http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si	t6 d D j K
ČETRTEK 20.0KT0BER 2016 / ŠTEVILKA 1174, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
1174
7 8 9 6 1 2 M 4 O 6 7 1
s'mobil
iko	D/'M /z^l nz^L/o! lorvorio
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
iščemo kuharja ali kuh, za daljše obdobi
(nedelje in prazniki prosto)
Tel: 031/697-551
kV.
v*>
MANDRAC
OČNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434

*■*
<7 SLOVENIJA B


<r>

^ F J51
'E \S°V
'/SOLA
Najboljša slovenska ocena je 0
Vprašajte povprečnega Slovenca, kaj je v desetih letih evropskega komisarstva naredil Janez Potočnik. Ničesar se ne bo spomnil, pa vendar je bil Potočnik vrsto let najpopularnejši slovenski politik. Zdaj se isto dogaja Brulčevi.
(Mef) Recimo, da raziskavi Nina-medije glede razmerja političnih strank malo celo verjamem, toda njihovo ocenjevanje posameznih politikov je vedno bolj podobno resničnostnim šovom na naših zasebnih televizijah, kjer nikoli ne veš, koga bodo izključili, ve pa se, kdo bo končni zmagovalec. Predsednik države, Borut Pahor, seveda. Kdo pa bi bil najpopularnejši politik v državi če ne predsednik. Saj je edini neposredno izvoljeni najvišji funkcionar in če je zmagal na olitvah bo menda ja zmagal tudi v raziskavi javnega mnenja, čeprav bi naleteli na težave, ko bi skušah utemeljiti, kaj je naredil tako dobrega, da si je priboril naziv najboljšega in najpopularnejšega.
»Ni naredil nič slabega« bodo rekli tisti, ki so ah bi glasovali zanj. In v tem odgovoru se skriva recept ocenjevanja ljudi v našem okolju. Dober je tisti, ki ne naredi nič slabega. Pravzaprav je najboljši tisti, ki ne naredi nič.
To, seveda, ne pomeni, da nič ne dela. Težko bi rekli, da predsednik nič ne dela in da nič ne dela Brulče-va ah pa Fajonova oziroma Lojze Petrle. To so le štirje iz fantomske lestvice popularnih politikov, ki nam jo dajejo na vpogled vsak mesec in nas prepričujejo, da so to tisti, ki imajo v Sloveniji največ podpore in ugleda. Takorekoč so že izvoljeni, doma in v Evropi. Čeprav se ne spomnimo niti ene odmevne stvari, ki so jo naredili.
Predsednik države se še niti enkrat ni oglasil, ko je bilo to najbolj potrebno. Brulčeva, ki v Evropi skrbi za promet, ni še besede rekla o drugem tiru. Fajonova pošilja sporočila za javnost o svoji zavzetosti, čeprav tisti v Bruslju menda zelo pogrešajo Klevovo Mojco. O tem, da je Peterle menda najmanj prisoten v evropskem parlamentu, hkrati pa med priljubljenejšimi slovenskimi politiki, pa itak ni vredno govoriti.
Tako je na evropski in državni pa tudi na lokalni ravni. Izolani smo že trikrat za župana izvolili človeka, ki ga skoraj nismo poznali. Idealna ocena naših volivcev in glasovalcev je nič. Tisti z minus in celo tisti s plusom so obsojeni na poraz.
mn
BANKA KOPER C
OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600-700
)
Oprema po novem
Občina Izola je prejšnji teden javno razgrnila spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Oprema. Del območja, kjer so bile predvidene nove poslovne in proizvodne dejavnosti, namreč nikoli ni res zaživel. Zaradi večjih sprememb na širšem območju, povezanih predvsem z izgradnjo nove mestne vpadnice, pa se je povečalo zanimanje potencialnih investitorjev. Dopolnjen osnutek odloka bo javno razgrnjen do vključno 11. novembra 2016 v prostorih občinske uprave Občine Izola, Postojnska ulica 3, javna obravnava dopolnjenega osnutka odloka pa bo v torek, 25. oktobra 2016, ob 16.30 v prostorih Kulturnega doma Izola.
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
NOBELOVCI
Dočakali smo ta 13. oktober. Dan na katerega je umrl eden in se rodil novi dobitnik Nobelove nagrade za književnost. Umrl je stari Nobelovec Dario Fo, rodil se je novi Nobelovec, Bob Dylan, rojen kot Robert Allen Zimmerman, kantautor, protestnik, pesnik, roker... Dva levičarja, včasih tudi ekstremno leva, nikoli politično vezana za kakšno politično stranko, vendar oba levičarja po tem, kako sta živela in po odnosu do države in sveta v katerem živita, bolje povedano, zaradi brezkompromisne kritike odtujenosti človeka in družbe od oblasti. Fo je to počel skozi satiro in komedijo, Dylan pa s svojimi stihi. Dario Fo je bil pisatelj, režiser, satirik, sam sebe je imenoval ulični igralec, klovn, komedijant. Nastopal je po trgih, tovarnah, menzah, s svojimi satirami in komedijami, napisanimi in igranimi kot commedia deli' arte v jeziku, ki ga je sam ustvaril in ga poimenoval Grammelot. Bila je neke vrste srednjeveška italijanščina, ki so jo govorili Toskanci v 15. stoletju. Ne bom našteval njegovih satir in komedij, zaradi katerih je RAI (Italijanska radio televizija) prepovedala njegove predstave in omenjanje njegovega imena (ne omenjaj njegovega imena po nepotrebnem). To ga sploh ni motilo. Njegov oder je bil cel svet, Italija je bila zanj premajhna. Njegova soproga, Franca Rame, s katero se je poročil leta 1954, je odkrivala apokrifne zapise iz Stare zaveze, zato sta bila oba deležna ostrih napadov vatikanske kamarile. V enem od teh, ki ga je Dario Fo prebral po pogrebu svoje soproge, se, malo drugače od zapisanega v Genezi, interpretira bivanje Eve in Adama v raju.
Zelo skrajšano - Gospod je najprej iz gline naredil Evo, ki je sama bluzila po rajskih planjavah in tečnarila, kako vsa živa bitja živijo v parih in krdelih, ona pa osamljena ne ve kaj bi sama s sabo. Pa je Gospod naredil še Adama in Eva se je tako razveselila in razdivjala, da je Adam zbežal v gozd in se skril pred njo. Gospod je poslal angela, ki je oba pripeljal nazaj, nato jima je ponudil sadež z drevesa večnega življenja oziroma navadno jabolko. »Jabolko ne zagotavlja večnega življenja,« je povedal Bog, »ampak, iskreno vama povem: če jih bosta jedla, bosta prišla do spoznanja, vedenja, pa tudi do dvomov. Ta jabolka vas bodo pripeljala do delovnih orodij, odkrila bosta kolo, stroje ki jih poganja voda... Zdaj nimam časa, da vama povem kako se to naredi, sama se znajdi-ta... Vse kar odkrijeta, ko bosta jedla ta jabolka, bo v vaju zbudilo željo, da se objameta, da se imata rada in zahvaljujoč tem objemom se bodo rodila nova bitja, podobna vama dvema in potem boste naselili ta svet. Čeprav bosta umrla, vidva in vsi, ki bodo nastali od vaju. Premislita dobro, s katerega drevesa bosta jedla in mi sporočita čez nekaj dni.« »Nič ni treba čakati, jaz sem se že odločila«, se takoj oglasi Eva. »Moj Bog, ne bodi užaljen, ampak mene večnost ne zanima. Zanima me spoznanje, da vem, pa tudi, da dvomim. Pa tudi to, da se bom objemala s tem moškim, ki si mi ga podaril. Takoj sem začutila njegov klic in takoj sem začutila veliko željo, da ga objamem, da se objameva in da... kako se že temu pravi... se ljubiva.« Večni oče, razočaran in jezen, se obrne še k Adamu in jezno vpraša: »Kaj pa ti?«
Adam pogleda Evo in tiho, skoraj neslišno pove: »Malo sem v dvomih, vendar sem zelo radoveden in vedoželjen, da odkrijem skrivnost ljubezni, pa čeprav potem pride konec.«
Takšne stvari je govoril Dario Fo in zato so bili nanj jezni vsi, razen ljudi za katere je pisal, igral, živel in jih imel rad. Tako kakor pri nas nimajo radi in ukinjajo ah prepovedujejo satiro, kakršno je prinašal Hri-bar, Saša Hribarja ali nekoč TV Poper.
S pesmimi Boba Dylana smo odrasli. Po naročilu urednika sem, pred več kot tridesetimi leti na bežigrajskem stadionu moral spremljati njegov nastop. In poročati. Spomnim se, da sem zapisal kako je ob prvih pesmih veter ugašal prižgane vžigalnike, pa kako je rad imel Rollinge in predvsem, kako je na začetku tako »škripal«, da je potreboval skoraj pol steklenice nečesa, da zafunkcionira. Končalo se je s ploskanjem in z rokami v zraku in s prižganimi vžigalniki... Lepo. In zaslužil je Nobela, zaradi pesmi in tekstov pesmi in zaradi vsega, kar je naredil in nas naučil. In nas vsaj malo naredil boljše. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi kateri od naših kantavtorjev, dobil kakšno nagrado Društva pisateljev ali celo Prešernovo ali vsaj nagrado četrtne ali krajevne skupnosti. Občinske so razervirane za zmagovalce raznih kmetij, kuharskih tekmovanj in podobnih izmišljotin anti-intelektualistične družbe. Ne za besedila in pesmi. Čeprav jih je veliko dobrih, od Janija Kovačiča do Marka Breclja, Pengova, Predina, Lovšina, Kreslina, Mlakarja in urednika, ki ga ne smem omeniti, sicer se bo sam črtal s seznama. Prepričan sem, da nihče od njih tega ne počne zaradi nagrad. Niti jih ne potrebujejo. Mi, kot družba, jih potrebujemo. Da nekatere stvari razčistimo sami s seboj. Namreč, kaj je v življenju res pomembno. Daria ne moremo več vprašati. Bob pa bo še kaj povedal.
Letošnje poletje ni skoparilo z lepimi sončnimi dnevi, sezona je bila odlična. Zadovoljni so tako bili kopalci kot tudi kopališča. Kopalke in kopalci so s pomočjo oddaje »Dobro jutro, Slovenija«, ki poteka na šestih slovenskih radijskih postajah tudi tokrat množično izbrali »Naj kopališče 2016«. Danes so tako podelili nazive malim, srednjim in velikim termalnim kopališčem, letnim in naravnim kopališčem, pokritim bazenskim kopališčem, pa tudi nagrade »Naj plavalec 2016«, ki jih podeljuje Plavalna zveza Slovenije.
6 slovenskih radijskih postaj in spletna stran www.dj-slovenija.si, v sodelovanju z RTV Slovenija tudi letos, že 26. leto zapored, zbirala glasove obiskovalcev slovenskih kopališč in izbrala najboljša, najbolj urejena in prijetna kopališča. Prejšnji teden so akcijo za letos zaključili in podelili nazive »Naj kopališče« tudi letos v kar šestih kategorijah - malim, velikim in srednjim termalnim kopališčem, letnim in naravnim kopališčem ter pokritim bazenskim kopališčem. Za najboljša slovenska kopališča je letos glasovalo nekaj več kot 33 400 kopalcev. V kategoriji naravnih kopališč so tokrat najbolje ocenili Simonov zaliv, drugo mesto je pripadlo Debelemu rtiču, tretje pa kopališču Talaso Strunjan.
Na slovesni prireditvi ob Dnevih slovenskega turizma je Turistična zveza Slovenije podelila nagrade v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Izola je tokrat zasedla tretje mesto v kategoriji turistični kraji. Odlično pa so se odrezali tudi sosednji Krajinski park Strunjan in izolski dijaki.
Pri projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna gre za tekmovanje slovenskih mest in krajev na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti. Projekt, ki ga podpira tudi predsednik republike, Borut Pahor, že prerašča v vseslovensko gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost, ki je po mnenju Turistične zveze Slovenije pogoj za uspešen razvoj turizma. Poleg osvojenega tretjega mesta za naj turistični kraj, je prvo mesto v kategoriji naj poti za tematsko pot Strunjan v podobah morja prejel Javni zavod Krajinski park Strunjan. V kategoriji Razstava slaščičarskih izdelkov je zlata medalja šla v roke Eriku Črnigoju, članu slovenske kuharske reprezentance, ki dela v restavraciji hotela Marina. Dijaki izolske srednje šole so v ekipnem tekmovanju za gostinstvo in turizem na področju kuhanja dobili bronasto priznanje, na področju strežbe srebrno, drugo mesto pa so odnesli tudi na področju turizma.	$zj
Obvestilo Društva invalidov Izola
Martinovanje v Hrastovljah
Člane in podporne člane društva invalidov občine Izola obveščamo, da 11. novembra organiziramo Martinovanje v Hrastovljah. Prijave sprejemamo v pisarni.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Občinski svetg
Koliko je vredna izolska zemlja?
V četrtek, 27. oktobra, se bo na 15. redni seji sestal izolski občinski svet. Tokratna seja prinaša nekaj točk, ki govorijo o možni poenostavitvi nekaterih upravnih postopkov. Nekatere bodo v pomoč občanom, druge pa občinski upravi oziroma občinskemu proračunu.
Izolski svetniki se bodo na seji najprej seznanili s stališčem Občine Izola o vpisu pravice do pitne vode v Ustavo RS. v predlogu sklepa so v Izoli zapisali:
1.	Občinski svet Občine Izola podpira vpis neodtujljive pravice do pitne vode v ustavo, prav tako se strinja s izhodiščem, da so naravni vodni viri naravno vodno javno dobro v upravljanju države ter da naravni vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev.
Pri tem se naj upošteva, da pravico do pitne vode ni mogoče enačiti s pravico do javnega vodovoda. Pripravljavce besedila ustavnega zakona pozivamo, da upoštevajo dosedanjo zakonodajno ureditev, po kateri morajo občine zagotavljati javne vodovode na območjih v skladu z Operativnim programom oskrbe s pitno vodo, na ostalih območjih pa si oskrbo s pitno vodo ali samooskrbo občani zagotovijo še naprej.
2.	Občinski svet Občine Izola razume predlog, da bi odslej oskrbo gospodinjstev zagotavljala država preko neprofitne javne službe tako, da naravne vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno upravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim, kot poseg v izvirne pristojnosti občin, zato ga ostro zavrača.
3.	Občinski svet Občine Izola glede na sprejeto stališče k točki 2 na 21. seji Državnega zbora opozarja poslanke in poslance ter Ustavno komisijo Državnega zbora, da se naj v zahtevi po preprečevanju podeljevanja koncesij za oskrbo prebivalstva s pitno vodo jasno loči med prepovedjo sklepanja koncesijskih pogodb z zasebnimi podjetji in javnimi podjetji, katerim se naj dopusti izvajanje te gospodarske javne službe še naprej.
4.	Občinski svet Občine Izola zahteva, da Državni zbor v vse postopke in razprave v zvezi s spremembo Ustave RS in vpisom neodtujljive pravice do pitne vode, vključi tudi občine in njihova združenja.
Rebalans proračuna
Rebalans je potreben kor mora občina zagotoviti dodatnih 10 tisočakov za nakup pohištva v pisarnah novoustanovljenega Javnega zavoda ter 14 tisočakov za Arheološki park Simonov zaliv. Prerazporedili bodo tudi za gradnjo ceste Malija -Nožed.
Vrednost zemljišč
Svetniki bodo v odločanje dobili tudi zanimiv predlog sklepa o določitvi vrednosti zemljišč v občini Izola za potrebe Občine Izola. Namreč, Občina Izola je s ciljem, da se poenostavi postopke pravnih poslov z nepremičnim premoženjem za nepremičnine do vrednosti, ki ne presegajo zakonsko določenih, pristopila k izdelavi okvirnih cenitev zemljišč v občini.
Pooblaščena sodna cenilca in izvedenca gradbene stroke Mavrič Vitomir in Zabukovec Igor sta izdelala »Oceno izhodiščne vrednosti za stavbna zemljišča«. S tem je podano enakovredno izhodišče za izvedbo pravnih poslov kot »izkustvena vrednost« za namene: prodaje zemljišč, odkup zemljišč za potrebe gospodarske javne infrastrukture in obremenjevanje zemljišč s služnostjo.
Cene se gibljejo od 120 (mesto) do 200 Eur (Polje) za kvadratni meter zemljišča.
Odeon na dva dela
Svetniki bodo odločali tudi o prevzemu poslovnega prostora, namenjenega gostinski dejavnosti, nazaj v upravljanje s strani ustanovitelja, ki je zemljiškoknjižni in dejanski lastnik nepremičnine. Zdaj sta kinodvorana in gostinski lokal postala dva samostojna dela stavbe, vsak s svojo identifikacijsko oznako.
Kinodvorano bo še naprej upravljal Center za kulturo, šport in prireditve, gostinski lokal pa Občina Izola.
Nove kmetije
Občina Izola je sprejela odločitev, da bo OPN sprejemala v II. fazah in sicer tako, da se bodo najprej (v I. fazi) obravnavale in sprejele vsebine, ki so za razvoj občine strateškega pomena ter vsebine, ki so s strokovnimi podlagami že podprte. V II. fazi, s spremembo OPN, pa vsebine za katere je potrebno zagotoviti dodatne strokovne podlage. Aktivnosti potrebne za II. fazo bodo potekale vzporedno s I. fazo sprejemanja OPN.
Vsebine I. faze zajemajo: širitve stavbnih zemljišč (območje Jagodja, industrijska cona, naselji Malija in Korte, območje vodne infrastrukture, lokacija novega pokopališča (v manjši velikosti), površine odlagališča odpadkov,..), obravnava razvojnih pobud. Vsebine II. faze sprejemanja OPN: širitve stavbnih zemljišč naselja Cetore, Medoši, Draga; zaokrožitev obstoječe razpršene gradnje v naselje (Dobrava); obravnava problematike razpršenih gradenj in obravnava pobud za gradnjo kmetij.

V	postopku priprave OPN, tudi že po izdelavi osnutka, so prejeli veliko število pobud (okrog 90) za gradnjo kmetij oz. stanovanj z gospodarskimi poslopji. Pobude so bile v večini nepopolne, slabo argumentirane, iz nekaterih ni bil razviden jasen namen želene spremembe namenske rabe zemljišča, zaradi česar pobud ni bilo možno obravnavati. Da bi lahko pobude opredmetili in ugotovili, katere dejansko pomenijo gradnjo kmetije, so v letu 2014 pobudnike pozvali k dopolnitvi pobud v katerih smo poleg podatkov o lastništvu; velikosti območja, kjer predlagajo spremembo namenske rabe;.., zahtevali tudi predložitev idejnih zasnov načrtovanih prostorskih ureditev, podatke o sedežu dejavnosti ter kratek opis načrtovane dejavnosti. Skoraj polovica pobudnikov je svoje pobude dopolnila. Merila za gradnjo kmetij so naslednja:
1.	Pobudnik mora imeti v lasti oz. v zakupu najmanj 1 ha primerljive kmetijske površine.(Pobudnik mora biti lastnik zemljišča, na katerega se umeščajo objekti kmetije. Pobudnik, ki ni lastnik zemljišč, na katerih namerava graditi kmetijo, mora dokazovati pravico graditi ali zakup zemljišč za obdobje najmanj 10 let in soglasje lastnika zemljišč za vložitev pobude.)
2.	V kolikor se obdelovalne površine pobudnika nahajajo na več različnih območjih občine, se gradnja kmetije predvidi na največjem zaokroženem območju obdelovalnih površin, in sicer na parcelah z boniteto < od 51.
V	kolikor na največjem zaokroženem območju ni možno zagotoviti zemljišča z boniteto < od 51, se gradnja kmetije predvidi na naslednjem večjem zaokroženem območju, kjer je boniteta nižja od 51.
3.	Pobudnik za umestitev kmetije mora izpolnjevati pogoje za nosilca kmetije po Zakonu o kmetijskih zemljiščih in Zakonu o kmetijstvu.
- (
Ministrstvo za okolje in prostor je pričelo javno razgrnitev okoljskega poročila za načrt upravljanja z morskim okoljem. Javna obravnava okoljskega poročila skupaj z osnutkom načrta upravljanja z morskim okoljem bo izvedena, v soorganizaciji Občine Izola, v ponedeljek, 24.10.2016 s pričetkom ob 9 uri. Javna obravnava bo potekala v sejni sobi Občinskega sveta Občine Izola.

Senjorska stran
Preveč starejših je v domovih
Istega dne, ko se je v Izoli začel teden starejših občanov, so v hotelu Delfin pripravili delavnico z naslovom Portretiranje starosti v medijih - izziv za novinarje na kateri so oblikovali priporočila za bolj pestro in nestereotipno poročanje o staranju, starosti in starejših.
Na zanimivi delavnici je doc. dr.
Ilija Tomanič Trivundža iz FDV predstavil analizo pregleda medijev in zapisov o starejših ter opozoril na takoimenovan pojav starizmov. Aldo Trnovec iz Zveze društev upokojencev pa je v svojem nastopu opozoril tudi na problematiko pretiranega inšti-tucionaliziranja naših starejših oseb. V razmislek in vzpodbudo za pogovore povzemamo nekaj njegovih ugotovitev.
»Ko govorimo o domovih za starejše je treba povedati, da smo Slovenci najbolj institucionalizirana družba v Evropi. V Evropi je v domovih za starejše v povprečju dva, pri nas pa pet odstotkov oseb, starejših od 65 let. Verjetno imamo največ domov na število prebivalstva, pa vendar vsi govorijo o pomanjkanju. Res je, verjetno je pomanjkanje prostora za varovance z demenco, sicer pa pomanjkanja ne bi smelo biti.
Zakaj torej vseeno govorimo o pomanjkanju? Zato, ker pri nas druge izbire ni. Pa bi lahko bila.
Ni treba daleč, da bi videli, kako se da ravnati tudi drugače. Že če gremo k severnim sosedom bomo hitro ugotovili, da je pomoč na domu in druge skupnostne oblike organiziranja tako razvite, da ni nobene potrebe, da starejšega človeka postavimo izven njegove skupnosti, izven njegovega običajnega življenja. Seveda, najbolj enostavno je človeka, ki je z vsemi svojimi težavami res lahko tudi problem, poslati v inštitucijo. Ker potem “problema" ni več.
Podobno ravnamo tudi pri drugih kategorijah ljudi, ki potrebujejo pomoč, vseeno pa je zaskrbljujoč podatek, da je kar 5 odstotkov oseb, starejših od 65
let “spravljenih" v inštitucijo. V kletko, kjer se sicer borimo za to, da bo čimbolj udobna, da bo eno ali dvoposteljna, toda, oprostite mi, še vedno je to nekakšna “čakalnica".
Danes se domovi sicer radi pohvalijo, da imajo različne skupnostne oblike, gospodinjske skupnosti in podobno, toda, povejte mi, kdo gre rad iz svojega gnezda v inštitucijo. Razen tistega, ki ima morda doma res težke pogoje življenja, pa tudi v teh primerih bi se, če bi imeli organizirano pomoč, ki bi bila takšna kot mora biti, potem gotovo ne bi potreboval domske nege. To kar se danes dogaja v domovih z gospodinjskimi skupnostmi je sicer super zadeva, toda to je le ena od oblik aktivnega preživljanja časa. Jaz bi se še vedno raje sprehajal in učil s svojo vnukinjo kot pa živel v zlati kletki, kjer bi poskrbeli za vse. Ker, ko sem z vnukinjo sem koristen sebi in drugim, v domu pa je tega vendarle bistveno manj.«	dm
Teden stareji občanov se izteka


D[M32KHiKIl ŽHPOS
Biti Seenager
Sem seenager (za vsak primer če morda ne veste - senior teenager). Če ste tudi vi, preberite do konca, ne bo vam žal.
Imam vse kar sem hotel, sicer 60 let kasneje, ampak imam. Ni mi treba v šolo ali službo. Lahko počnem kar hočem in kar me najbolj veseli. Denar dobivam redno, vsak mesec, tudi če ne pridem domov najkasneje ob 11. Imam vozniško in svojega konjička na štirih kolesih. Prijateljev s katerimi se družim, ne skrbi, če ustrelijo kozla, da jih bodo starši okregali, če bodo pozni, ali da bodo zanosili če bodo bolj živahni v tem smislu, da imajo jutri težek izpit ali razgovor za službo.... pravzaprav se ne bojijo ničesar in so veseli, da še vedno hodijo po svetu in nimajo več mozoljev. Življenje je lepo. Možgani starejših (seenagerjev) so bolj počasni, ker veliko vedo. Splošno mišljenje je, da se z leti se upočasnijo, pa to seveda ni zaradi starosti, le malo dlje traja, da se spomnijo vseh informacij, ki so se nabrale skozi množico let. In ker jih je toliko, informacij namreč, vplivajo tudi na sluh, ker pritiskajo na srednje uho. Možgani so kot računalniki, ki jih sčasoma napolnite s toliko informacijami, da disk potrebuje več časa, da najde tisto kar iščete. Ne postajajo manj sposobni, le vedo veliko več. Enako velja za kognitivne sposobnosti. Tudi ko se znajdete v sosednji sobi in se ustavite in ne veste ali prihajate ali odhajate ali po kaj ste prišli, to ni pozabljivost, le mati narava vas je ukanila in našla najbolj enostaven način, da se rekreirate tudi doma.
Tole sem nameraval poslati vsem prijateljem, pa je moj možganski disk tako poln, da bi moral hudo brskati po njem in iskati imena in naslove, zato vas prosim, da vi pošljte naprej svojim prijateljem. Kdo ve, morda so tudi moji.	Internetni anonimnež
Smo sredi 36. Tedna starejših občanov, ki ga tudi letos organizirata obe izolski društvi upokojencev, DU Izola in DU Jagodje - Dobrava. Začelo se je z otvoritvijo v izolskem kulturnem domu, kjer je pozdravni govor imel podpredsednik DU Izola, Marino Domio, prisotne pa je pozdravil tudi župan Igor Kolenc. Sodelovali so: OŠ Vojke Šmuc, OŠ Livade, OŠ Dante Alighieri in ŽePZ »Sinji Galeb« DU Izola. Sledil je turnir taroka in odprtje razstave ročnih del Društva invalidov Izola. V torek je v Domu upokojencev študijski krožek Svet v dlaneh, pripravil potopisno predavanje, v sredo pa je bil v Dom upokojencev Meddom-ski turnir z ODU Koper v družabnih igrah, v Hotelu Delfin pa prireditev Starejši za starejše.
Danes, ob 10.00 bo v Domu upokojencev kreativna delavnica z likovno skupino Morje, Univerze za tretje življensko obdobje, v petek, 22. oktobra bo v Domu upokojencev Kostanjev piknik. Pozdravni govor bo imel Marjan Pavlič, sledil bo kulturni program odprli pa bodo tudi razstavo slik Sonje Gombač. V Kulturnem domu bodo ob 17.30 odprli razstavo slikarski in foto ex-tempore in razstavo ročnih del Društva Invalidov. Sledil bo zaključek Tedna starejših občanov z nastopom MPZ Delfin DU Jagodje-Dobrava
Libar od Izole

Knjiga, ki opozarja, svari in uči
Te dni smo v roke prejeli knjigo našega občana, štirikratnega nominiranca za Nobelovo nagrado, klimatologa in člana svetovnega kngresa mislecev, doktorja Timija Ečimoviča z naslovom Univerzalna vzgoja in izobraževanje in Filozofija trajnostne sonaravne prihodnosti Slovenk in Slovencev,
Na prvi pogled gre za knjigo, ki je namenjena strokovni javnosti, študentom, filozofom, sociologom, pa tudi tistim iz tehničnih znanosti, vendar je knjiga, ki je izšla v angleškem in slovenskem jeziku tudi povsem dosegljivo branje vsem, ki jih zanimajo vprašanja povezana z našim planetom in človeštvom.
Najprej o kruhu potem o planetu
Trajnostna sonaravna prihodnost človeštva in Slovenk ter Slovencev v slovenskem in angleškem jeziku, se sedaj prevaja v nekaj svetovnih jezikov, kar je lahko skromen a vendar pomemben prispevek k preživetju svetovne človeške skupnosti. Digitalna knjižica v angleščini je bila v svetovnih razmerjih dobro sprejeta, digitalna knjižica v slovenščini pa ni imela odmeva v Sloveniji, vsaj ne takega, kot ga je avtor pričakoval. Seveda pa avtor tudi razume, da je težko spreminjati mnenja, misli in akcije od preživetja iz dneva v dan k temu, da se začnemo ukvarjati z dolgoročno prihodnostjo.
Pa tudi na splošno ima svetovna človeška skupnot pomankanje sposobnosti razmišljanja, razumevanja ali sposobnosti učenja. Še posebej se to vidi pri slabih odnosih z naravo planeta. Večina namreč razume planet kot nekaj, kar ji je v korist. Še veliko časa bo minilo, da bo človeštvo spoznalo resnice o naravi in položaj, ki ga ima človeštvo v naravi.
Potrebujemo drugačno učenje
Knjiga dr. Timija Ečimoviča govori o potrebi po novem kurikulumu univerzalne vzgoje in izobraževanja svetovne človeške skupnosti, kar nujno potrebujemo, da ohranimo možnosti bivanja naših otrok v trajnostni sonaravni prihodnosti. Med rugim jo utemeljuje tudi z naslednjimi ugotovitvami:
V času Napoleona in Prešernove mladosti pred dobrimi dvesto leti je živelo sedemkrat manj ljudi kot danes. Od njih so trije odstotki živeli v mestih. Od današnjih preko sedmih miljard nas preko polovice živi v mestih, torej s šibko povezavo z naravo, s šibko samooskrbo, s potrebo po pokojninah namesto
C7
trigeneracijskih družin, s potrebo po inovacijah, službah, stanovanjskih blokih, energetsko in vodno oskrbo, kanalizacijo, prometno infrastrukturo in prevoznimi sredstvi, informacijsko-komunikacij-sko tehnologijo, potrošniškimi navadami, ki preko potreb uničujejo naravne vire in zdravje narave okrog nas in ljudi itd. Življenje je daljše, ni pa nujno bolj smiselno. Sedanji način življenja človeštva je pripeljal človeštvo pred stanje, ki ogroža obstoj človeka na planetu Zemlja. Vsi ljudje sveta smo ena rasa - Homo sapiens. Med nami ni rasnih razlik. Obstojajo razlike v videzu, ki so nastale kot posledica evolucije v okoljih, v katerih živimo, in razlike v kulturi, naravi lokalnega okolja, prehrani in načinu življenja.
Vse, kar se rodi, vključno z nami je lahko videti podobno ali različno; individualne značilnosti so pomembne, saj delajo razlike. V sedanjosti ima človeška svetovna skupnost več kot 7 milijard individualnih predstavnikov in vsi smo del vrste Homo sapiens, ampak vsak od nas ima svoje individualne značilnosti. To je pomembno in še bolj pomembno je, da se zavedamo, da je v vesolju nešteto planetov, vendar planet Zemlja je, skupaj z nami - človeško svetovno skupnostjo - edini, ki ga poznamo in na katerem živimo.
Človeštvo je ogroženo
S prihodom tretjega tisočletja našega štetja in danes pa se življenski pogoji spreminjajo na slabše. Mislimo, da je danes in še bolj v prihodnje že ogroženo bivanje ljudi v biosferi planeta Zemlja.
Svetovna vlada
En planet ena vlada je prvo priporočilo. To pomeni od Ustave planeta Zemlja, parlamenta in univerzalne svetovne človeške države, ki jo je potrebno predhodno ratificirati, do odpiranja možnosti trajne sonaravne prihodnosti človeške svetovne skupnosti.
Drugo priporočilo je novi pristop k urejanju družbenih odnosov ljudi, ki naj bi upošteval vse dosedanje izkušnje o sožitju ljudi in širše biosfere Zemlje.
Med cilji so: ustavitev eksplozivne rasti števila ljudi v svetovni skupnosti, upoštevanje potrebnih etičnih osnov, spoštovanja med ljudmi, upoštevanje skupnih zakonov, univerzalne vzgoje, izobrazbe in vseživljenskega učenja ter z modrim vladanjem omogočiti našim zanamcem trajnostno sonaravno prihodnost v biosferi planeta Zemlja.
Kot tretje Timi Ečimovič priporočam preusmeritev znanstvenoraziskovalnega dela od inovacij na področju orožja, denarno usmerjenih tenologij proizvodnje energije, hrane, pitne vode, tehničnih in drugih vsebin v smeri razvoja poznavanja osnovnega okolja - vesolja, narave in nujno potrebnih vsebin za ostvaritev ciljev evolucije svetovne družbe v trajnostno sonaravno svetovno družbo prihodnosti.	dm.
V uredništvu imamo nekaj izvodov predstavljene knjige dr. Timija Ečimoviča. Zainteresirani pokličite na 040 211 434.
Predstavitev knjige in pogovor z avtorjem bo v kratkem v Plaču Izo-lanov v Ljubljanski ulici. O datumu boste pravočasno obveščeni.
Naš knjižni Crovvd funding
Obstaja množica oblik zbiranja denarja za posamezne projekte, od znanega Kick starterja do Indie go go, obstajajo pa tudi že znane “domače” oblike, ki se jim pri nas reče “prednaročilo”. In takšno vam ponujamo pred prihajajočimi decembrskimi prazniki.
Pred tiskom je izjemna knjiga o Izoli, domačega avtorja Ricka Harscha, z naslovom Ulice starega mesta Izola. Gre za skoraj 120 strani obsegajočo knjigo v kateri Rick na duhovit literarno pohodniški in zgodovinsko humorni način predstavi ulice izolskega starega mesta.
Prevajalka, Milena Podgoršek je za popotnico knjigi zapisala:
Pred nami je nenavadna in osupljiva knjiga pisatelja in pesnika Ricka Harscha, ki čustveno, filozofsko, humorno in pesniško pripoveduje o ulicah stare Izole. Prisluhnil je utripu vsake ulice posebej, se zamislil nad njeno usodo, se veselil vsakega lepega utrinka, razgleda in predmeta, na katerega je naletel. Z ulico in potem še z osebo, po kateri je poimenovana, je navezal osebni stik, se humorno in včasih celo z ljubeznijo povezal z obema, tudi v dialogu in celo v pesniški obliki. Branje knjige je izjemni užitek, ker nam omogoča vpogled na staro Izolo ‘od zunaj’, od človeka, ki se je priselil v mesto in ga doživel kot nekaj novega in neverjetnega. Za pokušino le odstavek iz poglavja, ki govori o Gregorčičevi ulici:
“Če krenete med zelenjavnimi stojnicami, se lahko obrnete v skrivnostno Ulico ob vratih z njenimi številnimi in izmuzljivimi odseki. Le meter ali dva naprej ste že v moji stari priljubljeni Smrekarjevi ulici. Če se odločite in nadaljujete pot kot večina ljudi in to po ulici naravnost, od koder ste najprej zavili, to je od ulice, ki je bolj ulica kot trg, čeprav jo tako imenujejo, pridete na Muzčevo ulico, za katero večina ljudi, celo Izolani, misli, da je že Gregorčičeva ulica. Vse to sem napisal preprosto zato, da bi pojasnil, da se ta dobri ulični odsek ne imenuje Gregorčičeva ulica, čeprav bi se prav lahko. Ubogi Gregorčič.
Ubogi Gregorčič? Morda tudi ne, kajti takoj ko ulica postane Gregorčičeva, dobi čudovito bližnjico, ki vodi v skrivni prehod, neopazen z ulice. Neke noči sem se sprehajal s steklenico piva v roki, ko je začelo deževati, in odločil sem se, da bom vedril v prehodu. Noč je bila topla, dež mehak in lepo mi je bilo. Sklenil sem, da je to najlepši kraj na svetu, kjer sem lahko, ko se ponoči vlije dež."
Knjiga je pred tiskom, zato vseh podatkov za prenaročniško ceno še nimamo, bomo pa predstavili podrobnosti in pogoje zbiranja prednaročil v naslednjem Mandraču. Ali razmišljate o darilu poslovnim partnerjem?

-------------------------------------- Lovska
Lovci smo člen med kladivom in nakovalom
Tako pravi starešina izolske lovske družine Sergio Medica. Lovci so v zadnjih nekaj letih ogromno izgubili na priljubljenosti v javnosti, kljub temu pa še vedno skrbijo za to, da je območje, v kateremu prebiva človek, namenjeno človeku.
Maja meseca je Lovska družina Izola praznovala 60. obletnico delovanja. Šest desetletji ni mačji kašelj, a kljub temu se o tem ni veliko govorilo. Oziroma, se sploh ni govorilo, morda tudi zato ne, ker so zadnja leta lovci v družbeni zavesti pridobili izjemno negativen predznak.
Izolska lovska družina, ki ima sedež v lovski koči na Baredih, se je leta 1956 razdražila od lovske družine Strunjan, a to seveda ni bil začetek lova v Izoli. Kot so zapisali v lovski družini, so pod Italijo lahko lovili le bogati in vplivni, teh pa je bila le peščica. Več je bilo tistih, ki so lovili ilegalno, a takrat je ilegalno pomenilo pravzaprav preživetje. Ti »ilegalni« lovci so po koncu druge svetovne vojne tudi tvorili jedro izolske lovske družine, ki pa je še delovala pod strunjansko zastavo.
O tem, kako je danes smo se pogovarjali s starešino izolske lovske družine, Sergiom Medico, ki je prvič prestopil prag lovske koče pred štiridesetimi leti in pravi, da tega ni nikoli obžaloval.
-	Ste lovec, kar danes v javnosti ne velja za plemenit poklic. Ampak kaj pravzaprav sploh je lov?
-	Lov je nekaj, kar je vezano globoko v zgodovino človeštva, je nekaj, kar je vezano na naše preživetje, a to danes zanikamo in si tega nočemo priznati. Sem pa prepričan, da če bi bilo to potrebno, bi to spet postal primarni del našega preživetja.
-	Kaj je naloga lovske družine?
-	Če gledamo zgolj predpise je to varstvo in gojitev narave. Torej vzdrževanje števila divjadi na populacijo, ki je družbeno sprejemljiva. Naša naloga je, da ohranimo ravnovesje med človekom in naravo.
-	Lovci ste v današnji družbi kar nekoliko stigmatizirani.
-	Res je. Imamo poslanstvo, ki pa ni le to, ampak je tudi dolžnost predpisana z zakonom. Danes je ravnovesje med ljudmi in naravo zelo krhko in mnogi svoje interese postavljajo pred kolektivni interes. Lepo se je sprehajati po naravi in gledati srno ali zajca.
A ko nam ta zajec poje solato na vrtu, smo krivi mi. Nismo lovci tisti, ki določamo koliko srnjadi in koliko zajcev bomo uplenili. Morda je bilo tako nekoč, a danes ne več. Danes imamo Zavod za gozdove na Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, ki sodeluje z našo najvišjo organizacijo, Lovsko zvezo Slovenije, ki lovskim družinam določa koliko in kaj moramo upleniti. Vse je zelo centralizirano. Ko uplenimo srno, jo moramo najprej tehtati in glede na težo tudi plačati.
-	Lahko bi rekli, da kupujete divjad od države?
-	V bistvu ja. To ni naše, mi imamo le koncesijo in smo izvajalci. Koncesijo pa odplačujemo z delom, ki ga opravljamo, saj imamo lovci ogromno obveznosti v lovišču.
-	Kje je izolsko lovišče?
-	Od Rude do doline Pivola, pa okolica Gažona in ob cesti, ki pelje do Dragonje vse do Strunjana. Nekoč smo imeli 2800 hektarjev, danes je tega veliko manj.
-	Koliko članov šteje lovska družina?
-	Trenutno nas je 45, a nas je bilo nekoč tudi 86. Danes država zahteva delovanje lovske družine po principu podjetja, torej vsi moramo imeti določene funkcije. Imamo upravni odbor, nadzorni odbor in razne komisije, naprimer komisijo za pogrebne svečanosti, komisijo za določanje škode zaradi divjadi, pa strelsko komisijo, ki je izjemno pomembna. Veliko ljudi je prepričanih, da je lovec pač nek pijanec, ki strelja po gozdu. Morda je to nekoč res bilo tako, a danes bi bilo to nesprejemljivo. Vsako leto imamo preverjanje znanja in moramo dokazati, da znamo streljati
in varno rokovati z orožjem, da znamo upoštevati varnost ne samo našo, ampak vseh, ki so v tistem trenutku v lovišču. Ker to, kar je za nas lovišče, je za ostale lahko sprehajališče.
-	Država je povsem zbirokratizirala vaše delo
-	Kolikor se je le dalo. Obstaja hierarhija v državi, na vrhu pa je Lovska zveza Slovenije v Ljubljani. Mi vsi delamo na prostovoljni osnovi, razen njih, ki imajo v svojih vrstah znanstvenike in doktorje, ki opravljajo različne raziskave, s katerimi se mi lahko strinjamo ali pa tudi ne.
-	Kakšno je stanje divjadi na našem območju?
-	Prvenstveno pri nas lovimo srnjad, pa divje prašiče, ki Izolo samo prečkajo, čeprav opažamo, da sta se na naše območje naselili dve samici. Zajci so se na določenih območjih pretirano namnožili, drugje pa jih sploh ni, kar je verjetno odvisno od kliamtskih sprememb. Število divjadi kostantno niha, a od leta 1975 se je stanje izboljšalo. Število fazanov v zadnjih letih zelo upada saj se hranijo s poljščinami, ki jih več ne gojimo, koruza, pšenica.
Danes so popularne trte in oljke, fazani pa tega ne jedo. Tako se dogaja, da jih občasno kupimo v Italiji sicer bi iz našega okolja izginili.
-	Pravite, da ne gre za avtohtone živali?
-	Na našem območju so bile avtohtone jerebice, zajci in kotorne. Prvi srnjak je padel šele leta 1964, če ne štejemo tistega iz leta 1944, ki pa so ga zamenjali za kozo. Šele leta 1960 so namreč naselili srnjad na to območje.
-	Pa jih je danes veliko?
-	V zadnjih treh letih se pojavlja neka, zaenkrat še neznana »bolezen«, zaradi katere srnjad zboleva in poginja in to v velikem številu. Lovci sumimo, da je bolezen lahko povezana s pretirano uporabo fitofarmacevstskih sredstev tudi zaradi krajev, kjer smo našli poginule živali. In samo lani smo jih našteli okoli 40, kar pomeni, da je bilo skupno število tudi tistih, ki jih nismo opazili, verjetno okoli 100, kar je za naše območje kar veliko. Danes je zdravih morda le še kakšnih 150 živali, število pa se vztrajno niža.
-	Pa je kljub temu potreben odstrel živali?
-	Ja, malo smo morali zmanjšati populacijo ampak mi pri tem tako-rekoč nimamo besede. Obstaja praksa, ki jo narekujejo tisti, ki so nad nami, in sicer ko v lovišču izbruhne bolezen je treba za vsak slučaj ustreliti več živali, da se zmanjša populacija. S tem se vsi ne strinjamo. Ja, nekaj jih je treba postreliti, ampak dokler ne ugotovimo, za kakšno bolezen gre... Ne vem, morda bo odnesla tri četrt staleža... Dejstvo pa je, da se moramo držati smernic, ki so nam jih naložili. Imamo spisek, ki točno določa kaj in koliko je treba upleniti. Tukaj ni nobene improvizacije in to moramo stalno voditi in redno evidentirati. Gre zares za zapleteno birokracijo.
-	Kakšno pa je na splošno stanje divjadi v Sloveniji?
-	Nikakor ni slabo, saj je Slovenija izjemno zelena država, čeprav imamo določene skrbi.
Sergio Medica je v pogovoru tudi omenil, da so lovci veliko prispevali v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Uidi lovci izolske družine so prispevali svoj delež in se hitro odzvali vpoklicu teritorialne obrambe. V več izmenah so stražili vodne vire, občinsko stavbo in obalo ob avtokampu, kjer so bili postavljeni kot ostrostrelci v primeru, da bi sovražna vojska poskusila po morju priti do pomembnih strateških pozicij v Kopru. Zaradi tega bi si želeli vsaj nekaj več spoštovanja do njihovih običajev in tradicij, naprimer častni strel ob pogrebu pokojnega lovca, kar pa je v Izoli z občinskim odlokom prepovedano. Pravi, da so še v prvem mandatu aktualnemu županu poslali prošnjo, da bi se to spremenilo, a še do danes niso prejeli odgovora.
Izola v vseh okusih ----------------------
Srečanje s svetovnim prvakom
-	Glede?
-	Opažamo tendenco skupine ljudi, ki bi radi privatizirali ta sektor in bi uvedli pridobitniško dejavnost, kot je to bilo nekoč, v času, ko so tudi iztrebili risa, vidro in še druge vrste, saj je veljalo, da je lastnik zemljišča tudi lastnik vsega, kar živi na njem. In tukaj odpade vsa gojitev, vse smernice in tako naprej.
-	Kaj je gojitev?
-	Ja, gojitev je to, da loviš takrat, ko je primerno loviti. Srne ne bomo lovili takrat, ko ima mladiče, ali pa srnjaka takrat, ko je trsk, ko se goni. A če bi ta »struja« prišla na oblast, bi se vse to povsem spremenilo.
-	Bi se približali tistemu, kar v svetu velja za največji problem lova, torej športni lov?
-	Tako je. Plačaš in ti je dovoljeno vse. S tem bi tudi odprli pot tistim, ki že danes hrepenijo po lovu z lokom, ki velja za starodavno tradicijo, prvinski boj, ko te kar raznaša od adrenalina. Tudi pri nas vsake toliko najdemo kakšno puščico na terenu, torej so tudi pri nas tisti, ki imajo to željo. In ja, saj zadenejo žival, ampak ta žival umre v mukah, večinoma zaradi notranjih krvavitev. Žival po strelu beži in trpi strašanske muke. Gre za krut način ubijanja živali. Lovci storimo vse, da žival ne bi trpela. Imamo pa trenutno še en pereč problem.
-	To je?
-	Ljubitelji narave in živali, ki se radi sprehajajo po našem lovišču, ki je zanje seveda sprehajalna pot in svoje pse na teh območjih spustijo s povodca. Velikokrat smo opazili, kako pes zagrabi srno, ki počiva, ali pa jo več ur lovi po gozdu in ko se srna preveč utrudi, jo tudi ulovi. Srna ima zelo močan vonj in pse kar podžiga k temu, da bi jo lovili.
-	Pa se res dogaja, da pes, ki je na sprehodu, zakolje srno?
-	Seveda se in res bi rad opozoril na ta problem. Imamo veliko pasem, ki so zelo vzdržljive in niso vsi psi tako šolani, da se na ukaz v trenutku ustavijo, Zato pravimo, pse sprehajajte, a le takrat, ko je to neškodljivo in nemoteče za živali.
-	Kdaj pa bi to bilo?
-	Maja meseca ima srna mladiče in takrat je zelo ranljiva. To obdobje traja vsaj do avgusta ampak seveda se ljudje takrat lahko sprehajajo, pomembno je le, da imajo svoje pse pod nadzorom.
-	Ljubitelji živali na vas gledajo kot na njihove nasprotnike.
-	Pravijo nam morilci, ja. Res nekateri nas vidijo v zares slabi luči. Kljub temu pa mnogi vseeno razumejo naše poslanstvo, predvsem na podeželju, kjer vedo, da se tudi v kokošnjaku jata kokoši ne more kar množiti. Zmanjka prostora. V sosednji Italiji divji prašiči prosto krožijo po mestu. Tega pa menda res ne želimo? Mi smo tisti vmesni člen med kladivom in nakovalom, med ljudmi in državo, med zakonodajo in divjadjo in marsikdaj je težko krmariti, a se trudimo.
-	Različna društva proti mučenju živali vam očitajo, da slabo ravnate z živalmi.
-	Ja, to mislijo, ker smo lovci. Zavedam se, da imajo ljudje lahko tudi kakšno slabo izkušnjo z lovci, a gre za osamljene primere, saj se res trudimo, da lovce dobro vzgajamo.
-	Imate tudi mlade v vaših vrstah?
-	Ja, imamo jih, čeprav ni lahko postati lovec. Gre za dolg proces. Treba se je naučiti zakonodajo, moramo dobro poznati naravo in biotehniko. Novi člani so najprej tri leta pripravniki, nato pa morajo položiti izpit.
-	Pa morate mlade lovce umirjati?
-	Niti ne. Tisti, ki se nam pridružijo že vedo, kako lovska družina deluje. Mi nismo kavbojci, nikogar ni treba miriti. Vemo, da moramo biti prisebni, saj rokujemo z orožjem in predvsem je pomembno, da se ljudje za to odločijo, ker imajo radi naravo in živali. Zavedam se, da je ta izjava nekoliko konfliktna, saj si težko predstavljamo, da nekdo, ki strelja živali jih ima tudi rad. A je tako. Težko je to razložiti. Nekdo pač mora držati to ravnovesje glede številčnosti živali. Imamo napri-mer tudi sanitarni odstrel, ko moramo v dobro zdravim, odstraniti bolne živali. Vsemu temu se reče gojitev divjadi. Divjad gojimo tako, kot se gojijo kokoši v kokošnjaku.
-	Omenili ste srnjad, zajce, fazane in divje prašiče. Kako pa je pri nas z medvedi?
-	Medvedov pri nas nimamo, čeprav smo pred leti enega, ki je zašel iz Slavnika in so ga videli okoli Rude, tudi lovili. Bila je velika panika, tudi v naših vrstah, saj jih nismo vajeni. Imeli smo nalog za odstrel, a smo si vseeno želeli, da ga ne bi srečali, saj se je vendarle samo izgubil. K sreči je odšel nekam na Hrvaško, kjer menda še vedno živi.
AM
Izolani smo sicer vajeni imeti svetovne prvake v našem mestu, toda srečati svetovnega prvaka v šahu je posebno doživetje. Tako pripoveduje izolski osnovnošolec Vladislav Laza-rev, ki je srečal nekdanjega svetovnega prvaka Anatolija Karpova.
V sklopu moskovskih dni v Ljubljani je naše glavno mesto obiskal nekdanji svetovni prvak Anatolij Karpov, ki je ob tej priložnosti odprl mladinski turnir in odigral simultanko s 15-timi gosti. Od tega je 14-krat zmagal in enkrat remiziral. Na turnirju je nastopil tudi mladi up Šahovskega kluba Val iz Kopra, sicer pa že drugo leto Izolan in učenec OŠ Dante Alighieri, Vladislav Lazarev, ki je zasedel odlično 7. mesto, bolj kot uvrstitev, pa mu bo ostalo v spominu druženje z nekdanjim svetovni prvakom.
-	Koliko je star Karpov?
-	Ne vem. Verjetno kakšnih 70.
-	In ti?
-14
-	Si igral z njim?
-	Ne, jaz sem igral na turnirju mladincev, Karpov pa je bil tam, fotografiral sem se z njim in do-
bil avtogram. Sicer pa sem bil tam kot član našega Šahovskega društva. Glede na to, da sem že lani dobro igral na osnovnošolskem prvenstvu, kjer sem se tudi uvrstil na letošnje državno prvenstvo, so mi predlagali, da nastopim na tem turnirju. Tekmovalo je 50 igralcev in moje sedmo mesto je, tako pravijo, zelo lep rezultat.
-	Kako si sploh prišel v koprski klub?
-	Vsak petek igram na turnirju pri Rampinu v Kopru in tam so mi tudi predlagali, da postanem član njihovega kluba.
-	Od kod sicer prihaja vaša družina?
-	Mi smo prišli iz Kazahstana.
-	Je tam šah popularen tako kot v Rusiji, kjer je ponekod predmet v osnovni šoli?
-	Pri nas v Kazakhstanu šah ni bil tako zelo popularen, zadnje čase pa je pridobil na popularnosti, saj imamo kar nekaj dobrih šahi-stov. Trenutno najboljši je Rinat Jumabayev.
-	Kdo pa je tvoj vzornik?
-	Ima dva. Fisherja in Aljehina.
Dva največja mojstra šaha. Kdo je lahko boljši vzornik od njiju dveh.	dm
Izjemen začetek sezone pingpongašev

3. SNL-zahod
Rezultati 9. kroga:
Škou Ajd.: Adria 1 : 4 (1 : 0)
II. Bistrica : Jadran D. 2 : 6 (1 : 3) Tabor : ND Bilje 3 : 0 (2 : 0)
Farna Vipava: NK Postojna 7:0 (4:0) TKK Tolmin: Eita Izola 1:2 (0 :1)
TKK Tolmin : Elta Izola 1 : 2 (0
:l)
Tolmin, 15.10.2016 ob 15.00, gledalcev 100
Elta Izola: Gustinčič Tomaž, Hu-sarevič Benjamin, Kljajič Almin, Požrl Jurij, Vidakovič Dražen, Vidakovič David, Marc Gregor (81' Furlan Andraž), Čauševič Aron (87' Bohinec Sebastjan), Ha-džimuratovič Edvin (77' Donev Kristjan), Pletikos Chris, Nikolič Žan
Strelci: 0:1- Nikolič Žan (401), 1:1- Rakušček Danjel (52'), 1 : 2 - Nikolič Žan (80')
e®®«
V boj z Mariborčani
Izolski rokometaši so bili minuli vikend prosti, saj so tekmo s Koprom zaradi tekme slednjega s Portom prestavili na 5. november. Naše fante čaka v petek gostovanje pri kakovostni štajerski ekipi, za katero igra donedavni Izolan Andraž Velkavrh. Poleg prednosti domačega terena so Mariborčani favoriti srečanja tudi glede na dosedanji izkupiček, saj so s štirimi zmagami na šestem mestu. Našim letos ni steklo po načrtih in še čakajo na prve točke. Priložnost bo na novi domači tekmi 29. Oktobra s Slovenj Gradcem v Kraški.

Odbojkarice do prvih točk
Naše odbojkarice so na drugi domači tekmi prišle do prve zmage. S 3:1 so premagale ekipo iz Grosupljega, posamezni nizi so se končali 20:25,25:21,26:24,25:18. S tem uspehom so se dekleta povzpela na 7. mesto. V soboto odhajajo na gostovanje v Kamnik k ekipi Calcit Volleyball II.
tecmoB	Vasiliju veliko priznanje
Vsi jadrat!
Ob zaključku sezone vabljeni vsi jadralci malih jadrnic na edinstveno regato na slovenski obali.
Prihajajoči vikend bo v Piranskem zalivu ponovno pestro. Poleg regat in državnih prvenstev v različnih razredih, bo zaliv ponovno prizorišče izvedbe edinstvene regate - “Vsi jadrat” (Everybody Go Sailing).
Tretja izvedba “Barcolane za dinghije” bo v soboto 15. oktobra, ko bodo na skupnem startu jadralci vseh razredov, a vendar z enakimi možnostmi za zmago, saj je formula za preračun časov (Portsmouth Vardstick Handicap System) zelo natančna in zato odlična motivacija vsem. Predvsem pa je to lepa priložnost za pristno druženje mladih in starejših jadralcev, klasičnih in modernih jadrnic, rekreativcev in resnih tekmovalcev, s prijetnim zaključkom in skupno večerjo, podelitvijo nagrad ter srečelovom, v restavraciji Marina Portorož.
Skupen start vseh jadrnic s pomično kobilico, ki bodo odjadrale polje v obliki starega olimpijskega trikotnika, bo v soboto, 15. oktobra ob 15. uri. Rezultati (časi) bodo po prej omenjeni metodi izračuna časov dali razvrstitev, ki bo zagotovo drugačna od prihodov v cilj, kar je poseben čar takšnega načina tekmovanja.
Najuspešnejši slovenski jadralec Vasilij Žbogar, ki je na letošnjih olimpijskih igrah v Riu osvojil srebrno medaljo, je bil med jadralci izbran za člana komisiji športnikov pri mednarodni jadralni zvezi World Sailing. Glasovanje je potekalo med olimpijskimi igrami, svoje predstavnike v komisiji športnikov pa so jadralke in jadralci izbirali iz svojih vrst. Za slovenskega jadralca, za katerim je že pet olimpijskih nastopov, in je v svoji bogati športni karieri osvojil tudi tri olimpijske medalje, dve v razredu laser (srebro Peking 2008, bron Atene 2004), tretjo, srebrno v razredu finn pa letos v Riu in za slovensko jadranje je to veliko priznanje. S svojim znanjem in izkušnjami dolgoletnega vrhunskega jadralca bo prispeval k delovanju komisije, katere naloge so povezovanje in zastopanje stališč olimpijskih jadralcev v mednarodni jadralni zvezi, skrb za spoštovanja pravic jadralcev v športu ter promoviranje visokih standardov športnosti in etike na tekmovanjih.
EfflSSESB
l.SNTL-člani
Arrigoni: Mengeš 5:4
Člani so tekmo drugega kroga igrali doma proti ekipi iz Mengša. Gostje so bili nedvomno favoriti in so po prvem krogu že vodili z 2:1. Podobno se je končal tudi drugi krog, tako da je bil zaostanek naših že 4:2.
Ko je že kazalo na prepričljivo zmago gostov, pa je naša ekipa odigrala tako, kot še nikoli. Do konca dvoboja je vse tri tekme obrnila v svojo korist in tako prišla še do dveh pomembnih točk.
Vse tri tekme je zmagal izredno razpoloženi Erik Paulin, ki je po dveh krogih še brez poraza. Po eno zmago pa sta ekipi prispevala Michele Vigini in Matija Novel.
1SNTL-članice
Arrigoni: Letrika 5:2
Tudi članice so tekmo drugega kroga igrale doma, proti ekipi iz Vrtojbe. Naše igralke so vlogo favoritinj tudi tokrat opravičile.
V	vsakem krogu so bile boljše od nasprotnic in zasluženo zmagale z visokim izidom 5:2. Brez poraza sta dvoboj odigrale Lea Paulin in Katrina Sterchi. Lea je dosegla tri zmage, Katrina pa dve. Tekmo je odigrala tudi Urška Čokelj, ki je dvoboj odigrala po svojih najboljših močeh, se je pa videlo, da še ni dosegla njene prave igre, kot smo je vajeni iz preteklih prvenstev.
Lea prva, Matija Drugi
V	nedeljo je v Velenju potekal 2. odprti turnir RS za kadete in kadetinje. Tudi tokrat so nas razveselili naši mladi tekmovalci in tekmovalke. Domov smo se vrnili z dvema medaljama in na turnirju smo prikazali veliko dobrih iger.
Najbolje se je odrezala Lea Paulin, ki je na celem turnirju izgubile le en set in tako potrdila, da je trenutno najboljša kadetinja v državi. Tudi v finalu je s 3:0 prepričljivo premagala Vito Kobetič iz Mengša. Med osem najboljših se je uvrstila Minea Ljuca. Žal pa je za med štiri naletela ravno na klubsko kolegico Leo iz izgubila s 3:0. Bo pa na prihodnjem TOP turnirju igrala med osmimi najboljšimi kadetinjami, kar je lep uspeh. Med 16 najboljših se je uvrstila Manca Paljk. V zelo izenačeni igri je s 3:2 izgubila proti Tari Kobetič iz Mengša.
Pri kadetih je Matija Novel dosegel drugo mesto. V finalu je moral s 3:2 priznati premoč Žige Kristjana Žigona iz Ravenskega Interdiskonta.

Tudi Matija je turnir dobro odigral, le v finalu je nekoliko padel v igri, kar je nasprotnik znal izkoristiti. Na glavni turnir in med 32 najboljših se je uvrstil še Mihael Kocjančič. Za med 16 najboljših je s 3:0 izgubil proti An-žetu Zrimšek Žigerju iz Kajuh Slovana.
'flEE®
Na tekmovanju za Pokal Kopra, kjer je nastopilo 391 tekmovalcev iz Slovenije, Italije, Hrvaške in BiH, so mladi Izolani dosegli naslednje uvrstitve:
St. dečki
do 66 kg: Sergej Marčeta 3. mesto
St. deklice
do 52 kg: Ana Marčeta 2. mesto
Ml. dečki
do 32 kg: Jan Nabernik 1. mesto do 46 kg: Blaž Vadnjal Stojanovič 2. mesto
do 29 kg: Matija Deržek 3. mesto
Ml. deklice
do 36 kg: Sara Rožac 3. mesto
Menolaši na vrhu
V	soboto 15.10. 2016 in nedeljo 16.10.2016seje medpuntoKaval in Fijeso odvijalo 26. Državno prvenstvo v trnkarjenju s palico iz zasidranega čolna. Na prvenstvu je sodelovalo 30 tekmovalcev iz desetih slovenskih klubov.
Pod okriljem slovenske zveze za športni ribolov na morju je organizacijo tekmovanja izpeljal RD Solinar Strunjan.
V	soboto so tekmovalci odpluli na lovno področje v petih čolnih in tekmovanje je pričelo po pisku glavnega sodnika ob 8 uri. Vreme je zdržalo brez dežja, čeprav je bil le ta napovedan. V nedeljo pa je že navsezgodaj tekmovalce in čolnarje presenetila megla, ki se ni razkadila ves dopoldan.
V	hudi konkurenci je oba dneva zmagal in zasedel absolutno prvo mesto Nik Kocjančič član MRK Menola Izola. Drugi je bil Simon Oblak član RPD Piran, tretji pa je bil Aljoša Tomšič član RD Solinar Strunjan.
Med deset tekmovalcev, ki so prejeli točke za naprej so se uvrstili še Kristina Mattias članica MRK Menola Izola na peto mesto in Luka Maslo član MRK Menola Izola kot šesti.

Kristina Mattias je lanska prvakinja, ko je kot prva predstavnica ženskega spola pometla z vso moško konkurenco in zmagala na državnem prvenstvu, ki se je lani odvijalo v koprskem zalivu. Kristina Mattias je na državnem prvenstvu v Strunjanu ulovila najtežjo ribo, ki je tehtala kar 561
gr-
MRK Menola je imela v konkurenci še dva tekmovalca, in sicer Valentina Valenčiča in Gabrijela Glavino, ki sta zasedla 19. In 26. Mesto.
Menolašem za izjemne uspehe čestitamo!
tem
V okviru prireditev 36.tedna starejših občanov je bil v hotelu Delfin Izola dne 17.10.2016 odigran odprt turnir v taroku. Udeležilo se ga je 17 tarokašev, ki jih je pozdravil organizator turnirja Boris Debeljak.
Odigrana so bila 3 kola po 15 iger po pravilih Tarok zveze Slovenije.
Najuspešnejši je bil Cveto Ličen, kije osvojil vseh 6 možnih točk in razliko +442. Po 5 točk sta zbrala Grega Mihevc in Ivica Grdič. Razlika je odločala v korist Mihevca s +709 pred Grdičem, ki je zbral razliko +645. Četrto mesto je zasedel Samo Medved (mond mojster) s 4 točkami in razliko + 454. 4 točke je osvojil tudi Lojze Hočevar, a s slabšo razliko -52. Razglasitev rezultatov je bila v piceriji hotela Delfin. Prehodni pokal Društva upokojencev Izola je lanskoletni zmagovalec Ivica Grdič izročil letošnjemu prvaku Cvetu Ličenu.
Najuspešnejši igralci so prejeli tarok karte, ki jih je darovalo Društvo upokojencev Jagodje Dobrava. Prijetno druženje v piceriji hotela Delfin pa je omogočilo Društvo upokojencev Izola. Navzoči igralci so izrazili željo, da bi Jože Bolje uspešno okreval po težki operaciji in se ponovno z ženo Marijo vrnil v igralske vrste tarokašev.
Redni turnir za letošnje prvenstvo občine Izola bo v ponedeljek 24.oktobra s pričetkom ob 16.00 uri v kavarni hotela Delfin Izola.
db
ŠPORTAJTE Z NAMI!
FATE ŠPORT CON NOU
Četrtek - 20.10.2016
BALINARSKI KLUB KORTE - 17.00-19.00 (mladi)
BALINARSKO IGRIŠČE KORTE
Predstavitev balinanja in društva, ogled vadbe, demonstracije, preizkus balinanja, pogovor s športniki in vpis novih članov ŠD ADRENALINA (040/501-379) www.adrenalina.si -19.15 FITPLUS CENTER Izola - center za rekreacijo in zdravje, Premrlova 1
Aktivno sodelovanje na vadbi; potrebujete: brisačo, vodo, udobno oblačilo.
Nirvana fitness
STRELSKI KLUB IZOLA
PROSTORI KLUBA, KRAŠKA 1
Ogled treningov, preizkus streljanja z zračnim orožjem, ogled klubskih prostorov, druženje s člani kluba ter vpis novih članov. -18.00-
20.00
Predstavitev športnega strelstva -19.00
SAVATE KLUB OBALA francoski boks -19.30-21.00
OŠ LIVADE (večnamenski prostor v 2. nadstropju)
S treningi pričnemo v torek 20.9. Teoretična in praktična predstavitev francoskega boksa, predstavitev opreme, za člane je vadba do 18.10. brezplačna. Ogled treningov in vpis novih članov.
KEGLJAŠKI KLUB IZOLA - 17.00-20.00 PROSTORI GARAŽE SPAR V LIVADAH
Predstavitev kegljaškega športa in delovanja kluba. Z vami bodo člani kluba, trenerji - ogled rednih treningov, možnost vpisa otrok in mladine.
MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 16.00-20.00 OSNOVNA ŠOLA VOJKE ŠMUC (telovadnica)
Predstavitev treninga in vpis novih članov letnik 2009, 2010 in mlajši.
Petek-21.10.2016
BALINARSKI KLUB KORTE - 18.00-20.00 (člani)
BALINARSKO IGRIŠČE KORTE Predstavitev balinanja...
JUDO KLUB IZOLA
TELOVADNICA OŠ DANTE ALIGHIERI
Judo vrtec (vadba za otroke 5-6 let) -16.30-17.30
Mala šola judo (vadba za otroke 7-11 let) -16.30-19.00
STRELSKI KLUB IZOLA
PROSTORI KLUBA, KRAŠKA 1
Ogled treningov... - 18.00-20.00
Predstavitev športnega strelstva -19.00
ŠD ADRENALINA (040/501-379) www.adrenalina.si -17.30
FITPLUS CENTER Izola - center za rekreacijo in zdravje, Premrlova 1
Aktivno sodelovanje na vadbi; potrebujete: brisačo, vodo, udobno
oblačilo.
Nordijska hoja
MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA
MESTNI STADION IZOLA
Predstavitev treninga in vpis novih članov; (U-9 doU-19) -16.00-17.30 OSNOVNA ŠOLA LIVADE (telovadnica)
Predstavitev treninga in vpis novih članov letnik 2009, 2010 in mlajši -15.00-16.30
Sobota 22.10.2016
KEGLJAŠKI KLUB IZOLA - 13.00-20.00 PROSTORI GARAŽE SPAR V LIVADAH
Ogled tekem ženske ekipe LB. državna liga in moške ekipe II. državna liga zahod.
Veteransko veslanje je veslanje za dušo
Izolski veslač in trener Igor Božeglav je veslač od glave do peta. Brez veslanja preprosto ne more in zadnja leta je našel veliko somišljenikov v veteranskih vrstah tega športa. Na nedavnem svetovnem veteranskem prvenstvu je tako nastopilo kar 3500 veslačev, ki jim veslanje pomeni več od samega tekmovanja.
Igor Božeglav je izolski veslač, nekdanji uspešen tekmovalec in trener veslaškega kluba Argo, ki se zadnja leta kot član VK Velenje udeležuje različnih veteranskih regat, tudi mednarodnih. Pred kratkim se je vrnil iz svetovnega veteranskega prvenstva na Danskem, v Kope-nhagnu, kjer je bolj pomembno to, da živiš in dihaš veslanje, kot pa končni rezultat.
-	Veteransko svetovno prvenstvo je namenjeno vsem tistim, ki se ne morete rešiti veslaških žuljev?
-	Točno tako. Zgodba veteranskih svetovnih prvenstev traja že dobrih 40 let. Veteranska kategorija se v veslanju začne že pri 27 letih in je namenjena tistim, ki se odločijo, da ne bodo več veslali tekmovalno
-	Veslanje je vendarle šport, ki zahteva popolno predanost.
-	Res je. Kljub temu pa je gibanje zdravo in veteranske regate nam dajo dober motiv, da na dan naredimo tistih 10 kilometrov z vesli v rokah, ob tem pa se tudi družimo. Najlepše pri vsem tem je, da pri veteranih ni meja. V tekmovalnem svetu je bolje, da se držiš samo zase, pa naj bo to na klubskem nivoju, ali pa na državnem. Tukaj pa je vse bolj preprosto in sproščeno. Na Danskem sem na-primer odveslal regato v dvojcu z Avstrijcem. To je tisto, kar sem iskal.
-	Veslanje v svojem bistvu?
-	Ja, veselje do veslanja. Naj starejši na svetovnem prvenstvu je bil star več kot 90 let, kar je bilo lepo videti. Ta prvenstva so zares množična. V moji kategoriji, enojcu, je bilo prijavljenih 105 tekmovalcev, skupno pa je bilo kar 3500 veslačev iz vseh vetrov, celo z Japonske. Celotno tekmovanje pa traja le štiri dni.
-	Kako je mogoče tekmovanje sploh izpeljati v tako omejenem času?
-	Regate so na sporedu od jutra do večera, vsak pa ima po eno regato, sicer bi časa zmanjkalo.
Na koncu sicer lahko pogledaš še skupni rezultat glede na čas, ampak to ni nikoli natančno, predvsem pa to ni niti tako pomembno.
-	Si bil na prvenstvu edini slovenski predstavnik?
-	Letos sta se mi zadnji trenutek pridružila še dva mlada Blejčana, sicer pa sem lani bil sam. Seveda je nastop na takšnem prvenstvu finančen zalogaj, pa še časa ti vzame kar veliko, a je še kako vredno. Organizacija je bila izjemna, vse je potekalo na zares naj višjem nivoju. Na prvenstvu pa je bila kot navijač prisotna tudi danska kraljica Margareta 11., saj je veslanje na severu zelo pomembno in ima močno tradicijo. Gre za enega najstarejših, če že ne najstarejši šport nasploh. V Sloveniji imam občutek, da veterani nimamo ravno na stežaj odprtih vrat v klubih, medtem ko v tujini predstavljajo jedro kluba in pogosto tudi vodijo njihovo politiko, saj gre vendarle za nekdanje veslače. Predvsem pa smo veterani samozadostni.
-	Koliko treniraš za to, da se pripraviš na tekmovanje?
-	Treniram dobro uro na dan, torej preveslam kakšnih 10 kilometrov dnevno, na argometru pa še kaj več. Se je pa zaradi družine ta trening premaknil že globoko v noč. Budilko imam naravnano tudi ob štirih zjutraj, a ko se na to navadiš, postane samoumevno. Na prvenstvu so se Avstrijci šalili, da pri nas v Sloveniji zaključimo z veslanjem pri 18, pri
njih pa začnejo s 30 leti. Takrat se navdušijo nad športom, imajo veliko jezer in rek, torej idealne pogoje in lahko si privoščijo najboljšo opremo.
-	Praviš, da je pri nas veteranska scena okrnjena?
-	Ja, lani sem bil v Belgiji sam, letos smo bili trije, kar pa je še vedno izjemno malo, če pomislimo, da je bilo prijavljenih 3500 veslačev iz 500 klubov. Blejca sta poudarila, da je to apel ostalim, saj naslednje leto gostimo svetovno veteransko prvenstvo ravno na Bledu in prav bi bilo, da bi slovenske barve zastopalo čim več veslačev. Zadnje veteransko prvenstvo je bilo na Bledu leta 1995 in takrat je bilo drugače. Imeli smo močen blejski osmerec in še veliko drugih.
-	Svoj nastop sta napovedala že vsaj dva Izolana, Erik Tul in Vasilij Žbogar.
-	Ja, res je in upam, da se jima bo pridružil tudi iztok Butinar.
Lahko bi prijavili izolski četverec.
-	Lahko bi ga res, je pa kar bizarna situacija...
-	Bizarna zato, ker je tisti med vami, ki je še najbolje pripravljen, v resnici jadralec? Pred dvajsetimi leti bi to bilo do vas veslačev že skoraj žaljivo!
-	Ja, a dejstvo je, da so jadralci vzeli veslaški argometer za svoj rekvizit. S tem je začel britanec Giles Scott in pravijo, da na 2000 metrov dosega tako konkurenčen čas, da bi zadostoval za reprezentanco marsikatere države. Ne vem, kako mu to uspe a sem prepričan, da Vasilij ne zaostaja veliko za njim. Vasilij se tudi odpravi na vodo s costal rowing čolnom in na Bledu bo vsekakor zanimivo.
-	Pričakuješ še več Izolanov?
-	Menda napoveduje tudi izolski osmerec, da bo pojačal treninge in nastopil. Upam, da bo od tega vrveža ostala tudi sled za naprej. Veteransko veslanje predstavlja jedro veslaškega navdiha. Na žalost je veslanje sicer izjemno tekmovalno nastrojeno.
-	Športa ne dojameš tako tekmovalno?
-	No, saj smo tudi veterani tekmovalno nastrojeni, a vse na prijateljskem nivoju. V dvojcu sva z Avstrijcem nastopila proti legendi nemškega veslanja Thomasu Langeju, dobitniku dveh zlatih in ene bronaste olimpijske medalje. Velika čast je bila z njim samo tekmovati, čeprav v tistem adrenalinu, ko smo veslali, sem v resnici pozabil na to, da veslava proti njemu. Ko sva na koncu v finišu zmagala, me je prijatelj spomnil, koga sva premagala in še zdaj ne morem tega verjeti.
-	Zveniš kar navdušen nad veteranskim veslaškim svetom.
-	Zato, ker tudi sem. To je tisto,
kar sem v veslanju iskal celo življenje.	AM
Obvestilo o čistilni akciji
Izolski avtonomni Argo plač v sodelovanju z koprsko Up Inde ta petek, 22. 10. organizira čistilno akcijo pod imenom »skvoti čistijo naravo«. Čistilna akcija bo potekala na območju od pod Belvederja do Belih skal.
Z akcijo, ki je napovedana kot prva med mnogimi, želijo skvo-tovci prikazati odgovornost do narave in posebej do krajinskega parka.
Organizatorji vabijo vse, ki želijo sodelovati pri čistilni akciji, da se jim pridružijo. Zbor bo ob 14.00 pri pomolu pod Belvederjem, kjer bo na voljo tudi brezplačen veganski topel obrok.
V Kortah so praznovali opasilo Zelo uspešna Drobtinica
Tudi letos, tako kot vsako leto, je tretjo oktobrsko nedeljo po svečani sveti maši, pred cerkvijo v Kortah potekalo kulturno - družabno srečanje.
Oblikovali so ga pesnica, domačinka Janja Mertinc, domači pritrkovalci z mentorjem Markom Česnom Ščekom - v zvoniku, ženski pevski zbor KD Korte pod vodstvom Eneje Baloh in povabljeni pritrkovalci Kulturnega društva Raskovec z Vrhnike - na petih prenosnih zvonovih (ki so natanko 100 - krat pomanjšani zvonovi Sv. Pavla iz njihovega domačega zvonika. Kot zanimivost je treba povedati, da se ponašajo tudi z dejstvom, da so bili tudi že na vrhu Triglava). Program je povezovala Valentina Hleva, prigrizke in ruj no kapljico so prispevali župljani, zlasti pridne gospodinje, in vinar Robi Korenika.
Sicer pa lahko o opasilu povemo, da je to ime za praznik v spomin na kak pomembnejši dogodek. Domačini v Kortah prazniku rečemo tudi »pasilo«. Besedo si je moč razlagati na več načinov.
Ker je iz preteklosti znano, da se je povsod na slovenskem in tudi primorskem ozemlju za cerkveni praznik cerkev »pasalo« (obkrožilo) s svečami, je mogoča domneva, da izraz opasilo izhaja od tu, sicer pa:
•	iz »vasila« - je vaškega praznika na vasi,
•	iz besede »spasiti« - očuvati,
•	iz besede »pas« - procesija okoli cerkve.
To pravzaprav vse drži, predvsem pa velja, da gre za praznik župnije in župljanov.
Kortežanska župnija praznuje svoj drugi župnijski praznik vsako tretjo nedeljo v oktobru - najvažnejši župnijski praznik je 17. januarja, ko goduje njen zavetnik sveti Anton Puščavnik. Opasilo je sicer sprva nastalo v septembru, a so ga prenesli na oktober, saj je bila
v septembru trgatev, v oktobru pa že novo vino in tudi čas pred zamudnim obiranjem oljk. Med okoliškimi vasmi se je vzpostavilo pravilo, da ne praznujejo vse hkrati (napr. v Padni praznujejo en teden prej).
Naše opasilo je nastalo v spomin na gradnjo cerkve z zvonikom, ki je bila zgrajena okoli leta 1800. Prej je imela župnija le zvončnico - majhno cekvico ali kapelico s »škarjico« namesto turna, ki se je nahajala nad pilom - vodnim izvirom. V tem času so Kortežani gradili novo francosko cesto v dolino Drnice, ki je vodila »proč od morja«. Nov čas na prelomu stoletij, po propadu Napoleona in v prvi polovici stoletja pa je tudi posegel v mentaliteto ljudi: Korte so dobile kot prve v slovenski Istri tudi državno ljudsko šolo (natanko na dan letošnjega opasila, 16. 10. je praznovala svojih 197 let). Kmalu nato se je povsod po Evropi začel narodni preporod.
Sicer pa lahko iz ohranjenih virov sklepamo, da so nekoč v Kortah opasilo praznovali s plesom na odprtem, igrali so domači godci, Korte so namreč imele v začetku 20. stoletja celo svojo vaško godbo na pihala, pobirali so dajatve in imeli sejme in veselice tudi po tri dni. Sorodniki in znanci so prihajali na obiske in pili sladki mošt. Fantje iz okoliških vasi so ostali v vasi po dva do tri dni, da bi na kako brhko domačinko »vrgli oko«, saj so domači svoja dekleta sicer skrbno čuvali.
Darinka Jug
Ob svetovnem dnevu hrane, 16. obtobra, smo v okviru Rdečega križa Izola v soboto, 15.10.2016, že šestič izvedli akcijo zbiranja pomoči za topel obrok otrok iz socialno ogroženih družin v Izoli.
Na krožišču v centru Izole smo prostovoljci Rdečega križa zbirali prispevke, ki jih namenjamo Osnovnim šolam Vojke Šmuc, Livade in Dante Alighieri. Za letošnjo akcijo »Drobtinica« nam je uspelo zbrati skupno 973,50 eur sredstev.
Rdeči križ Slovenije s sodelovanjem v mednarodni kampanji »Drobtinica«, ki pri nas poteka že štirinajsto leto, dopolnjuje svoje programe socialne pomoči namenjenih otrokom iz socialno šibkejših okolij. Drobtinica osvešča širšo javnost glede vse bolj pereče problematike nezadostne in/ali nepravilne prehrane naših najmlajših - osnovnošolcev ter spodbuja čut za solidarnost s tistimi, ki so se znašli v stiski. Iskrena zahvala vsem, ki ste ob naši stojnici, kljub dežju, ustavili svoj korak in pobrskali po denarnici, čeprav tudi sami doživljate krizo, varčevalne ukrepe ali strah pred prihodnostjo. Otrokom ste namenili 393,50 eurpomoči!
Hvala tudi vsem trgovinam, tovarni Droga Kolinska, obrtnikom in posameznikom , ki so nam darovali prehranske proizvode in finančna sredstva. Zbiranje sredstev pa ne bi bilo mogoče brez medijev in pogumnih in vztrajnih prostovoljk in prostovoljca, ki so žrtvovali svoj čas in dobro voljo za druge!	Rdeči križ izoia
Prvi kilometri do Senegala
V začetku tedna so iz prostorov skladišča izolskega Rdečega križa odpeljali številno blago, ki so ga prispevali Izolani, a tudi prebivalci vse Slovenije, v sklopu akcije pomoči za postavitev otroškega igrišča - Birba, v mestu Touba v Senegalu.
Pobudnica akcije Dieynaba Ndongo, kateri je priskočil na pomoč tudi Rdeči križ, je bila s količino zbranega blaga izjemno zadovoljna in tudi nekoliko presenečena. Zbrali so namreč za poldrugo tono oblačil, igrač, rjuh, tepihov, koles, vozičkov in sanitetnega materiala, ki so ga z dvema polnima kombijema odpeljali do skladišča v Trstu, kjer čaka na pot do Senegala. Organizatorji so del sredstev za plačilo poti do Senegala že zbrali, kljub temu pa jim manjka še okoli 600 eur, da bi zaključili dobrodelno akcijo. Diyenaba se izjemno zahvaljuje vsem in upa,
ž da bodo čim prej zbrali ta manj-kajoča sredstva. Če bi kdo želel prispevati, lahko pokliče na 051
1 672 160 ali na izolski Rdeči križ.
s
20.10.	četrtek
19.00 Wine Bar Manzioli
večerni klepet z Zanimivimi Izolani
gostja srečanja Zvonka Radojevič.
Pogovor z gostjo bo vodila Nataša Benčič.
19.00	Mestna knjižnica Izola
projekcija ruskega filma
IVANOVO OTROŠTVO (1962)
Prvi celovečerec kultnega režiserja Andreja Tarkovskega velja za enega najboljših filmov o vojni in otroštvu v svetovni filmski zgodovini. Poetični pogled na vojno skozi oči 12-1 etn ega Ivana, ki ga je vojna pahnila v odraslost, globoko v sebi pa ostaja otrok.Cikel ruskega filma pripravljata Slovanska knjižnica in Mednarodni klub slovanskih rojakov Ruslo.
21.10.	petek
18.00	Manziolijeva palača
Zgodovinski-literarni večer PER SAN MAURO Z Izolo V SfCU ob 636 letnici praznovanja izolskega patrona in legende o beli golobici Pesmi avtorjev : Salvatore Benvenuti, Sandro Carpenetti, Mario Costanzo, Laura Damiani Pozzetto, Emilio Felluga, Ottavio Gruber, Salvatore Perentin, Martin Pugliese, Lucia Scher in Alessandra Zuliani bodo predstavili: Janija Pulin , Tessa Dassena ,Matija Penca In Rocco Zuliani. Projekcije Dragan SINOŽIČ
20.00	Moby Dick
Salsa, bachata, ....Glasba: DJ Jose de Guba LATINO CUBA NIGHT
21.30 Hangar
WEREFOX (alternativni rock, Prekmurje)
22.10.	sobota
17.00	Kulturni dom Izola
PRAVLJICA BREZ OČAL otroška predstava
Sezona za najmlajše se pričenja. Prva otroška predstava za najamlajše bo Pravljica brez očal. Mašenjka si želi pravljico za lahko noč, medo pa ima pred spanjem še veliko pomembnih opravil. Ko si končno ukrade trenutek, da bi ji prebral pravljico, padejo Mašenjki njegova očala v straniščno školjko. Brez očal pa ji ne more prebrati pravljice, zato zvedava in zelo »budna« punčka vzame stvari v svoje majhne roke.
20.00	Moby Dick
Live Jazz Saturdays - koncert JUST FRIENDS 4TET
23.10.	nedelja
10.00	do 14.00 plaža hotela Delfin
Izolska legenda
prireditev se bo odvijalo po naslednjem programu: regata "Open race Izola 2016" med 10-12 uro, ob 13.00 kulturni program in podelitev medalj, enogastronomična ponudba.
26.10.	sreda
20.00	Kulturni dom Izola
TAKO RAČJE! gledališka predstava Mlade generacije človeškega rodu od nekdaj hitreje posvajajo družbene spremembe kot njihovi starejši kolegi, ki na njihov odnos do življenja pogosto gledajo zviška. Gibalno gledališka predstava Tako pač je! na humoren način obračuna s tehnologijo v vsakdanjem življenju mladih.
25.10 torek
19.00	Manziolijeva palača
CineForum Projekcija filma ZorBP M m'lO nipOtG SCGmt)
18.00	Mestna knjižnica Izola
delavnica POZE MOČI.
Vsi se strinjamo, da naše razpoloženje vpliva na našo držo telesa, kajne? Ko smo žalostni smo skrčeni, ko smo veseli, smo odprti in nasmejani. Kaj pa obratno? Ali verjamete, da lahko naša drža telesa vpliva na naše počutje?
27.10.	četrtek
18.00	Mestna knjižnica Izola
Srečanje bralnega kluba
Wiestaw Myšiiwski TRAKTAT O LUŠČENJU FIŽOLA
Če to jesen slučajno še niste luščili fižola, je knjiga Traktat o luščenju fižola poljskega pisatelja Wiestawa Myšliwskega več kot primeren nadomestek. Kajti kdor je kdaj družno luščil fižol (ali pa počel kakšno podobno družabno kmečko opravilo), prav dobro ve, da se fižol ne lušči le zaradi kruljenja v želodcu, temveč utegnejo zgodbe, ki se napletejo med zbranimi, potešiti tudi njihovo duhovno lakoto.
Eden ključnih sodobnih poljskih pisateljev VViestavva Myšliwski (1932) je v knjigi tokrat naluščil za debelo pest drobnih zgodb, usod, življenj. Naroda, ki pisatelja, kot zapisuje v spremni besedi prevajalka dela Staša Pavlovič, obožuje in bere. Zakaj ga ne bi tudi mi?
21.30 Hangar
MOS GENERATOR + BLACK BONE (heavy stoner, USA + N L)
Galerija Insula
razstava
IVAN SKUBIN
»QUO VADIŠ HOMO?«
Razstava bo na ogled do 26. oktobra 2016.
Galerija Alga
razstava
DRUŠTVO LIKOVNIH PEDAGOGOV PRIMORJA:
UTRINKI PREBUJANJA
Razstavljajo: Vlasta Markočič, Tanja Samec,
Vasja Nanut, Vesna Marion, Mojca Lenardič, Aleš Borovničar, Ksenija Pfeifer, Ervin Pregelj, Ingrid Knez.
Galerija Plač Ljubljanska32 razstava
Bogdan Soban
Izola in morje - digitalne variacije
Manziolijeva palača
skupinska razstava
Miljski umetniki 2016
Kava bar TISA
razstava fotografij
Mirko Štancar MACCHINE
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
http://center-izola.si
Center za kulturo, šport in prireditve	http://www.odeon.si
Centre per la cultura, lo šport e le manifestazioni
Izola - Isola
Ta teden v Izoli ne spreglejte
Priljubljena Maša In medoVz.gledališki predstavil

>*t
Rezervacija in prodala vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39, gsm: 051 394 133, m: galerija@center-izola.si) - ponedeljek, torek in petek: 9.00-13.00, sreda in četrtek: 16.00-19.00; Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/ 396 283, m: info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred predstavo.
M/U¥1»K^C13
PRAVLJICA BREZ OČAL
Predstava za otroke
Sobota, 22. oktober 2016 ob 17.00, Kulturni dom Izola
Živahna zgodba je postavljena v medvedovo kopalnico, kjer nam na poti med kapalno kadjo in straniščno školjko medo in Maša pričarata pravo dogodivščino. Mašenjka si želi pravljico za lahko noč, medo pa ima pred spanjem še veliko pomembnih opravil. Ko si končno ukrade trenutek, da bi ji prebral pravljico, padejo Mašenjki njegova očala v straniščno školjko. Brez očal pa ji ne more prebrati pravljice, zato zvedava in zelo »budna« punčka vzame stvari v svoje majhne roke. - Vzporedno z vsemi drobnimi skrivnostmi, ki se po navadi dogajajo v za vrati naših kopalnic in otroke neverjetno navdušujejo, skozi Mašine pripovedke in kopico pravljičnih likov spoznamo tudi tiste velike skrivnosti o pogumu, prijateljstvu, sodelovanju in tem, kako stojijo stvari na tem svetu.
Po uspešni stoti ponovitvi predstave Medvedja simfonija, ki sta jo navdihnila lika iz ruske ljudske pravljice Mašenjka in medved in po številnih aplavzih in gori elektronske pošte navdušenih staršev, katerih malčke je začarala priljubljena risanka, smo v gledališču KU-KUC na oder postavili novo zgodbo o zvedavi Mašenjki, njeni najljubši igrači Maši iz risanke in redkobesednem medvedu, ki si želi le trenutek tišine in miru.
Igralsko zasedbo je popestrilo sodelovanje z otroškim gledališčem Pisani mehurčki, katerega umetniška vodja je prepričljivo zaigrala preudarnega medveda, ki nas brez ene besede v predstavi, skozi mimiko, gibanje in izrazita čustva popelje v pravljico in spet nazaj.
Legenda izolske golobice
Praznik, ki so ga Izolani kot svoj krajevni praznik praznovali kar 448 let, od leta 1380 do 1828, ko so ga krajevne oblasti ukinile, je nastal kot spomin na daljni 23. oktober 1380, ko je pred Izolo priplulo genovsko ladjevje.
Legenda pripoveduje, da so se nemočni meščani zatekli k molitvi v cerkev. Bela golobica je s cerkve poletela nad genovsko ladjevje, ki ni videlo obale zaradi čudežnega meglenega oblaka, s katerim je sv. Maver pokril Izolo. Ladjevje je sledilo golobici prepričano, da golobica leti blizu kopnega, a ta jih je odpeljala daleč na odprto morje.
Golobica se je vrnila na cerkev in iz kljuna izpustila oljčno vejico v znak miru in varnosti. Takrat so Izolani za občinski grb izbrali golobico z oljčno vejico v kljunu.
V spomin na legendo so med mesti, ki so spadala pod Serenissimo - Beneško republiko, organizirali razne igre s poudarkom na veslaških regatah z namenom vzdrževanja in krepitve prijateljstva med mesti severnega Jadrana.
Nedelja 23.10. / Program:
•	09.00-16.00 Srednjeveška tržnica (kulinarična ponudba izolskih gostincev in društev) - plaža Hotel Delfin
•	10.00 Mednarodna regata v obalnem veslanju (Coastal Rovving) -Akvatorij
•	11.00 Voden ogled cerkve Sv. Mavra in strokovno predavanje o legendi o golobici - Cerkev Sv. Mavra
•	13.00 Konec regate
•	13.00 Kulturni program (Skupnost Italijanov Pasquale Besenghi Degli Ughi Izola) - plaža Hotel Delfin
•	13.30 Podelitev medalj veslačem - plaža Hotel Delfin
Mario Magajna fotograf
V razstavnih prostorih Palače Gopčevič (Ul. Rossini 4, Trst) bodo v petek, 21. oktobra, ob 18. uri odprli razstavo fotografij v poklon stoletnici rojstva Maria Magajne, velikega tržaškega fotografa, kije življenje posvetil fotografiji in ovekovečil polstoletno zgodovino Trsta.
Mestna knjižnica Izola
TORKOVA PRAVLJIČNA URA - Vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola
K pravljični uri so vabljeni otroci od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke. Vstopnine ni. Vabljeni vsak torek ob 17. uri v Pravljično sobo Mestne knjižnice Izola.
IGRAJ SE Z MANO Razstava risb in slik otrok iz različnih slovenskih vrtcev in šol. Projekt IGRAJ SE Z MANO je del dejavnosti, namenjenih kulturi inkluzije, ki jih izvaja Center Janeza Levca v Ljubljani.

..............
GGS d.o.o., Koper, Vojkovo nabrežje 23

tel.: 05 627 83 00 GSM: 041 638 364 e-mail: info@ggs.si www.ggs.si
-	ureditev meje
-	parcelacija
-	izravnava meje
-	evidentiranje stavbe in vpis stavbe v kataster stavb
-	izdelava geodetskega načrta
-	izdelava etažnega načrta z vknjižbo
-	zakoličenje objektov
-	pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj
-	pridobitev hišne številke
-	komparacija
-	pravno svetovanje
Vabljeni, vstopnine ni!
Poslovila se je
Ivanka Krnel
V	ponedeljek smo se na izolskem pokopališču poslovili od Ivane Krnel, odločne in vsestransko aktivne Izolanke, ki je v tem mestu in občini zagotovo pustila pomemben pečat. Mnogi se je bodo spominjali kot strokovno, a pošteno, dosledno finančnico, kije vodila takratni občinski urad za finance, kasneje pa tudi kot vodjo izolske izpostave Davčne uprave. Marsikateri izolski podjetnik je takrat vedel, da mora po nasvet ali kakšen odlog prav do Ivane Krnelove, ki je dobro poznala Izolo, Izolane in težave s katerimi se srečujejo obrtniki in podjetniki.
V	Izolo je prišla že leta 1951, ko se je družina nazaj domov preselila z Reke. Njen oče je bil namreč Izolan iz Montekalva, ki pa je bil pomorec in si je na Reki ustvaril družino, toda že ob prvi priložnosti, ko je lahko dobil delo v Izoli, se je vrnil domov. Ivana je takrat imela devet let in je spoznavala povojno Izolo kot otrok in mladostnik, se vključevala v javno življenje mesta tudi kot športnica, saj je veslala za izolski klub, poleg tega pa je bila tudi članica gledališke skupine DPD Svoboda Izola.
Rada je pripovedovala o tem, koliko so jim pomenila vsa tista druženja in gostovanja in kako vzhičeni so bili, ko so, z Miklovo Zalo, ki jo je režiral vodja gledališča Sornik, nastopali pred polno dvorano izolskega kulturnega doma. „Vaje so bile skoraj vsak dan, sodelovalo pa je skoraj 80 ljudi. Poleg igralcev smo imeli tudi zbor in mali orkester. Dvorana je bila neogrevana in zeblo nas je v noge, vaje pa so bile v glavnem zvečer, tako da smo se morali, kljub horalegalisu, vračati pozno domov. Toda vse je bilo vredno uspeha, ki ga je ta predstava doživela v Izoli in povsod, kjer smo z njo gostovali. Bili smo tako zagreti, da smo letno pripravili najmanj eno, včasih pa tudi po dve predstavi."
Tudi po upokojitvi je bila vseskozi angažirana, med drugim je bila pred nekaj leti tudi članica Nadzornega odbora občine Izola, potem pa se je soočala s številnimi zdravstvenimi težavami, dokler ni povsem opešalo srce te odločne, vendar prijazne in pravične javne uslužbenke ter dobre prijateljice številnih ljudi naše občine.
Zapustila nas je ljubljena žena, mama in nona
Ivanka Krnel
(1942 - 2016)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in nam stali ob strani v težkih trenutkih.
Za vedno bo ostala v našem spominu. Vsi njeni
Izola, oktober 2016
Zadnje slovo Milene Zajc
Jutri, v petek, 21. oktobra, med 12.00 in 13.00 uro, se bomo na izolskem pokopališču poslovili od „tršice“ učiteljice Milene Zajc. Doživela je 90 razgibanih, dobrih in slabih, vendar vedenja polnih in radovednih let, ki jih je za vedno zaznamoval njen poklic učiteljice.
Ob letošnji 70 letnici Osnovne šole Vojke Šmuc nam je tako-le pripovedovala o svojih šolskih letih, ki jih je, od prvega do zadnjega delovnega dne, preživela na isti šoli, ki pa se je selila z enega konca Izole na drugega.
„V Izolo smo prišli davnega leta 1956.
Bil je april in služba me je čakala z začetkom šolskega leta, tako da sem imela dovolj časa, da se navadim na obmorsko mesto in povsem drugačen način življenja, kot sem ga bila vajena. Mediteran pač.
Poučevati sem začela v stari šoli ob Prešernovi cesti. Kmalu je postala premajhna in doživeli smo prvo prenovo. To je pomenilo, da smo se med gradnjo selili na vse mogoče lokacije. Spomnim se pouka v Kulturnem domu, kjer sem nekaj časa učila kar dva razreda hkrati, skupaj 54 otrok. Tudi sicer so bili v zgodnjih letih razredi veliki. Na nekaj fotografijah sem naštela tudi po več kot 35 učencev. Nič čudnega, da je bilo treba konec šestdesetih let šolo znova dograjevati.
Televizija si je takrat komaj utirala pot in otroci so se učili italijanščino predvsem ob spremljanju televizijskih programov. Pa tudi bistveno več so bili na prostem in tisto njihovo igranje na ulici je bilo prav tako pomemben del izobraževanja. Sicer pa smo doma vsa leta imeli na kupe zvezkov, ker je bilo treba popravljati šolske naloge in včasih smo imeli doma tudi kakšnega učenca pri dodatnem pouku. Tudi hčerki, Vanda in Neva, sta pomagali, posebej pri poštevanki, ki je bila takrat zakon, kot danes rečejo mladi. Tudi govorilne ure sem imela velikokrat kar na ulici, saj so me starši ustavljali in spraševali, kako delajo njihovi šolarji in kako jim lahko pomagajo oni.
V šoli sem nekaj časa vodila šolski pevski zbor, potem pa lutkovno skupino, ki mi je bila nekako bliže. Skratka, na šoli nismo preživeli le tiste ure, ki so bile določene s programom pač pa smo bili učitelji od zore do mraka. Tudi zato sem vesela, ko me različne generacije učencev naše šole povabijo na kakšno srečanje ob obletnicah, zato lahko rečem, da sem imela veliko srečo, ko sem izbrala ta poklic. Bil je najboljši, kar si jih lahko zamislim."
Tako je pripovedovala letos spomladi, ob praznovanju obletnice šole na kateri je preživela vsa svoja delovna leta. Seveda pa ni bila le učiteljica. Bila je tudi vzorna mati, kulturnica, aktivistka in predvsem angažirana Izolanka, ki je vedno imela svoje mnenje, ki ga je tudi znala povedati. Za svoj pomemben prispevek lokalni skupnosti je leta 1980 prejela tudi nagrado Občine Izola, največja nagrada pa ji bodo generacije in generacije Izolank in Izolanov, ki se je bodo še dolgo spominjali kot njihove prve tršice.
Zagotovo se bo marsikdo od njih, v petek, med 12. in 13. uro, prišel posloviti od svoje prve učiteljice in mentorice, hčerki Neva in Vanda pa cvetje in sveče vljudno odklanjata in predlagata, da namesto tega prispevate za OŠ Vojke Šmuc (TRR 01240 - 6030653796).
n	m/uwh/m: 15
Predzadnja-------------------------------------
[SiffiooRmiJjB
Drzna tatvina
Neznan moški z nahrbtnikom, visoke in suhe postave, s črno kapo na glavi in oblečen v temnejša oblačila je iz blagajne frizerskega salona izvršil tatvino bankovcev v vrednosti 50 evrov.
Sam si je postregel
Mladoletnik je v samopostrežni trgovini poskušal izvršiti tatvino cigaret in bil pri tem tudi nasilen do trgovke, katero je odrinil. Policisti so obvestili starše mladoletnika, zoper njega bodo podali obdolžilni predlog na sodišče za prekrške.
Pa je šlo kolo
Neznanec je izvršil tatvino moškega kolesa znamke Chirocco, srebrne barve z blatniki in lučjo, staro cca. 5 let, vredno 200 evrov.
Ukradli so old timerja
Oškodovanec je prijavil tatvino Tomosa Avtomatic, tip laura, svetlo modre barve, letnik 1975, vredno 450 evrov.
Grozil ji je
Policisti so sprejeli prijavo oškodovanke, da ji 34-letni bivši partner zadnje čase nenehno grozi in jo žali. Izrekli so mu globo v višini 250 evrov.
Sezone še ni konec
Nekdo je vlomil v dve hotelski sobi in na škodo drž. Avstrije izvršil tatvino oblačil in potnega lista.
Pripravlja se na zimo
Neznanec je ponoči skozi okno vlomil v prostore trgovine in izvršil tatvino 400 evrov.
Policisti so opravili temeljit ogled kraja kaznivega dejanja in nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
Ukradli so kamnito klop!
Neznanci so v zadnjem tednu izpred novogradnje v zaledju Izole izvršili tatvino kamnite klopi dimenzij 200 x50 x 15 in 20 različnih grmovnic ter s tem lastnika oškodovali za 700 evrov.
Nabral si je orodje
Neznanec je vlomil v poljski objekt in izvršil tatvino agregat, ročne bencinske kosilnice, rezalnika pločevine BOSCH in vrtalni stroj Iskra ter lastnika oškodoval za 520 evrov.
Potekla ji je zelena karta
Policisti so pri preverjanju dokumentov 20-letne državljanke Makedonije ugotovili, da je prekoračila dovoljenje za bivanje v Sloveniji za 45 dni. Zoper kršiteljico je bila izrečena globa v višini 500 evrov, katere pa ni plačala in so ji bili zato začasno odvzeti dokumenti. Prav tako so ji policisti izdalo Odločbo o prostovoljni vrnitvi v njeno državo, v roku 15 dni.
Kdo bo komu plačal?
Policisti so intervenirali v zasebnem stanovanju, kjer je 16-letni sin ozmerjal in fizično napadel očeta. Ugotovljeno je bilo, da ima kršitelj zdravstvene težave in je bil zato obveščen zdravnik, ki je odredil prisilno hospitalizacijo in zaprosil za asistenco policistov. Kršitelju so policisti izrekli globo 625 evrov.
ODDAMO
-	Za daljše obdobje oddamo dvosobno opremljeno stanovanje (57 m2) v bližini izolskega stadiona. Tel. 031/640-756 ali 040/170-161
-	Oddam enosobno stnovanje v Strunjanu do 15. junija. Možnost za bivanje treh oseb. Tel.:041/359-088
Oddam garsonjero v Izoli. Tel.:041/670-085
-	V centru Izole oddam veliko 3-sobno stanovanje. Tel.: 041/665-591
-	Za veliko trisobno stanovanje iščem sostanovalko. Tel.: 041/665-591
-	Oddamo enosobno opremljeno stanovanje s posebnim vhodom in parkiriščem v centru Izole. Cena 400 eur z vključenimi stroški za daljše obdobje. Internet, klima, satelitska antena. Tel.: 040/732-666
KUPIMO
-	Nujno kupim cca 60 m2 veliko stanovanje v pritličju ali visokem pritličju v Izoli, Kopru ali okolici, po možnosti ne v bloku, ni pa pogoj.Ponudbe na tel. 041/906-464.
-	Kupim dvosobno stanovanje, cca 50m2. Stanovanje naj bo staro do 30 let, po možnosti v pritličju ali prvem nadstropju. V kopalnici naj bo vgrajena kopalna kad.Tel: 031/622-125
NAJAMEMO
-	Urejen moški išče manjše stanovanje ali garsonjero po ugodni ceni. Tel: 051 372 364
-	Iščem enosobno stanovanje ali garsonjero v Izoli ali Kopru za eno osebo po ugodni ceni. 051/444-476
-	Oddam opremljeno stanovanje v Jagodju, s posebnim vhodom, parkirnim prostorom in internetom, 40 m2. Zaželjen nekadilec, stanovanje oddajam za daljše obdobje. Tel.: 05/641-
-	Glasbena skupina išče prostor za vaje zaradi zaprtja trenutnega. Imamo svojo opremo in izolacijo. Smo resni. Tel.: 068/153-959
-	Prodam dobro vzdrževana ma-hagonij lesena termopan okna (3 kom) dimenzije 100 x 180 cm. Cena skupaj 130 Eur. Tel. 040/333-954
-	Za 100 Eur ali manj prodam povsem nov, nikoli nošen okvir za ženska očala. Cena okvirja je bila 160Eur, Swarovski s kristalčki, kupljen septembra 2016. Tel: 041.936.005, Izola.
-	Prodam večnamenski plinski kotel “kebrček” za kuhanje enolončnic ali žganja.Prostornina 35 litrov. Brezhiben, kot nov. Cena 300 evrov. Tel.:031/597-222 popoldan.
Sabljači uspešni v Novi Gorici
V nedeljo, 9. oktobra je potekal turnir v meču do kategorije mladinci, »17. Pokal Nove Gorice« na kateremu je svoje spretnosti pomerilo več kot sto sabljačev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije. Sabljaški klub Izola, pod vodstvom Antonija Hajdina, je zastopalo šest sabljačev; Sarah Božič, Lan Golob, Andrej Laganis, Luka Mlakar, Maša Mlakar in Martin Skok. Tokrat je bila posebej uspešna lanska viceprvakinja Sarah Božič. Med mlajšimi deklicami je prišla do finala in osvojila srebrno medaljo. Vsi sabljači SK Izola so pokazali zavidljivo znanje in pripravljenost ter s srebrnim odličjem začeli novo sezono.
PREKLETSTVA MODERNE DOBE
piše: Barbara Motoh Bračanov
I -1
Če bi me kdo vprašal, kje pričeti pri vsem, kar danes nima smisla, bi zagotovo pričela z mobilnimi telefoni. V mojih pradavnih, predpreteklih časih smo namreč imeli domač telefon, velik, črn, na katerem si številke obračal s prstom, zagozdenim v okroglo odprtino na številčnici - in dosegljiv si bil edino takrat, ko si bil doma in si dvignil težko, kovinsko slušalko iz njenega naslonjala. Drugače pač ne. Ko smo se otroci igrali zunaj, smo bili dosegljivi na krik matere ali sosede, ali na površen pogled v nebo in dejstvo, da se temni. Po telefonu nas ni mogel klicati nihče.
Ampak smo se držali ur. Do minute natančno. »Ob šestih pod uro« je pomenilo natančno to. Ne pol ure kasneje, ne pod macesnom dve ulici levo. Bilo je tam in takrat, in če te ni bilo, si izgubil, ne da bi se sploh igral.
Danes se kličemo. Na veliko. Spreminjamo dneve, ure, lokacije, pogoje, vse, kar se da spremeniti na daljavo. Vem, ker vsake toliko razbijem telefon, in ostanem brez za dan ali dva, in potem nastaja cel problem, ker s strani vseh ostalih ljudi nisem dosegljiva vsaj od sončnega vzhoda do zahoda. Moj mož sicer pravi, da te elektronske igračke pod nobenimi pogoji niso zame; v bistvu bi morale trgovine z elektronskimi napravami namesto prečrtanega psa na vratih zalepiti mojo prečrtano sliko, ampak jaz se ne dam. Nekako bom tekmovala v tej moderni dirki, pa ne glede na število trupel mobilnih aparatov! Ampak na žalost niso edino zlo, ki ga opažam, in se bolj ali manj uspešno spopadam z njim... Takoj za njimi so elektronske redovalnice, ki jih sovražim v dno srca. Če moj otrok nima niti možnosti, da od govorilnih do govorilnih popravi svoje ocene in zablefira svoje prekrške, ampak moram jaz njegove grehe izvedeti še preden ga vidim, potem res ne vem, zakaj v njem vzgajam zaupanje, odkar sem mu pustila, da sam prehodi ulico. Vsake toliko hočem zamižati na eno oko in pustiti, da se slika zbistri - tako njim, ki odraščajo, kot meni, ki moram za to poskrbeti.
Nočem jih klicati po telefonu, ko se igrajo s prijatelji. Nočem prejemati obvestil e-asistenta, ter nočem izvedeti, kaj imajo za domačo nalogo, preden mi oni to uspejo povedati. Če bi bilo po moje, bi jim za spoznavanje glasbe še vedno kupovala plošče, ter jim jih predvajala na starem gramofonu s tistim skrajno očarljivim zvokom hreščanja, ki je bil del doživetja, in ga danes ne pozna več nihče, ampak to žal ne gre. Danes imamo youtube, plošče ne hreščijo več in kino predvajalniki so nemi; zato pa je toliko bolj glasna tehnologija, ki nas spreminja v sužnje večnega sledenja nečemu...
Barbara Motoh Bračanov dela kot mentorica v izolskem Društvu prijateljev mladine, je začetnica projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev.
(gRILL	grill ) ^
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Kolesarjenje z motivacijo
V petek je stranka Izola je naša praznovala deseto obletnico delovanja. Svetnica Manca Vadnjal je najprej pozdravila prisotne, predsednik stranke Bogdan Gerk pa je orisal njihove načrte in cilje za bodočnost. Največ zanimanja pa je bilo brez dvoma za nekdanjega župana in prvega moža IJN dr. Tomislava Klokočovnika, ki je v nekaj besedah opisal delovanje tranke IJN v času njegovega županovanja. Med drugim je povedal tudi, da se v Izoli vsi predobro poznamo, zato raje podpiramo župane, ki jih ne poznamo, ker prihajajo od drugod.
Opasilo v Kortah
V Kortah so v nedeljo po sveti maši praznovali opasilo, v spomin na dan, ko so zgradili cerkev z zvonikom.
Začenja akcija zbiranja odpadkov
Komunala Izola obvešča, da bo v naslednjem tednu organizirala jesensko akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiralnico, ki bo tako kot v mesecu maju potekala štiri dni. Stara zdravila, kozmetiko, uporabljeno jedilno olje, odslužena svetila, razne kemikalije, barve, lake, spreje, topila, pa tudi manjše električne aparate, bo možno oddati med 19. in 22. oktobrom.
Od srede do četrtka bodo delavci Komunale prisotni najprej dva dneva na podeželju, nato v starem delu in v Livadah in Jagodju. Nevarne odpadke lahko tudi skozi celo leto brezplačno pripeljete na zbirni center. Ob predaji pa morate predložiti zadnji odrezek potrdila plačila storitev zbiranja in odvoza odpadkov.
Za dodatna pojasnila o akciji zbiranja nevarnih odpadkov vam je na voljo telefonska številka 05/66 34 950.
Menolaši vrhunsko na državnem prvenstvu
Menolaši so se iz državnega prvenstva v trnkarjenju s palico iz zasidranega čolna v Fiesi vrnili s polno bero medalj, kolajn in ostalih priznanj.