| Izhaja v C«*!*-*”
Tiskovv&L

« postijail^
020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 01Z022464
»•»•v.	osrednja	knji*"1«
»dr°Franoe Sušni*
2390-Iltvne na
16,
KorosVcenx
- SLO
..9020 Celovec
eretr
VESTBXK. Tarvx
atOVENSKI
Celovec • četrtek • 14. februar 2002
r	nn	
		
štev. 7 (3156) • letnik 57 • cena 0,73 evra
Svobodnjaški referendum
m
V počastitev slovenskega kulturnega praznika je generalni konzul Republike Slovenije Jure Žmauc s soprogo Magdo vabil v prostore konzulata na Radetzkyjevi cesti tokrat državljane Slovenije, ki živijo na Koroškem, z namenom, »da bi se med seboj spoznali ali vsaj vedeli drug za drugega«. Kulturni prispevek pa sta odlično opravila zakonca čelista Štih iz Velenja.
nima pravne osnove
VELEPOSLANIK IVO VAJGL
jlflinuli četrtetk, 7.februarja IVI 2002, je na Dunaju zasedal sosvet za Slovence. Kljub političnemu pritisku koroških svobodnjakov, ki so sejo hoteli na vsak način preprečiti, je bil sosvet sklepčen.
Edina točka seje je bila strokovna analiza razsodbe ustavnega sodišča v zadevi dvojezičnih krajevnih napisov, ki jo je pripravil ustavni pravnik dr. Dieter Kolonovits.
Kot sta povedala predsednika osrednjih organizacij Marjan Sturm in Bernard Sadovnik, je Kolonovits ovrgel koroško argumentacijo, češ da je razsodba pravno ničevna. Kolonovits ugotavlja, daje razsodba v vsakem oziru pravilna in veljavna.
V primeru procentnih klavzul je ustavno sodišče sicer razveljavilo prag 25 %, ni pa nikjer določilo mere 10 %. Ustavno sodišče to mero kot rešitev le predlaga. Pri tem pa igra pojem »daljše obdobje« važno vlogo. Kolonovits je mnenja, da to obdobje zaobsega ljudska štetja med 1951-2001. Kolonovits je članom sosveta predočil več možnosti za izvedbo razsodbe..
Pozitivni scenarij:
■	avstrijski parlament popravi zakon o narodnih skupnosti in namesto 25 vnese 10-pro-centno mero
■	parlament spremeni odredbo in vanjo vnese vasi, za katere velja 10-procentna mera
■	koroški Slovenci, zvezna in deželna vlada določijo vasi, ki se vnesejo v obstoječi zakon. Ta ostane nespremenjen.
Negativni scenarij:
■	zaradi svobodnjaškega bojkota parlament razsodbe ustavnega sodišča ne uresniči. Konflikt se preseli v občine.
Kolonovits je načrtovani referendum svobodnjakov o postavitvi dvojezičnih tabel označil kot nezaslišano akcijo, ki presega pristojnosti dežele in je zato po avstrijski zakonodaji nedopusten.
Tudi ugotavljanje manjšine ne pride v poštev, ker nasprotuje določilom Zakona o narodnih skupnostih in evropskim standardom.
Sosvet je soglasno potrdil razsodbo in vključevanje politike v iskanje rešitev. Za izvedbo
je potrebno vzdušje odprtosti in tvorno sodelovanje pristojne zvezne vlade. Na mizo morajo vsi podatki ljudskih štetij. Sosvet bo imel skupno sejo s hrvaškim sosvetom, na kateri bosta preverila gradiščanske izkušnje in načrtovana je seja vseh
sosvetov, na kateri bojo prerešetali vprašanje »tajnega ugotavljanja materinega jezika«. Sturm in Sadovnik sta jasno poudarila, da koroški Slovenci odklanjajo vsako obliko preštevanja ali ugotavljanja manjšine in jezikov.	Franc Wakounig
Slovenija je zaščitna sila koroških Slovencev
I /zadevi razsodbe ustavnega V sodišča o dvojezičnih krajevnih napisih je zdaj zavzel stališče tudi Ivo Vajgl, veleposlanik R Slovenije na Dunaju. V intervjuju za magazin »For-
V zadnjih letih se tudi po kulturnih društvih na podeželju množijo proslave za slovenski kulturni praznik. Nekdaj ena od osrednjih prireditev obeh strešnih kulturnih organizacij SPZ in KKZ (tradicijo tega dneva so gojili tudi v Železni Kapli) pa Je rodila sadove. Na sliki Ansambel Drava, ki ima v svojem »železnem repertoarju« pesmi na besedila Milke Hartman, ob nastopu v Vetrinju.	Veš na strani 5.
PREBLISK
■ Z zanimanjem beremo odmeve in reakcije na »protita-belsko« gonjo v deteti. Začenši pri pismih bralcev, za katere si domišljamo, da so glas ljudstva, pa seveda tudi poročila in komentarje verzi-ranih novinark in novinarjev.
Pri slednjih pa včasih začudi nepogljobljenost ali celo nepoučenost in nam ne preostane drugega, ko da se jezimo in pridušamo. Pa vendar so nekate-re/i, ki zadevo spremljajo skozi leta in jim pri najslabši volji ne moremo očitati, da gledajo na Slovence kot na turiste v deteli.
Zato me je tolikanj bolj začudil komentar neke novinarke pri intervju s slovenskim veleposlanikom Ivom Vajglom. Vajgl je namreč menil, da je v koroški detelni
vladi »nadvse vprašljiv konsenz o tem, da bi ne naredili nobenega pozitivnega koraka za manjšino«. In da »nacionalistične sile, kakor je Heimatdienst, ne bi smele sodelovati pri pogovorih o konsenzu«. No-na. Ambasador je celo zelo diplomatsko in milo
Vmešavanje
povedal, kar je neizpodbitno dejstvo. Te izjave je novinarka imenovala »vmešavanje«.
Očitno je postalo moderno, zagnati vik in krik, če se reče bobu bob. Tipična avstrijska ošabnost, ki sebi dovoljuje celo ljudsko povpraševanje o tuji drlavi, drugim pa predpisuje, kaj morajo misliti. S. W.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO CELOVEC
vabi na
otvoritev razstave
»Planine v sliki«
v petek, 15. februarja 2002, ob 19. uri v k & k center v Šentjanžu v Rožu
Podeljene bodo nagrade za najboljše fotografije iz planinskega sveta.
Prisrčno vabljeni!
mat« je Vajgl koroško manjšinsko politiko označil kot oportunistično. Uvodoma je veleposlanik dejal, da si Slovenija v tem vprašanju želi stvaren dialog in da ne sledi politiki ostrih besed. Vajgl je poudaril, da se Slovenija pojmuje kot zaščitna sila koroških Slovencev. Pri tem je spomnil na prizadevanja Avstrije, ko je šlo za pravice Južnih Tirolcev: »Mi (Slovenija, op. pisca) smo z velikim razumevanjem sledili, kako se je Avstrija zavzemala za svojo manjšino na Južnem Tirolskem. To bi bil dober zgled, če bi Avstrija enako senzibilnost imela in pokazala tudi v primeru koroških Slovencev. Jaz tudi odklanjam, da se v manjšinskih vprašanjih govori o »vmešavanju v notranje zadeve«. Te poti so se v Evropi posluževali politiki, ki jih tu raje ne bi imenoval,« je pripomnil Vajgl.
O manjšinski politiki na Koroškem je dejal, da tu očitno prevladuje dvomljiv političen konsenz vseh relevantnih sil, da se ovirajo pozitivni koraki za manjšino. Vajgl je pozdravil izjavo kanclerja Schiissla, da bo zvezna vlada priznala razsodbo ustavnega sodišča, ter njegov predlog, da se vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov reši v tako imenovani kosenzualni konferenci skupno z vsemi merodajnimi političnimi silami. Jasno pa se je veleposlanim ogradil od nacionalističnih sil, kot so to Heimatdienst in brambovci, ki jih ne prišteva med pristojne sile. Njihov glavni namen je, da delujejo proti manjšini.
SPD ŠENTJANŽ V ROŽU vabi na lutkovno igrico za otroke
»Mali bober in odmev«
v soboto, 16. 2. 2002, ob 16. uri v k & k center v Šentjanžu
Prisrčno vabljeni!
BELJAK-INFORMACIJSKI IN DISKUSI1DKI VEČER
Več poguma in iniciativnosti v manjšinski politiki
Pretekli petek sta Zveza socialdemokratskih akademikov (BSA) in Delovna skupnost avstrijskih narodnosti v SP vabili na info-večer s predavanjem o razsodbi Ustavnega sodišča o Voukovi pritožbi (Slovenski vestnik je o tej zadevi že poročal). Vabilu v poslopje delavske zbornice so se odzvali nekateri deželno-zborski poslanci SP (R. Rohr, N. Černič), župani, podžupani (G. Visotschnig, E. Osjter, J. Ogris ml., pripadniki slovenske narodne skupnosti, predsednik ZSO in sosveta Marjan Sturm idr.
Razsodba ščiti manjšino
Strokovnjak za ustavna vprašanja in strankin klubski sekretar dr. Johannes Schnizer (SP) je v izčrpnem referatu osvetlil Voukovo pritožbo na Ustavno sodišče v luči judika-ture tega sodišča v preteklih 20 letih. Referent je menil, da je vsebina odločbe iz decembra lanskega leta tesno povezana z členom 7 ADP, ki ima izrazit manjšinskovarstveni značaj, ker ne omenja številčnega praga za postavitev dvojezičnih krajevnih oznak. Po členu 7 bi moral kraj St. Kanzian imeti še slovensko oznako, kar pa še do danes ni bilo uresničeno (tudi po zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976 in po odredbi o dvojezičnih krajevnih napisih
V Borovljah je v petek, 7. februarja 2002, bila druga postaja svobodnjaške propagandistične gonje proti dvojezičnim krajevnim napisom. Enako kot v Velikovcu je tudi tokrat bila dvorana ogrnjena v ekscesivno ru-meno-rdečo-belo barvno kompozicijo in okoli dvesto petdeset poslušalcev, torej bistveno manj kot v Velikovcu, je prišlo v rondo boroveljskega gradiča.
Glavna govornika sta bila Martin Strutz, predsednik koroških svobodnjakov in Jörg Haider, njihov najbolj navadni član. Oba sta risala hudiča na steno, to
za okraj Velikovec (1977) se to ni zgodilo).
Dr. Schnizer je dejal, da vsebuje razsodba VGH dve po-mebni točki: prvič je znižal zakonsko določeni prag s 25 odstotkov na manj odstotkov in drugič, da naj se postavijo dvo-
jezični krajevni napisi v občinah povsod tam, kjer živijo Slovenci (več kot 5 odstotkov mešanega prebivalstva). Referent je nadalje menil, da je odstotek v mednarodnem pravnem merilu za posta /itev tabel med 5 in 25 odstotkov. Dvojezični krajevni napis pa je vidna oznaka za narodno mešano področje. Ugotovil je, da dopušča razsodba Ustavnega sodišča se-
je nevarnost slovenizacije, ki jo pooseblja predsednik R Slovenije Milan Kučan, ter brezbrižnosti, za kar je pristojen Dunaj. In z Dunaja na Koroško menda še nikdar ni prišlo kaj dobrega. To ponovno potrjuje razsodba ustavnega sodišča v zadevi dvojezičnih tabel. A vsi, ki Koroški niso dobro naklonjeni, naj se zavedajo, da bojo naredili račun brez krčmarja. In krčmar je zdaj Haider. On bo že naredil red!
V takšnem in podobnem tonu je potekalo to zborovanje. Glavna teza je bila ta, da se naj nihče ne vmešava v zadeve Koroške,
veda manevrski prostor (ljudska štetja skozi več desetletij). Proti razsodbi VGH pa ni več možna pritožba po poti instanc. »Ta razsodba jasno izpriča skrb za zaščito manjšine. Zvezna vlada ima rok do konca leta 2002, da to vprašanje reši.
Odredbo oz. spremembo dosedanje odredbe (zakon o nar. skupnostih) lahko sklene samo parlament na Dunaju«.
Dr. Gerold Glantschnig od ustavne službe pri koroški deželni vladi je v svojem state-mentu dejal, da je možno pravno dražvo še izgraditi. Izpostavil je ločitev oblasti in neodvisnost judikature. Kritično pa je dodal, da so bile nekatere raz-
ki ima menda najbolj zgledno manjšinsko ureditev sploh. »Kajti mi že vemo, kako je treba stvari urejevati«, je dejal stari predsednik FP. Koroške Slovence je seveda delil na »nacionalne« in na ta pridne Slovence. Poslušalci so pogoltnili vse, kar sta jim Strutz in Haider servirala. Tudi takšna protislovja kot: »Vprašanje dodatnih dvojezičnih napisov je eno najvažnejših« in par minut navrh »Mi imamo dosti bolj pereče probleme kot pa dvojezične krajevne napise«. Pa se spoznaj, kdor se more ali zna!	F. 1N.
sodbe VGH tudi kritizirane s strani političnih strank in s pomočjo dvetretjinske parlamentarne večine celo nevtralizirane. Pogumno je dejal, da naj opozicija zahteva rešitev vprašanja v zvezi z razsodbo. Tudi on je menil kot njegov predgovornik, da je na potezi zvezna vlada oziroma parlament. Dejal je, da deželni glavar nima pravice, da daje navodila (Weisungsrecht). Vsekakor bo treba udejaniti razsodbo ustavnega sodišča, je zaključil Glantschnig.
Več poguma in kreativnosti
V živahni razpravi so številni diskutanti zahtevali od strankinega vodstva več odločnosti
Dvojezičnost, socialdemokrati in KHD
Qred dnevi je delegacija so-I cialdemokratskih županov in podžupanov iz velikovške-ga okraja obiskala svojega zveznega strankinega predsednika Gusenbauerja. Namen obiska je bil Gusenbauerju dopovedati, zakaj so proti izvedbi razsodbe ustavnega sodišča
Odprto pismo Zveze Lužiških Srbov in Kotčebusa / Cottbusa, Zvezna republika Nemčija
OFFENER BRIEF
Wir fordern die Achtung der Rechte der Kärntner Slowenen
Die Domowina - Bund Lausitzer Sorben e.V. hat mit Hochachtung vom Urteil des österreichischen Verfassungsgerichtshofes zu zweisprachigen Ortstafeln Kenntnis genommen. Darin wird die bisherige Regelung für verfassungswidrig erklärt, wonach in Kärnten zweisprachige Ortsschilder nur in den Gemeinden anzubringen sind, die einen slowenischen Bevölkerungsanteil von mindestens 25 % aufweisen.
Wir begrüßen die Festlegung, dass der Mindestanteil auf 10% gesenkt wurde und dass die Aufstellung zweisprachiger Ortsschilder nun auch in Ortsteilen möglich ist.
Mit diesem Richterspruch verbessern sich die Bedingungen für eine öffentlich gelebte und dokumentierte Zweisprachigkeit auch in Kärnten erheblich.
Ein darüber hinaus gehendes Entgegenkommen bezüglich der zweisprachigen Beschilderung erachten wir auch in Kärnten als möglich und ratsam. Wir möchten als Beispiel auf die Praxis in den Bundesländern Brandenburg und Sachsen verweisen, wo im Siedlungsgebiet der Sorben/Wenden unabhängig von einem nachzuweisenden Mindestbevölkerungsanteil nicht nur Ortstafeln, sondern auch Wegweiser, Straßen, Plätze, Brücken, Flüsse und
Dokument sramote in nestrpnosti
DVOJEZIČNE TABLE IN FP
Protislovna gonja, ki živi od prastarih predsodkov
Strokovnjak za ustavna vprašanja Johannes Schnizer in pravnik Gerold Glantschnig	Foto: stukeo
napram političnemu nasprotniku dež. gl. Haiderju, ki potvarja dejstva v zvezi z razsodbo in neprestano zastrahuje Koroško in Avstrijo.
SP mora izdelati protistrate-gijo in zavzeti jasna stališča v zvezi z manjšinskim vprašanjem (A. Blatnik). Stefan Ora-sche je menil, da se je treba posluževati molčeče večine in tudi vključiti gospodarstvo (po vzoru Štajerske). Diskutanti so tudi izrazili željo po bolj drznem nastopanju v javnem diskurzu s političnimi konkurenti.
Marjan Sturm je dejal, »da Haider etnizira politiko v strankarske namene. SP bo pač morala razviti lastno strategijo, kako si predstavlja razvoj dežele. Z nacionalizmom Koroška ne bo pridobila novih delovnih mest in tudi ne turistov«. M. Š.
in zakaj so v Velikovcu javno podpisali svobodnjaško zahtevo po referendumu proti dvojezičnim tablam na koroškem.
Po svoji vrnitvi na Koroško so župani in podžupani izjavili, da je Gusenbauer pokazal veliko razumevanje za ta njihov korak. Obljubil je, da v manjšinskem vprašanju zvezna socialdemokracija nikoli in nikdar ne bo storila ničesar proti volji koroških socialdemokratov oz. brez njihovega pristanka.
öffentliche Einrichtungen auf gesetzlicher Grundlage zweisprachig zu beschriften sind.
Auf Landes- und Kommunalebene wird hier öffentlich dokumentierte Zweisprachigkeit als wichtiger Faktor zur Förderung sorbischer/ wendischer Identität und als ein Zeichen für Achtung und Toleranz verstanden. Um so unverständlicher ist für uns der Sturmlauf des Kärntner Landeshauptmanns Jörg Haider gegen das Urteil des österreichischen Verfassungsgerichtshofes, welcher in der Absicht gipfelt, alle zweisprachigen Ortsschilder zu entfernen. Seine Ankündigung, als Gegenleistung der slowenischen Volksgruppe mehr kulturelle Förderung angedeihen zu lassen, betrachten wir als Demagogie, denn jede Minderheit bedarf zuallererst der Sprachförderung, um ihre Kultur pflegen zu können. Darüber hinaus kann seine Haltung zu wachsender Intoleranz der Mehrheitsbevölkerung gegenüber der slowenischen Volksgruppe beitragen.
Wir erwarten von Herrn Haider, der sich auf den Kärntner Volksgruppenkongressen immer als beispielhafter Verfechter der Volksgruppenförderung präsentiert, dass er sein Vorgehen korrigiert und in Einklang mit dem europäischen und österreichischen Volksgruppenrecht bringt, um weiteren Schaden abzuwenden.
Wir erklären uns mit den Kärntner Slowenen solidarisch, welche sich entschieden gegen diese minderheitenfeindliche und gesetzwidrige Haltung des Landeshauptmanns wehren und juristische Schritte dagegen eingeleitet haben.
Im Aufträge der Mitglieder des Bundesvorstandes der Domowina gez. Jan Nuck, Vorsitzender
LJUBLJANA - PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD
Prešernovi nagradi skladatelju in pesniku
KI a predvečer slovenskega IM kulturnega praznika so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani podelili letošnji Prešernovi nagradi in pet nagrad Prešernovega sklada. Prešernovi nagradi sta prejela skladatelj Vinko Globokar in pesnik Milan Jesih, nagrade Prešernovega sklada pa pisatelj Andrej Blatnik, igralka Polona Juh, oblikovalec Matevž Medja, koreografinja in plesalka Tanja Zgonc in mezzosopranistka Bernarda Fink. Slavnostni govornik je bil prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo skladatelj Vinko Globokar.
Dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo skladatelj Vinko Globokar, ki se je najprej uveljavil kot virtuoz na pozavni, je v Sloveniji preživel le osem let, pred kratkim je Pariz zamenjal za Berlin. V svojem uvodnem govoru je izrazil spoštovanje do tistih, ki so ga nominirali, saj je emigrant, tako po običajih kot po pripadnosti. Poleg tega, da je skladatelj - napisal je preko sto glasbenih del - je tudi solist na pozavni, publicist, predavatelj, glasbeni teoretik in dirigent. Kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, je »za njegov zvočni jezik značilno široko besedišče, s svojo publicistično dejavnostjo pa razkriva fenomene sodobne glasbe«.
Prešernovo nagrado za pesniški opus so letos po treh desetletjih pesnikovanja in osmih objavljenih pesniških zbirkah podelili Milanu Jesihu, ki je Slovencem znan tudi kot pisec dramskih besedil in dober prevajalec klasičnih gledaliških besedil. Poznavalci njegove poezije, ki je pisana v strogi obliki jambskega enajsterca, ki jo je začel objavljati v osemdesetih letih v »Sonetih«, ter jo pred kratkim zaokrožil v trenutno zadnjo zbirko »Jambi«, ne označujejo niti kot tradicionalistične niti kot modernistične, temveč kot »podobe, ki premorejo globino in trajnost«.
Pisatelj, prevajalec, publicist in urednik Andrej Blatnik je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirko kratke proze »Zakon želje«, ki vsebuje šestnajst med seboj zelo različnih,
Pesnik Milan Jesih
Skladatelj Vinko Globokar
pa kljub temu v organsko celoto povezanih zgodb. To so predvsem intimne zgodbe posameznikov, zaznamovanih z obdobjem, v katerem je komunikacija zamenjala akcijo in povzroča stalne nesporazume z okoljem. Andrej Blatnik je svoj literarni opus začel v osemdesetih letih s kratkimi zgodbami, izdal nekaj romanov, prevodov in radijskih iger. Je tudi urednik pri Cankarjevi založbi in reviji Literatura.
Nagrado Prešernovega sklada za vloge Mirande v Shakespearovem Viharju, Celimene v Molierovem Ljudomrzniku, Desdemone v Shakespearovem Othellu in Lepe Helene v Novakovi Kasandri je bila podeljena gledališki igralki Poloni Juh. Kljub svoji mladosti je v zadnjem desetletju v različnih slovenskih gledališčih odigrala preko štirideset vlog. Njen igralski razvoj je potekal od začetnih pravljičnih likov do prve zrele faze v vlogah, ki jih je odigrala v ljubljanski Drami. Nagrada, ki jo je dobila za štiri žanrsko, konceptualno in idejno raznovrstne vloge govorijo o njenem širokem ustvarjalnem razponu.
Oblikovalec Matevž Medja je nagrado Prešernovega sklada prejel za celostne grafične podobe zadnjih dveh let, med katere spadajo vizualne predstavitve Republike Slovenije na
Pisatelj Andrej Blatnik
Igralka Polona Juh
Koreografinja Tanja Zgonc
Mezzosopranistka Bernarda Fink
svetovni razstavi Expo, predstavitve desete obletnice samostojnosti Republike Sloveni-
je in srečanja Bush-Putin. Pri oblikovanju so mu najljubše in najpomembnejše črke, besede
in pisava, pomenski prenatrpanosti se rad izogne, zato so njegova sporočila preprosta in čista. Oblikuje tudi časopisne medije, med drugimi Mladino in Delovo novo prilogo Polet.
Plesalka in koreografinja sodobnega plesa Tanja Zgonc je dobitnica nagrade Prešernovega sklada za koreografijo predstave »Kogami odsev«, ki je nastala v produkciji Plesnega teatra Ljubljana. Z odlično izbrano avtorsko ekipo je ustvarila predstavo, v kateri je poudarek na energiji in njenem prenosu. V svoje plesne predstave namreč vključuje butoh, specifično povezavo japonskega tradicionalnega gibalnega izročila in zena. Ukvarja se z gledališkimi koreografijami, poučuje pa tudi umetnost giba in kompozicijo
Oblikovalec Matevž Medja
na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Mezzosopranistka Bernarda Fink je prejela nagrado Prešernovega sklada za solistični delež v Božičnem oratoriju Johanna Sebastiana Bacha v Ljubljani in izvedbo duhovnih koncertov Isaaca Poscha v Brežicah. V Argentini rojena Slovenka, ki trenutno živi na Dunaju, stalno bivališče pa ima sicer v Svečah v Rožu, se je glasbi, ki jo je študirala v Evropi, zapisala pri 21 letih. Nastopa predvsem v opernih hišah in z različnimi komornimi in simfoničnimi orkestri po vsem svetu. V obrazložitvi za nagrado je zapisano, da je njen nastop »izjemen, poln globine in emotivnega naboja«. Irena Destovnik
LJUBLJANA - MODERNA GALERIJA
Retrospektivna razstava Vena Pilona
1/ času od 18. januarja do 15. V aprila 2002 je v ljubljanski Moderni galeriji na ogled retrospektivna razstava enega najpomembnejših predstavnikov slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti, Vena Pilona, ki se je leta 1896 rodil v Ajdovščini. Leta 1970, ko je umrl, je prejel tudi Prešernovo nagrado.
Po šolanju na Dunaju, v Firencah in Parizu je v francoski prestolnici preživel kar tri deset-
letja. V svojem življenju se je -ker se po mnenju dr. Irene Mis-lej, vodje Pilonove galerije v Ajdovščini, ni mogel dolgo posvečati eni sami stvari - ukvarjal z različnimi področji ustvarjanja, in sicer poleg slikanja, risanja in fotografiranja tudi z ilustracijo, scenografijo, časnikarstvom, pesništvom in prevajanjem.
Velik del svojega življenja je posvetil fotografiji. Njegovi prvi posnetki, ki jih hrani
Slovenski etnografski muzej, pričajo o nekdanjem življenju Slovencev na Primorskem. Njegove najpomembnejše fotografije, ki izražajo prav posebno občutljivost za notranja človekova občutenja, so nastala v Parizu, ko se je moral ukvarjati s fotografijo predvsem zaradi eksistencialne stiske.
Tokratna retrospektiva - prva in edina do sedaj je bila leta 1966 - obsega več kot 250 Pilo-
novih del, med katerimi so tako slike, risbe in grafike kot tudi fotografije in kiparska dela iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja.
Razstava je nastala v sodelovanju z njegovo matično galerijo v Ajdovščini, kjer so le dan po odprtju v Modemi galeriji v Ljubljani pripravili razstavo z naslovom »Pilon v očeh drugih«, na kateri so razstavili portrete Pilona, kot so ga videli njegovi prijatelji in sodobniki. Pilonova ga-
lerija v Ajdovščini, ki sojo odprli leta 1973, temelji na delih iz slikarjeve zapuščine, ki jo je galeriji daroval Pilonov sin. Prav tam je bil ob stoletnici rojstva Vena Pilona tudi znanstveni simpozij o njegovem življenju in delu.
Razstava v Ljubljani, ob kateri je izšel tudi katalog s pričevanji njegovih sodobnikov, je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure.
Irena Destovnik
1 lelika množica bivših sobork
V	in soborcev, znancev in prijateljev je skupno z družino in svojci preteklo soboto, 9. februarja 2002 pospremila Terezijo Prušnik-Miro k njenemu zadnjemu počivališču na kot-mirškem pokopališču.
Mnogi so se ob tihih zvokih žalostink poslovili od pokojne, ki je ležala v mrliški vežici, in ji tako izkazali poslednjo čast.
Terezija Prušnik-Mira je bila daleč naokoli znana kot zavedna Slovenka, kot pokončna žena in partizanska aktivistka, predvsem pa kot oseba plemenitega in dobrega srca, ki se je razdajala za družino in za svoje ideale. Dolga leta je bila steber Zveze slovenskih žena in Zveze koroških partizanov. Dokler ji je to omogočalo zdravje, se je udeleževala slovenskih prireditev doma in drugod in je priskočila ter pomagala, kjer je mogla.
Slovo v letu spominjanja
V	imenu Zveze slovenskih žena se je od pokojne poslovila predsednica Milka Kokot. Dejala je, da slovo od Terezije Prušnik-Mire soupada s 60-letnico pregona koroških Slovencev in začetka oboroženega upora proti nacističnemu okupatorju ter s 60-letnico ustanovitve Antifašistične fronte žena, predhodnice Zveze slovenskih žena, ki se je bomo spominjali pri-hodne leto. Hkrati pa se moramo soočati z žalostnim dejstvom, da »nas zapuščajo ljudje, ki so takrat aktivno sodelovali v odporniškem gibanju oz. se vključili vanj.«
Ena takih osebnosti je bila Terezija Prušnik-Mira, ki se je »že leta 1942 vključila v delo Osvobodilne fronte in se leta 1943 priključila partizanom«.
Pokojna se je rodila 1. 1919 v Solčavi in je v svoji mladosti okusila vso grenkobo nezakonskega otroka.
Milka Kokot je pokojno imenovala skromno in tiho ženo, katere »življenska pot je bila prepletena s hudimi napori za lastni obstoj, vendar s predanostjo plemenitim idejam, ljubeznijo do svojih otrok, do bližnjih in s prizadevnostjo za izboljšanje sveta in odnosov v njem«
Zavezana plemenitim idejam
Na svoj tih in skromen način se je pokojna v ženskem gibanju vedno zavzemala za enakopravnost žensk ter za narodno, politično, kulturno in gospodarsko vključevanje in upoštevanje žensk v tako imenovani odprti družbi, v kateri naj bi bile vsem ljudem zagotovljene enake možnosti in pravice ob njihovi različnosti, v družbi, kjer bi skupno in enakopravno vstopali v prostor, kjer se odloča o pravnih in političnih spremembah, ki bi ljudi obvarovale pred vsako diskriminacijo. Vedno, tako predsednica ZSŽ, »si se prizadevala, tudi pri svoji družini, za vzgojo k toleranci, povezani s samozavestnim in ponosnim gledanjem na svoj narod, njegovo kulturo in ohranitev slovenskega jezika, ki je temelj vsestranskega raz-
Podpredsednik ZKP Lipej Kolenik Pogumna žena
Za Zvezo združenj borcev NOV Slovenije se je od partizanke Mire poslovila Tilka Blaha, tudi osebna prijateljica pokojne. Dejala je, daje to slovo tudi slovo od generacije pogumnih, naprednih slovenskih žena, ki so se neizbrisno zapisale v zgodovino Koroške v borbi proti nacifašizmu, za uveljavitev enakopravnosti žena in pravic slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Pri tem se stavlja vprašanje, od kod so te ženske jemale moč, pogum in vztrajnost, ko so se odločale za protifašističlni boj in v njem kljub vsemu terorju, izsiljevanju in smrtnim obsodbam tudi vztrajale? Vztrajale so, ker se je v njih prebudila in utrdila zavest, da si lahko le s skupnim bojem vseh naprednih sil izborijo tudi enakopravne pravice kot ženske in članice zatiranega slovenskega naroda. Te žene so
Predst. ZZB NOV Slovenije Tilka Blaha
se po vojni na Koroškem vključile v Zvezo slovenskih žena. Na mladi rod, svoje vnuke in pravnuke pa so prenašale spomine in vrednote partizanskega boja, protifašistično in narodno zavest, tovarištvo in pripravljenost za miroljubno in enakopravno sožitje med narodi.
Trdo otroštvo
V imenu Zveze koroških partizanov je ob odprtem grobu spregovoril njen podpredsednik Lipej Kolenik-Stanko. V klenih besedah je orisal trdo življensko pot pokojne, ki se je pred 82 leti rodila v Solčavi. Njeno otroštvo »ni bilo deležno otroške sreče in brezskrbnega življenja.« Morala je od doma s trebuhom za kruhom in to svojo težavno pot službe je pričela pri Wölflnu-Prušniku. Ko so leta 1942 izselili Prušnikove starše, je sama ostala z Gašperjevo ženo za vse delo na posestvu. Ob odhodu Gašperja v
partizane so obe aretirali in zaprli v celovške gestapovske zapore. Po izpustitvi je morala na prisilno delo h gestapovcu Moserju v Sveče, odkoder je 1. 1943 pobegnila v partizane.
V	partizanih
V	terenski četi je bila dodeljena partizanski tehniki in z vso predanostjo sodelovala pri tiskanju tiskovin in političnih informacij za partizane na Koroškem. Partizanska tehnika je morala delovati v strogi tajnosti, kar je seveda oteževalo njeno delovanje. Stalno je morala menjavati svoje postojanke. Bila je v Beli, v Solčavi, Koprivni, na Cimpasarjevem vrhu, po veliki nemški ofenzivi 1. 1944/45 pa seje tehnika preselila na Macno pri Borovljah, kjer je bila vse do konca vojne.
Po vojni se je pokojna Mira vključila v delo slovenskih političnih in ženskih organizacij in s svojo vedrino in prijaznostjo vlivala sodelavcem poguma ter vztrajnosti. Lipej Kolenik-Stanko jo je označil kot »dober kruh« in polno »neizmerne ljubezni do svojih in do svojega naroda.«
Spomnil je na povojno časopisno in politično gonjo proti Mirinemu možu Karlu Prušni-ku-Gašperju. Vse to je pokojna pokončno prenašala in prestala.
Terezija Prušnik-Mira je za svoje neumorno delo v borbi proti fašizmu in za svoje povojno razdajanje za svoj narod prejela več priznanj in odlikovanj, med drugim Zlati znak OF, ki ga je podeljevala bivša SZDL Slovenije, častni znak za zasluge za osvoboditev Avstrije in Petkovo priznanje, ki ga podeljuje Zveza slovenskih organizacij na Koroškem.
Pogrebno svečanost za Terezijo Prušnik-Miro sta z izbranimi žalostinkami in partizanskimi pesmimi uokvirila Kvartet bratov Smrtnik ter domači moški zbor, recitacije pa ji je posvetil Tonči Schlapper. Pogreba so se udeležili predstavniki slovenskih političnih, kulturnih, športnih in gospodarskih ustanov z obeh strani meje ter tudi predstavniki občine Kotmara vas. Naj se, kakor je dejal Lipej Kolenik-Stanko, pokojna Terezija Prušnik-Mira spočije v zemlji, »katero si tako ljubila in zanjo tudi trpela.« Vsej njeni družini in svojcem pa velja naše iskreno sožalje. Franc Wakounig
POGREB TEREZIJE PRUŠNIK-MIRE
Slovo od pokončne žene in partizanke
Trenutki slovesa od Terezije Prušnik, partizanke Mire
Predsednica ZSŽ Milka Kokot
voja naše narodne skupnosti. S sodelovanjem v ženski organizaciji, v odporniškem gibanju in v Zvezi koroških partizanov nisi le doprinašala k obstoju in razvoju teh organizacij, prispevala si svoj delež k najbolj plemenitim dobrinam, k miru, svobodi in človekovim pravicam«.
Milka Kokot je posebej naglasila, da je bila Terezija Prušnik-Mira ponosna na zgodovino slovenskega naroda, na opredelitev za Osvobodilno fronto in narodnoosvobodilni boj, ko je slovenski narod doživljal najtežji čas in »ste se kljub preganjanju, zapiranju in ubijanju odločili za življenje, za upor,« ki ni bil le boj z okupatorjem, bil je boj za obstoj našega naroda, njegovega jezika in kulture.
Tovarišica
»Bila si tovarišica tudi pokojnemu možu Gašperju, znanemu borcu in revolucionarju v najtežjih trenutkih, ko so slovenskim ljudem na Koroškem stregli po življenju, jih pošiljali v pregnanstvo, ko je bila slovenska beseda prepovedana, razžaljena in ponižana. V ekipi partizanske tehnike, nazadnje v tako imenovani Obir-TC55, si skrbela za obveščevalni in propagandni material za odporniško gibanje. S svojim pisalnim strojem si se selila skupaj s tovariši po kapelških grapah iz kleti v klet, iz bunkeija v bunker.«
Prav zategadelj, tako Milka Kokot, »smo tembolj razumeli tvojo potrtost in zaskrbljenost ob pojavljanju različnih sil, ki ogrožajo sožitje, oživljajo mračne strahove preteklosti in potvarjajo zgodovinska dejstva.«
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA, SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO IN SPD »ROŽ« V ŠENTJAKOBU
vabijo na
24. ZIMSKI POHOD
»ARIHOVA PEČ«
v spomin na padle borce pod Anhovo pečjo v nedeljo, 3. marca 2002, s pričetkom ob 9. uri (odhod na kočo med 9. in 12. uro) pri Polancu na če-mernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu
Pohod: Od Polanca mimo nekdanjega partizanskega bunkerja do planinske postojanke »Koča nad Arihovo pečjo« (1.084 m) in nazaj mimo (nekdanje) Resmanove lovske koče.
Pogoji: Udeležba ni omejena. Obvezna planinska zimska oprema. Držati se morajo poti, ki je označena. Pohodni-
ki se vzpnejo na pianino Bleščečo -Koča nad Arihovo pečjo (kontrolni žig) in se mimo Resmanove lovske koče (kontrolni žig) vrnejo do Polanca najkasneje do 15. ure.
Prijave in Startnina: Prijave sprejemamo na dan pohoda med 9. in 12. uro.
Startnina znaša 4,50 evra (900 SIT) za odrasle, za otroke in mladince 3,00 evre (600 SIT). Pohodniki prejmejo na štartu kontrolni kartonček in značko.
Kdor se zimskega pohoda »Arihova peč« udeleži 5-, 10-, 15- ali 20-krat, prejme še dodatno značko.
Okrepčila, zdravniška slušba: Vsak udelešenec prejme toplo pijačo in malico. Za zdravniško službo je poskrbljeno. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost.
Udeležencem iz Slovenije, ki prispejo skozi cestni predor Karavanke, ni treba imeti vinjete za avtocesto!
Informacije: telefon 0043/463/ 318510 oz. 0043/676/5173045 (GSM), teletekst RTV Slovenija (stran za planince), internet: http://www. ssz.at
A srednja slavnostna prireditev koroških Slovencev ob slovenskem kulturnem prazniku je bila v sredo, 6. februarja 2002, zvečer v zgodovinski dvorani fresk vetrinjskega samostana. Prireditelji so bili obe kulturni centrali, Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza ter društvo slovenskih pisateljev v Avstriji. Seveda pa so proslave bile tudi drugod po vaseh.
VETRINJ, SPZ, KKZ, DSPA
Prireditev, posvečena Milki Hartrmanovi
r lavnostna prireitev v Vetrinju •3 je bila v celoti posvečena 100 letnici Milke Hartmanove, velike koroškoslovenske pesnice in učiteljice. Zato so sodelovale skupine, ki segajo po Milkini pesmi in jo tudi interpretirajo. To so ansambel »Drava« iz Borovelj ter MoPZ in Kvintet »Foltej Hartman« iz Pliberka. Milkine pesmi sta recitirala Klavdija Daniel iz Libuč in Franci Kuežnik iz Doba. Slavnostni govornik je bil Feliks J. Bister. Razen uvodne Prešernove »Zdravljice« so bile vse pesmi izpod peresa Milke Hartmanove.
Letos, in sicer 11. februarja, bi Milka Hartmanova dočakala svojih 100 let. Pesnica z »Li-buškega puela«, kot jo tudi imenujemo, je umrla pred petimi leti, 9. junija 1997 v Li-bučah. Slavnostni govornik Feliks J. Bister je na začetku dejal, da je Milka Hartmanova izžarevala močno življensko voljo in izredno veselje nad človekom in svetom, bala pa se je smrti. Govornik seje spomnil predvsem pesnice, ki je pod močnim vplivom Simona Gregorčiča že v mladostnih osemnajstih letih spesnila prve ljubezenske, religiozne in predvsem narodnozanosne pesnitve. Bila je samorastniška pesnica, ki je črpala iz bogatega kmečkega izročila, izobraževala pa se je v domačem slovenskem prosvetnem in cerkvenem okolju. Pozneje se je, žejna uka in omike, izobraževala naprej, razširjala horizont in svoje znanje razdajala na mnogih tečajih po Koroškem.
Po Bistrovih besedah nas praznovanje Milkine 100-letni-ce obvezuje, da razmišljamo o lastnem odnosu do literature, kulture, do narodnega vprašanja, do vloge žensk in o družbi nasploh. Zavedati se moramo, da tisti »navidezni prijatelj« hoče ponemčiti nas, ne pa toliko krajev in tabel, ki so samo evidentni predmeti za jasno et-nocidno dejanje. Za nekatere je Koroška še vedno »uralter deutscher Kulturboden«. Bister je zahteval večjo pozornost za delovanje koroškoslovenskih pesnikov in pisateljev in je kritično pripomnil, da pogreša iniciative osrednjih kulturnopolitičnih organizacij za široko
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK 2002
V znamenju Franceta Prešerna in Milke Hartmanove
Le malo je narodov na svetu, ki so svoji kulturi namenili poseben praznik. Slovenski narod pa je nedvomno edini, ki je ta praznik začel obhajati v času najhujše stiske in preizkušnje, ko sta ga nacizem in fašizem obsodila na smrt in se je temu genocidnemu načrtu v narodoosvobodilni borbi uprl s puško v roki. Takrat je bilo vsejano seme, ki je obrodilo plemenit sad ozaveščanja lastne kulture. Danes Slovenci v celotnem skupnem kulturnem prostoru, kjerkoli že živijo in ne glede na ideološko prepričanje, obhajajo ta kulturni praznik.
Tudi v Skocijanu so praznovali kulturo in Milko Hartman
Andrej Feinig, Jerica Mrzel in Andrej Kokot so prispevali bistven delež Prešernove proslave v Železni Kapli
podporo mladim talentom na vseh ustvarjalnih področjih. Razpravljanja o njih ne smemo prepustiti izključno drugim, na primer Musilovi hiši ali pa celovški germanistiki.
Dobro obiskana proslava v Vetrinju je izzvenela s čudovitimi akordi uglasbene Milkine pesmi »O Podjuna«. F. W.
ŠKOCIJAN
»Milkine pesmi« kot vedno živa oporoka
1 Itako imenovani turistični V dvorani občine Škocjan je v četrtek, 7. februarja 2002, »Kulturno društvo Škocjan« priredilo proslavo slovenskega kulturnega praznika. Večer je bil v celoti namenjen 100-letni-ci Milke Hartmanove in njeni pesmi. Prireditelj je k sodelovanju povabil kar šest skupin, ki so pele in izvajale različne skladbe Milkinih pesmi. Nastopili so: Mešani pevski zbor Obirskega pevskega društva ter Vokalna skupina Nomos iz Škocijana, ki ju obe vodi Bertej Logar; nadalje vokalna skupina TREM, ki jo sestavaljajo štirje mladi Obirčani, oktet Suha in Pevsko-instrumentalna skupina žvabeškega KPD »Drava«. Vse sodelujoče in navzoče je pozdravil predsednik društva Miha Vrbinc, Helka Mlinar pa je pripravila zelo informativen vezni tekst o delovanju in ustvarjanju Milke Hartmanove ter o njenem pomenu za kulturni razvoj koroških Slovencev. Prireditev, ki je zelo uspela, so v ponedeljek, 12. febaruarja 2002 ponovili v Žvabeku. F. W.
ŽELEZNA KAPLA
Od Prešerna do domačih pesnikov
IX ljub nekoliko nerodni napa-l\ki na odru (pisalo je Prešern namesto Prešeren) so Kapelča-ni dokazali, da jim je literatura in pesništvo, posebno še Prešernovo, blizu. Bogat spored s pesmimi, ki so jih zapeli MePZ »Valentin Polanšek« z Obirskega, MePZ SPD »Zarja« iz Železne Kaple, solista Erhard Oschina in Marjan Smrtnik, dopolnila pa sta jih Mihi Kuhar in Karolina Rozman z recitacijami, je povezal s spremno besedo in na klavirju Andrej Feinig. Feinig je tudi predstavil odlomek iz kantate »Ravensbruck« skladatelja Ajdiča, v katero je vpletena tudi znana pesem Katarine Miklav iz koncentracijskega taborišča. Skladatelj je bil na proslavi navzoč in je predal CD s kantato županu Ha-derlappu in Mihiju Kuharju, ki je bil s pesnico v sorodstvu.
Slavnostni govornik na proslavi pa je bil koroški pesnik
Andrej Kokot, ki je svoje besede o Francetu Prešernu spretno navezal na sedanjost: prava umetnost je aktualna vselej in tudi Prešeren še danes sodobnikom pove mnogo.
»Kaj bi Prešeren dejal o trenutni narodnopolitični situaciji na Koroškem? Kaj bi rekel pe-
snik, ki nam je že za svojih dni pel svojo vizijo o svetu brez sovraštva in prepira, o enakovrednosti jezikov? Ne upam si mu podtakniti, da bi koroške politike spregledal kot slaboumne, kratkovidne ali celo nacionalistične in neevropske. Ta odgovor bi verjetno prepustil nam, sam pa šel k Figovcu in v vinu skušal utopiti koroško kratkovidnost. ... Bodimo pravični do svojega soseda, do samega sebe in ostanimo zvesti svoji besedi. Pa zavoljo tega ni treba vpiti, da smo Slovenci, to je treba samo biti. Govorimo domačo besedo doma, v družini, v javnosti, v cerkvi in med prijatelji.«
Večer je zaključila članica slovenskega narodnega gledališča Drama Jerica Mrzelova, ki je v obliki šansonov ponudila čudovito interpretacijo Prešernovega pesništva, deloma z lastnimi uglasbitvami. Svoj spored je povezala s čustvenimi besedami o lepoti jezika in ljubezni do njega.	S. IV.
ROŽEK
Kulturni praznik v Rožeku
P o nekaj kulturnih praznikih z I literarnimi branji se je kulturno društvo »Peter Markovič« odločilo, da povabi letos ob Slovenskem kulturnem prazniku mladež. Povabili so koroškega mladinskega pisatelja Nika Kuppra, da oblikuje skupaj z domačim pevskim zborom Didldumdaj (vodi ga Gerti Schuster) dvojezično »uro pravljic« pri Primku (hotel Thomashof) na bližnji Reki. Otroci in starši so napolnili pravljično dvorano do zadnjega kotička; pa tudi navdušenja nad »ponudbo«, ki se je odražalo v burnem ploskanju od najmlajših do najstarejših, je bilo veliko in je pokazalo, da je bila odločitev društvenikov pravilna, saj ponudbe za otroško mladino -vsaj v zgornjem Rožu« - zares primanjkuje.
F. K.
RAVNE NA KOROŠKEM / PRIREDITEV ZA PRAZNIK KULTURE
Od nicine k soncu
Ma predvečer slovenskega INkulturnega praznika so tudi na Ravnah, v kulturnem domu, pripravili srečanje z likom in delom pesnika Franceta Prešerna ter obudili ustvarjalnost koroškega pisatelja Lovra Kuharja-Prežihovega Voranca. Recital so izvedli učenci OŠ Prežihovega Voranca, popestrili pa so ga:
Koroški oktet, kantavtor Milan Kamnik ter Mladinski pihalni orkester. Prireditvi so dali naslov Od nicine k soncu. O senčnih in sončnih plateh naše kulture, bodisi, da govorimo o človeški ustvarjalnosti (duhovni in materialni) ali obnašanju ljudi (vzgojni vidik), ali vrednotenju vsega tega (merila kaj je dobro oz. slabo), pa je razmišljal pisatelj Primož Suhodolčan. Dejal je tudi, da kulturne uniformiranosti ob množici različnih vrednot ni realno pričakovati ter sklenil z mislijo, da je kultura naša vsakdanja spremljevalka.	5. š.
PRIREDITVE
PETEK, 15. 2._________________
KRANJSKA GORA (Slo) -Liznjekova domačija, Borovška cesta 63
18.00	Otvoritev etnološke razstave SPZ (Irena Destovnik) »Odstiranja«; glasbeni okvir Duo Albert in Pavle
ŠENTJANŽ, k & k -Slov. planinsko društvo
19.00	Otvoritev razstave »Planine v sliki«
DUNAJ, Slov. kulturni center Korotan - SKC Korotan
19.30	Otvoritev razstave »Ljubljana na starih razglednicah«. Razstava bo odprta do 19. 3.
SOBOTA, 16. 2.________________
ŠENTJANŽ, k & k
16.00	Otroški program. Mali bober in odmev. Gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana
RADIŠE, kulturni dom -SPD Radiše
19.00	Razstava del fotografij Branka Orascheta ter koncert MoPZ »Valentin Polanšek«
ŠMIHEL, farna dvorana -KPD Šmihel
19.30	Lutkovna igra za odrasle »Beseda je konj« po motivih knjige H. C. Artmana »Sonje je bilo zeleno jajce«. Gostuje gledališče Labirint iz Ljubljane
NEDELJA, 17. 2._______________
BILČOVS, ljudska šola - KA
11.00	Gledališka animacija »Nerodna Avguština«. Vodita: Sten Vilar in Pavel Zablatnik
PONEDELJEK, 18. 2.
TINJE, v domu
18.00	Italijanščina za napredujoče
19.30	Italijanščina za začetnike IV.
Vodi Natalie Domenig
SREDA, 20. 2._________________
ŠENTJANŽ, k & k
9.00	Šivanje domačih copat. Traja do 11. ure.
TINJE, v domu
18.00	Italijanščina za začetnike III
19.30	Italijanščina za začetnike I in II. Vodi Natalie Domenig
Zveza slovenskih žena
vabi na potovanje po
Korziki
od 19. do 23. marca 2002
Cena po osebi v dvoposteljnih sobah 440.- evrov; dodatek za enospostelj-no sobo 95.- evrov. V ceni je zajeto: vožnja z modernim Sienčnikovim avtobusom z vsemi cestninami in davki, vožnja s trajektom Livorno - Bastia -Livorno, štirje polpenzioni, vodnik v »Cinque terre«, Bastii in Ajacciu, železnica v »Cinque terre« in Corte.
Doplačilo: 14,53 evra po osebi za vožnjo s čolnom pri ogledu »Cinque terre« (samo ob lepem vremenu).
Prijave sprejema Milka Kokot, 9020 Celovec, telefon 0463 / 51 43 00-40.
Prijavite se čimprej, s tem olajšate tudi organizacijo potovanja!
Prisrčno vabljeni!
PETEK, 22. 2._________________
ŠENTJANŽ, k & k - SPZ
19.00	Diskusija »Napadi na pravno državo ob razsodbi ustavnega sodišča o dvojezičnih tablah«. Diskutirajo: univ. prof. dr. Dieter Kolonovits, ustavni pravnik; mag. Theresia Stoisits, govornica Zelenih za pravna vprašanja v dunajskem parlamentu in dr. Hannes Jarolim, govornik SPÖ za pravna vprašanja v dunajskem parlamentu
SOBOTA, 23. 2.________________
PLIBERK, kulturni dom -SPZ, K KZ, SZI Celovec,
SNI Urban Jarnik
TINJE, v domu
9.00	Dan čebelark in čebelarjev. Predavatelja: mag. dr. vet. med. Mira Jenko-Rogelj in dr. Janez Poklukar
PLIBERK, kulturni dom - SPZ, KKZ, SZI Celovec, SNI Urban
Jarnik
9.30	Simpozij »Milka Hartman - pesnica Libuškega puela«
NEDELJA, 24. 2._______________
ŠMIHEL, v farni dvorani -KPD Šmihel
11.00	Lutkovna igrica »Stotisočnoga«; nast. domača mladinska lutkovna skupina
TINJE, v domu
19.30	Razstava »Umetnine iz naravnega kamna«. Razstavlja Richard Bošic
ŠENTJANŽ, k & k
20.00	Gledališka predstava »Vaje v slogu«. Gostuje mladinska gledališka skupina SPD Bilka
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
11.00	Lutkovna igra »Stotisočnoga«. Nastopa mladjnska lutkovna skupina KPD Šmihel
TOREK, 26. 2._________________
R0ŽEK, ljudska šola
18.30	Slovenščina za začetnike.
Prijave ga. Lehmann, tel.:04274/3073
ŠENTJANŽ, k & k
.19.00 Čas za čaj. Vabljene ženske na klepet, na uživanje čaja.
SREDA, 27. 2._________________
ŠENTJANŽ, k & k
20.00	Gledališki abonma.
»Predsednice« (Werner Schwab). Gostuje SNG Drama
SOBOTA, 2. 3._________________
GLOBASNICA, v farnem domu -fara Globasnica
19.30	MePZ »Rož«: Pesem zbledele zemlje
NEDELJA, 3. 3.________________
ČEMERNICA, pri Polancu - SŠZ, SPD Celovec, SPD Rož
09.00	24. Zimski pohod »Arihova peč«
CELOVEC, Dom glasbe - KKZ
14.30	Koroška poje ob 60-letnici
pregnanstva, ob 100-letnici rojstva Milke Hartmann in ob 100-letnici rojstva dr. Joška Tischlerja____________________
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 15.02.1 18.00 Zrcalo kulture: Gomboš: Mehrsprachige frühkindliche Erziehung
18.45	Poročila 19.00 Proud to be loud
20.00	BBC News 20.06 Teen Beat Attack
22.00	Rdeči Boogie/ glasbeni magazin
23.00	Sto decibelov 24.00 Soundtrack: Midnight Run 01.00 Zrcalo kulture (pon.)
02.00	- 06.00 Glasba - jazz/world_____
SO 16.02.1 18.00 Campus: 25 J. Psychologische Studentenberatung 18.45 Poročila
19.00	Glasba 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23:00 Izven zakona (pon.): The De-ailers 24.00 - 06.00 Glasba - jazz/world
NE 17.02.1 18.00 Nedelja drugače: Žganje »Šnopsa« 18.45 Poročila 19.00 Musič for the Masses / glasbeni magazin 21.00 Leidest Du? Rühl hört zu 22.00 For Those About to Rock 24.00 Sto decibelov (pon.)
01.00	Nedelja drugače (pon.) 02.00 -
06.00	Glasba - jazz/world_____________
PO 18.02. I 18.00 Zdrava ura: dr. Wutti
18.45	Poročila 19.00 Ta mera/ ženski ma-
gazin 20.00 BBC News 20.06 Glasba 21.00 Take the Jazz Train 23.00 Context XXI: Spanischer Bürgerkrieg 1936/39 24.00 Forum: Kommunikationskultur 01.30 - 06.00 Glasba - jazz/world____________________
TO 19.02.1 18.00 V pogovoru: Lovro Sodja: Mojih dvajset glasbenih let na Koroškem 18.45 Poročila 19.00 Glasba
20.00	BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Campus (pon.) 22.00 Glasba 23.00 Vešča 0.30 Glasba 01.00 V pogovoru (pon.)
01.45	- 06.00 Glasba - jazz/world_____
SR 20.02.1 18.00 Literarna kavarna: Fašizem včeraj in danes 18.45 Poročila 19.00 Voz Latina 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio/ Hip Hop 22.00 Mad Force/ Hip Hop 24.00- 06.00 Glasba - jazz/world_______
ČE 21.02.1 18.00 Po Koroškem: Situacija beguncev na Koroškem 18.45 Poročila
19.00	Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Izven zakona
22.00	Ta mera (pon.) 23.00 Literarna kavarna (pon.) 24.00 Glasba - jazz/world
01.00	Po Koroškem (pon.) 01.45 - 06.00
Glasba - jazz/world____________________
PRAZNUJEJO! Marija Jerlich iz Lobnika - rojstni dan; Marija Golavčnik iz Šentlipša - dvojni praznik; Hans Lut-schounig z Žihpolj - 63. rojstni dan; Robert Polesnig iz Podgore pri Globasnici - 30. rojstni dan; Jožica Olip iz Borovelj - 50. rojstni dan; Nadja Fugger iz Šentpetra pri Šentjakobu - 25. rojstni dan; Marica Sereinig iz Srej pri Šentjakobu - 80. rojstni dan; Meti Mak z Borovnice - rojstni dan; Urši Dovjak s Kota v Selah - rojstni dan; Mici Ogris iz Borovelj - rojstni dan; Marija Rožman s Kota pod Peco - rojstni dan in god; Franc VVrolich z Rut pri Podgorjah - rojstni dan; Mojcika Lepuschitz z Raven -rojstni dan; Renate Ogris iz Borovelj -18. rojstni dan; Mihi Einspieler iz Zgornje Vesce - rojstni dan; Franci in Pepca Rehsmann iz Šentjakoba - rojstni dan; Marija Tonder z Grada pri Baškem jezeru - rojstni dan in god; Trezi Raschun iz Mlinč - 75. rojstni dan; Albert Lipitz iz Lovank - rojstni dan; Jožefina Močilnik iz Šentvida - rojstni dan; Ida Steiner s Pustrice nad Grebinjem - rojstni dan; Flori Jug iz Sel - rojstni dan; Karolina Jernej iz Šentvida - rojstni dan; Zdravko Smrtnik iz Dvora - rojstni dan; Janez Buchwald iz Nonče vasi - rojstni dan; Eda Velik iz Celovca - rojstni dan
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 14. 2.118.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 15. 2.118.10 Utrip kulture________
SO 16. 2.118.00 Od pesmi do pesmi, ...
NE 17. 2.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! / Duhovna misel 18.00 Glasbena_______________________
PO 18. 2. | 18.10 Kratki stik________
TO 19. 2. | 18.00 Otroški spored_____
SR 20. 2. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_________________
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00	Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3
13.00	Klub Radio dva 15.00 Lepa ura
17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem____________
Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku, ob vsakih pol ure -poročila Radia dva v slovenščini_________
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne
12.00	glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v
enem tednu 13.23 glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant___________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend_________
Gostja v oddaji Zajtrk s profilom bo znanstvena vodja Slovenskega narodopisnega instituta Urban Jarnik Martina Piko-Rustja. Z njo se bo pogovarjal Franc Merkač.__________________________________
SPORED RADIO 2 NAŠA PESEM________________
ČE, 14. 02. Prišel je postni čas ..._____
PE, 15. 02. Pel je za vse - spomin na Pavleta Kernjaka_________________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 17. 2. | 13.30 ORF 2 • Razsodba o dvojezični topografiji: Stari dolgovi in nove obveze • Vodnjaki so utihnili: Vsepovsod primanjkuje vode • »Dobra hrana naj bo zdrava in v veselje vsem - tako pri kuhanju in zlasti pri uživanju«. Gostilna Seher v Velinji vasi kuha za mlade ljubitelje izbranih jedi v otroških vrtcih • Topla kuhinja - dobra kuhinja: Postno kosilo bo skuhal mag. Roman Verdel • Z zmago v polfinale: Aich/Dob gosti moštvo SOKOL z Dunaja.____________________________
PO 19. 2. ■ 3.50 0RF2 15.55 TV SL01 (Pon.)
Vsebino slovenskega televizijskega sporeda lah-ko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299.
Internet: http://volksgruppen.orf.at
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 « faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig............................(-50)
E-mail: sonja.wakounig@slo.at
Tajništvo ..................Urška Brumnik (-H)
Naročniška služba..............Milka Kokot (-40)
Prireditve ..............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
---------------------VSI ----------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Ktagenfurt/Celovec
1 / nedeljo, 10. februarja 2002, V popoldne, se je v Klančah pri Galiciji velika množica za vselej poslovila od Fini Ogris, po domače Pevcarce na Dra-bunažah. Umrla je za rakom v 52. letu starosti. Pokojni je zibel tekla pri Matevžiču v Po-grčah. Že v ljudski šoli v Šent-primožu je pokazala nadarjenost, podjetnost, srčno toplino in borbeno življensko voljo, vrline, ki so jo odlikovale vse življenje.
Se kot šolarka se je vključila v kulturno delovanje krajevnega prosvetnega društva »Danica« in vse do poroke z Mirkom Ogrisom, po domače Pevcarjem na Drabunažah, je pela tudi v šentviškem cerkvenem zboru.
Pokojna je bila v najbolj plemenitem pomenu besede duša družine in domačije. Znala je preceniniti, kaj je pomembno in kaj ne. Lahko bi rekli, da je res podpirala tri vogale Pevcarjeve hiše. Svojemu možu je vselej stala ob strani, predvsem pa, ko je bil predsednik SPD »Trta«. In med največje dragocenosti, ki jih je z možem Mirkom dala na življensko pot otrokom Mirku, Danici in Janji, so dobra izobrazba, narodna zavest, ljubezen do slovenske besede in spoštovanje do drugih.
DRABUNAŽE
Pogreb Fini Ogris, p. d.
Pevcarjeve
Fini Ogris
Najsi je stvar bila še tako težka, s smehom in prijaznostjo je drugim in tudi sebi znala vliti poguma. To je pokazala predvsem v času bolezni, ko je, sama potrebna tolažbe in podpore, vse do zadnjega tolažila in bodrila svojo družino in znance in jim bila s svojo neizmerno voljo do življenja zgled neuklonljive in močne žene.
Fini Ogris je po dolgi in težko bolezni umrla v petek, 8.
februarja v krogu svoje družine.
Pogreb v nedeljo je pokazal, kako spoštovana in priljubljena je bila. Dobrolski župnik Janez Tratar, ki je opravil pogrebne obrede, je z zelo osebnimi in preudarnimi besedami orisal lik pokojne. Predvsem pa je naštel prav dvome, upanja, obup, pač izkušnje, ki jih prinaša bolezen in ko se počutiš osamelega in tudi od Boga zapuščenega. Tudi pokojna je morala skozi to preizkušnjo.
Pokojna Fini Ogris je ljubila in bila ponosna na svojo materino besedo. Tega ni izkazovala plakativno, ampak z dejanji in zgledom. Predvsem pa je ljubila slovensko pesem, katera jo je seveda spremljala na zadnji zemeljski poti.
Ob odprtem grobu sta se od pokojne poslovila Moški pevski zbor Trta«, ki je zapel tudi pesem »Gozdič je že zelen«, ter Mešani pevski zbor »Danica« s pesmijo »Rož, Podjuna Žila«. Pri maši zadušnici pa je pel šentlipški cerkveni zbor.
Fini Ogris, pokojno Pevcar-co, bomo ohranili v častnem in spoštljivem spominu. Možu Mirku in otrokom Mirku, Danici in Janji, materi Mariji ter vsemu sorodstvu pa izrekamo naše globoko sožalje.
F. W.
POSOJILNICA-BANK BOROVLJE
razpisuje delovno mesto
svetovalca za stranke (front-office)
Posojilnica-Bank Borovlje išče kvalificirano/ega in angažirano/ega sodelavko oz. sodelavca s samostojnim in zanimivim delokrogom.
Vaša kvalifikacija in osebne sposobnosti:
O zaključena šolska in bančna izobrazba O dobro obvladanje obeh deželnih jezikov O izkušnje v prodaji bančnih produktov zaželene O prodajno-akvizicijska spretnost pri odnosu s strankami O samoiniciativnost, veselje do navezovanja stikov in angažiranost
O diskretnost, lojalnost in zaupnost
Nudimo vam: zanimivo in samostojno delo, možnost za nadaljnjo izobrazbo in delokrogu primeren dohodek po učinku. Pismene prošnje z običajnimi prilogami, ki se seveda zaupno obravnavajo, pošljite na: Posojilnica-Bank Borovlje, gospa Kunčič, Hauptplatz 6, 9170 Ferlach/Borovlje
Gledališki abonma 2002 k & k Šentjanž
K & K CENTER: Pripravljen nov abonmajski program!
Vljudno vas prosimo, da naročite abonma
po telefonu na štev. 0463 514300 22 ali 0664 2620042.
Sreda, 27. 02. 2002, v k & k centru v Šentjanžu:
Werner Schwab »Predsednice«
gostuje: SNG Drama Ljubljana, režija: Bojan Jablanovec, igrajo: Polona Vetrih, Marijana Brecelj, Nataša Barbara Gračner
GIMNAZIJSKI PLES
Čudovita plesna premiera v Domu glasbe
David orrowrrz UROŠ PANČUR MARKO ROBLEK MARCEL SMOLEJ ANDREJ SMREČN1K ANDREA TRAP
BORIS VAVTI HUIIA NVASTL^g
Maturantje so se veselo nastavili fotografu
Polnočni vložek je tudi letos »vžgal«
0rvič v zgodovini slovenske r gimnazije so letošnji maturantje priredili tradicionalni šolski ples v krasnih prostorih celovškega Doma glasbe.
Pogumno odločitev marljivi dijaki in dijakinje obeh osmih razredov ob pomoči staršev, profesorjev in drugih oseb gotovo niso obžalovali, kajti ples je bil enkraten in sijajen višek plesne sezone koroških Slovencev.
Velika dvorana je bila do zadnjega stola zasedena, v zgornji dvorani, na hodnikih, stopnišču in točilnicah so se gnetli številni obiskovalci iz vseh juž-nokoroških občin in se veselili tega dogodka.
Zunanjo podobo pa je spet z občutkom oblikovala strokovnjakinja za notranji dizajn Veronika Grilc-Rutar.
Na ta tradicionalni dogodek naše osrednje izobraževalne ustanove so se maturantke in maturanti odlično pripravili: iz-
bira kakovostnih plesnih ansamblov, bogat srečolov, dražba slik, točilnice, bife itd. Po tradicionalni polonezi v koreografiji plesnega učitelja Gregeja Krištofa in plesu staršev z maturanti sta pozdravila predstavnika obeh maturantnih razredov vse plesne goste in jim zaželeli nepozaben družabni dogodek. Nato je ples otvoril prov. vodja
Ponosni oče s hčerko maturantko
SG prof. Anton Malle in ob zvokih ansambla »Rosa« in »Carinthian combo« so hitro osvojili parket plesni pari in se veselo vrteli pozno v noč.
Z polnočnim vložkom pa so maturanti popeljali publiko v erotični svet tanga; break dance predstava z akrobatskimi vložki v izvedbi skupine »Streets ele-ments« iz Ljubljane pa je do kraja navdušila publiko, ki je akterje poplačala z dolgim aplavzom.
Plesa so se udeležili tudi številni častni gostje, med drugim gen. konzul RS Jure Žmauc, celovški župan Harald Scheucher, inšpektorja Teodor Domej in Tomaž Ogris, ravnateljica TAK Maja Amrusch-Hoja, predsedniki Friedrich Zirgoi (Zeleni), Bernard Sadovnik (NSKS), Marjan Sturm (ZSO) in drugi predstavniki gospodarskega in kulturnega življenja koroških Slovencev.
Besedilo in slike: Mirko Štukelj
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA • KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA SLOVENSKI ZNANSTVENI INŠTITUT
SLOVENSKI NARODOPISNI INŠTITUT URBAN JARNIK IN HARTMANOVI
vabijo na simpozij
Milka Hartman - pesnica libuškega puela
v soboto, 23. februarja 2002, v kulturnem domu v Pliberku
SPORED: 9.30 Pozdravne besede A. Malle (SZI); 9.45 Matjaž Kmecl: Mesto Milke Hartman v okviru slovenskega pesništva; 10.15 Marjan Strojan: V čem se razlikuje pesništvo Milke Hartman od pesnikov; 10.45 Feliks J. Bister: Zgodovinski pregled časa in prostora življenjske dobe Mike Hartman; odmor; 11.30 Pavel Apovnik: Zamisel kulturne izobrazbe pri Milki Hartman; 12.00 Andrej Kokot: Odmevnost pesništva Milke Hartman na koroške avtorje; 12.15 Janko Messner: 0 ljubezni Pokržnikovega Lukana do pesnice libuškega puela; kosilo; 15.00 Pavel Zdovc: Nekaj mi-
sli in odstavkov o Milki Hartman; 15.15 Eva Verhnjak-Pikalo: Kako predstaviti delo Milke Hartman današnjim šolarjem in dijakom
15.30	Katja Sturm-Schnabl: Ženski moment v pesništvu Milke Hartman; 15.45 Tina Bahovec: Podoba žensk v Koroškem Slovencu; odmor; 16.15 Tone Ivartnik: Zborovska obdelava Milkinih pesmi in napevov; 16.30 Andreja Sturm: Bibliografski oris dela Milke Hartman; 16.45 zaktjučna diskusija; 17.15 Joži Strutz: sklepna beseda; 19.00 Zaključna spominska slovesnost ob 100-letnici pesnice Milke Hartman
22. FEBRUAR 2002, OB 19. URI K & K CENTER ŠENTJANŽ V ROŽU
DISKUTIRALI BODO • univ. prof. dr. Dieter Kolonovits, ustavni pravnik • mag. Theresia Stoisits, govornica Zelenih za pravna vprašanja v dunajskem parlamentu • dr. Hannes Jarolim, govornik SPÖ za pravna vprašanja v dunajskem parlamentu
napadi na pravno državo ob razsodbi ustavnega sodišča o dvojezičnih tablah
Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
ODBOJKA
Dobljani so še obrnili tekmo -2:3!
Trener Vladimir Pridal (v sredini) je znal motivirati že obupane Dobljane
Foto: Štukelj
T~\rvo četrtfinalno srečanje so X Dobljani preteklo soboto absolvirali na Dunaju proti tamkajšnjemu Sokolu. Ekipa Sk Zadruga Aich/Dob se je zavedala pomembnosti te tekme in jo po 125-minutnem heroičnem boju tesno dobila z 2:3! Po treh nizih so taktično zelo dobro pripravljeni Dunajčani že zasluženo vodili z 2:1. Dobljani so bili v tej fazi tekme popolnoma na tleh in pred živčnim
zlomom. Toda v odločilnem četrtem nizu so se spet zbrali in šli celo v vodstvo s 7:0. Sokol se ni vdal in se je približal in prevzel vodstvo s 19:18! Dobljani so še nekrat strnili vse sile in niz zmagali tesno s 25:23.
Peti niz pa je bil izredno dramatičen. Dobljani so bili že zadaj, vendar sta očeta zmage R. Chocholak in Matjaž Hafner dala spet enkrat odločilne točke za zmago s 19:17 ( skupno 24
in 21 točk). Klubski menedžer Martin Micheu: »V tem srečanju sicer nismo igrali tako dobro, vendar smo doživeli vse momente dramatičnega srečanja. Z zmago prihodnjo soboto smo korak bliže, da se ponovno kvalificiramo za evropsko prvenstvo.«
Odločilna tekma proti Sokolu bo v soboto, 16. 2., v KD, ob 19. uri. Vabljeni!
M. Š.
SMUČANJE- ŠOLSKO PRVENSTVO
Manuel Malle in Lisa Stangl okrajna šolska prvaka
/'"Vkrajnega šolskega smučar-skega prvenstva, ki je potekalo 6. 2. v Podnu, se je udeležilo okrog 200 smučarjev in smučark v različnih starostnih skupinah. Tekmovanje je izvedlo ŠD Šentjanž, vrata za veleslalom pa je postavil Erih Už-nik. Najboljša dneva je bila Ch. Bergmann iz Borovelj.
Kljub pomladanskim temperaturam je bila proga v odličnem stanju in šolarji so se vneto spuščali skozi postavljena vrata.	M- S.
Srečni zamgovalec M. Malle iz Borovelj
REZULTATI:
Otroci I (dekleta): 1. S. Reicht (1$ Bistrica), 2.P. Hribernik, 3. N. Hribernik (obe LŠ Borovlje lil). Ekipno je zmagala LŠ Bistrica v Rožu.
Otrod I (fantje): 1. M. Malle (LŠ Borovlje I), 2. S. Kavelar (LŠ Ribnica), 3. L. Kraxner (LŠ Bistrica). Ekipno zmago je odnesla LS Bistrica v Rožu.
Otroci II (dekleta): 1. L. Stangl (LŠ Bilčovs), 2. H. Sagmeister (LS Borovlje II), 3. L. Ratz (LŠ Borovlje II). Ekipno je v tej skupini zmagala LS Bilčovs.
Otroci II (fantje): 1. N. Sagmeister (LS Bistrica), 2. Ch. Srienc (LŠ Bilčovs), 3. Cn. Kotnig (LŠ Poreče). Ekipno je zmagala LŠ Bilčovs. šolarke I: 1. Ch. Bergmann (CŠ Borovlje), 2.Silke Užnik, 3. E. M. Lutz (obe CŠ Borovlje). Ekipna zmaga za Borovlje, šolarji II: l.F. Bergmann, 2. Ch. Brandner (oba CŠ Borovlje), 3. H. Deutscher (CŠ Blatograd). Ekipna zmaga za Blatograd.
Šolarke II: I. K. Schorn (GŠ Blatograd), 2. M. Haimburger, 3. S. Arbeiter (obe GS Borovlje).
SANKANJE
Obirčani gredo samozavestno na avstrijsko prvenstvo
Teden pred začetkom avstrij-I skega državnega prvenstva v turnem sankanju na naravni progi (16. in 17. 2. v Brucku am Glöckner pri Zell am See) so se sankaši SŠK »Obir« udeležili tekmovanja za Austria cup v Obdachu na Štajerskem. Ta generalka je popolnoma uspela. Dana Smrtnik je zmagala pri mladinkah, v mladinski skupini je bil Matija Smrtnik tretji, Pauli Ošina pa drugi. Najhitrejši dneva je bil Hanzi Smrtnik, ki je tudi zmagal v moški sku-
pini, Walter Žura pa je bil četrti. V skupini dvojice sta osvojila Pauli Ošina in Walter Žura odlično drugo mesto.
Obirčani se bodo v petek samozavestno odpeljali na prvenstvo, kjer si obetajo tudi dobre uvrstitve. Na Startu pa bo okrog 150 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Avstrije. Za SŠK bodo štartali: Florian Miklau, Pauli Ošina, Walter Žura, Dana, Matija, Hanzi in Toni Smrtnik.
M. S.
ŠPORTNI TERMINI
16. FEBRUAR 2002:
Šah:
SŠZ/Zveza -Bank I - Weitensfeld, gostilna Koren, Kajzaze, ob 15. uri Trg - SŠK »Obir«, Amthof Trg, ob 15. uri
Tek:
3. tek za pokal Košute, Sele-Borovnica, ob 12.30. Tekmovanje je preloženo na 24. februar ob 10 uri dopoldne! 20. februar
Košarka:
KOŠ-Pasut ALV, Mladinski dom, ob 17.15
19. ZOI SALT LAKE CITY
Zlato za Fritza Strobla
1 J kraljevski disciplini alp-V skega smučanja, v smuku, je preteklo nedeljo nepričakovano zmagal 29-letni Korošec Fritz Strobl. V napetem tekmovanju je premagal norve-žana Lasseja Kjusa (srebro) in velikega favorita in kolega Stefana Eberharterja (bron). Koroška ima torej po Franzu
Klammerju spet olimpijskega zmagovalca. Renate Götschl se v smuku ni izšlo. Osvojila je le bronasto medajlo.
Že na prvem tekmovalnem dnevu sta za avstrijske barve osvojila dve kolajni v teku nad 30 km Christian Hoffmann (srebro) in Mihajl Botvinov (bron). V nordijski kombinaciji pa je Felix Gottwald osvojil bron. Sankaš Markus Prock je z grandioznim 3. tekom, za zaključek svoje kariere osvojil bronasto olimpijsko medaljo.
M. Š.
SLOVENIJA
Slovenski skakalci solidno začeli olimpijado
K la srednji skakalnici na olim-IMpijskih igrah so slovenski smučarski skakalci pokazali solidno pripravljenost. Primož Peterka, pred leti dvakratni zma-
govalec svetovnega pokala, je končal tekmo na desetem, P. Žonta na 13., R. Kranjec na 15. in D. Fras na 28. mestu.
Nekoliko presenetljivo je zmagal Švicar S. Ammann, drugi je bil Nemec S. Hannawald in tretji Poljak A. Malysz. V nordijski kombinaciji je A. Jezeršek dosegel dobro trinajsto mesto.	D. T.
Pogumna dekleta ŠD Zahomc se ne bojijo konkurence	Foto:stuk«o
ZAHOMC-AVSTRIJSKO PRVENSTVO V SKAKANJU IN NORDIJSKI KOMBINACIJI
Nastopila bo avstrijska elita
Qrihodnji konec tedna bo I Zahomc spet v žarišču pozornosti, ko bo na sporedu avstrijsko prvenstvu v skakanju in nordijski kombinaciji za
šolarje in mladince. Kot so zagotovili organizatorji, bodo na vsak način izvedli skakalno konkurenco, še negotovo pa je, ali bodo lahko izvedli nordijsko kombinacijo, ker je toplo vreme »požrlo« precej snega s tekaške proge.
Obetajo se napeti skoki avstrijskega skakalnega naraščaja. Pričetek tekmovanj je oba dneva ob 9. uri. Vabljeni!
M. Š.
ŠAHOVSKI OREH Št. 186	Silvo Kovač
Kaplan - Heinrich / Lone Pine 1974
Kar štiri bele figure sodelujejo v napadu na črnega kralja in potrebno je le še postaviti piko na i in črni bo matiran! Le pravilna prva poteza belega vodi do željenega cilja. Po kratki analizi pozicije jo boste
»bcdcfgh
abcdefgh
zagotovo odkrili vsi reševalci. V odločilnih - matnih napadih so pogosto tudi lastne figure v napoto!
Rešitev štev. 185 Zagotovo ste nekaj časa porabili za pravilno otvoritev belega, ki vodi do mata v treh potezah. Samo prva poteza belega l.d2 - d4! preprečuje črnemu kralju pobeg preko polja g5. Čmi ima sedaj le dve možnosti: a) l...Kg4 2.e2 - e4 + Kh4 3.g2-g3 mat! b) l...Kh5 2.Dd3! Bela dama preprečuje črnemu kralju umik preko zares humorni šahovski problem, ki ga lahko pokažete vašemu šahovskemu kolegu!