Inserati ie »prejemajo in volji triatopiia vrtita:
i kr., če aH tiska lkrnt, ' ^ n it ti ti '- »t 16 ti n n n * 'i
Pri večkratnem ti«Kanji 8« »kiih primemo imaujši,.
Rokopisi
se ne vmenjo, nefriinkovana pisma ne sprejemajo
Naročnino prejema oiuuvnisrv HiiminhiruriiH m pjtci • liicii« ; h 8tarem trgu a. it. 16
Poiititna list n
Po pošti	preieman velia:
7-a ceju ieto	, 1') gi. • ur
t« poi jttft	.	o ., — .,
i» četrt ieta . S ,, M)
V administraciji velia: Z« ••«« .no . . j gi. 40 t'r, ta poi leta .	4 ., 'JO „
ta Četrt leta . .	;0 ,,
V Liutiiiimi' na <i.im oosujaii velja 60 ur. v«0 na leio.
Vredniitvo
štev. 190.
Izhaja po trikrat na teiinn in * v toreK. četrtek jn uittoto.
na Breg
Zopet o m k c m pomnjenji.
Zmerom bolj se čujejo na Češkem glasovi z a popolno zedinjenje obeli dosedanjih strank. V najnovejšem je izdalo občinsko zastopn;štvo na Melniku v zvezi z uekateritni odličnimi osebami „obeh narodnih strank",,odprto pismo voditeljem čeških narodnih strank", ki se tako-le glasi:
„Dobojevan jo bratomorni boj, ki jo v sedaj minul h štirih letih tako neblago raz-rival vse naše politične narodne, občinske in društvene razmere; dobojevau je, upamo, za zmerom! To nadejo nam opravičujejo dogodki poslednje dobe, katere je pozdravil celi narod z nepopisljivo radostjo, z naj ve Čim vpekoje-njem. Po prepiru našemu narodnemu življenji zadane rane se začenjajo celiti vsled delovanja naših prednjih narodnih mož, kateri so se, sli-šavši močno narodovo željo zvezali k vzajt m nemil rodoljubnemu početju: k stavljenju češkega gledišča in k dopolnjenju od celega naroda tako navdušeno začetega dela, k dozida-nju spominka no le narodnemu vzbujenju, ampak tudi narodnej moči in narodnej darežlji-vosti. Vendar pa ne bo dozida nje velikega narodnega gledišča jedino vzajemno delo , k kateremu se je zopet združeno spojil ves narod kakor tudi ne bo češko gledišče jedina zadeva, zarad koje so se združili še pred nedavnim razdruženi bratje. Naš narod ima v praksi še toliko težkih svrh, čakajočih na marljivo in z druženo izvedenje, da je nemogoče, da bi se
rodoljubni možje, katere je narod na svoje či lo ] ostavil, še dalje obotavljali, trateč dragi čas v pogubnem razponi. Vsaj so nam številni glasovi v tej zadevi kompetentih mož in organov , kateri so v/šli v poslednjih dneh v javnost, dober porok, da so naše politične narodne stranke, prepričavši se o pogubnih raz-porovih posledicah, odkritosrčno vnete za to. da bi se sklenil jnir in nastalo trajajoče združenje v vzajemnem rodoljubnem delovanji. Mi podpisani melniški občani, privrženci obeh narodnih strank, imat; o to trdno prepričanje, da se pri dobrej in odkritosrčnej volji da lahko in kmalu doseči željeno sporazumljenje, ker kar se godi v občini v malem, se godi v celim narodu v velikem. Zato pozdravljamo z nepopisljivo radostjo omenjena znamenja pomirlji-vosti naših političnih strank in prosimo, obračajoč ponižno prošnjo na voditelje obeh strank, da hi se kakor prednji narodovi možje odkritosrčno in trdno lotili dela tako srčno začetega združevanja in ga kakor kmalu lm noče če pred novimi volitvami privedli k popolni mu dokončanju. Poživljamo pa zraven tudi vse odkritosrčne rodoljube, da bi delali z vsemi močmi za uresničenje združenja , da bi pomagali odstranjevati dosedaj še morebiti obstoječe zapreke in da bi s svojimi očitnimi izjavami za zedinjenje polajševali voditeljem in stražnikom delo željen; ga spojenja, katero je po našem mnenji ta trenutek naj potrebnejše in naj ro-doljubnejše."
.,Pokrok" pa pripominja z ozirom na to
izjavo na besede Riegerjeve, katere je priobčil on iz ravno tega povoda 2. junija in pri katerih po „Pokrokovej" vednosti dr. Kieger še zmerom ostaja. Glase se pa tako-le:
„Zbor zaupnikov ima ta-le nazor: da se j jedinost in sporazum Ijenjene da drugači doseči, nego če vsi enako pripoznavajo ugled zbora narodnih poslancev in od njih poki canili za-upnikov in če prestanejo zanikovati oni obče veljavni zakon vse svobode in ljudovlade: „za-l;oii večine".
To stališče, na katerem stoji dr. Rieger s svojimi političnimi privrženci je zares pra-votno. Skoraj si ne. moremo misliti drugači združenja in jedinosti, kakor če se čisla oni omenjeni ,,-zakon večine", po katerem se ima manjšina podvreči večini. Zdi se. da si pripravlja ta nagled tudi v mladočeskih krogih pot. Dr. l'.d. Gregr je že davno očitno pripo-znal , da bi k dosegi sporazumljenja morali niladočelii izstopiti iz zbora za toliko časa, dokler bi večina vseli poslancev vstopa za potrebnega ne pripoznala. In akoprarn je tacaš glavni mladočeski organ „Narodni lfsty" izrekel, da dr. Ed. Gregr ni bil od tnlado-čoske strani pooblaščen za pogajanje v obče, zlasti pa ne na temlji izstopa inladočehov iz zbora, tako se še iz tega ne kaže, da bi v obče in posebno sedaj bili mladočehi pripravljeni udati se „zakonu večine."
Ko bi pa tega ne hoteli storiti, bi pa ne ostalo nič druzega, nego oklicati samemu ljudstvu, da bi pri prihodnjih volitvah volilo samo
Eksaktne znanosti.
Vpliv materijalizma se pokazuje dan da nes kakor v praksi tako v teoriji. Ali morebiti ni res, da se počenši od ljudskih šol gori do vseučilišč gojijo naj bolj one znanosti, o kterih se v obče trdi, da lc one zaslužijo častno ime istinitih, reelnih znanosti, kakor so n. pr. matematika, fizika, astronomija i. t. d.? In ktere šole štejejo v naš h dneh naj več učencev , če ne prav realke in tem sorodni zavodi 'i A mnogi še s tem niso zadovoljui, oni zahtevajo, naj se tem eksaktnim in, kakor pravijo, naj goto-vejšim znanostim na korist drugi predmeti od pravijo in sicer predmeti, ki ne blažijo samo uma, nego tudi srce. Vendar pametni in modri možje, kterih boode so dozoreli sad mnogovrstnih skušenj na znanstvenem polji, sodijo vse drugače in to po pravici. Zanimivo pa podučljivo je čitati, kako je mislil o matematiki in astronomiji nčen francoski minister in kako je branil katoliško cerkvo, kterej se je očitalo in se očita , da se je ustavljala in se še ustavlja napredku omenjenih eksaktnih znanosti.
Od ktere koli strani , piše ta, opazujemo evangelijsko bogočastje, vidimo vedno, da vzvi šuje misli in širi čuvstva. V znanostih ne nasprotujejo njegove dogme nikakej naravski res-
nici , njegovi nauki ne prepovedujejo nobenih študij. Pri starih je naletel filosof pri v.-,akej stopinji na kako božanstvo ; pod smrtno kaznijo ali pod kaznijo pregnanstva bil je od Apolo-novih ali Jovovih duhovnikov obsojen, vse svoje življenje ostati nespameten in neslan. A ker si Dog kristijanov ni izvolil v kakem solncu svojega stanovanja, prepustil je zvezdje niče-mtirnim preiskavam učenjakov.
,, Vrgel njim je tje svet kot pašo za njihove prepire", ali bati mu se ni treba, da bi razžalil Junono. Ne od naših telesnih udov. nego od krenosti naše duše bode tirjal nekdaj naj višji sodnik pravičen račun.
Mi znamo , da ne manjka takih, ki pri tej priložnosti navajajo bule rimskega sedeža , ki so zavrgle to ali ono filozofiČno znajdbo; pa kaj; ali se ne dajo tudi citirati odloki rimskega dvora v prid in korist istih znajdeb? Kaj zamoremo torej reči, kakor to, da so se duhovniki , ki so ljudje kakor drugi, po naravskem gibanju stoletij menj ali bolj omikane razsvitljene kazali? Dovolj je, da se krščanstvo le sovražno ne ustavlja znanostim, tako da smemo z mirnim srcem pri svojej prvi trditvi ostati.
Opomniti moramo, da je sv. cerkva skoro vselej umetnosti zagovarjala in branila, da si tudi je nekterokrat abstraktne študije splnšila;
a pri tem je le svojo navadno modrost in previdnost pokazala. Ljudje se znajo naučiti, kakor njim drago in ljubo, narave vendar ne bodo nikdar po vsem razumeli, ker niso oni zapo-vcdali morju: ,,Do tje «me$ in ne dalje; in tu se bode razpršil ponos tvojih valov.1. Sistema bode za sistemo na večno sledila, a popolna resnica bode vedno ostala nepoznana. Zakaj se vendar naravi nikoli no spoljubi, pravi Montaigne, da bi nam razkrila svoje notranje? O Bog, kake napake pomote, pogreške bi našli v svojih znanostih?
Stari postavodajalci, v tej točki kakor v marsikteri drugi z načeli krščanske vere istih misel, nasprotovali so filozofom, umetnike pak proslavljali. Zmišljeno preganjanje znanosti po krščanstvu mora so tudi starim očitati, kte-rim vendar toliko modrost priznavamo. Leta 591 p. ti. c. razglasil je senat ukaz: filozofe iz mesta zapoditi in šest let pozneje se je trudil Kato, da bi odposlali Atenčana Karne-a.la, da bi mladina, kakor je rekel, ne našla dopadajenja na grških zvijačah ter bi tako zgubila staro priprosto nravnost. Če se Kopernikova sistema s prva od rimskega dvora ni pripoznala, ali ni že pri Grkih imela iste osode ? Plutarh poroča to le: „Aristarh je menil, da bi morali Grki Kleanta Samoškega pozvati pred sodnijo in ga zarad bogoskrunstva obso-
take poslance, ki „pripoznavajo jedinost naroda, vtemeljeno na ogledu poslauskega zbora, koji (ugled) jedino inore zagotoviti narodu domači mir in vspeh proti njegovim neprijateljem."
Z bojišč«.
»miicn (*».) J« «lošcl tele« 3rum, ki poroča, «1» ho llusi 1*1 e v n o vzeli in «1» Jc palo »O.OOO Turkov.
Velika zmaga ruska pri Karsu in Aladja-dagi v Armeniji, ki je napravila splošno radost in zbudila veliko navdušenost pri vsili ^♦"prijateljih Rusije in iztočnih kristjanov, je hudo potila vse obrezane in neobrezane turkoljube in jih spravila v veliko skrb zarad tolikanj ljubljene Turčije. V strahu, da bi enaka osoda ne zadela vojne Osmanove , začeli so priporočati sklenitev miru, češ, da je čast orožja ruskega rešena. Najglasneje upije dunajska „N. Fr. Presse," ki se je nekdaj dni prej rugala ruski slabosti in nesposobnosti ter Rusijo primerjala bolnemu človeku, Turško pa proglašala za najmočnejšo vojaško državo v Evropi. Sedaj ta list drugači sodi in moledva pri vladah, da naj posredujejo med Rusijo in Turčijo, da bode vsled porazumljenja med čarom in sultanom že skoraj konec grozne vojske. Tudi „Pest. Lloyd" in dunajski „Tag-blatf, ki sta Rusijo grdila in obirala, češ, da ni več sposobna še dalje biti merodajna v Evropi, ker še časti svojega orožja ni mogla rešiti, in naj se zarad tega potisne v Azijo, preme ni la sta svoje nazore iu začela prositi, da naj se Rusija Turčije usmili in jo pusti pri življenji.
Zmaga v Aziji jc pa tudi ruske vojake same silno navdušila. Ko je novica te zmage došht v Plovno, bili so vojaci ravno pri ve čerui molitvi ter so razoglavi pojlušali poročilo velikega kneza Mihaela in ga naposled pozdravili z gromovitimi „hurra-kliei" in precej zopet pričeli kanonado proti Plevni. Car Aleksander je obširno poročilo še tisti večer poslal cesarja Viljemu, ki mu je že čez poldrugo uro telegrafično čestital k zmagi, veliki
knez Mihael pa je enako poročilo poslal cesarju avstrijskemu in nadvojvodu Albrehtu. Turki so dolgo časa molčali o zgubi, ki jih je zadela pri Karsu, 20. t. m. so pa vendar sami poračali iz Carigrada, da je bilo pri Ka-radja-Dagu vjetili 32 batalijonov z generali vred. Poveljnik desnega krila Rašid paša se je rešil le z dvema batalijoni in se je nastavil na višinah pri Sabatanu. Muktar paša jp bil pobegnil v Kars ter je nekaj dni pozneje zašel nasipe pri Kizirderi v okolici Sognali-Daga, 12 ur od Sabatana.
Pri Plevni neprenehoma grome, topovi. Da se Turki ne morejo prosto gibati in za nasipi skrivati, sprožijo Rusi vse svoje topove ob enem. Večjega boja tam še ni bilo , le 19 t. m. zvečer, poroča Osman v Carigrad , so bili Rusi napadli desno krilo turško, pa so bili z velikimi zgubami odbiti. Rumunci so bili ravno isti dan vzeli drugo reduto (vtrjene nasipe) na Urivici, pa so jo po ljutim napadu Turkov še tisti dau zopet zgubili. 18. t. m. je car imel govor do generalnega štaba, v kterem je rekel, da bode z vsemi udi rodbine svoje čez zimo ostal pri vojni ter ž njo prenašal vse trpljenje in skrbel za njene potrebščine. Na njegovo povelje se bo, če bode treba kakor nekdaj, vzdignila vsa Rusija.
Ta odločni govor, pravi „Politik", priča, da se hočejo Rusi čez zimo bojevati in sploh vojsko nadaljevati i/, vseh moči. Kakor se poroča iz Petrograda, jc res car že zaukazal, da naj se pešci in konjiki pri rezervnih baterijah vredc tako, kakor je potrebno za vojsko. Sulejman paša je svojo vojno razdelil v dva dela; eden se bode vojskoval ob Jantri in Lomu, eden pa bode skušal iz Rusčuka in iz Silistrije Ruse prijeti na Rumunskem. Da bi se to zabranilo, osnovali so Rusi pod po-voljuištvom velikega kneza Konštantina novo vojno med Kalarašem in Oltenico. V petek se je vojna Sulejmanova umaknila nazaj proti Razgradu, češ da se bode tam čez zimo laglje preskrbovala z živežem.
Na Š'pki je zopet sneg padel, in kakor poročajo „I)aily News" in „Daily Telegr.", nameravajo Rusi omenjeni klanec popustiti.
Najnovejša poročila naznanjajo, da je od-
delek ruske vojne pod generalom Hajmanom mahnil proti Erzerumii in mesto že prijel, drugi pa oblegajo Kars, kjer se neki že vrše obravnave, da bi se trdnjava vdala. Tergusakov preganja Izmiil pašo.
Osmnn paša.
Zadnjič smo objavili nekaj črtic o glavnem junaku ruskem v bojih pri Plevni, generalu Skobeljevem. Danes hočemo nekoliko spregovoriti o glavnem poveljniku turškem, ki že toliko časa in tako hrabro brani Plevno pred napadi ruskimi, da ga morajo spoštovati tudi sovražniki. Lani, za časa srbsko-turške vojske bilo jc v nekterih listih čitati, da višji poveljnik vojne vidinske, Osman paša, ni noben drug kakor glasoviti francoski general 15 a-z a i n e. Letos šla je po nekterih časnikih novica, da Osman paša je rodom Amerikanec, ki se je odlikoval v boju severnih in južnih zaveznih držav, ter potem vstopil v turško službo. Zopet eni listi so trdili, da je Osman paša rojen v Mali Aziji, in da ga je še le srb-skoturška vojska pripeljala v Evropo. Vsa ta poročila so napačna. Kakor poroča v tem obziru jako zanesljiva Zimmerinannova zgodovina vzhodne vojske na strani 340 je Osman paša še jako mlad general rojen I. 183'J v Nikopolji. Kot lDletni mladenič zapustil je kot podlajte-nant vojaško šolo v Sumli iu je bil čez dve leti (I. 1860) že stotnik pri generalnemu štabu, potem pa načelnik generalnega štaba pri vojni Emir paše v vojski proti vstaškim Maronitom na Libanonu. V vojski proti Kreti bil je Osman komaj 30 let star že podpolkovnik , in kmalo potem polkovnik. Od ondod je prišel kot vojni načelnik v Jemeu, v najjužnejši del Arabije ob rudečem morji, ko je pa nastal v Bosni vstanek, prišel je kot general zopet v Evropo. Osman paša je imel veliko sovražnikov, ki so ga zarad naglega pa zasluženega povikšanja zavidali. Med njimi je bil zlasti bivši njegov načelnik v generalnem štabu, Eazli paša, tedaj poveljnik v Adliji, kterega je hudo jezilo, da se je moral sedaj kot poveljniku uklanjati možu, ki je bil nekedaj njegov podložnik. Fazli bil je namreč že podpolkovnik, ko je bil Osman, ki je služil pri ravno tistem polku, še le nad-
diti, ker spodkopava in razdira ognjišče sveta: kajti ta človek, prizadevajo si, rešiti le videz, trdi, da se nebo ne premika, iu daje le zemlja, ki se pomika skozi navpičen cirkelj zodijaka (zverinskega kroga), med timko se suče okoli lastne osi".
Gotovo jia se je kazal noveji Rim mnogo modrejšega, ker je ista cerkvena sodnija ki se je s prva protivila sistemi Kopernikovi, šest let pozneje dovolila, da se sme kot hipoteza prednašati. A kaj hočete V vprašam. Za-mogli bi mi od kakega rimskega duhovnika več astronomičnih znanosti pričakovati kakor od Tycho Brahe-ta, ki ni nehal tajiti sukanja zemlje? In papež Gregor, ki je popravil pra-tiko in menih Bako in kardinal Cuza in duhovnik Gassendi — niso li bili deloma bra-nitelji. deloma pospeševatelji astronomije?
Plato, ta viš;m znanostim tako prijazni veleum pravi določno v edncni svojih naj lepših del, da više študije ne prinašajo vsem, nego le pičlemu številu prave koristi ter pristavi opazko — potrjeno po skušnjah: da popolna nevednost ni naj veče zlo in da se je nima človek naj bolj bati, da pa je kopica neprebavljivih znanosti še mnogo, mnogo hujša.
Ako bi torej trebalo v tem obziru opravičevati vero, ne manjkalo bi nam avtoritet niti
pri starih niti pri novejih. Ilobbes je napisal več razprav pr.iti negotovostim, neresničnostim v naj gotovejši vseh znanosti — v matematiki. V ednej, kteri je napis: , Contra geometras, sive contra faustum Professorum", graja Ev-klidovc razložitve edno za drugo in dokazuje, koliko krivega, nedoločnega in samovoljnega imajo v sebi. Način, kako se je izrazil, je vreden spomina: Itaque per liane epistolam hocago, ut ostendam tibi uon minorem esse du-bitandi causam in seriptis matheinathicorum i|uam in seriptis physicorum, ethicorum etc. (S tem spisom tedaj to nameravam, da ti pokažem, da nimamo manj vzroka dvomiti nad spisi matematikov, kakor nad spisi prirodoslovcev, nravo-slovcev itd.) Bako se še močneje izrazuje proti znanostim celo tam, kjer jih meni zagovarjati. Po mnenju tega slavnega moža je dopričano, da zamorc površna filosofija do zgube naj vi šega bitja privoditi , da pa popolna znanost človeka k Bogu pripelje: Lcves gustus in phi-losophia movere fortassc ad atheismum, sed pleuiores haustus ad religionem reducere.
Kako strašna je ta misel, ako je resnična! kajti zraven vcleuma , ki je zmožen dospeti do one od Baka Verulamskega zahtevane popolne vednosti, kjer se nahaja po učenjaku Paskal-u človek v novej nevednosti , koliko srednih glav ne bode nikdar tje prišlo in bode
zmirom ostalo v meglenej vednosti, ki zakriva Boga!
Kar bode množico vedno pogubljalo , je oholost: nikoli nikjer se ne bode dala prepričati, da ne zna ničesa v trenotku , ko si do-mišljuje , da vse ve in zna. Le veliki možje zainorcjo to poslednjo točko človeške znanosti razumeti, kjer vidi človek zaklade , ktere je nakopičil, zginjati in se nahaja v svojej prvot-nej revščiui. Trdili so zato skoro vsi modrijani , da so filosofične študije množici jako nevarne. V prvih treh poglavjih IV. knjige svojih preiskovanj o človeškem razumu dokazuje Lockemeje našega spoznanja, ki v resnici zbujajo strah, ker nas obdajajo s tako tesnimi ograjami.
Znano je, da Novvton vsled gnjusa do matematičnih študij več let ni mogel o njih govoriti, in da je še v dnešnjih dnevih pisal Gibbon , ki je bil tako dolgo apostelj novih idej: eksaktne znanosti so nas privadile na zaničevanje moralnih resnic, ki so vendar tako rodovitne glede lepih čuvstev in ki imajo to svrho, da določujejo misli in dejanja našega življenja. In res! mnogo oseb je že mislilo, da znanost v rokah človeških srce izsuši, naravi čarobnost odvzame, slabeje duhove k brez-božnosti pripelje in od ateizma k zločinstvu ; da pa nasprotno lepe umetnosti naše dnev
lajtenant. Ravno tako je bilo tudi z Abbes pašo, ki je Osmanu pri vsaki priliki nasprotoval. Osman je pa brž sprevidel ravnanje teh dveh mož in jima je vsled svoje od sultana mu podeljene oblasti odločil take službe, v kterih mu nista mogla Škodovati, odločivši jima poveljništvo v taboru ; načelniki generalnega štaba pa so bili iz srca vdani Osmanu.
Osman paša sicer ne ume tujih jezikov in se zamore z njim le po tolmačih občevati; vendar pa se priljubi vsakemu, ki ž njim občuje, Podučen je v zgvdovini in geografiji, ter v pogovorih tako jasno in prav sodi, da se mu je čuditi. Pri podložnih vojakih je silno priljubljen, samo to so mu zamerili, da odločilno bitko vedno odlaša. Ko se je moral v srbski vojski pri neki priliki umakniti nekoliko nazaj, zapovedal je njegov šotor, ki se je po zeleni barvi pred vsemi drugimi odlikoval, postaviti na nekem kraju , ki je bil sovražnim kroglam najbolj izpostavljen, da bi vojaki njegovi ne mislili, da se je zarad osebne varnosti umaknil pred sovražnikom. Tudi hvalijo vsi, ki ga poznajo, njegovo hladnokrvnost v sredi sovraž nega napada, kakor tudi vnemo njegovo, s ktero se vojakom osebno postavi na čelo, če jih je treba peljati v boj ali k naskoku. Osman paša je tedaj eden najboljih generalov turških, kar je tudi pri Plevni že čestokrat pokazal Vendar pa ni upanja, da bi se pri vsej svoji hrabrosti zdatno in še dolgo zamogel ustav ljati združenemu napadu Rusov in Rumuncev.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani, 22. oktobra.
Ccsarjevlč je na svojem potovanju Švicarkem obiskal grad Ilabsburg, od kterega naša cesarska rodbina ima svoje ime, poroča „IIlas."
41 o^ersheiii ministerstvu bilo je te dni slišati, da hoče odstopiti, ker mu je neodvisna liberalna stranka hrbet obrnila. ,,Pest. Lloyd-' pa temu oporeka in trdi, da se mi nisterstvo popolnoma strinja z nazori te stranke,
čudežno slade, naše. duše blažijo, nas z za upanjem ua Boga napolnjujejo iu po veri 1 izvrševanju čednosti napeljujejo. Nečemo tu navajati Iiousseau a , kterega veljava bi znala sumljiva biti, a Dcscartes n. p. piše na prav izvaureden način o znanosti, ki je bila le[ del njegove slave. Našel ni ničesar, pravi učeni pisatelj svojega življenja, kar bi mu se bilo manj temeljito dozdevalo, kakor ukvarjati se celo z ednostavnimi številkami in zmišljenimi podobami, prav tako, kakor bi se človek mora takih malenkosti držati iu svojih očes ne više povzdigniti. I)a, videl je v tem nekaj več kakor le brezkoristne reči, menil je, da je nevarno, pečati se preresno s takimi površnimi demonstracijami, ktere marljivost in skušnji mnogo redkeje nego naključba na svitlo spravlja To mnenje moža, ki je prvi algebro na geometrijo obrnil, vredno je posebnega prevdarka Na skoro ednaki način tudi O. Kastel rad zmanjšuje vrednost onega predmeta, o kterem je sam pisal. On piše: •,,V obče se matematika previsoko ceni..... Geometrija ima ve
like resnice, pa tudi reči — slabo razvite in stavke — nepotrebne, prazne, ki so kakor izstreljeni. Zakaj prikrivati? Ona ima para doksije, nasprotja, zaključke, ki le sistemi na ljubo ali pa iz prijenljivosti in pogodljivosti tu stojd, mnenja strankarska, da, še same gole dozdeve ali verjetnost in napačne sklepe."
(Konec sledi.)
ki sili, da mora že skoraj konec biti sedanjih ne-strpljivih razmer. — Italijanskemu predsedniku Crispiu napravil je bil predsednik ogerske zbornice Ghyzy veliko pojedino, h kteri so bili povabljeni poslanci raznoterih .strank.
V nanje države. Friiiicosk» vlada objavlja izid volitev za narodno skupščino. Republikanci so dobili vsega skupaj 4.313.000, konservativci pa 3,630.000 glasov. Večina republikanskih volilcev tedaj znaša 677.000. Od zadnjih volitev pridobili so republikanci 283.000, konservativci pa 476.000 glasov , ktere ste večidel zgubile stranki Orleanistov in Bonapartistov. Zmernejši listi priporočajo spravo , radikalni pa zahtevajo strogo ravnanje, in objavljajo ueki program stranke Gambettove, ki hoče neki „en bloc" (ob enem) zavreči vse volitve, ki jih je priporočala in pospeševala vlada, ministre tožiti, prefekte odstaviti in maršala Mac Mahona samega pregnati, če bi se hotel ustavljati. Ker je predsednik , kakor poroča ,,Assemblčc Nationale" rekel, da naj poslanci počenjajo, kar hočejo, da pa z radikalnimi levičniki nikdar ne bo hotel vladati, utegnejo se vneti tudi hudi prepiri in bo narodna skupščina uajbrže zopet razpuščena.
Sv. Oče so v podporo stradajočim v Indiji darovali 25000 frankov, kaže „Čech".
l*<'i*xijaiiNki šah misli prihodnje leto Evropo zopet obiskati in je zarad tega Mirza Ali Kan že odšel iz Teherana v glavna evro pejska mesta, da bode preskrbel potrebne pri prave.
Anftleški list „Advertiser" piše, da Angleška ni ne pri Turčiji ne pri Rusiji sku šala posredovati, ker se velikim vladam sedanji čas ne zdi priličen za posredovanje.
Izvirni dopisi.
I v. 1'rHjse, 18. oktobra. Naš vrli „Čech priobčuje neki dopis iz Budapešta od 11. t. m., ki je vreden, da se razširi tudi v daljili krogih. Zato Vam ga tu priobčim v slovenskem prevodu. Glasi se : „Od te dobe sim odkar je Andrassv po ruskem diploniatičnem migleji primoran k naredbi, da bi ogerska vlada postopila proti zarotnikom na erdeljskej meji, so Madjari zelo razžalosteni nad — dna lizmom. Madjarski narod je kakor Prometej navezan na skalo dualizma ter po tolikanj razpršenih iluzijah , po „novej nagodbi", po trocarskej zvezi in po popolnej nevtraliteti našega cesarstva gotovo težko prenaša, da je navezan na avstrijsko državo. Geslo prihaji — kakor sem večkrat zapazil — čem dalje tem siloviteje iz Colegno al Baracone in star Lajoš Košut je zastonj napisal recept, po ka tereni bi imela biti Klapkova „očesna" bolezen srečno operovana v Parizi. Zastonj je preskrbela Klapku turška vlada lepih novcev da bi s šuntanjem v Magvar orszagu deloval za blagor turške države. Ogri so slabi znotraj in zunaj — beden pa dr/en trabant v avstrij skej jezdarni, nepokojua telesna straža na du uajske.ui dvoru, ošabna po dobrikauji in pe stovanji, brez odločilnega vpliva na cilj
in
smer te države. In kupico te grenke resnice »praznujejo Madjari do dna
Edina madjarska tolažba je sedaj, da bi se v ogerskem ministerskem svetu — in to zopet po migljeji grofa Andrassya obravnavalo o tem , da bi se kroni predložilo ustaviti iz milosti daljna preiskavanja o erdeljskej zaroti, in o kojem predlogu si mnogi domiŠljujejo, da bo po Andrassyjnvera delovanji prijazno sprejet na najvišem mestu. Morebiti se spom-
nijo na Dunaji, da zdihuje Miletič še dosedaj brez vzroka v peštanskej ječi, zatožen s cela napačne tedence, ne nasprotujoče trocarskej zvezi? — Morebiti se spomnijo na Dunaji na Debrecin in rusko sekundogenituro, za katero so delali ravno ti Madjari ? —
Komplotje madjarska odpoved nanapitnico Njegovega Veličanstva v Košicah, na ravno to napitnico, katera je Slovane na Ogerskem tolikanj razveselila. In danes, ko gre tem an-tidinastičnim zarotnikom samo zato , kako bi se najložje izvili iz kazenskega preiskovanja, da bi mogli zopet in sicer po še rafiniranejšem načinu snovati nova rovarstva, — danes, ko želi ogromna večina avstrijskih narodov raz-dp moslrminskega gospodarstva ne le vimenu človečnosti pod zaštito Rešiteljevega križa, ne le v prospeh podjarmljenih Slovanov, nego tudi prospeh avstrijske države, — danes daje ta azijatska, v srce Slovanstva vrinjena, zapravljiva, brezvrska, po judih izsesana, duševno /.bankrotirana, telesno po najpodlejšej prostituciji oslabela, — ta po vladarjevem usmiljenji hrepeneču — polumescu na čast pri sv. krstu deci , z židovskim delovanjem na svet zaplodenej, imena Osman in Zulejka — danes imenuje ta plošnočelnati zvržek človeškega plemena, mesto da bi skrbel razširiti se mej narode visokih idej , nravnosti in omike zmožne , v mestnem zastopništvu v Mako (v čon-gradskej stolici) načelnike divjakov Osmaua, Sulejmana in Muktarja za „častne" mestjane tega mesta.
A dunajski ustavaški krogi? — Obvladani židovsko perfidno žurnalistiko , razkosani v svojih stališčih , vznemirjevani s slabo vestjo delajo v svojej političnej naivnosti na roke madjarskim veleizdajicam in dunajskim Prus-jakom. — Čem zlobneje, tem bolje 1"
Zdravnik Goldenberg piše iz Gornjega Studena v ,,Novoe Vremja": Po oficijalnih spisih je pri nasej dunajskej vojski 849 zdravnikov, 146 farmacevtov, 123 veteranov, 3.285 feldšerov, ne računajoč medicinskega poselstva telesne straže, zdravnikov ,,rudečega križa" usmiljenih sester in bratov. Primerjaje število vojakov, je naše zdravstveno poselstvo dvakrat sečje nego nemško za časa vojne 1870. 1.
„N'ovoe Vremja" ima naslednje poročilo iz Belgrada: V slučaji vojnega udeleženja bo delovala srbska vojska po poveljih ruskega glavnega stana v Bulgarji. Polkovnik generalnega štaba Nikolič bo imel vojne operacije v rokah. Srbska bo stopila v vojsko brez kacega ultimata , po osnovanji dogovora z Rnmunijo, z namenom Staro Srbsko iz pod turškega jarma osvoboditi.
,,IIarkovskije Včdemosti" poročajo iz zanesljivega vira da je volčanski okrajni zbor enoglasno sklenil na okrajne stroške odgoje-vati iu izobraževati deco v sedanjej vojski padlih vojakov iz volčanskega okraja.
Domače novice.
V Ljubljani 23. oktobra.
(K učiteljskem preskuSnjam), ki so so včeraj pričele pod predsedništvom šolskega nadzornika Pirkerja, oglasilo se je 18 podučiteljev in podučiteljic.
(•|- Višji deželni sodnik Franc Tomšič) jo 10. t. m. v Gradcu umrl. Prejšnja leta jc uekterekrati vodil porotne sodnije v Ljubljani in Cel,ji.
(DmSba sv. Mohora.) Piše se nam: Celovški družniki sv. Mohora so 21. t. m. volili novega odbornika mesto umrlega o. Kari Robida. Od navzočih družnikov je bil enoglasuo voljen g.
Vincenc Borštner, c. k. profesor više gimnazije v Celovcu. Lavantinska škofija v katerej za Ljubljansko škofijo največ udov ima sedaj dva zastopnika v odboru: enega duhovnika (dr. Nemca) in enega posvetnega (prof. Borštnerja.)
(Tukajšnjim udom družbe sv. Mohora) naznanjamo, da so knjige za letošnje leto došle in da jih dobe pri poverjeniku č. g. Jeriču na Starem trgu v Ničmanovi hiši št.. IG v I. nadstropji.
(Konfisciran) je bil v soboto „S1. Narod'1, zarad nekega spisa o profesorju Ileinrichu, tudi zadnja .,Soča" v Gorici je bila zarad nekega dopisa iz Ljubljane zapečatena.
Bazne reči.
—	Duhovske spremembe v Lavan-tinski škofiji. Č. g. Masten, župnik v zgornji Polskavi je 17. t. m. umrl, 40 1. star, in provizor postane ondotni kaplan g. Fr. Dov-nik; kaplanija pa ostane izpraznjena. — Č. g. J. Zupančič, kaplan II. v Novi cerkvi, stopi v začasni pokoj, in na njegovo mesto pride. g. Mih. Žnidar, sprejet iz Sekovske škofije, vojen v Poličanah 1. 1841 in v mašnika posvečen 1. 1870. Farni konkurz meseca septembra je delal in napravil č. g. Fr. .Smrečnik kaplan v Vojniku.
—	V Goriški nadškofiji: C. g. Andrej Vuga, vikar v Kalu, pride za vikarja vRočin;
—	č. g. Tomaž Čerin, vikar v Vedrijanu, za vikarja v Avče; — č. g. Martin Leskovec, kaplan v Bovcu, za vikarja v Temovo; — č-g. Fr. Goljevšček, kaplan v Muši, za kaplana v Biljano; — č. g. Pav. Perini, kaplan v Gra-dein, za kaplana v Joaniz; — č. g. Janez Se-ravalo, sem. duh., za kaplana v Grado; — č g. Jan. Jarec, sem, duh. za kapi. v Bovec.
—	V Teržaški škofiji: C. g. Karol Podobnik, župnik v Terbižu, poda se v pokoj.
—	Za I. leto v bogoslovje oglasil se je in je bil sprejet Karol Steltanuti. ^
—	Graničarskim prebivalcem, ki so na državni meji po turških napadih in drugim nasilju trpeli škodo, blagovolili so cesar iz lastnega premoženja darovati 1290 gld.
—	Slavni goslar Franjo Krežma dal je s svojo sestro v nedeljo 21. t. m. v Zagrebu koncert, v torek, to je danes zvečer pa ga napravi v Koprivnici. Kakor poroča „Obzor", rodil se je Franjo Krežma 2. septembra 1863 v Oseku v Slavoniji; prvi poduk v godbi pa je dobil v Zagrebu, kamor so se bili med tem preselili njegovi starši. L. 1871 stopil je v dunajski konservatorij, v razred profesorja Heislerja za gosli, kjer se
a posebno mvljmstjo vw,l fetivi leta., ter vselej dobil prvo darilo. Na koncu šolskega leta 1874 pripoznali so mu enoglasno odlikovanje velike kolajne s diplomo v znamenje umetniške zrelosti. Kjer je dozdaj koncertiral. bil je povsod z veliko pohvalo in navdušenostjo sprejet, zlasti v Milanu, Rimu in Parizu, kamor je zopet povabljen za prihodnjo koncertno sezono.
—	Za pogorelce v Kom p olj ah sem hvaležno prejel: Od mestne fare v Kamniku 37 gld. 50., iz Tunjic 10 gld., iz Gorij 21 gld., iz Št. Ruperta 10 gld., iz Zapog 1 gld. 14 kt\. iz Dola (Mariathal) 8 gld., iz Starega trga pri Ložu 26 gld., iz Št. Vida pri Zatični 15. gld., od g. Tomažiča v Novem mestu, za cerkev 2 gld., od g. Nakusa na Vipavski Planini 5 gld. Rog povrni vsim dobrotnikom.
Valentin Sežuu, fajmoštcr.
—	Znanstvo. Naj hitreje med Slovani napredujejo Čehi, kteri se novejši čas ne brigajo tolikanj za veliko politiko, prav mar-
ljivi pa so v politiki domači, v obrtnijah vsa kovrstnih, v umetnostih in znanostih,, kojih imajo vsaktera svoje lastno glasilo na podporo in razširjevanje. Prav vrlo napreduje sloveči „Časopis Češki Museum1, v k tereni se od leta do leta prikazujejo mnogi novi mladi doktorj in učenjaki v spisih, ki delajo ča-t njim sa mim, pa so v pospeh vedam ter domovini na slavo. -- Hrvatom veliko pomaga akademija, ktera ima do 15.000 gld. letnih prihodkov, in novo vseučilišče. Kar je vstanovljeno to, jele so se množiti jim srednje šole, vzlasti gimnazije, prav veselo in obetajo boljo prihodnost. Srbsko učeno društvo v Beligradu, ktero je imelo lani prihodkov nekaj čez 6000 gld., izdalo je , Glasnika' svojega knjigo 43, in 44., pa ,.Žitija kraljeva srbskih" knjigo osmo. — V Zagrebu dela so. na to, da se akademijsko društvo ,,Hrvatski Dom" povzdigne na korist hrvatski omladini ter književnosti Slovanski. —
— Lipa Slovanska. V glavni seji matematično-prirodoslovnega razreda jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu je 13. t. m. čitana bila razprava pravega člana dr. B. Šuleka: ,.Zašto Sla v eni poštuju lipti (Zakaj Slovani spoštujejo lipo)? ' Kar je Arabcu palma, Grku maslina ali oljka, Nemcu hrast, Indijancu smokva, — to je Slovanu lipa, njo najbolj čisla od vsega drevja. In to spoštovanje ni nastalo še le v novejših dneh, ni to kaka kratka šega ali moda, ne prikazuje se samo pri nekterih slovanskih rodovih, nego od stare starodavnosti, pa do naših dob, od Balta do Balkana, od Alp do Ladoge, nahajajo se sledovi slovanske ljubavi do lipe. Najbolj očitno svedočijo to ljubav mestna imena po vseh slovanskih daželah pridjana mestom ali gradovom, selom ali vasem, gojzdom in goram od lipe. Od nje ima v Hrvatskem tudi mesec Upanj (junij) svoje ime. — V narodnih slovanskih pesmah se lipa prav pogostoma spominja, in tudi sedanjim pesnikom rabi lipi kot pomenljivo znamenje ali simbol slovaiu-tva — Glede na to vsestransko ljubev do lepe lahko umevamo, zakaj raste med Slovani več lip kakor kjerkoli drugod. Tu našteva pisatelj bolj znamenite zgodovinske lipe. Naj-stareja jugoslovanska lipa, ktere spominja po-vestnica, bila je v Slavoniji pri Cerniku (lipa biškupa Avguština Gazotta.)
Po tem preiskuje akademik razlog, zakaj so Slovani tako priljubili si lipo. On ga nahaja v veliki koristi, ktero so Slovani dobivali iz lipe in jo še dan danes dobivajo, ne glede na nje lepoto. Pri nas se ta korist tolikanj ne čuti, ker sedaj pri nas ni toliko lip, kolikor v Rusiji, kjer se nahajajo še vedno prostrani lipovi gojzdi, tako da se ondi vsako leto poseka nekoliko miljonov lipovih debel. Nato razlaga pisatelj, koliko milijonov rubljev dobivajo Ilusje samo iz pripravljanja lika (ličja), ktero je jako znamenit predmet ruske obrt-nosti. Ruski seljak ali kmet nosi največ še šedaj opanke iz lipovega lika, lapti zvane:
Da so že prestari ali nekdanji Slovani vsakojako rabili lipo, to dokazuje akademik iz slovanske vzajemnosti v besedah, ktere se nanašajo na lipo in njene posrednje ter nepo-srednje produkte, kakor n.pr. liko, bučelarske besede, medovina. Isto pričujejo tudi stari pisci, vzlaSti češki in poljski, pripovedajoči, da sta najstari češki vladavec Premysl in poljski Piast nosila opanke iz lipovega ličja ali lubja. Pa da so že Praslovani lipo ne samo poznali in rabili, temuč tudi spoštovali, to se razvidi odtod, ker so pomorski Slovani (Po-morjani, Pommern) leta 1124 v studencu poleg
mesta Pirica krščeni, na spomin tega dogodka posadili štiri lipe, od kterih ena živi do današnjega dne. Pisatelj sklepa svojo razpravo (po Obzoru br. 239), ktero prinese tudi „Rad jugoslavenske akademije" s temi besedami: ,,Ruska nam tolmači, zakaj Slovani od nekdaj spoštujejo lipo; ta slovanska ljubev do lipe pa nam zopet potrjuje, kar smo naučili se tudi drugej, da je Rusija pradomovina Slovanov".
— ,,A I r e und Neue Welt" letnika 1S78 prišel je na svitlo že drugi snopič, ki obsega: Die Krtuzschau. Gedicht von Adal-bert v. Chamisso. Fr sueht seine Frau. Frei dem Englischen nacheivilhlt von Reinhold Baumstark. Die landschaftliche Schiinheit der Natur. Fine žisthetisehe Studie von Kari Berthold. Ptidagogische Winke. eine Plauderei vou Plu La cus. Iu Norden der	Evin-
nerungen aus der Verbannung v. Sigismund Grafen Kierdej. Die Badereise. Novelle von L. v. Erlburg. Geisterzug. Ged cbt von Dr. Franc Alfred Muth. \Voher komnit die Ver-fal.-chung der Nahrungsmittel? Von L. Fried-lieb. Grabgeleite. Sage von F Ililarius. Von Westen uah Osten. G. Bilder in verschuienen Farben von Walter v. Miinich. I tri Arreste. Einem einjiihrig freiwilligen Feld.itger abge-lauscht von Berthold A. Egger. Allerlei: Im neuen Goldland. — Ein Dampfer ohna Schrau-ben und oluie Riider. -- Charade. Vertrauliche Correspodenz.
Ilustracije pa so: Titelvignette. Original-zeichnung von Ernst Pessler. — St. Gotthardt-post. Gemalt von R. Koller. Initiale A. — Japanesische Landschaft. — Jerusalem vom Oelberg aus. — Ansicht von Neapel. — Der zirbrochene Milchtopf. Nach dem Gemiilde F. Wieschebrink. — Der euroj ilsche Friede. Ankunft im Ilafen von Konstantinopel. — Genuesisches Schlo-s am Bosporu--. Origlnal-zeichnung von Tli. von Eckerbrecher. — Rus-sisehe Berge. Originalzeichnung von Gerlier. Initiale B-
Vsako leto izide 18 snopičev to je na vsake 3 tedne eden, v lepem zavitku z mnogimi ilustracijami ali podobami in s prelepo v našem listu že popisano oljnato premijo: Sveta družina. Cena vsakemu snopiču je 24 krajcarjev. Naročiti se zamore pri vsili k n j i -ga rji h, kakor tudi pri vsih poštah, kar je za tiste še najpripravn ši, ki nimajo v svojem kraju nobenega knjigotržca, ker dobivajo snopiče najhitreje naravnost po pošti.
Listnica opravništva.
Kur moramo nove naslove preskrbeti , l<-po prosimo, naj se nemudoma oglasi, kdor si kakega spremnna želi.
Eksokutivne dražbe.
23.	oktobra: 3. Ponikvar iz Hribljan, 3. Šivic iz Šurkova, oba v Ložu. 3. Kunčič iz Snična, v Tržiču. 2. Polh iz Gorenje lvošane, 2. Sedmak iz Nadajnpga sela, 3. Želko, vsi v Postojni. 2. Tomšič iz Knježaka, 2. Novak iz Knje-žaka, oba v Bistrici. 1. Pavlin s Črnega Vrha, na Vrhniki.
24.	okt. 3. Zalar iz Zapotoka, 3. Preme iz Grosnplja, 3. Šušteršič iz Loke, vsi v Ljubljani. 3. Klemenčič iz Cesnovca, 2. Žagar iz Semiča,
1.	Krasovee iz Gorenje Lokvice, vsi v Metliki. 3. Kalin v Kostanjevici. 3. Majdič iz Dolu na Brdu.
2.	Sterle iz Poljan v Loži. 1. Neme iz Domžal, v Kamniku. 3. (Ječ iz Ilrcnovice, 3. Seme iz Laudola, oba v Senožečah. 1. Žnidar iz Nemških Rovt, v Hadoliei. .T. Anein iz Narina, 1. Marinšek iz Gorenja, oba v Postojni. 1. Pirman iz Orel v Krškem.
Telenrallčne dvnnroe cene '22. oktobra. Papirna renta Ct.'20 — Srebrna r-'Otii «6.80 — Zlata renta 74 50. — I860letno drž« vno posojilo 110 — Banki"'' akcije 840 — Kreditne akcije 211.— — London 118.65 — Srebro 104 90.— Ces. kr, cekini 5 66. — 20 frankov 9.47'/,.