Domžele, 14. februar 1981, Št. 2 Gradivo za prilogo pripravlja INDOK Center Domžale V teh dneh gre v javno razpravo osnutek družbenega plana občine Domžale, ki opredeljuje našo prihodnost. Ta osnutek že temelji na sprejetem in podpisanem dogovoru o temeljih družbenega plana, ki ga je sprejela občinska skupščina na skupnem zasedanju ob koncu decembra. Javna razprava o osnutku družbenega plana občine Domžale na obdobje 1981-1985 bo trajala do 25. februarja. Ob tej priložnosti smo povabi/i tovariša Franca Šker-janca, vodjo službe za plan in analize pri Skupščini občine Domžale, da nam je v razgovoru odgovori/ na nekaj vprašanj, ki so zadeva/a pripravo tega najpomembnejšega planskega dokumenta v občini. Za kakšen dokument gre? Ta dokument opredeljuje našo prihodnost v naslednjem srednjeročnem obdobju 1981-1985 in vse veje življenja in dela. Ta dokument, ki je v bistvu predvidena projekcija nadaljnjega razvoja, prinaša cilje, obveznosti, naloge praktično vseh dejavnosti v občini. Kaj vse zajema ta osnutek družbenega plana? Ta osnutek zajema vsa tri področja družbenega planiranja in sicer socialni, ekonomski in prostorski vidik planiranja. Posebej poudarek je bil dan prostorskemu delu družbenega plana, ki tako postaja sestavni del srednjeročnega družbenega plana. Za boljše in racionalnejše gospodarjenje s prostorom je to zelo pomembno. Kako je potekala priprava tega dokumenta? Najprej smo pričeli pripravljati odloke o obvezni pripravi ter delovne programe za pripravo srednjeročnega plana. S temi odloki in programi smo zadolžili tudi vse nosilce planiranja za sočasno pripravo njihovih lastnih planskih dokumentov. Kateri je bil prvi planski dokument? V juniju 1979 je bila izdelana analiza razvojnih možnosti in smernic razvoja občine Domžale 1981 — 1985. Ta analiza je že opredelila osnovne razvojne usmeritve. Sočasno S tr> ansli™ «wu«i*«lU možnosti so samoupravne interesne skupnosti pripravile svoje analize razvojnih možnosti, nosilci planiranja v OZD pa svoje smernice razvoja in elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov. Tudi krajevne skupnosti so pripravile elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov in smernice, ki smo jih objavili v posebni številki Občinskega poročevalca. V tem času smo nekako opredelili temelje družbenega plana? V nadaljnji fazi priprave planskih dokumentov smo pristopili k izdelavi osnutka temeljev plana temeljnih organizacij združenega dela, osnutkov samoupravnih sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti, ter k pripravi osnutka dogovora o temeljih družbenega plana. Že v fazi priprave sporazumov smo usklajevali elemente posameznih nosilcev planiranja vendar samo osnutke. Vsi sporazumi še niso bili usklajeni z materialnimi možnostmi. Te usklajene dokumente smo sprejeli koncem decembra na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine in so jih vsi nosilci planiranja tudi podpisali. Istočasno s pripravo dogovora o temeljih družbenega plana 1981 1985 za občino Domžale je potekala priprava osnutka družbenega plana in osnutkov planov samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in temelj- Kaj je treba poudariti ta trenutek, ko dajemo osnutek družbenega plana v javno razpravo? Občani naj v javni razpravi o tem osnutku obravnavajo vsa ta področja in še druga, ki v samem osnutku niso dovolj zajeta, da bi do faze predloga plana dosegli večjo širino razprave o tem dokumentu, ki bi ga na ta način lahko podružbili in obogatili. Tudi objava teh informacij v našem glasilu prispeva k temu. Kolikšna je bila resnost nosilcev planiranja? Če primerjamo pripravo planskih dokumentov za preteklo srednjeročno obdobje lahko ugotovimo bistven premik v zavesti pri-pravljalcev gradiv, saj je bila dosežena večja stopnja odgovornosti pri tem delu. Prihajalo je tudi do zakasnitev pri pripravi posameznih planskih nalog, kar je povzročalo težave pri samem vsklajevanju posameznih faz in objavi posameznih dokumentov. Vendar: reči moram, da je bilo letos bolje, kot pred petimi leti! Kako pa je potekalo vključevanje! medobčinski in republiški drul beni plan? Sočasno z nastajanjem občil skih planskih dokumentov je pot kalo delo oz. priprava republiške; družbenega plana in plana za poi ročje medobčinskih sodelovan Bistveno za ta dva dokumenta j da iz njiju izhajajo konkretne nal< ge in obveznosti, ki jih je potrebn uskladiti z občinskimi planskin dokumenti. Poseben problem pre( stavljajo predlogi samoupravni sporazumov republiških same upravnih interesnih skupnos materialne proizvodnje, ki decembru 1980 še niso bili uskli jeni z materialnimi možnostmi i dogovorom o temeljih družbeneg plana SRS. Ali je delavec že postal temelji dejavnik v procesu planiranja? Čeprav bi z občinske ravni t težko sodili, vendar gre tudi tu n bolje. Z boljšo obveščenostjo d( lavcev bo tudi njihove volje in pr pravljenosti sodelovati v proces planiranja več. Delavci že sodeh jejo pri pripravi teh pomembni dokumentov in o tem živo in mne žično razpravljajo, vendar je pi tem premalo tehtnih, vsebinski! razprav, mnogo pa je še formalu m a. Kakšen je predviden potek dokon čnega sprejetja planskih dokumer tov? Na osnovi pripomb in sugesti na osnutek družbenega plan bomo izdelali predlog družbeneg plana o katerem bodo odločal zbori skupščine v marcu letošnjeg; leta. Taka bo končna faza izdelave sledilo pa bo spremljanje, dopol njevanje in analiziranje uresniče.va nja zastavljenih ciljev, nalog ii obveznosti. D ... Razgovor opravil: Matjaž Brojan IJPIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM 1 DOGOVOR I O USKLAJEVANJU I DAVČNE POLITIKE I V LETU 1981 V občini Domžale so bila v letu davka od prometa opravljenega na 1979 in 1980 naslednja odstopanja od dogovora: - stopnje davka po odbitku; - davek od brezalkoholnih umetnih pijač ni prepisan, ker je bil odlok zavrnjen in sejmih. Stopnje davka po odbitku so v Domžalah nižje, kakor so določene v dogovoru. Primer: 25 namesto 40 itd. Nimamo davka na brezalkoholne umetne pijače Predlog odloka o uvedbi davka na brezalkoholne umetne pijače je bil na zborih skupščine zavrnjen oz. ni bil sprejet in tako je občina Domžale edina v Sloveniji, ki nima predpisanega tovrstnega davka. Kako z davki v kmetijstvu? Spremembe v dogovoru za leto 1981 se nanašajo predvsem na urejanje obdavčitev dejanskega dohodka iz kmetijstva, na spremembe v obračunavanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80) in na povišanje cen. Po posameznih členih dogovora so te spremembe v povzetku naslednje: 5. člen Stopnje davka iz kmetijstva ostajajo nespremenjene. Predlog povišanja je le za takoimenovano kompenzacijsko stopnjo, ki jo plačujejo zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno višine najmanj 5 % je predlagana višina najmanj 10 %. Za kmete, ki so zdravstveno zavarovani, je za leto 1981 določen prispevek v višini 4.709,— din in 10,78% od katastrskega dohodka (Ur. list SRS, št. 1/81). 6. člen Glede na kmetijsko proizvodnjo, ki je v manjšem obsegu vezana na obdelavo zemljišč, naj bi občine določile pogoje in merila za pre-Uvrščanje zavezancev iz obdavčitve po katastrskemu dohodku na obdavčitev po dejanskemu dohodku. 7. člen Predlagane so osnove in stopnje za obdavčitev dejanskega dohodka iz kmetijstva. 9. člen Zaradi spremembe v obračunavanju prispevkov iz osebnih dohodkov je potrebna sprememba osnov in stopenj davka iz obrtnih in drugih dejavnosti in intelektualnih storitev ter kompenzacijske stopnje za zavezance, ki jim dejavnost ni glavni poklic. Osnove in stopnje davka od premoženja se usklajajo z osnovami in stopnjami davka iz obrtnih dejavnosti v 9. členu. 14. člen Zaradi znatnega povišanja cen vin je predlagano povišanje obdavčitve v zneskih od litra za: — naravno vino, vino tipa „Biser" in vinsko sadnih pijač z 2,— din na 4,— din — peneče vino z najmanj 4,— din na najmanj 8,- din (v občini Domžale je sedaj davek 5,— din). Osnutek dogovora predpostavlja, da bodo nekatere značilnosti občine dogovorno urejale v svojih regijah. Občine ljubljanske regije so svoja stališča že posredovala odboru udeleženk ter so bila v osnutek vnesena usklajena stališča vseh občin. Za uresničitev načel, sprejetih v dogovoru, bo potrebno spremeniti nekatera določila v: — odloku o davkih občanov in v — odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. — ZAL MI JE, DA VAS BOM IZGUBIL. BELIC. BILI STE MI KOT SIN: LEtf, NESRAMEN IN NEHVALEŽEN! »Seveda, tovari* direktor, vsak akt posebej sva pogledala...« Pred sprejetjem treh odlokov o davkih občanov: r Predlagatelj odloka Izvršni svet je glede na zakonsko osnovo (1. in 10. člen zakona o davku na promet nepremičnin) sestavil osnutek odloka, ki ga bodo sprejeli delegati domžalske delegatske skupščine. Poročevalec na zasedanju bo Almira Žemljic, načelnik uprave za družbene prihodke Skupščine občine Domžale, ki je pripravila tudi kratko obrazložitev odloka. PROMETNA VREDNOST IN DAVEK Da morajo občani plačevati prometni davek na promet nepremičnin, določa republiški zakon o davku na promet nepremičnin. Ta zakon tudi določa, da prometni davek vpelje občinska skupščina z odlokom. Z odlokom določijo tudi stopnje prometnega davka, vendar so višino stopenj zaradi izenačevanja pogojev gospodarjanja in skladnega razvoja SRS, občinske skupščine dolžne z medsebojnimi dogovori usklajevati. Osnutek odloka se od sedaj vpeljanega odloka razlikuje le v 2. členu, kjer se spremenijo davčne osnove. Občina Domžale je sedaj veljavne stopnje davka sprejela koncem decembra 1975 z veljavnostjo od 1/1-1976. Od takrat dalje so se cene za zemljišča in gradbene objekte znatno povišale in glede na progresivnost stopenj zelo povišale tudi višino davka Tako znaša pri ceni 13.000,-din za m2 gradbenega objekta davek 3.740,- ali 28,8 %. To je sorazmerno visoka obdavčitev, ki obdržala obdavčitev v ustreznem sorazmerju, je predlagana sprememba zvišanj osnov za obdavčitev. Po predlagani spremembi bi pri ceni 13.000,- din za m2 gradbenega objekta znašal davek 2.690,- din ali 20,7 %. Povišanje osnov je predlagano v taki višini, da ustreza porastu cen stavbenih zemljišč in gradbenih objektov, stopnje davka pa glede na veljavni odlok ostanejo nespremenjene Osnova za obdavčitev kmetijskega zemljišča pa je sorazmerno s porastom cen povišana. Stopnje davka pa so ostale nespremenjene, tudi v odnosu na odlok z veljavnostjo od 1/1-1976 dalje. V letu 1980 je v naši občini znašal predpisani davek na promet nepremičnin 109,829.000,- din. Kmetijska zemljišča: če znaša prometna vrednost: nad din do din znaša davek za m2 za m2 din + % do 5 12 5 10 0,60+18 od presežka nad 5,- din 10 15 1,50 + 24 od presežka nad 10,- din 15 20 2,70 + 30 od presežka nad 15,— din 20 25 4,20 + 36 od presežka nad 20,- din nad 25 6,00 + 42 od presežka nad 25,- din Stavbna zemljišča: če znaša prometna vrednost: nad din do din znaša davek /.a m- za m2 din +% do 50 15 50 70 7,50 + 21 od presežka nad 50,- din 70 90 11,70 + 27 od presežka nad 70,- din 90 120 17,10 + 34 od presežka nad 90,- din 120 150 27,30 + 41 od presežka nad 120, din 150 200 39,60 + 48 od presežka nad 150,- din nad 200 63,60 + 55 od presežka nad 200,- din Gradbeni objekti: če znaša prometna vrednost: nad din do din znaša davek za m2 za m2 din +% • do 6.000 17 6.000 12.000 1.020 + 23 od presežka nad 6.000,- din 12.000 18.000 2.400 + 29 od presežka nad 1 2.000,- din 18.000 24.000 4.140 + 35 od presežka nad 18.000, din nad 24.000 6.240 + 40 od presežka nad 24.000,- din ' I UUI V/JI I U lv» ^--- SPREMEMBA ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL STORITEV Predlagatelj tudi tega odloka je Izvršni svet občine Domžale, zakonska osnova zanj pa je Zakon o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu ter zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. Poročevalec bo A/mira Žemljic, načelnik uprave za družbene prihodke Skupščine občine Domžale; tovarišica Zemljičeva je pripravila tudi kratko obrazložitev. Odbor udeleženk dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji je priprail osnutek dogovora za leto 1981 in ga predložil skupščinam občin v obravnavo. Tako medsebojno dogovarjanje glede višine stopenj so občinske skupščine dolžne uresničevati zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja na podla- gi določil 21. člena zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani iz zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev. Predloženi osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 predvideva le spremembo — 7. člen zakona o davkih občanov predvideva medsebojno dogovarjanje in usklajevanje davčne politike v letu 1981. V osnutku je dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1981 predložen občinski skupščini v obravnavo. Predlagatelj odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov je Izvršni svet, poročevalec pa bo Almira Žemljic. Zakonska osnova sta 6. in 11. člen zakona o davkih občanov. Na podlagi 7. člena zakona o davkih občanov občine z medsebojnimi dogovori usklajujejo davčne obveznosti občanov. Dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1981 je v osnutku predložen občinski skupščini v obravnavo. Osnutek zakona vsebuje tiste spremembe in dopolnitve, ki so dogovorjene v osnutku dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981, dodatno pa še spremembe glede višine davčnih olajšav za razširjeno reprodukcijo. Po zakonu o davkih občanov bi morale biti davčne stopnje sprejete do konca leta 1981, vendar je bil v skupščini SR Slovenije sprejet zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1981 (Ur. list SRS it n/sm ---- stopnje in osnove davkov za leto 1981 lahko določijo do 31. marca 1981. Obrazložitev k osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov zajema razlago sprememb glede na veljavni odlok in so naslednje: Preglejmo novosti po členih: 1. člen V tem členu je_ uvedena 4 % višja stopnja v primerjavi s sedanjo ureditvijo, vendar se to povečanje nanaša samo na tiste zavezance, ki ne plačujejo prispevka za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov. Ti zavezanci plačujejo dosedaj manj in tudi po tej predvideni spremembi je njihova obvez- vinu tipa „Biser", vinsko sadnih pijač in penečemu vinu zaradi znatnega povečanja cen vina. Zanimivosti iz osnutka odloka Po veljavnem odloku znaša posebni občinski prometni davek od naravnega vina, vina tipa „Biser" in vinsko sadnih pijač 2,— din od litra in za peneče vino 5,— din od litra. Sprememba — zvišanje posebnega občinskega prometnega davka je v skladu s predvidevanji, višina davka pa po dogovoru o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji. Ocenjujemo, da bi predlagano višje obdavčenje finančno vrednoteno znašalo približno 500.000,- din v letu 1981. 2. 4,00 8,00 15' 35. 45' 60 vrst, /\[-iHo1im;nni 8 ctrnnA KAKŠEN JE PROMETNI DAVEK? POVEČANJE STOPENJ TEMELJNEGA NEGA DAVKA IN MALOPRODAJNIH CEN PROMET Posredujemo pregled sprememb v stopnjah temeljnega prometnega davka za proizvode, za katere se z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu in uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o povečanju, zmanjšanju oz. odpravi stopenj temeljnega davka od prometa posameznih proizvodov spreminjajo stopnje. Sprememba velja od 23.1.1981 dalje. 1. V tarifni številki 1 tarife temeljnega prometnega davka se stopnja povečuje od 14 % na 17,4 %. Občinski in republiški prometni davek se nista spremenila, tako znaša sedaj skupna stopnja 28,9 % (17,4 % + 8,5 % + 3 %) in ne več 25,5 %. 2. V tarifni številki 4 (alkoholne pijače): — pivo od 40 na 50 % — naravno žganje in vinjak od 20 na 25 % — ostale alkoholne pijače iz 1. točke tarifne številke 4 tarife od 45 na 56 % 3. Tarifna številka 8 tarife: — proizvodi iz prvega odstavka te tarifne številke (parfumerijski, kozmetični in toaletni proizvodi, usnje plazilcev, naravno krzno, izvzemši ovčje in jagnječje, ter izdelki iz navedenega usnja in krzna od 60 na 75 % — proizvodi iz 2. odstavka te terifne številke (ročno vozlane preproge iz več kot 120 tisoč vozlov in volnena ročna tkana pregrinjala) od 90 na 112% OPOMBA: Za proizvode iz 1. odstavka te tarifne številke, od katerih se plačuje sedaj temeljni prometni davek po povečani stopnji za 50 %, se povečuje stopnja od 90 % na 112,5 %. 4. Tarifna številka 9 tarife: — proizvodi iz 1. točke te tarifne številke (proizvodi iz zlata itd.) od 30 na 37 % — proizvodi iz 3. točke (določene ure, okrasno blago itd. od 60 na 75 % — proizvodi iz 5. točke (naravno drago kamenje in naravni biseri) od 75 na 93 % Stopnje temeljnega prometnega davka se ne spreminjajo za proizvode iz tarifnih številk: — 6 (osebni avtomobili); — 11 (bela tehnika, pohištvo, stavbni mizarski izdelki, opeka in nekateri drugi keramični izdelki, kolesa, izdelki iz usnja, umetnega usnja in skaja, določeni izcblki iz gumija, čokolada in drugi živilski izdelki, ki vsebujejo kakao, zdravila in še nekateri drugi izdelki, ki so pomembnejši za življenjski standard) in — 12 (tekstilni izdelki, obutev, detergenti, lesne plošče). Še nadalje pa velja nižja stopnja za dieselska goriva D — 2 za pogon kmetijske mehanizacije. Vsa pojasnila v zvezi s spremembami prometnega davka daje Uprava za družbene prihodke. Obveščamo vas tudi, da je celotni pregled občinskega prometnega davka objavljen v tem vestniku v prečiščenem besedilu, Uprava za družbene prihodke PRfR DRUŽBENIH PRIZNAF lisi Mm JHi mm mm m Naša samoupravna družba mora glede na ugled in pomen, ki ga imajo odlikovanja, posvečati posebno skrb in pozornost tej obliki družbenih priznanj, ki jih podeljujemo delovnim ljudem in občanom ter kolektivom. Posebej bi poudarili, da naj postane sestavni del vsakodnevne družbenopolitične aktivnosti nosilcev kadrovske politike na vseh ravneh tudi načrtno in dolgoročno uresničevanje nalog pri uveljavljanju in uresničevanju politike odlikovanj, kar je sestavni del kadrovske politike. Za večje podružbljanje politike odlikovanj pa je potrebno sodelovanje vseh subjektivnih dejavnikov; vključevati je potrebno organe in organizacije na vseh ravneh od krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Okolja, od koder predlagajte odlikovan ce Posebno pozornost je treba posvetiti podeljevanju odlikovanj, zlasti pa: (Nadaljevanje s 7. strani) nost manjša, kot so obveznosti občanov, ki jim je kmetijstvo glavni poklic. 2. člen Sistemska novost je uvedba obdavčevanja kmetijstva po dejanskem dohodku namesto po katastrskem dohodku za tisto kmetijsko proizvodnjo, ki je v manjšem obsegu vezana na obdelavo zemljišč. Za tako ureditev pooblašča 52. člen zakona o davkih občanov občinske skupščine, 6. člen dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 pa vse občine zavezuje, da tako obdavčitev uvedejo. Določbe predloženega osnutka odloka, ki se nanašajo na obdavčenje kmetijstva po dejanskem dohodku so po obsegu dokaj skromne ter določajo taka merila, da bodo v dejansko obdavčitev zajeti verjetno le nekateri posamezniki. 3. člen V 1. odstavku tega člena je določena kompenzacijska stopnja za zavezance, ki jim dejavnost ni glavni poklic v višini 26%. Spremembo narekuje zbirna stopnja prispevkov in davkov, ki jih plačujejo iz osebnih dohodkov delavci v združenem delu in znaša v občini — delavcem v združenem delu, zlasti neposrednim proizvajalcem, — novatorjem - izumiteljem, — ženskam, glede na njihovo število zaposlenih in njihovem prispevku k razvoju in napredku naše družbe, — mlajšim delavcem, — OZD, drugim organizacijam in društvom, — prosvetnim, zdravstvenim delavcem itd. Komisije za odlikovanja Pomembno je, da nosilci kadrovske politike v svojih sredinah BČINA DOMŽALE ustanovijo komisije za odlikovanja. S tem bi dosegli, da predlagatelji vodijo točne evidence o predlaganih in prejetih družbenih priznanjih, hkrati pa bi se izognili kampanjski in premalo načrtni politiki podeljevanja družbenih priznanj. Samo tako organizirani bomo dosegli boljše strokovno in načrtno delo na tem področju izvajanja kadrovske politike. OBVESTILO Komisija za odlikovanja obvešča, da preko celega leta sprejema predloge za podelitev zveznih odlikovanj. Predlogi morajo biti temeljito obrazloženi in morajo vsebovati vse kriterije iz preje navedene zakonodaje. Obveščamo vas, da se od 1.1.1981 uporabljajo novi obrazci OD-I za posameznike ter OD-0 za OZD in druge organizacije, ki jih dobite v vseh prodajalnah DZS. Za posameznike se predlog pošlje v 10-ih izvodih, za ostale pa v 13-ih, Komisiji za odlikovanje Skupščine občine Domžale. Komisija za odlikovanja Skupščine občine Domžale Za podelitev družbenih priznanj Komisija za odlikovanja Skupščine občine Domžale na podlagi Odloka o podeljevanju priznanj skupščine občine Domžale (Ur. vestnik 17/80), objavlja: RAZPIS s katerim poziva vse predlagatelje, da dostavijo predloge za podelitev Nagrade občine Domžale. Nagrada občine Domžale se podeli zaslužnim delovnim ljudem in občanom, organizacijam, skupnostim in društvom za izjemne dosežke na gospodarskem, znanstvenem, kulturno umetniškem, telesnokulturnem ter za pomembne stvaritve na drugih področjih. V posameznem letu se podeli največ tri denarne nagrade v skupnem znesku 30.000 din. POZIV za dostavo predlogov za podelitev Listine o priznanju in Plakete občine Domžale LISTINA O PRIZNANJU Listina o priznanju se podeli občanom, delovnim ljudem, OZD, skupnostim ter društvom za dosežene uspehe pri delu za prizadevanje v korist družbene skupnosti, za reševanje človeških življenj, za preprečevanje škode na premoženju ali za aktivno udeležbo v drugih humanitarnih akcijah. PLAKETA OBČINE DOMŽALE Plaketa občine Domžale se podeljuje v treh stopnjah za posebne uspehe na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, razvoja samoupravljanja in delegatskih odnosov, družbenopolitičnega dela in dela v skupnostih in društvih. Plaketa občine Domžale se podeljuje, ko je poteklo od prejšnje podelitve najmanj 5 let. Predlogi morajo biti obrazloženi in dokumentirani v skladu z navedenimi kriteriji. Tako utemeljene predloge pošljite najkasneje do 20. marca 1981 Komisiji za odlikovanje pri Sekretariatu za kadrovske zadeve, Domžale, Ljubljanska 94. Predlogov, ki ne bodo popolni in dovolj obrazloženi ali bodo prispeli po 30. marcu 1981, komisija ne bo mogla upoštevati pri oblikovanju predloga za podelitev priznanja ob letošnjem občinskem prazniku — 23. maju 1981. Komisija za odlikovanja Skupščine občine Domžale OBČINA DOMŽALE vanju kadrovske politike v SRS (Ur. list SRS 20/79) in občinski družbeni dogovor o kadrovski politiki (Ur. vestnik 12/79) — Odlok o podeljevanju priznanj občine Domžale (Ur. vestnik 17/80). Komisija za odlikovanja priporoča vsem predlagateljem, da sami interno, na podlagi pravilnikov o priznanjih in nagradah uredijo podeljevanje priznanj za svoje delavce, če to še nimajo. Upoštevati predpise o odlikovanju Pri podeljevanju družbenih priznanj je nujno treba upoštevati predpise in samoupravne splošne akte, ki urejajo ta področje: — Ustava SFRJ (337. člen) — Zakon o odlikovanju-SFRJ (Ur. list SFRJ 40/73 in 58/76) — Zakon o komisiji SR Slovenije za odlikovanja (Ur. list SRS 24/77) — Družbeni dogovor o uresniče-