I. letni tečaj, število: 29
1914. julij 19.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več
vküp hodi.................. 2 K,
če samo edne . . . . . . 3 K.
Za amerikance, če jih več vküp hodi .	.	.	.	.	4 K 20 f,
če samo edne	.	.	.	.	5 K 40 f.
Cena vsakoga fa!ata domá je 4 fiiere; v Ameriki 10 fiierov.
Dobijo se
v čerénsovcih pzi KLEKL JOŽEF! piebanoši v pokoji. Cserfőld, Zaismegye.
Na té naslov se naj pošilajo; naroč nina, g!ási i dari za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imč, ki kaj novi-nam naznánja.
Nede!a po risá!ih sédma.
„ Varle se od krivih prorokov. “
(Mát. Vll. 15.)
Krivi prorokov se moremo varvati, právi g. Jezuš. Krivi so pa tisti, ki so ne právi. Na zvünaj gledoč, so krivi právim ednáki. Žmetno se ločijo. Oble-čenkso ednako. Ovčene vúne májo, to -je krotki,se kažejo. V srci pa so zga-^Évi Vucjé. Loviti i raztrgali šČejo svojih bližnjih dűšo, ftaj samo svoj žep morejo dopuniti, naj samo oni morejo vživati: Ali po sádi, po njihovőih deli* je spoznamo.
Odzdaleč se trnje i trsje, šcetálje i 6ge ne ločijo. Aii če sad póglédneš, kak veliki razloček včasi nastopi. Tak so ločeni právi i krivi proroki tüdi. Opravo spodobno nosijo, ime njim je častitlivo, ali djanje, sad — to je raz-líčno, tü se ločijo. Eden je celi Kris-tuš, drűgi samo tenja njegova eden vse drži i vči, kak Kristüš, te drügi si pa zbira v njegövih návukah i. kaj njemi vgája, zdrži, kaj pa se njemi zmetno zdi, odstráni.
I?a krivi prorok je lehko vsaki človek. Dobro poznamo prepoved : Ne prazntkj, to je nečistosti ne vganjaj, ti pa praviš — to je "ne greh. Krivove-rec si, ki to gučiš -r- vero máš raz-vüzdancov. — Ne idem k spovedi, kaj je popi briga za moje grehe — pa jih niti nemam — glejte, to je drűgi kri-vovernik, ki tak guči. Sveto pismoprávi: Či právimo da nemamo greha, sami sebe zape!amo i praviče ne v nás (I. Jan. I. 8.) Vera pijancov, tolvajov je to ki neščejo svojih strásti ostaviti, kvara povrnoti, zato pa gučijo, da ne-
majo greha. — Te tretji pa právi, ka ne trebe v cerkev iti, Bog ja praj vse-povsod, doma ga tüdi vidi. Giejte, té vam giási vero manjákov. Pa na jezero so takši krivi proroki. Ki je poslüša, pogübi se. Ki je za vrže, reši svojo dűšo,
- Iz njihovoga sada jih spoznate. Če živejo. Čisto,i,.tfe?no, držijo ,BÓže i má-tereeerkvi zapoVedi — dobri proroki so, poslüšajte jih. Če pa samo gučijo,ptáv-de Bože pa ne zdržijo, ne bogajte jih, -n^ bodite-za. njimi, ne gledajte njihovoga lepoga obieča, ne bogatoga stana, ne vučenosti, ne lüdnosti, ne priküp-noga obraza — vkraj od njih! Žá-merite se raj vsakomi, ešče nájbli-' žánjemi rodí, od Kristušove pravice pa ne odstopite. Ednok samo živéte ! Düšo si rešite!
Na tom sveti slabo i dobro drevo vküp rašté. Ali to dobro se obdrži na duže, naj sad rodi, to slabo se pa po-seka za ogenj. Tak je i z pravimi i lážiproroki. Na tom sveti VKüp rastéjo, pride pa jesén, kda se pokaže, kakši sad šteri rodi, to je pride smrtna vüra-. Pri toj šteri ne pokaže takšega sada, šteri bi vreden bio za nebeski stol, se vrže na ogenj Hevgašliv. Naj gori i segreva sebé i drüge, ki je ráj meo telo i vino, poštenjé lüdij, kak Kristu-šovo pravdo, njegovo zavrženost.
Jezuš je pravo v denešnjem evan-geliji; ka je ne zadosta praviti : Gos-, pod, Gospod . . . to ešče ne zveliča; človeka. Samo vervati v Kristuša, ni-koga v nebo ne pripela. Volo oče ne-beskoga moremo spuniti právi on. Kaj je pa tá vola! „To je pa Boža vola,
vase posvečenjé". (I. Tes. IV. 3.) To je, ki všaki den bolši ne postanjűje, ne spuni JezušovP zapovedi. naj zato ne Čaka mesta v nébi. — Če bi se človek tak lehko zveličao, ka bi samo vervao, dobro bi njemi pa ne trebelo delati, te bi se od vragov ne ločo, ki verjejo ali trepéčejo. „Vrazjé verjejo i trepečejo. “ (Jak. II. .19.)
Jezuš, kda je začeo glasiti evan-gelij, je ne samo, to pravo, „sinek hči, vűpaj se“, nego to tüdi ,nasleduj me-né.“ V čem bi ga pa nasledüvali ? „Ki je okolhodo dobrodelajoč i bzdrávlájbč“ (Dj. Ap. X. 38). V tom. V dobrom deli smo ga dužni nasledüvati.
 Krščanski navuk.
Kak dugo šmo dužni očo i mater poštüvati i lübiti ? Do svoje smrti. -
Kak je pa poštűjemo po njihovoj smrti ? Če se jih pobožno i pošteno spominjamo i se trüdimo, naj se njim düša (Sem hitrej preseli z vicv nebésa.
Kajpa če so nam vse zapravili í nikaj ne neháli ? Te tüdi. Te nájdrag-ši kinč, svoj žitek od njih mámo. Sveto pismo právi: „Z celoga srca poštüj očo svojega ino se ne spozábi z bolezni svoje matere. Premisli si,, ka bi se brezi njih ne bio narodo, ino čini dóbro ž njimi, kak oni z tebov“.^,(Sir. VH. '29—30.) Kaj je najvekša žalost za sta-riše ? Če dete grešno žive.
Zvedijo pokojni starišje tüdi, če njim deca na sveti spačiivo žive? Če so v nebi, v Bogi vidijo spadáje svoje decé, če so pa v purgatoriumi, duže trpijo tü zavolo slabe svoje decé, štera dober deo njihov rada vživa, njim pa pomagati nešče pa tüdi ne more zavolo svoje grešnosti.
2.
NOVINE
1914. julií 19.
Srbska zarota.
Sodnija v Sarajevi je preiskávo do-končala. Teliko se je zvedilo, da celo delo popolnoma Čisto stoji pred njov. Šrbski dijáki so po celoj Europi zdrü-žerii v drüštvo Omladina, šteroga namen je bio veliko Srbijo napraviti. Znalo je zato dosta dijákov, ka namenijo trono-naslednika moriti. Zarotnikov, ki so ne-posredno krivci je 20. Osemnajset jih je vlovleni, dvá menjkata, Bukovac Gjulaga i Mechmedbašič Mohamed. Té Zadnji je türk i je brščas odskočo v Črnogoro.
Princip i Čabrinovič sta spoznala, da je celo delo polítiška zarota i njidva sta samo doprinesla posel zarote. Prin-cipa, kda so ga lovili, so močno na glávi ranili. Že se zji bojati bilo, da v ranah vmerjé i svojo skrovnost v grob odnesé. Ali zdravniki so ga rešiti. Julija 2-ga je bio fotografiran z Čabrinovičom v vozi i izpitan. Dokeč so ednoga dolje-máli, so drügoga spitávali. Čabrinovič je bole odkrito spoznavao, kak Princip.
Šest bomb, teliko revolv i cian-kalija (čemér) šest porcij njima je dao v Belgradi Cigo ali Ciganjevič pa peneze. Čemér njima je zato dao, kabi ga notri-vželi i vkraj bili, ki bi zacoto doprine*sli, naj svet od njih nikaj ne bi zvedo. Ž njima je bio V Belgradi tücli Grabes. Bombe so si na črvo gor zvézali i tak. pelali domo v Bosnijo, kde so mogli na svojo stran dobili ednoga katoličanca
i ednoga türka. To pa zato, naj svet vidi, da so ne samo srbi, nego i drügi narodi nezadovolni z austrija-vogrskim vládanjom v Bosni. I ves, kda so ti trijé domo prišli, so v svojo zaroto dobili Krajnčevič Ivo-ja hrvata, sinü vpokojlnoga žandarskoga strážameštra i Mechmedbašič Mohameda türskoga stolára.
Princip je 3 jezero koron dobo v Belgradi, kaj je pa svojima pajdášoma ne ovado. Rad je pa plačüvao svojim prijátelom večérje i po¾ojüvao peneze.
Bombe so skrili večih mestah. Moriti so pa ščeli trononaslednike pri Tračin-i, kde je brežna vaja bila za vojsko. Zato so bombe nesli v bližno mesto Hadžiči. Ali, da je straža pre-močna bila, ne so mogli do trononas-lednika priti. Zatém so si dogučali, ka v Sarajevi doprinesejo moritev. Dogučali so si, ka do šteroga prle pride trono-naslednik, tisti more bombo prvič lüčiti. Razdelili so se pa etak: Ilič bo stao pri Marivehofi poIeg vojáskoga tabora, Čabrinovič pri Čumuria mosti, Princip pri Franc Jožefovov ulici na- nabrežji Appel, Grabes pri varaškoj hiši, Popovič pri konaki; Čubrilović pa pri Bistrik kolodvori.
Čabrinovič je prvo bombo vrgeo, samo da je ne znao, kak si .more ž njov djáti, se zosagao, kda se je vuž-gala i jo prle lüčo, kak bi jo smeo. Zavado je toti trononaslednika v hrbet, ali bomba se je samo za ništerni hip razpočila. Osemkrát bi mogo bombo v
roki okolpognati i samo te lüčiti — i da je to ne včino, zato se je ona sledkar razpočila i za škodila Merizzi pol-kovniki.
Te drügi je bio Graves, ki bi pri varaškoj hiši mogo bombo lüčiti. Ali začo je trepetati i ne je meo srčnosti hüdobije doprinesti.
Doprineso jo je te tretji Princip z revolvov. Ovi trijé so tak že brez skrbi bili.	> v
Horvát Krančevič i türk Mechmedbašič sta se ne na to podala^ da bi morila, ali krivca sta, da sta znata za to i pomágala k tomi.
Preiskávajo tüdi v Beči i Berolini. V obema mestoma so pri jéli več dija-kov, ništere pa stirali z Berolina. Dog-náno je, ka so ništeri srbski dijáki v Berolini znali naprej za-zároto proti trononasledniki i ka so zmérom v zvézi bili z Omladina belgradskov drüžbov kak i z srbskimi drüžbami v Beči, Zagrebi, Leipzigi i Müncheni.
Prijéli so v Beči tüdi Košák Jo-žefa vseuceliščnoga dijaka z Ljubljane, ki je praj. jako blizo stao k velesrbskim idejam i po celom Krajnskom srednje-. šolce vodo. Večkrat smo že slišali, ka' med austrijskimi Slovenci ništeri libe-ralci z srbi držijo, njihovo krivo vero slavijo — njihove, Politične namene slüžijo — zdaj znám to tüdi na svetlo pride.
Streznola ga je. 
Narodni
Ednok je bio eden kmet, pa ježivo jako zapravlasto. Nej je mino den, ka on nebi bio v krčmi. Zato bi pa imanje, ka šo njemi starišje nehali, pa ka je po ženi dobo, skoro vse zapravo, či si žena ne bi znala z svojov mod-rov pametjov pomagati.
Večer je te kmet -navadno pravo ženi, ka de šo ,v krčmo na kratek pogovor, pa je te tam ostao dostakrat do zajtra.
Žena je to dugo mirovno prenašala, pa si je mislila, ka se mož pobolša. Gda je pa vidla, ka zaman čaka na to pobolšanje, je ednok začnola praviti moževi: j — Lübi moj mož, či de to duže tak trpelo, ka boš ti - telko v krčmo zahajao, te do najna deca sirote, pa mi*dva ž njimi vred!
Mož je nato nikaj nej odgovoro, žena .njemi je pa šče pravila:
— či tak, ka ti toga ne moreš tá nehati, te jaz tüdi začnem tak delati, ka hitrej do kraja pride va.
Mož njoj je pa zdaj etak pravo:
— Lüba moja žena, samo ostani ti doma I Vej so ženske nej zato, ka bi po noči hodile.
Zatem je mož li duže zahajao v krčmo, kak je prle navaden bio.
Eden večer, gda je mož páli odišeo v krčmo na kratek pogovor, si je žena etak mislita; Jaz bom tüdi Šla za njim v krčmo,
pa bom si pogovarjala s krčmaricov, či de si on pogovarjao s krčmarom.
To je tüdi včinila.
Tak sta našiva, gospodar pa gospodarica eden den oba v krčmi bila. Tam so si dugo pogovarjali, gda so se pa že navolili pogovar-jati, so se hapili piti pa jesti. Žena, kakje svojega moža vidla, tak je tüdi ona začnola delati. Gda je vidla, ka mož dá líter vina na što! prinesti, te je ona tüdi dala. Kakše jestvine je vidla, ka je mož jo, takše si je zapovedala ona tüdi. Prišli so moževovi prijateli, ž šterimi je večkrat na kratkom pogovori bio, pa njim je dao piti. Žena je pa z driigim nej meIa, pa sta si z krčmaricov mitma davali kupico. Tak je prišla pomali deseta vöra, za desetov edenajseta, za edenajsetov pa dvanajseta. Naši pivci so pa šče itak vküp bili na krdtkom pogovori.
Te je žena pravila moževi:
— Dragi moj mož, čas de nama že znankar iti domo!
Mož nato:
— Vej va zdaj Šla, pa vütro, gda bom jaz sam, mo si dale pogevarjali.
Na drügi večer je mož pali odišeo v krčmo. Žena je pa nej zamüjena bila, pa gda je svoje kühinjinsko delo opravila, je tüdi odišla za njim. Kak je mož tam začinjao, tak je ona ponavlala vsa njegova dela.
Pá so se včakali dvanajsete vöre, pa je žena pravila moževi:
— Dragi moj mož, bodi, ka va Šla domo, vej nama je že čas.
Mož njoj je odgovoro :
— No, bodi, pa drügoč, gda ti ne boš Šla z meuov, ostanem pá malo duže.
Mož je pa bio jako čedne pa modre glave, zato je tak včino, ka je na drügi den nej čakao večera, liki je zajtra včasi odišeo v krčmo. Mislo si je, ka žena podnevi ne de Šla za njim.
Kak je žena zapazila, ka mož namen-javle, je vse svoje pa tüdi moževovo delo povrgla, pa hajdi za njim v krčmo. Tam je že njega veseloga pri kupici najšla. Gučali so si malo, samo pili so bole.
Te žena pravi moževi:
— Dragi moj mož, ti meni doma vseh praviš, ka ideš na kratek pogovor, ka si doma ne več kaj začeti; zdaj že znam, ka ti ne ho-diš v krčmo zavolo kratkoga pogovora, liki zato, ka bi hitrej najno siromaštvo zapravo.
Mož je nej vüpao, ka njoj nebi ponüdo piti, liki njoj je dao kupico vina, pa je pravo: — Idi domo, pa moje delo v štali opravi. ka sam je jaz nej!
Žena njemi je pa nato modro odgovorila: — Ka boš se ti za to brigao?! Vej de to za kratek čas tak drügi meo, pa de te tisti snajžo živino, pa de se njoj skrbo za krmo... Dragi moj mož! Jaz sam ti bila zvesta žena, pa sam ti pri vsakom deli verno pomagala,
1914. julii 19.
NOVINE
S
PoslaIa je hčérka pokojnoga trono-naslednika vojvodinja zdenka dvema vogrskima dekličkoma, šterive sta jo to!ažile v pismi i dve pobožnivi podobi či njej poslale, sledeče pismo: Gospo-dičinama Hollinger Joláni i Gizelli v Temesvár-i. Jóžsef-város. „Iz srca se vama zahvaIimo za odkritosrčno so-čütje i na podobicama, z šterima sta mi veliko veselje spravila. “ Hohenberg Zdenka.
Nastopiti nameni naša Vlada v Belgradi pri srbskoj Vlada, naj pomaga preis-kávati to hüdobno zaroto no Srbskom.
Glási.
„ Bitjem Pod tém naslovom so Novine junija 14-ga prinesle sledéči glás: »Pri Saboli na Bistrici je juniuša 7-ga veliko bitje biIo, ednomi radmožans-komi mašinisti so nego potrli, drügim pa glavé vse razmesárili i obleko raz-cotali.“ — Zvedili smo, ka je to bitje ne pri Saboli, nego v drügom mesti bilo. kkak smo to zvedili, včasi smo ■ prosili Szabó Jožefa. naj ne zameri to pomoto i tüdi obečali, da glas poprá-vimo, kda on to želo bo. To njegovo -želenje je zdaj prišlo do nás, radi je spunimo.
Veselje i žalost. Naznanili smo nasim lübim čtevcom, da je na Petro-vo v Beltincih frančiškan Baligač Ba-
zílij prvo sveto mešo meo. Pri meši je nazoči bila tüdi njegovo mati. Zdráv-ja je toti slaboga bila, ali düševnoga vesélja tem vekšega. Od velike radosti jo je boži žlak vdaro na vecér prve svéte meše svojega sina. Več dni je ležala brez zavesti tak i li spala. Sin je pa za njo mesüvao neprenehoma. Düšo je tüdi ravno te püstila, kda je sin za njo prikažüvao svéte meše daritev. Kak Iepa smrt je to. Če drügo nikaj stariš od svojega dühovnika sina ne bi dobo, kak edno svéto mešo, po jezerokrát njemi je ž njov povrnjen ves trüd i vsi stroški, čerávno je mili-jone potrošo na njega.
Pokop očé Dolenskoga plebanoša. Klekl Jožefa dolenskoga g, pleb. oča Andráš so vmrli v 77 leti svoje starosti pri sini v Dolencih 8-ga t. m. Sprevod je bio 10-ga. Oprávlali so ga Kocjan Štefan pleb. iz Števanovec. Mrtvo telo so po vláki v rojstni kráj na Krajnö spravili, štero je sprévájaö sin dühovnik i rodbina. Zadnji blagos-lov i pokop se je vršo na Krajnškom pokopališči, šteroga je opravo z g. Koc-janom domači g. plebanoš Vadovič Rudolf. Mimo naj počiva pokojni na svojoj lastnoj njivi. Njegovo düšo zročimo v smileno Srce jezušovo. Ostalim pa naj vtiša bol i žálošt naše iskreno sočütje i goréče molitvi za pokojnoga.
Smrt. Na Krajni je mrla mi. Klekl Andráša žena po porodi. Malo pred-tem je veselo bila nazoči pri sloves-
nih oblübah svoje hčere, vsmílene sestre v Beči. Ostavila je sedmero decé. Marija naj čuva celo to žalostno drü-žino.
Zahvalnost. Iz Macul, iz Jüžne Amerike ljüdovlade Chile se nam z celim srcom zahvali predstojnistvo ta-mošnjega salezijanskoga zavoda za tisti lepi dar, ki smo ga nabrali na pótne potroše Berden Franca, našega slo-venskoga rojaka. Z ednim nam tüdi naznanjajo, ka vsaki den molijo za nas, svoje dobrotnike.
Zeleznica med Lendavov i Radgo-nov se lehkaj le napravi. Pogučávanje na té namen se je preminole dni vršilo med Barthalos Števanom, pestinskim odvetnikom i Gr. Batthiany Žigmon-dom. Če je ne bi mogli do Lendave spravili, te bo samo od Sobote do Rad-gone. Zdaj je te réd na * štajarcih kaj bodo k tomi pravili.
Svája je nastanola julija 6-ga na G. Bistričkom brodi med melinčari i čerensovčari zaloga volo, ká so me-linčka kola pred čerensovčare silila. Eden melinčar je Hálász Ivani ešče ro-káv razčesno, kda se je té držao stáre navade i prle šteo na brod iti zato ka je prle k njem prišeo. Melinčare je pa zagovárjao župan i dvá poglavára. Na slednje so še že v Müro šteli notrime-tati. Z bitjom so razišli. — Bitja ne odobrávamo pri nikom. Če ne ga teda, naj se neréd delajoči jávi oblásti. To je ta pravilna pot, ne pa bitje.
zato ti pa zdaj pri zapravlanji tüdi ščem pomagati.
Zatem znova začnejo piti; žena tüdi. ■Gda je mož dao eden liter vina na stoI pri-nesti, te je žena dala prinesti dva; gda si je mož ednok zapovedao jesti, si je ona dvakrat.
Nato se je mož proti njoj zgledno pa je pravo:
— Ja, draga žena, to znan- ne de dobro, ka bi ti več zapravlala, kak jaz.
Žena njemi je pa nato modro odgovorila:
Lübi moj mož, ne zameri mi! Ešče či bi poleg ženskine postave šlo, bi jaz mogla dvakrat telko zapraviti kak ti, zato ka prego-vor tak pravi, ka ženska drži gor tri vogle pri hiši, mož pa samo ednoga. Zdaj si, dragi moj mož, nikaj dosta od toga ne guöiva, samo gledajva, kak najprle vse zapraviva, ka va hitrej brezi skrbi.
Moževi se je tisti den vina prekpostavilo, pa ga je mantrala velka miseo. MisIo si je: Či de to tak šlo, kak se je žena zdaj hapila, te bova resan hitro na kraji z najnim imanjom.
Prišla je tisti den deseta vöra, pa je ženi nej trbelo moža zvati domo, liki je mož velo njoj: |
— Žena, či si spila, te bodi, ka va Šla domo.
Žena je z veseljom stanola, je moža pri-jela za roko, pa sta Šla domo. Po poti 'njemi je pa pravila:
— Viš, lübi moj mož, jaz tam nej tak, kak ti, ka bi me z molbov trbelo domo spravili, liki idem domo s krčme na prvo reč.
Na drügi den je žena čakala moža, či bi pali meo volo oditi v krčmo. On bi šo, samo ka se je bojao, či bi žena pali za njim Šla. Zato je pa on šo v štalo, žena pa v kü-hinjo, pa gda sta zajtrašnje kmetsko delo doma opravila, je on šo na njive.
Prišlo je pomali poldne, pa je mož prišeo ž njiv domo. Bio je lačen pa žeden pa je pitao ženo:
— Draga žena, ali maš kaj jesti?
Žena je odgovorila;
— Mam zadosta, zato ka sam zdaj mela čas pripraviti.
Zatem je prišeo večer. Žena je zdaj čakala, či bi mož pá šo v krčmo, pa ga je zvala:
— Bodi, dragi moj, jaz sam žedna, ka va Šla v krčmo na kratek pogovor.
Mož je nato odgovoro:
— Zdaj ne va Šla, vej drtigoč.
Na drügi den je mož znovič šo redno na delo, žena je pa tüdi svoje delo doma verno opravlala. Gda je nastao večer, je žena pali zvala moža:
— Dragi moj mož, vej pa bodi, ka va Šla malo v krčmo na kratek pogovor! Že si tak dugo nej hodo, si nikaj pogovarjat z ovimi drügimi!
Mož njoj je pa páli pravo :
— E, draga žena, zdaj ne va Šla, zato ka si ne vem kaj pogovarjati z drügimi; zdaj sam močno zdelani, pa bom šo spat.
Tak je preteklo par tjednov, pa je mo-ževi nej trbelo več kratkoga. pogovora v krčmi.
Gda je pa že preteMp mesec" dni, njemi je pravila žena:
— Lübi moi mož, Zakaj pa zdaj več ne bodi? v krčmo na kratek pogovor?
Mož se je nato nasmejao pa je pravo
ženi:
— To mam tebi zahvaliti! či ti ne bi za menov Šla, bi jaz ešče i zdaj zahajao v krčmo pa.zapravlo imanje.
Žena nato :
.— Viš, dragi mož, da bi jaz prle tak začnola, kak sam zdaj, bi nama pol imanja več ostalo, zato ka kelko prle bi jaz za tebov začnola hoditi, telko bi ti prle henjao zaprav-lanjom.
Zatem sta oba, mož pa žene, začnola skrbno gospodariti, pa sta si za nekelko let nazaj spravila precej lepo bogastvo. Mož se je zevsema strezno, pa je več nej hodo v krčmo „na kratek pogovor," Samo č&si-časi, gda je že jako potreben bio, ka se je pa vsako Ieto samo po dvakrat zgodilo, je šo v krčmo, pa je tüdi te nej šo sám, liki je Šla žena vseh ž njim.	Zapisao: Š. K.
1.
NOVINE
1914. julij 19.
Vtopila se je v Mačkovcih Beznéc Francika poltri leta stara deklička v mlaki. Zavolo nepazlivosti prido stariš je pred sodnijo.
Zagiftala se je v Türnišči Gašpa-rič Andráša vučitela svákinja. Ne znati, je sama radá včinila. ali se po nesreči zgodilo. Edno je Istina, da je čemér kokain prišeo v njemi želodec, šteri njoj je takše bolečine napravo, ka je , tulila i travo grizla. Štirje zdravniki so njoj prišli na pomoč i rešili so jo. Že je zdrava na svoj dom odpotüvala.
Povodni so v našem kráji. Müra, Raba, Krčica so svoja jedra prestopile. Trávniki so v večih mestah pod vodov.
Mokra žetva je letos. Snopje rasté, ali se klíje, kak dolinci právijo. Tem bole pa rasté zato kukorica. Čeren-sovski kmečki izrek naime právi: kda se kopjé klijé;, se kukorica smejé.
Sedem misijonarev so pojeli. Z Sidneja pišejo. ka so na Novih Hebri-dih divjacje pojeli več domačih krščanski misijonarov. Meseca marca je Šlo devet misijonarov na otok Male-kula z namenom, ka bi tam predgali. Gda so prišli v eno ves, so divjacje obkoliii sedem misijonarov, so je vmo-rili pa pojeli. Eden je vujŠeo. Deveto-ga so pa privezali k drevi, ka bi ga sledkar jeli.
Strela vmorila človeka. V Cerov-ci sta v ednoj zidanoj hiši sedela Jožef Rajer pa Alojzij Slekovec med ne-vihtov, štera je divjala, pri ednom stoli prijüžini pa sta jela oba z edne sklede. Naednok je samo strela vdarila vhižo. Slekovec je postao bledi, je gor stano, roke vtegüvao pa trepeto; Rajer ga je pitao: ,Lujz. ka ti pa je?" ,Treščilo je." Rajjžr natA „Žnam, ka je treš-čilo.¾Zatem je¾omaj zgrabo Slekovca, ka je nej tá apadno, pa ga je posado na klop, gde -je püsto düšo. Slekovec je prle škropio gorice. Strela je spre-hodilá celo hrambo, pa je, nej vužgala nikaj.	'*•; ;
Zavolo preVelkoga veselja je od-norela. V Pöstyéni na Vogrskom je mro bogat kmet Hodina. V oporoki je zapüsto svojoj skrmlenki 130.000 ko-ron premoženja. Deklina se tomi dari . tak razveselila, ka se njoj je zmesala pamet, pa so jo mogli odpelati v no-rišnico.
Nevidliva zračna ladja. Nekši Kno-bel je iznajšeo zrakoladjo s. takšimi perotmi, štere so napravlene z takše snovi, ka jih v visini jezero metrov nemre opaziti. Ta zrakoladja de potak-šem jako pripravna za vojačke namene.
Ziva zgorela. Ženske majo nava-do, ka gda štera dugo nemre ognja
napraviti, vzeme kanto s petorolom pa ga vlije na drva, ka bi se tak raj vužgala. To je jako nevarno delo, zato ka či pkmen vtegne segnoti do kante, potom se ves petrol kak blisk vužge, pa ka se v bližini nahaja, je naednok vse v ognji. Že dosta žensek je zgü-bilo na te način živlenje, zato pa mo-remo paziti, ka se ognemo takšoj nesreči. Tüdi té dneve je edna 23 let stara dekla na Kranjskom vlevala petrol na ogenj, pa je bila tak neprevidná, ka njoj je plamen do kante segno pa je petrol vužgao. Naednok je bila ta nes-rečna dekla vsa v ognji, pa je po ce-lom životi dobila takše opekline, ka je naskori mogla mreti.
Strašna nesreča. Na Toplirebri so meli zadnjo nedelo velki viher. KoIi 11. vöre, ravno gda so šli lüdje od meše, se je spüsto dež. Več dečkov je šlo vedrit pod eden jalič poleg poti. Naednok pa strašno zgrmi, pa je strela vdarila ravno v te jelič,. pa je dečke vse razlüčala. Več jih je bilo omamlenih pa spraskanih, trije med njimi so pa bili mrtvi. Eden, po imeni Mauser, je bio ves žežgani pa je vsa obleka zgo-rela na njem. Te mladenec je ravno bio v zaročkaj pa bi prišestno nedelo meo pelati svojo izvoljenko pred oltar, zdaj je pa bleda smrt njega odpelala v bladen grob.
Čüdno tele. Kmeti Sühodolniki v Blatnoj Brezovici je krava skotila tele z dvema glavama. Tele je naravne vel-kosti. Cüdna je pa glava, štera ma dva gobca. Či tele Ieži, pa se njemi vlije mleko v desni gobec, priteče mleko pri levom vö. Či pa vlijejo v tevi gobec, ide mleko v žalodec.
Dom i svet
Odposlanstva, štera glase vküppi-šejo za volitve, so že začnola svoje delo.
Pravdanje bo drágo. To smo že popisali. Nájčednej je zato ne se prav-dati. Kak drágo bo právdánje lehko že samo z toga ednaga zroka sodimo, ka na pokojnino (pensio) fiškališov 500 jezér koron dá z pravdenih dohodkov.
Poslaniki ljüdstva-stranke so krepko zagovárjali prosto lüdstvo pri razpráv-lanji té právde.
Albansko. v žalostnom stališči je novi kral Viljem. Od vseh stránih samo sovražnike má — pomoči nikde. Puntarov je do 10 jezér, on pa nema vojske. Ešče so ga dozdaj verni miri-diti, to je katoličanski Albanje ostavili. Vele vlasti njemi bodo zdaj tanáčivale, naj- se troni Albanskomi odpove. Zrok nemira je praj to, ka so Albanci dosta penez od njega čakali. Glás je naime
razišo. ka je ladja, na šteroj je prišo puna z zlatom, šteroga lüdstvo dobi. I dá ga dozdaj še ne dobilo, nezadovolnd je i si išče drügoga krála, šteri res pri-nesé te zaželeni zlát. — Ali tákšega zaman čáka.
Hartvvig ruski pos!anik v Belgradi je naglo vmro v hiši našega konzu!a Giessl-a. Toga je pohodo i se ščeo pred njim opravičiti, ka je to ne istioa, kak'da bi on ne zadosta žalüvao nad smrtjov našega trononas!ednika i nje-gove žené. Kda je to ščeo izjaviti, je naglo vküpspadno i taki mro.
Čüdne so bože poti. Pokojni je bio eden ti najvékših podpiráčov srbskih. Narávno je želo to, da oni ne bi takše grdo hujskanje meli proti nam, če ne bi on za njuvim hrbtom stao. I zdaj? Bog ga je na račun pozváo. Što zná, če je ne to ta prva kaštiga za nedužno smrt našega dobroga FrancFerdinanda? Mi tak mislimo. Čüdne so bože poti, ali pravične. Kážen za nikoga ne izostáne.
Pošta
Na znanje amerikancom. Ki novite dab-late i si stan preminete, to mi včasi naznanilo na ednoj dopisnice. Stane vas samo tri ceute celo delo. Dozdaj se je naime večkrat pripetilo, 'ka so novine nazajprišle, zato ka so naslovlenca na stárom, mesti več ne najšli. Jaz sem zaman; pošte plačüvao, dotični pa nikšega haska nje meo. Prosim vas držite se toga odsehmal, 'kaj sem više pisao.
Koz. A. Sat. Kniga sv.Alojzija se dobi v Tistomi sv. Cirila Marburg Steierm.
Afaček 1. Sv. Jürij, 30 K. sem dobo. Z tem so vse novine pláčane. Bog pláti.
Mekiš J. Nus. 30 K. sem dobo. Vse je plačeno do novoga leta. Bog pláiti.
V. Golob. Bridgeport. Zadostíije polIetna naročnina. Po biblije sem pisao. Opravimo neštero devetdmevnico za zablodjene. Lour-deski euharistični cooigress bo vnogo milošč "prinašao, vüpajmo se. Zatem pa naj pride ostrejši nastop. Domači naj se obvestijo.
To je tisti stroj
(mašin), z šterim si lehko dosta penez správi ešče tisti kmet, ki samo 2—3 kravi má.
Presvetitve dá
Alfa-Separator H. T.
Budapest, VI., Lomb-utca 11.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján S¾mbathelyen.