung« po-toča iz Kaira, da grade ob prekopu Suez strelske jarke v šestih do sedmih vrstah. Posebno močno utrjujejo zahodni breg. Vojakov so zbrali do 240,000 mož. V Ale-ksandriji izkrcavajo skoraj vsak dan vojake,
Džemal paša postal divizijski general.
Carigrad, 15. decembra. (K. u.) Mornariški minister in poveljnik 4. armade Džemal paša je povišan za divizijskega generala.
Egipt ogrožen.
Geni. »Temps« izvaja: Napad na Egipt fe gotova stvar. Anglija naj sama sebi pripiše to nevarnost, ker se je branila, da odpre svoje oči resnici. Lažje bi bilo, ako bi bili ta udarec odbili v Srbiji, kakor da se ga mora odbiti zdaj ob Sueškem prekopu. Na Balkanu bi bili Angliji pomagali zavezniki, a ob Sueškem prekopu naj se ne zanaša nanje. »Rječ« poroča, da so v Egiptu zopet odkrili zelo razpleteno zaroto. Prizadetih je več oseb.
Kako je v NtSn.
Iz Niša se piše 25. novembra v »B. T.«: Prefektura je nastanjena v hiši nekega starega popa. Za časa vojne je tam stanoval princ Aleksander, Sedaj posluje v teh prostorih načelnik civilne uprave, prefekt dr. Dimitrov. Prefekt pripoveduje: »Vobče razpoloženje in duh, ki vlada med prebivalstvom, nista slaba. Dolga vojna, veliko gorje in hudo pomanjkanje so ponos in sovraštvo zlomile. Franktirerskih bojev hvala Bogu ni bilo. Revnejši sloji ljudstva so dobrodušni, bacil nadute domišljavosti je okužil menda samo srednji stan, srbsko polovičarsko inteligenco. Ljudstvo je veselo in občuti kot odrešenje, da je za zdaj enkrat konec, pa se zgodi potem karkoli. Dandanes trpi mesto še grozno na posledicah zadnjih dni srbske vlade. Kruha je le težko dobiti. Jajc, surovega masla in mleka pa sploh ni. Vse zaloge so porabljene ali pa so jih Srbi odpeljali s seboi. Mnoflo truda
Interpelacija Geze Polonyja v mažarski zbornici.
Poslanec Geza Polony je interpeliral v mažarski zbornici z ozirom na dopis Roda Roda V »Neue Freie Presse«, ker je visela v Kragujevcu na vladnem poslopju hrvatska a ne mažarska zastava. Polony je rekel: »Naša dolžnost je, da vedno pazimo nad ogrskim državnim pravom. Vem, da se sme hrvatska zastava v vojski samo tedaj in samo v onem slučaju uporabljati, ako se na ti trobojni zastavi nahaja ogrski grb.« Nadalje interpelant protestira, da hrvatska zastava zastopa ogrsko državo ali narodno vojsko. »Hrvatska« na to pravi, da bodo hrvatske čete povsodi razvijale hrvatske zastave, kjer bodo s svojo krvjo priborile zmago. To so delali njihovi dedi, a to so storile hrvatske čete tudi v Dukli in Karpatih.
Kako sodi japonski državnik o Angliji in o Rusiji.
Rotterdam. Prejšnji japonski zunanji minister baron Kato, ki je bil vedno pristaš Anglije, je govoril na nekem shodu govor, ki vzbuja velikansko pozornost. Primerjal je, kar sta storili osrednji velevlasti in sporazum v sedanji vojski. Baron Kato je opozarjal, da Anglija ne podpira dovolj svojih zaveznikov in da pogreša angleška armada krepke organizacije. Četudi vpeljejo splošno brambno dolžnost, se v sedanji vojski ne uveljavi. Vojno orodje, strelivo in tudi vojaki se morebiti dobe, a armada v nemškem smislu se ne more izkopati iz zemlje. Tudi Rusija ne more več popraviti svojega poraza. Mogoče, da lahko pozovejo še pod orožje 10 milijonov mož, kakor trdi ruska vlada, a tudi te čete niso sposobne za vojsko, ker ni opreme, orožja in streliva dovolj. Nemčija je dokazala, da prekaša svoje sovražnike.
Knez Biilow ▼ Luzernu.
Lugano, »Corriere della Sera« se zopet peča s knezom Biilowom, ki biva v Luzernu. Izjavlja, da so »zdaj še« pretirana poročila o sestankih kneza z raznimi osebnostmi. Neutemeljeno je tudi poročilo, da 6e je sestal knez Biilow v Lausan-ne s španskim poslanikom pri Vatikanu.
Dobava ameriških podmorskih čolnov.
Amsterdam. Newyorški listi poročajo: J. Basset Moore, eden najboljših poznavalcev mednarodnega prava, je v nekem govoru opozarjal, da se nahajajo Združene države v nevarnosti, da bodo morale po vojski plačati osrednjima velevlastima težko odškodnino, ker ameriška vlada ni za-branila, da se dobavljajo ameriški podmorski čolni zaveznikom. Govornik se je skli-caval na slučaj »Alabama« iz državljanske vojske. Angleži so morali plačati Združenim državam 15 milijonov dolarjev odškodnine, ker so dobavljali južnim državam križarke.
Ureditev promeita s semenskim grahom ln fižolom .
Pred kratkim je izšla ministrska naredba, ki urejuje promet s semenskim grahom in. fižolom. V smislu te naredbe se razume pod tem imenom grah in fižol, ki se prideluje kot domača zelenjad in ki prihaja s posebnimi označbami in imeni v promet. To semensko sočivje smejo producenti do 1. januarja 1916. prosto prodajati upravičenim trgovinam za semena, kakor tudi tuzemskim gospodarskim društvom. Za to prodajo pa ne veljajo cene, ki so bile določene z ministrsko naredbo z dne 21. septembra t. 1. drž. zak. št. 275. Da pa se pri tem onemogočijo morebitne nerodnosti itd., ima nova naredba celo vrsto kontrolnih odredb, s katerimi bi zasigurale evidenco za seme prodanega sočivja. Tako sme pro-ducent prodati grah in fižol trgovini za semena ali gospodarskim društvom samo proti potrdilu, iz katerega je razvidno ime kupca, vrsta in množina semenskega sočivja ter dan prodaje. To potrdilo mora producent ohraniti ter je na poziv pokazati zaupnikom vojno-žitnega zavoda. Nasprotno pa morajo tudi trgovine za semena in gospodarska društva voditi posebno knjigo o prostovoljno prodanem semenskem so-čivju, katerega smejo naprej prodati samo v zaprtih posodah.
XXX
Sadjarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče, ki se hočejo praktično izvežbati v obrezovanju in oskrbovanju drevja, v cepljenju in gojitvi drevja v drevesnici. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 15. maja 1916. Sprejme se 12 vajencev v starosti od 15 let naprej. Sadjarski vajenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 K na mesec. — Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali pa domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto na Kranjskem do 5. januarja 1916.
Viničarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtničar-skih delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra 1916. Sprejme se 8 učencev v starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobijo brezplačno hrano in stano vanje, v denarju pa po 10 K na mesec. —• Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali pa domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto na Kranjskem, do 5. januarja 1916.
—	Prepovedani pokalni preparati. Meseca julija t. 1. se je na Dunaju v neki trgovini pri odpiranju s špiritom napolnjene steklenice neka oseba tako ponesrečila, da je zaradi zastrupljenja krvi umrla. Steklenica je bila namreč zamašena s korko-vim zamaškom in ko je dotična oseba s čepovlakom potegnila zamašek iz steklenice, se je špirit vnel in je nastala eksplozija. Kemična preiskava je dognala, da je bil ta korkov zamašek iz take snovi, kakor korki pri otroških pištolah. Ti korki so spodaj navrtani in imajo v luknjici 0.05 g fosforja in kaliumehlorata, kar potom udarca s petelinom provzroči eksplozijo in vrže zamašek iz cevi. Enako je tolmačiti eks-klozijo pri odpiranju s špiritom napolnjene steklenice. Da se v bodoče take nesreče izognejo, se prizadeti izdelovalci in prodajalci opozarjajo na tozadevne naredbe, glasom katerih je izdelovanje in prodajanje te vrste pokalnih priprav, kamor spadajo tudi pokalni korki, prepovedano,
—	Nabava oblačilnih predmetov za c. in kr. vojsko. C. in kr. vojno ministrstvo nabavi v prvi polovici meseca decembra sledeče oblačilne predmete: Volnene krpe za noge, oziroma za to porabilo mehko volneno blago; pod-platne vložke iz klobučevine in azbesta; nahrbtnike; civilne jopiče (sacco), telovnike, hlače zimske suknje (menči-kove). Ponudbe morajo vsebovati dobavno ceno in množino ter dobavni termin. Vzorce je priložiti. Predmetni razpis je na vpogled interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko.
Dnevne novice.
-f Visoko odlikovanje podpredsednika poslanske zbornice Jos. viteza Pogačnika.
Sedanji g, podpolkovnik Josip vitez Pogačnik je imenovan za polkovnega poveljnika z naslednjim odličnim pismom, ki je bilo včeraj objavljeno: »Vojno nad-poveljništvo je v prijetnem položaju, posneti, da je Vaše visokorodje svoje že v miru za obrambno moč zaslužno delovanje tudi ves čas mobiliziranja s popolnim ume-vanjem in neumorno vnetostjo posvetilo vojski na bojnem poiju. Predvsem pa je ustanovitev kranjskih prostovoljnih strelcev. katero je Vaše Visokorodje v tre-
nutku nevarnosti za jugozapadne meje cesarstva oživotvorilo z istotako energijo, preudarnostjo in organizatoričnim talentom ter z razumno uporabo p a t r i j o tičnih čutil Vašega naroda, čin brezprimerne ljubezni do domovine in dragocena opora za našo hrabro vojsko. Vašemu Visokorodju izrekam zahvalo v imenu Najvišje službe za ta aktivni dokaz izrednega patrijotizma in za energično podporo vojski s tem, da Vas imenujem v priznanje teh zaslug na sedanjem Vašem mestu za polkovnega poveljnika v VI. či-novnem razredu, — Nadvojvoda Friderik feldmaršal.
Cesarska svetnika sta postala povodom trajne upokojitve davčna višja upravitelja Rudolf A h č i n v Kostanjevici in Miroslav C a c u 1 a v Litiji.
t P. Ladislav Jeglič. Poročali smo, da je umrl dne 11. decembra 1915 v Podbrez-jah na Gorenjskem č. g. pater Ladislav Jeglič. Rojen je bil 1. 1886. v Podbrezjah in v mašnika posvečen 1. 1909. Deloval je kot frančiškan v Žabnici na Koroškem in je bil skozi tri polletja voditelj Marijine božje poti na Višarjah, kjer je z največjo vnemo deloval za čast božjo. Lansko leto je bil prideljen novoustanovljeni frančiškanski ekspozituri v Novi Štifti pri Ribnici, kjer je vodil tudi tretji red. Zadnje tri mesece se je podal že bolan v svojo rojstno hišo, kjer ga je v cvetju življenja doletela bridka smrt, Vsled svojega veselega in odkritega značaja je bil povsod zelo priljubljen pri ljudeh. Ohranjen mu bodi blag spomin. — R. I. P.
Službe pri železnici. Graška »Tagespost« poroča danes: »Zasesti je več mest železniških uradniških aspirantov. Prosilci morajo imeti zrelostni izpit na kaki srednji šoli, 18 letno starost, nemški jezik besedi in pisavi in neoporečno življenje. Pojasnila daje pisarna »Siidmarke«, Gradec, Joaneumring 11.«
— Pošiljanje denarja ujetnikom in in-ternirancem v Italiji io Rusiji. Kor. urad poroča: Skupni centralni izkazni urad Rdečega križa, poizvedovalnica za vojne ujetnike, oddelek »E« (Dunaj, I., Graben 17) naznanja, da od 15. t. m. dalje sprejema brzojavne denarne pošiljatve za naše vojne ujetnike in internirance v Italiji. Tozadevni stroški so naslednji: Za brzojavne denarne pošiljatve do 200 K 5 K, do 400 K 6 K, do 600 K 8 K, nad 600 K 10 K. Denar je položiti pri blagajni, Dunaj, I., Graben 17, mezzanm, ali pa poslati po poštni nakaznici na naslov gori imenovane poizve-dovalnice za vojne ujetnike (Gem. Zentral nachweisbureau vom Roten Kreuze, Aus-kunftsstelle fiir Kriegsgefangene, Abt. »E«, Wien, I„ Graben 17), Denarja se ne sme poslati v denarnem pismu, marveč po poštni nakaznici. Na vsaki poštni nakaznici mora biti na odrezku natančen naslov vojnega ujetnika (ime, priimek, šarža, polk, stotnija, kraj vojnega ujetništva) kakor tudi natančen naslov odpošiljatelja. Ni dopuščeno na odrezke poštnih nakaznic pisati naznanil, ki so namenjena vojnim ujetnikom; dalje ni dovoljeno sklicevati se na kako pismo ali drugačno naznanilo, ali obravnavati stvari, ki z denarno pošiljat-vijo niso v nobeni zvezi. -— Vsak, kdor položi denar pri gori navedeni blagajni, prejme pobotnico. Tistemu, ki nakaže denar po pošti, se nakaznica pošlje. Vsaka pobotnica ima številko, katero je pri morebitnih reklamacijah navesti. Reklamacij brez navedbe številke na pobotnici se ne more upoštevati. Položeni oziroma nakazani denar se pošlje na dan sprejema vojnemu ujetniku. Izplačilo sc izvrši v italijanskih lirah. — Denarne pošiljatve, ki se nimajo odpraviti brzojavnim potom, naj se ne pošiljajo poizvedovalnici za vojne ujetnike, marveč naj se pošljejo potom mednarodnih poštnih nakaznic preko vrhovnega poštnega nadzorstva (Oberpost-kontrolle) v Bernu, Švica. Poštne nakaznice pridejo na imenovano dunajsko pisarno, kjer jih pregledajo, če so opremljene z natančnim naslovom vojnega ujetnika in odpošiljatelja. — Ob tej priliki se p. n. občinstvo znova opozarja na to, da prevzema gori navedena poizvedovalnica za vojne ujetnike, Dunaj, I., Graben 17, od 1. julija t. 1. brzojavne denarne pošiljatve v Rusijo. Glede oblike za pošiljanje denarja imenovani pisarni velja isto kakor za brzojav ne denarne pošiljatve v Italijo. Stroški znašajo 5 K. Izplačuje se v rubljih. Iz Rusije prejme dunajska poizvedovalnica izvirna potrdila vojnih ujetnikov in inter-nirancev o brzojavno poslanih denarnih zneskih. Pošiljatelj se takoj obvesti, kakor hitro dospe tako prejemno potrdilo. Denarne pošiljatve, ki naj ne gredo brzojavnim potom, je najboljše poslati potom »Oberpostkontrolle in Bern«,
— Ilustrirani Glasnik št .6 ima sledeče slike: Sv. Lucija ob Soči: Glavni oltar. —-Prizor iz skalnih strmin na tirolski bojni črti. — Težko pričakovanje. — Prehod čez most za silo. — Oddelek ujetih alpinov s s strojno puško. — Pridiga na gori. — Naši vojaki pri vojaških opravkih. — + Profesor Friderik Žakelj. — Padli junaki. — Ljubljanski cesarski strelci. — Boji na Tirolskem. — Bitolj, ki so da zasedli Bolgari. Priletna Srbkinja v vaji z orožjem, — Us-
miljenke reda sv. Vincencija strežejo ranjencem na soškem bojišču. — Ranjeni turški častniki na dopustu v Berolinu.
+ Ogrski državni zbor je v svoji seji 15. t. m. odobril predlogo o vojni pomoči državnim uslužbencem vseh vrst. Splošno so odobrili tudi predlogo o izpopolnitvi postave glede na izredne odredbe v vojski.
+ Ogrski ministrski predsednik o draginji živil. Na posvetovanju vladne ogrske stranke je dne 14. t. m. izjavil Tisza: Stvari poizkušajo tako predstavljati, kakor da bi tu plavali v množini živil ali da jih imamo vsaj dovolj in da povzroča težave v preskrbi in draginjo nesposobnost in brezbrižnost posameznih oblastvenih in gospodarskih činiteljev. Tak nazor je zelo nevaren in zelo krivičen. Žita je bilo manj, kolikor ga zahteva uporaba prebivalcev v Avstriji in na Ogrskem. Množine, ki so bile potrebne, da se pokrijejo najpotrebnejše potrebe, smo dobili le, ker smo kmetijstvu odtegnili znatne množine koruze, vsled česar je trpela živinoreja in pitanje živine. Razvil se je nato položaj, ki smo ga doživeli glede na slanino in mast. Upoštevati se tudi mora, da armada veliko zahteva. Ne morem obljubiti ugodnih razmer in obilnosti ogrskemu narodu, a obljubiti moram, da poskrbimo, da ne nastane lakota in da, če nas ogrski narod ne zapusti, ostane v drugem letu vojske tisti gospodarski napad naših sovražnikov ravno tako brezuspešen, kakor so ostali brezuspešni vojaški napadi.
-f- Črnovojniški obvezanci rojstnega letnika 1898. Z cesarsko odredbo z dne 4. maja 1915 je za čas vojske črnovojnišjta dolžnost razširjena na osemnajstletne. Čr-novojniška dolžnost se prične tedaj z začetkom tistega leta, v katerem dopolni ob-vezanec osemnajsto leto. Zato so bili za leto 1915. tisti mladeniči podvrženi črnovojniški dolžnosti, ki so v času od 1. januarja do 31. decembra 1915 dopolnili osemnajsto leto. Ta najmlajši črnovojniški letnik je bil prebran v drugi polovici junija in poklican pod orožje sredi oktobra. S 1. januarjem 1916 stopi v črnovojniško dolžnost prihodnji letnik, 1898, to so tisti mladeniči, ki bodo v času od 1. januarja do 31. decembra 1916 dopolnili osemnajsto Jeto.
—	44 do 46letni se najbrže vpokličejo pod orožje sredi januarja. »Tiroler Anzei-ger« poroča: Med prebiranjem za vojno in črnovojniško službo sposobni spoznani 44. do 46letni možje se vpokličejo pod orožje najbrže do sredi meseca januarja.
—	100 frankov 140 kron. C. kr. poštna hranilnica je določila za denarna nakazila v Švico kurz 100 frankov za 140 kron.
—	Vžigalice pred sodiščem. Glede obsodbe c. kr. deželnega kakor vsklicnega sodišča v Ljubljani radi prodaje vžigalic po pretiranih cenah smo poizvedeli od me-rodajne strani, da je obsojeni trgovec kupil vžigalice v večjih množinah že meseca julija, t. 1. ali še preje po tedaj običajnih nižjih cenah, dočim so sedaj nakupne cene znatno višje.
—	Moka pred sodiščem. »Marburger Ztg.« piše: Kakor se poroča iz Celja, so v parnem mlinu Petra Majdiča uradno zaplenili velike množine krušne moke, ki je bila skoraj popolnoma neužitna, ker ji je bilo primešanih 70% otrobov. Ta mlinski izdelek, ki je bil videti skoraj kakor pepel, je cenil neki strokovnjak na največ 20 vin. za kilogram. Mlin je za zunanji promet zaprt. Obravnava pred vojnim sodiščem se vrši v bližnjih dneh. — Kaj je resnice na tej vesti »Marb. Ztg.«, se bo izvedelo pač še-le pri sodnijski obravnavi.
—	Morilec ropar Štrukelj prijet. Včeraj popoldne so na Artovskem hribu na Dolenjskem kmetje prijeli morilca radeš-kega orožnika Štruklja. Štrukelj je bil lačen ter je prišel prosit jedi. Kmetje so ga spoznali in prijeli. Štruklja so že pripeljali v Ljubljano v zapore dež. sodišča.
—	Ulični, napisi v Sarajevu. V ponedeljek so nadomestili vse ulične napise v cirilici z latinico.
—	Smrt za domovino. V celjski rezervni bolnici so v zadnjem času umrli sledeči Slovenci: Andrej Kavčič 14. XI., doma s Planinice pri Preserjih; Andrej Šuštar 1. XII., doma iz Lukovice pri Brdu na Kranjskem; Luka Potočnik 8. XII. doma iz Bukovca pri Selcih; Jakob Mrak 10.XIL, doma iz Pečine pri Tolminu.
—	Gospod Janko Škerbinec, nadučitelj v p. v Višnji gori, je bil v ljubljanski bolnici srečno ozdravljen na očesni mreni. Ni čuda, da je obolel na očeh, saj je služboval nad 51 let kot učitelj in vrhutega poučeval še v godbi in petju. Povsod, kjer je služboval, so ga učenci spoštovali in ljubili; pri ljudstvu pa je še posebno priljubljen zaradi lepega cerkvenega petja.
—	Pivo iz koruze. V velikih pivovarnah delajo sedaj poskuse, če bi se pomanjkanju piva ne moglo odpomoči na ta način, da bi se uporabljala koruza namesto ječmena pri izdelovanju piva. Ker so vsi dosedanji tozadevni poskusi prav dobro se obnesli, je pričakovati, da bomo dobili že v nekaterih tednih pivo iz koruze.
—	Umrl je v Zagrebu veleposestnik Herman Eisper. — V Varaždinu ie umrl
občinski zastopnik in kovaški obrtnik Jakob Furjan.
—	Veleizdajalska sodna obravnava v Zagrebu. Kakor smo že poročali, se je pričela v Zagrebu v ponedeljek sodna obravnava proti državnemu in deželnemu poslancu dr. Budisavljeviču in tovarišem. V obtožnici pravi državni pravdnik: »Sodeloval je (namreč srbski »Sokol«) nadalje z dr. Srgjanom Budisavljevičem v juniju 1914 pri slavnosti 10 letnice obstoja slovenskega »Sokola« v Brežicah, na kateri so srbski »Sokoli« Krajiške župe (Zagreb), kateri je vodja (namreč Budisavljevič), peli pesem, v kateri se slavi kralj Peter, a fanfara je igrala koračnico kralja Petra.«
—	Kranjska hranilnica v Ljubljani je vsled sklepa v ravnateljski seji dne 9. t. m. darovala: 1. deželni komisiji za oskrbo vračajočih se vojevnikov (invalidov) 3000 kron, za oslepele vojake 2000 K, za okrep-čila ranjencem na južnem kolodvoru v Ljubljani 1000 K in za bolgarski rdeči križ 500 K.
Iz ljudskošolske službe. Namesto pokojne učiteljice Marije Cepuder je imenovana za prov. učiteljico na enorazrednici v Tunicah bivša učiteljica na osemrazrednici pri Uršulinkah v Mekinjah Cecilija Štele. — Namesto vpoklicanega učitelja Leopolda Morela je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Metliki poizkusna kandidatinja Marija Breznik. — Absolvi-rana učiteljica kandidatinja Ljudmila Sla-novec pride kot poizkusna kandidatinja na dr"go mestno deško šolo. — Učiteljica Marija Rct je vstopila na osemrazrednico v Lichtenthurnovem zavodu kot pomožna učiteljica. — Dosedanja suplentinja v Sp. Nemški vasi Julija Bantan je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Žužemberku. — Namesto učiteljice Leopoldine Bojc-Vadnjal, ki je dobila dopust radi bolezni, poroča danes došla »Allg. Wein Ztg.«: je imenovana za supletinjo v Ložicah poizkusna kandidatinja Jožefa Blumauer,
—	Koliko se zasluži pri jajcih. V »All-gemeine Handelsverkehrzeitung« beremo: Avstrija je dovolila Nemčiji, da izvozi vsak mesec 150 vagonov jajc. Nemška vlada je izročila nakup in prodajo jajc osrednji nakupovalni družbi. Družabniki, ki niso strokovnjaki, so si izbrali štiri trgovce z jajci, ki zaslužijo pri zaboju jajc (1440 kosov) 10 maik (14 kron). Zaboj jajc plačajo v Galiciji 146 mark (200 kron). Voznina za zaboj do Berlina stane 4 marke. Tam so potom dražbe prodajali zaboj jajc po 220 do 240. mark. Omenjeni štirje nakupovalci o?ir.^ prodajalci zaslužijo mesečno 150.000 mark (230.000 kron), med tem ko ostane družbi pol milijona mark mesečnega zaslužka.
—	Zanimiv slučaj. Anton Cucek, posestnik Gor. Košana 18, ima pri vojakih tri sine. Eden je v ujetništvu v Rusiji, eden na bojnem polju v Galiciji, eden pa v vojski proti Srbom. Od vsakega treh sinov dobi en in isti dan pismo dne 2. decembra. Od veselja družina joka. Ni čudno.
UiiDlpsKe novice.
lj Oddaja moke na drobno po mestni
aprovizaciji. Prihodnje tri dni bo oddajala mestna aprovizacija po mestnih vojnih prodajalnah moko na drobno. Vsakdo jo dobi kg. Kolikor krušnih znamk pokaže, toliko Vi kg jo dobi. Za oddano moko se odreže odgovarjajoče število odrezkov. Da se prepreči naval dobe stranke pri krušnih komisijah listke raznih barv. Za vsako barvo je določena posebna vojna prodajalna, kjer se dobi moka. 1. V vojni prodajalni na Turjaškem trgu dobe stranke moko, ki dobe krušne znamke in listke pri IV. krušni komisiji v Gosposki ulici »Zlato-rog) in pri I. krušni komisiji na magistratu.
—	2. V vojni prodajalni na bregu in Rimski cesti dobe moko stranke od III. krušne komisije, ki deli znamke in listke v Cerkveni ulici. — 3. V vojni prodajalni na Sv. Jakoba trgu dobe moko stranke od IX. krušne komisije na Dolenjski cesti pri Češ-novarju. — 4. V vojni prodajalni pri Mah-ru, nasproti Jubilejnega mostu, dobe moko stranke, ki dobivajo krušnice in listke od
VI.	krušne komisije v Rokodelskem domu.
—	5. V vojni prodajalni na Cesarja Jožefa trgu nasproti Perdanu dobe moko stranke I. krušne komisije iz Mestnega doma. — 6, V vojnih prodajalnicah na Marije Terezije cesti in Prešernovi ulici dobe moko stranke V. krušne komisije u Učiteljske tiskarne. — 7. V vojni prodajalni v Škof ji ulici pri Strausu dobe moko stranke VIII. krušne komisije, ki daje znamke in listke v jubilejni ubožnici. — 8. Spodnja Šiška,
VII.	krušna komisija, dobi moko v mestni vojni prodajalni v Spodnji Šiški, Celovška cesta št. 2 poleg cerkve. — Moka je po prodajalnah in krušnih komisijah tako razdeljena, da bode v dveh dneh lahko vsakdo prišel na vrsto. Tretji dan (nedelja) se bo moka vzlic temu še oddajala, zlasti za zakasnele. Podrobnejša pojasnila se dobe tudi pri krušnih komisijak. Pripominja se še, da se bo moka oddajala le na znamke prihodnjega tedna. S znamkami tekočega tedna si lahko kupijo ljudje kruh.
lj V vojni prodajalni pri Mahni se ob petkih ne bo reč oddajalo moke. Dosedai
je mestna aprovizacija oddajala za bolnike pa posebna dovoljenja c. kr. deželne vlade vsak petek popoldne pšenično moko št. 0, Sfeveda na krušne znamke. Sedaj je c. kr. deželna vlada odredila, da se ta prodaja moke ustavi, kadar ne prodajajo moke tudi drugi trgovci.
lj Vojaška baraka pogorela. Včeraj popoldne ob pol treh se je vnela na vrtu IV. mestne deške ljudske šole Na prulah zasilna baraka za vojaško perilo in obleko ter do tal pogorela. Ogenj je nastal menda vsled tega, ker se je perilo sušilo preblizu peci. Oddelek rešilnega in ognjegasnega društva je prihitel čimpreje mogoče na lice mesta, a ni mogel ničesar pomagati, ker je bil do takrat rdeči petelin uničil skoraj že celo barako. Obleko in perilo so vojaki večinoma rešili.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Halbich, četovodja. — Filip Bilič, domobranski pešec. — Lazar, Besar, pešec, — Nikolaj Gnezda, posestnikov sin, 8 dni. — Marija Zalokar, bajtarica, 54 let. — Fran Pintarič, sin železniškega sprevodnika, 3 mesece in pol. —■■ Avgust Maček, trgovski sotrudnik, 17 let.
lj Patriotično darilo. Tukajšnji hišni posestnik gospod Jean Schrey je daroval za vdovski in sirotninski pomožni zaklad III. kornega območja v roke gospodu vojaškemu poveljniku fml. Ervinu pl. Matta-novich v Gradcu znatno vsoto 1000 K.
lj Dramatični pouk daje v vseh gledaliških strokah gospodičnam in gospodom bivša tragedinja kralj, hrvatskega in kralj, bolgarskega gledališča v slovenskem, hrvaškem, bolgarskem in nemškem jeziku Zofija Zvonarjeva, Župnijska ulica (pri sv. Petru) št. 1, I. nadstropje. — Vsaki dan od 2. do 3. ure sprejemajo se oglasi.
lj Najdene stvari v času od 21. do 30. novembra 1915: 1 rajer, 1 črna denarnica z 2 K, 1 zelenkasta torbica z 3 K 72 v, 1 bankovec za 20 K, 1 bankovec za 10 K, 1 črna denarnica z 44 h, 1 črna denarnica z 3 K 82 v, 1 črna denarnica z 13 K 99 v, 1 dolg rjav dežni plašč, 1 bankovec za 20 K, 1 ovitek medenine.
lj Zgubljene reči v času od 21. do 30. novembra 1915: 1 črna denarnica z 4 K, 1 rjava torbica z 24 K, 1 črna denarnica z 80 K, 1 knjižica z 132 K v bankovcih, 1 zelena torbica z 22 K, 1 črna rokavica z 8 K 12 v, 1 črna torbica z 30 do 35 K, 1 zlata verižna zapestnica, 1 zlat prstan z modrim kamnom, 1 črna torbica z 5 K, 1 rdečkasta denarnica z 80 K, 3 bankovci po 2 K, 1 črna denarnica in zlat prstan, 1 rjava denarnica z 17 K 76 h, 1 zlat prstan z bri-ljantom, 1 črna moška pelerina.
lj Izgubila se je zabeležna knjižica, in sicer od policijske stražnice do dolenjskega kolodvora. Pošten najditelj naj jo izroči na stražnici na Dolenjski cesti.
Primorske novice.
Ranjena Goričanka. Z vojaškim transportom ranjencev je dospela v tukajšnjo deželno bolnišnico 18 let stara bivša lekarniška pomočnica Rozalija Valentinčič iz Gorice, Via Leoni št. 23. Na ulici jo je v glavo, v desno roko in v levo nogo težko zadel laški šrapnel. Vsled težkih ranitev revica silno trpi, vendar je upanje, da okreva.
Goričani v ljubljanski deželni bolnišnici. V deželni bolnišnici se od včeraj oskrbujejo sledeči civilni goriški prebivalci, ki so bili ranjeni od laškega orožja: Pe-tean Katarina iz Štandreža, stara 60 let; Božič Štefka iz Št. Petra pri Gorici, stara 4 leta; Kogoj Ermin iz Gorice, star 10 let; Hvalič Justin iz Lok pri Gorici, star 9 let in njegov brat Hvalič Franc, star 8 let.
Junaške smrti je padel na soški fronti kadet bos.-herc. polka g. Peter B o 1 o n i č, sin nadučitelja Petra Boloniča v Sv. Petru v Šumi.
— Gospodarsko zbližanje z Nemčijo in Trst. Tržaška trgovska in obrtna zbornica pozdravlja gospodarsko zbližanje z Nemčijo in skupno sodelovanje v carinski, prometni, trgovski in industrijski politiki, upravi in zakonodaji, če se bo pri tem varovalo posebne interese avstrijske industrije in predvsem tržaškega pristanišča. Toda pogodbe z Nemčijo in Ogrsko morajo biti sklenjene za daljšo vrsto let. V zahvalo za vso obilo skrb avstrijske državne polovice in vlade za razvoj Trsta bo zbornica po vojni na vso moč skrbela, da se mogočni veletok gospodarskega življenja v celo Avstrijo in iz nje pretaka skozi Trst. Država bo Trst gotovo podpirala, ker je spoznala, kako važno je za državo, da ima svojo lastno pomorsko luko za preskrbo s surovinami in blagom in za izvoz svojih izdelkov. Zbornica pričakuje, da bodo vsi poklicani faktorji z vso skrbnostjo čuvali posebne interese Trsta, ki so obenem interes cele države. Ker je Trst tako oddaljen od industrijskih središč in obljudenih jnest države, bo tudi v razmerju do Nemčije treba skrbeti, da se to dejstvo posebno upošteva. V tem pogledu bo treba ohraniti in izpopolniti dosedanje di-ferencijalnc carinske postavke, obdržati in razširiti iziemne t--\»-ifp "a železnicah in
krepko pospeševati našo trgovinsko mornarico. Tržaška zbornica bi s posebnim veseljem pozdravila gospodarsko zbližanje s Turčijo in Bolgarijo, s katerima stoji tržaško mesto že toliko stoletij v prijateljski in trgovinski zvezi. Vsako zbližanje bi še bolj pospešilo naš promet z Orientom.
Srečen kraj! V Sežani na Goriškem peče tamošnji pek poleg druzega kruha še vedno običajne rogljičke (kifeljčke) in ta-kozvane »kajzerce« ter jih prodaja po šest vinarjev. Srečni ljudje!
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim rojakom Jožef Sfiligoj iz Brd, Fojana št. 37. Sedaj se nahaja na Dunaju pod tem-le naslovom: Jožef Sfiligoj, Reserve-Spital N. 2, Garten-bau B. 40/S II., I. Bezirk, Wien.
Poročila sta se v Hočah pri Mariboru g. Tvan Jurca, rač. narednik pri 97. pešpolku in gdč. Marija Krivic iz Tolmina.
Vojne čevlje izdelujejo šolski otroci v Trstu pod vodstvom dveh izučenih čevljarjev (eden je vojni invalid). Čevlji imajc lesene podplate in pete, zgornji del jc iz sukna. Čevlji so lepi in trpežni. V Trstu bodo imeli poseben dan za nabiranje slarih čevljev, usnjenih denarnic, torbic, rokovic i. dr,, iz česar bodo potem otroci delali vojne čevlje za revno deco.
— Uprava Svečeničke Zajednice u Krku upozoruje svoje slovenske pretplat-nike iz Gorice te iz onih mjesta u Goričkoj koja su zasjedena od neprijatelja, da njim za sada nije moguče slati list na stari naslov; zato ako bi koji pretplatnik htio da mu sada list pošaljeino neka ovoj upravi prijavi svoj privremeni novi boravak. Iza svršetka rata poslal čemo njima sve zaostale brojeve.
nazne novice.
Botaniška posebnost. Po brzojavnih, telefonskih in razsvctljavnih žicah v Portoricu sc opaža, da sc razvija na njih nepoznana rastlina. Ta rastlina nima korenin in se hrani samo z zrakom. Električni tok še pospešuje. Oddaleč izgleda žica, kakor bi bilo po nji obešeno zelenje in cvetje. Poslali so proučevat botanike, a so se vrnili, nc da bi bili opravili kaj, tako se nahaja znanost še vedno pred zastavico.
Priprava za spuščanje pšic z letal. Pri letalih je glavna stvar la, da razne priprave letalo čim manj otežujejo in da jih more letalec avtomatično obvladati. V čem smislu je zgrajena tudi priprava za spuščanje pšic. Ta priprava sestoji iz omare, ki jc vdelana v aparat blizu voditeljevega sedeža. V omari so v vodoravni legi naložene pšice. Dno omare je s posebno pripravo zvezano z letalčevim podnožjem; pritisk z nogo povzroči, da se dno omare odpre in iz odprtine začno leteti pšice. Množina naenkrat vsipajočih se pšic se ravna po večjem ali manjšem pritisku z nogo. Ko pšica pade iz omare, se po lastni leži (na zgornjem koncu je votla in narezana) obrne z ostro konico navpično navzdol.
Morilec grofa Potockega prijet. »Den-rik Poznanski« poroča iz Amsterdama, da so na EUis Islandu prijeli Miloslava Sis-zinskega, ki je svoj čas umoril gališkega namestnika grofa Potockega in nato ušel iz stanislavskega zapora ter pobegnil v Ameriko. Glasom dogovora med Avstrijo in Združenimi državami čaka Siszinskega deporlacija v Avstrijo ter je naša vlada že storila potrebne diplomatične korake.
Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« \ Ljubljani.
KINO CEHTR2IL ¥ &m\< nem gledališču
od torka 14. slo četrtka 16. decembra.
v
Velika najnovejša drama. Mojstersko dalo Harry Plela >
Predstave se vrše ob 4. uri popoldne, ob 1/2 6., 7. in V2 9- uri zveCer.
ZA BOŽIČNA DARILA primerne knjige:
Pod svobodnim solncem (Fr. Finžgar). Povesi davnih dedov. Dva zvezka. 6 K 80 vin., vez. 8 K 80 vin. — Najboljši slovenski zgodovinski roman, vzet iz dobe boja Slo-venov proti Bizancu, pisan v krasnem jeziku. Ta roman je tembolj aktualen, ker se vrši na Balkanu.
Dolina krvi (Sheehan-Bregar). Povest iz irskega življenja. 4 K 20 vin., vez. 5 K 80 vin. — Znani irski pisatelj nam slika svoj versko-junaški narod, iz katerega so vzeti mojstrsko risani značaji.
Povest o dveh mestih (Dickens-Can-kar). 5 K 50 vin., vez. 6 K 50 vin. — Roman, ki se odigrava v dobi francoske revolucije in vpleta v grozne prizore tedanje razdivjanosti povest plemenite ljubezni in zvestobe.
Kobzar (Sevčenko-Abram). Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. 2 K 40 vin., vez. 3 K 60 vin.
Mož Simone (Champol-Levstik). Roman 1 K 90 vin., vez. 3 K. — Roman skrivnostnega značaja, ki izredno vzbuja domišljijo.
Hajdamaki (Sevčcnko-Abram). (Kobzar II. del.) 1 K 50 vin. (VI. in VIII skupno 3 K 40 vin., vez. 4 K 50 vin.) Poem z zgodovinskim uvodom v hajdamaščini.
Ponižani in razžaljeni (Dostojevskij-Levstik). Roman. 3 K, vez. 4 K 20 vin. — Ginljiva povest največjega ruskega pisatelja, ki opisuje življenje ruskih nižjih slojev.
Razporoka (Bourget-Kalan). Roman. 2 K, vez. 3 K. — Pretresljiva povest o duševnem trpljenju žene, ki živi v srečnem civiinem zakonu, pa začuti dolžnost in potrebo približati se Bogu in njegovi cerkvi; zabranijo pa to nepremagljive ovire in srčno hrepenenje po spravi z Bogom se razvije v grozne duševne muke.
So stilna
se odda maja 1916 |j
v ^prisojni B.

2332
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
Ria-Balsam. jamstvenim pismom K 1—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/82 Odrsko
Ako naročite
_ in to nemudoma storite,
1 srečko avstrijskega Rdečega križa 1 sračKa ogrskega Rdečega križa 1 srečko budimpežtanske badlitie 1 flobitnl Ust 3" n zemlj. srečk iz 1.1880
1 dobitnl list 4% ogr. hip, srečk iz 1.1884
2569
Mesečni obrok za vseh pet srečk ozir.dobitnili listov samo 5 kron
-12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 kron —
•I^B-ea^o Igralno pravico do dobitkov Usž&dl&C ene turške srečke v znesku do
4000 frankov popolnoma zastonj 1
l'oiasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Sreekovno zastopstvo 11, Ljubljana.
Kot orsanlstlnia
se sprejme na neki župniji pošteno, pridno, dekle, ki je orglanja vsaj toliko zmožno, da more spremljati pesmi iz navadnih cerkvenih pesmaric. Posebno pa jej mora biti pri srcu lepota in snažnost v cerkvi. Več pove uprava lista pod štev. 2641.
Ig. Hladnik. 26,8 (31
Dva Božično Simeon
za solo, mešan zbor in orgle.
Cena 1 K.
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite pri:	2472
Fran Szaniner
specialist za orlopedična in anatomična obuvala
Ljubljana, Selenburgova ul. 4.
ki zna tudi šivati išče službe. — Naslov pove uprava lista pod štev. 2644.
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem osebno nakupil v prvovrstnih tovarnah različne predmete za
Imam sedaj bogato zalogo ju-velov, zlatnine, srebrnine in ur, dalje raznovrstne vojno-spom nske predmete: lastno patentovane in druge različne spominske prstane in \sakovrstne znake. Zastopstvo »oiicijelnih vojnih Kozarcev«.
Lud. Cerne
juvelir, Ljubljana, Wolfova ul. 3.
Star
2669
bakrene zlitine, med, cin, svinec itd. v vojne namene za kovinsko centralo kupuje po najvišjih cenah proti takojšnjemu plačilu Teodor Czechak, Ljubljana, Kuhnova cesta 23.
V najem se odda takoj stara, dobro obiskana
blizu farne cerkve v Trebnjem na Dolenjskem. Poizve se pri Ivani Zurc posestuici v Trebnjem.
690
Zahuala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob smrti našega iskre-noljubljenega očeta, oziroma brata, strica in svaka, gospoda
Franca KošmeSi
vmesaria in posestnika
izrekamo tem potom vsem sorodnikom in znancem, pa za darovanje krasnega cvetja, iskreno zahvalo.
Posebna zahvala pa še gre prečastitemu tuk. g. župniku, g. patru Vin. Kun-ste'jnu, domačemu, selskemu in školjelovškemu gasilnemu društvu, ter tukajšnjemu bralnemu društvu, ki je spremilo nepozabnega očeta k zadnjemu počitku.
ŽaSiapfi rasfatt.


Minka Bevc roi. Gnil naznanja v svojem,
v imenu svojih otrok in ostalih sorodnikov pretresujočo vest, da je njen iskrenoljubljeni, dobri soprog, oziroma oče. sin, brat, svak in stric, gospod
dne 15. decembra opoldne, po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, zatisnil za vedno svoje trudne oči.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek dne 17. decembra ob 3. uri popoldne iz hiralnice na Radeckega cesti št. 11 na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v cerkvi Marijinega oznanenja.
V Ljubljani, dne 15. decembra 19i5.
Mestni pogrebni zavod.
2689

Se dob/v vseh tekam d.h 6 K. V,-
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, infiuemds.
Kdo naj jemlje Sirolin ?
3.	Vadušl jivl ,kaferfm Sirolin tna/no olehča naduho.	^ . _. ..
4.	Skrofuzni otroci,pri katerih učinkuje Sirolin L ugodnim vspehom na splošni pocufek.
X
Vsa!<, ki trpi na trajnem Uaslju. Lažje je obvarovati se bolezm.nego |0 tdravift. Osebe s kroničnim kafarorn bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave.


Msei. I
rAteiM-t
9eter
Tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem
Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in drobno
v Ljubljani, Breg nasproti sv. Jakoba mostu.
V o j aškž čevlji za moštvo in častnike se dobe v vsaki množini.
izdaja konzorcii »Slovenca««
.Tiak: »Katoliške Tiskarne«*