Poštnina plačana v gotovini. Številk« 1 Dim Uprava. iSebuličiuk, Ua-jeva ul l Telefon 3S-55 Cek ročni) Ljubljano 6tcv 14.614 l/liaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih Naročnine na mesce f« 12 Din. Ze tujino 20 Dl« Uredništvo: Ljubljane, Nebotičnik, Gejeva e!|« o« SL 1. Telefoe 89-5$. Rokopisov ne vtaBemm «eHH ra se nekaj zgoditi, kar je usodi prav. kar pa se nam ne zdi prav. In tako se navsezadnje to zgodi, pa naj se še tako protivimo. Goethe. Dnevna pratika Četrtek, 19. marca 19?l(i. Katoličani: Sv. Jožef. Pravoslavni: II. marca 1 tiilfi. 42 mučenčev. Petek, 20. marca J93G. Katoličani: Feliks. Pravoslavni: 7. marca 1936. Dežurne lekarne v Ljubljani Četrtek: Mr. Sušnik. Marijin trg tl: Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; Mr. Bohinec, Rimska cesta 31. Petek: Mr. Leustok, Resljeva cesta 1; Mr. Bahovec, Kongresni trg 12; Mr. Komotar. Vič—Tržaška cesta. Vreme Jugoslavija. Zjasnilo se ho v Gornjem Primorju in v severnih krajih. Dežuje le po sredi države ter n n jugu. Sneži deloma v drinski banovini. Temperatura se ni bistveno spremenila. Najnižja Ljubljana —3 C. najvišja Skoplje 12. C. Napoved za danes: Zjasnilo sc bo l>o vsej državi. Nočni mraz sredi fer na severu države. Sonce vzhaja oh 5.45, zahaja 17.4B. Dunajska napoved: Jasno, zju- traj mraz, čez dam milo vreme-Polagoma se bo t napera tur a dvigala Gledališče DRAMA Četrtek IV. marca Pesem s ceste. Izven. Cene od 10 Din navzdol. Pel ek 20. marca oh 15. uri G olje uranov. Izven. Dijaška predstava. Ceno od 10 Din navzdol. Oh 20. uri Siromakovo jagnje. Red Četrtek. OPEKA Četrtek 19. marca Apropos, kaj dela Andula? Izven. Cene od 80 Din navzdol. Pelek 20. marca zaprto (generalka). Kino Sloga: Svet brez maske. Matica: Petrograjske hele noči. Ciiion; Ne pozabi me! Šišk«; Sen zimske noči. Ideal: Mačje šape. Kino Narodni dom Kranj: V četr-11S petek, soboto in nedeljo Pisani btjčolan . Borza ^ Za 19. marec “hašnja povprečna tujega denarja 1 1 1 1 1 1 1 goldinar 'heesk,, marka '•alga 5v- frank ‘"'gl. funt dolar Jh frank 1 l 1 ^ privatnem '"'str. šiling '"miška mark < anSl. funt kliringu vrednost Dinarjev 29.74 17.07 7.38 14.27 216.12 18.15 2.89 1.81 9.10 14.07 850.00 Gobavci napadli vas — NašJoc na političnem pouku Ta prelepa rožca jožeSca —- Vabi Dolenje - Strašna usoda mlade vdove — Samomor z dinamitom Venlzelos umrl Pariz, 18. marca. Danes ob 8.50 zjutraj je tu nenadoma preminul grški državnik Venizelos, ki je pred dnevi težko zbolel. Pokojni Elevtherios Venizelos je bil rojen L846. leta. Njegovo politično življenje je bilo zelo burno. Leta 1897. je zanetil takozvani kretski upor proti Turčiji in je bil nato od 1899. do 1901. na čelu kretske vlade. Lela 1910. je izvedel v Grčiji ustavno reformo. Od leta 1910. do 1915. je bil predsednik grške vlade in je stopil na stran Srbije proti tiolgariji. Temu se je tedaj proti vil grški kralj Konstantin. Venizelos je zanetil upor in leta 1917. kralja pregnal. Pri volitvah leta 1932. je ostal v manjšini in se je nekaj časa umaknil iz političnega življenja. Toda že lansko leto je spet nastopil in zanetil znani upor, ki je končal z njegovim porazom. Venizelos je bil obsojen v odsotnosti na smrt. Po povratku Jurija 11. na grški prestol je bil po-miloščen in se je zaradi velikih uspehov svoje stranke pri zadnjih volitvah 26. januarja t. i. pripravljal na povratek v domovino. Smrt mu je te račune prekrižala. Pokojni Venizelos je bil po svojem prepričanju izrazit republikanec. Zanimivo pa je, da je včeraj poslal Svojemu prijatelju, poslancu Rufosu pismo v katerem pravi, da iz dna svoje duše kliče: »živel kralj Jurij II.!« Za Grčijo ima Venizelos velike zasluge. Kaj predlaga lUrndcn? London, 18. marca. 11. Francoski delegati so izjavili da čeprav ni bil pri zadnjih razgovorih dosežen sporazum, vendar se lahko zabeleži velik nap.‘>^lek. Minister Eden bo danes imel govor na sestanku sveta DN'. Z o-divin na to, tla bi se imel prihodnji sestanek DNI vršiti v Ženevi, je angleška vlada izrazila željo, naj svet DN zaseda toliko časa v Londonu, dokler se ne doseže sporazum, s katerim bi se našel izhod iz sedanje težke situacije. Potrebno je tudi, da se sile podpisnice lokamskega sporazuma med seboj sporazumejo glede bodočega dela, da bi se nato predložil načrt svetu DN in nemški vladi. Sile podpisnice lokarnskega pakta proučujejo sedaj tudi nemški predlog o novi pogodbi za dobo 25 let. Sedanja diskusija je omejena zgolj na zapadno Evropo in je šele v začetni fazi razvoja in bo treba še veliko časa, da se resi. Francoska, kakor tudi angleška delegacija želita, da se ves ta problem reši popolnoma mirnim potem in bo v ta namen uporabila vso sv ojo avtoriteto. Da se to doseže, je tudi potrebno, da pride do sloge med francosko in britansko delegacijo glede načrta o delu, ki bi dovedlo k cilju. V splošnem ne dajejo uradni krogi nikakih detajlnih obvestil o predlogu resolucije, katero je pripravila britanska vlada. Britanska vlada ne bo dala nikakih konkretnih predlogov o rešitvi poedinih vprašanj svetu DN ali pa Nemčiji. Mnenja je, da mora iti rešitev krize skozi sledeče tri faze: a) predhodni razgovori; b) ustvaritev pogojev za razgovore z Nemčijo In c) stvarni razgovori. Do sedaj se na konferenci sil podpisnic lokarnskega pakta še niti eno teh treh vprašanj ni rešilo. Delegati lokarnskih sil se danes ponovno sestanejo ob 12.3«. Nemčija se ne umakne Berlin, 18. marca. i. Včeraj je imel Hitler sestanek s svojimi ožjimi sodelavci, na katerem se je sklenilo, da sc ne bo sprejelo nikakih pogojev, ki bi značili kakršenkoli umik nemških za* h te v. Pomen Lokama za Belgijo London, 18. marca. n. V ahgle« škem javnem mišljenju prcvla* duje prepričanje, da razni krogi niso točno informirani o tem, kolikšne živi jenske važnosti je za Belgijo lokaniski pakt. Za Belgijo poln eni lok umski pakt veliko več kot pa za druge drža* ve, ki so tudi podpisnice tega pak ta. Lokamo je vprašanje belgij« ske eksistence. Nemčija bi mo* rala s tem računati, ko je naredi* la svoj korak zaradi francosko* sovjetskega pakta. Belgija nima niti s tem paktom nič opraviti Gospetiarska pogajanja 2 Nemčija Iz Zagreba nam poročajo, da se je včeraj tam priččfto drugo z;>sedenje stalnega jugoslovansko-nemaekga gospodarskega odbora, ki je bil us tone vi jen v smislu trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Nemčijo * nalogo, da stalno proučuje promet blaga mod obema državama in stavi predloge za povečanje medsebojne trgovine, Prvič se je ta odbor sestal že lani februarja v Mon.akovem. Teda med tem se je pojavilo mnogo nov h vprašanj, ki zahtevajo temeljito proučitev. Nas v prvi vrsti seveda zanima vprašanje klirinških plačil, glede katerih je Nemčija v precejšnjem zaostanku, saj dolguje Jugoslaviji že nad 480 milijonov Din- Nemci bi ta zaostanek najrajši plačali na ta način, da bi povečali svoj izvoz v Jugoslavijo. Zaradi proučitve tega delikatnega vprašanja, se je sedaj ponovno sestal edber'v Zagrebu. Huda nesreča pri Brezovici Ljubljana, 18. marca. Včeraj zvečer se je pripetita med Brezovico ter Logom * huda prometna nesreča. Ponoči okoli polneči se je vračal šofer kne*i nVVi itisch graetza Bevhold Fri-dtik vz Ljubljene preti Planini. Šofer je vodil avto zelo hitro, tako da je prijel spremljevalec v avtu carinski uradnik Bole Andrej iz Planine šoferja za roko, kar je pa tudi že povzročilo strašno nesrečo. Avto je zdirjal naravnost v obcestno drevo. Sunek je bil tako močan, da se je avto f>0-pečnoma razbil Takoj je bi mrtev carinik Bole Andrej, težko ranjen je pa obležal šofer Bertold Friderik, katerega so tudi takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Pri pokojnemu Boletu so našli večjo vsoto denarje. Stanje ranjenog)* šoferja je precej brezupno Dnevna kronika — V društvu »SOČA« v Ljubljani bo predaval v soboto 21. t. m. v sa-Ipnu sPri levu< ob po) 21. uri mestni zdravstveni svetnik g. dr. Mis Fraiita o temi: »Odkrite besede zdravnika mladim ljudem«. To predavanje je .silno važno zlasti za starše, a tudi za mladeniče in mladenke po 18 letu. Pridite vsi poslušat našega odličnega predavatelja. ki že več let vrši v »Soči* vlogo propagatorja zdravja. V poljudnih besedah bo predavatelj povedal vse to. kar morajo vedeli ne le starši pač pa tudi mladeniči in mladenke. Vstop vsakomur prost! Vabljeni vsi! Mladini pod 18 letom vstop ni dovoljen! — Skioptično predavanje o morskih globinah. Krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani bo priredil 20. marca t. 1. ob 20. v dvorani restavracije Zvezde svoje prvo letošnje predavanje o temi: »Življenje v morskih globinah«. Predaval bo univerzitetni asistent Dr. Ljudevit Kuščer. Predavanje bo združeno s skioptičnimi slikami. Vabljeni so vsi člani in prijatelji Jadranske straže. Vstopnine ni. V VSEM DOBRO ZNANI DROGERIJI R. HAFNER CELOVŠKA CESTA 61, dobite KOLONJSKE VODE 8SH^$eaasmaB8!BiaaeK RAZNIH VRST VONJEV ro SAMO DIN. 10.— ZA % L. — Občni zbor Lesnega odseka Zveze trgovskili združenj Dravske banovine v Ljubljani bo v nedeljo 22. marca ob 10.30 v Unionski dvorani v Celju. Na predvečer pred občnim zborom, to je v -oholo 21. marca, bo prijateljski sestanek vseh lesnih trgovcev ob 20,80 uri v Celju, v posebni sobi hotela »Evropa«. DANES V KINU SLOGI ! PRVI POISKUSI TELEVIZIJE Danes ob 16., 19.15. 21.15 uri senzacijonalna premiera Svet brez maske Harry Piel in Olga Čehova Ob 14.15 url matineja po Din 4.50 DIVJI MUSTANG Prvič v Ljubljani ! V gl. vi. KEN MAYNARD KINO SLOGA Telet 27-30 — Pred vsako spremembo vremena Vas pečejo noge in bolijo kurja očesa. Nerazpoloženi ste tako rekoč za nobeno delo. Vsak korak je za Vas prava muka. To vse le zato, ker svojim nogam ne po-svetite dovolj pažnje, ker jih redno ne negujete Obiščite našo pedikuro. V posebej za to pripravljeni kupelji Vam osvežimo noge lil omehčamo trdo kožo. Odstranimo brez bolečin kuna očesa in debelo kožo. Postrižemo Vam zara-ile nohte. Pedikiranie 6 Din. Pro-.M utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo stro-.rovniaško masiranje nog. Masaža mor 4 Din. Posetitc nas. prepričajte se sami. Ljubljana, Šelenburgova 7. Radi praznika sv. Jožefa izide prihodnja številka našega lista v petek zvečer in jo bodo prejeli naročniki izven Ljubljane v soboto zjutraj. Velika pomladanska MODNA REVIJA Kazino, od 21.—29. III. 1 MODNI ATELJE LJUBLJANA KONGRESNI TRG 13 po povratku Iz študijskega potovanja v inozemstvu zopet redno sprejema SVOJE ELEGANTNE MODELE bo razkazal na veliki pomladanski modnirevij^^Cazin^^^^^2^mari^^J. Naš Joe na političnem pouku Pri gospe Evelini sev eda — kje pa drugod! Ljubljana, 18- marca. »Povedite mi, Joe«, — me vpraša zadnjič takole ua cekin gospa Evelina, — »ali vi verjamete v potovanje duš skozi živali?« Za hip sem jo postrani pogledal. Ali gre za kak dovtip? Toda iz njenih vijoličastih oči je gledala resnoba. Zato sem odkrito izjavil: »Ne, v to ne verjamem, ker bi tedaj živali bile enake človeku. A so veliko boljše od človeka! Moja psica Biba je bila edino žensko bitje, ki me je kdaj resnično ljubila iz vse svoje duše, brez najmanjše sebičnosti, z vdanostjo, ki ie bila neizmerna... Vsak hip bi se bila raztrgala za mene, brez pomisleka, brez strahu .. • Zdaj pa povejte, madam, kdaj hi se kaka ženska raztrgala za moškega?« »Ne. Ker ni' noben moški toliko vreden!« je bil odgovor gospe Eveline. »Sicer bi pa tudi jaz lahko vprašala vas, kdaj bi se kakšen moški raztrgal za žensko? Ampak pustiva to. Jaz sem s prejšnjim vprašanjem mislila nekaj drugega. Ali poznate gospoda Kujeta?« »Poznam.« »Torej veste tudi, da je velik ljubitelj konj. No, ali ste pa tudi opazili, kako je njegova glava podobna konjski? Obraz, zobje, ves izraz-.. Frapantna podobnost! Ka.i pravite k temu?« »Slučaj. Takole igra narave ...« »Nič slučaj, nič igra narave!« oporeka odločno gospa Evelina. »On je v resnici, konj. S konjskimi lastnostmi.« »S konjskimi lastnostmi?« se začudim. »Da, ali ga niste še slišali se smejati? Sat vendar rezgeta kakor konj!« »To ni noben dokaz, madam. oprostite! Poznal sem moža. moža resnično visoke intelegence, silnega obzorja in globoke modrosti. Ampak če se je zasmejali, ie bilo to nekaj strašnega. Človek bi si bil najrajši zamašil ušesa! Prav kakor osel je rigal! Da. povrh se je pa še tako rad smejal! Neznosno ...« »Zdaj bi pa rada vedela, kai hočete s tem dokazati?« se razvnema gospa Evelina. »Mar to, da je ose! neumen? Kje pa je to dognano? To samo človek tako misli o oslu. Ne ve pa ne, kaj si osel misli o človeku? Morda smatra osel človeka za neumnega? Če je tako. poitem moram reči. da je osel zelo pametna žival. Zakaj' človek je v resnici neumen . ■. Poglejte, kai mi je davi delal moj mož. ko sva se malo sporekla: »Bil sem res pravi osel. da sem tebe vzel! ie rekel.« Aj, to torej je bilo tisto, kar mi je želela povedati gospa Evelina, da si olajša srce; zato pa taki ovinki, počenši s potovanjem duš sko- zi živali. Na tihem se smejem, na zunaj pa obžaloval«) zmajujem z glavo. »Da«, vzdihne gospa Evelina, z bolestno-užaljenim glasom, »to mi je šel reči, ta —. ta — « Gospa Evelina išče primerjave. Osel — ne more reči, zdaj ko ie proglasila osla za pametnega. Hočem ji pomagati in hitim brskati po živalstvu. Ati katera žival ie neumna, če osel ni neumen? Ne vem je, zato zasučem stvar z vprašanjem: »In kaj ste vi na to, madam. odgovorili spoštovanemu gospodu soprogu?« »Kaj sem mu odgovorila? Tole sem mu rekla: Ce praviš, da si naredil neumno, ko si mene vzel, pravim pa jaz, da sem naredila pametno, ko sem tebe vzela-« »Imenitno, gospa Evelina! vzklikam navdušeno. »To se prava ubiti nasprotnika v poijmu. Nato seveda —« »Me je prosil za odpuščanje. Zdaj sva spet prijatelja! ugotovi z zadovoljstvom gospa Evelina in puhne dim strmo'v zrak. Priznati moram, da mi gospa Evelina resnično imponira, zato pravim: »Bogme, gospa Evelina, vi bi bili sijajna politikarica. če hi vaš gospod soprog koit politik vas poslušal, hi žel same lavorike!« »Alj me ne posluša, to ie tisto! Vi moški sploh mislite, da me ženske o politiki ničesar ne razumemo. To je tista velika vaša zmota. Kaj pa je potrebno imeti za politiko? Samo mailo praktičnega domačega razuma- 'Vega pa moški nimate. Strašansko ste v vseh rečeh nerodni. Sicer mi pa povejte, mister Joe, v čem obstoja vsa politična umetnost?« »Rajši vi mene v tem poučite, madam!« pravim resignirano. »tem bolj. ker nisem politik.« »Dobro, Joe, vam bom pa jaz povedala, v čem obstoja. Prvič je treba v politiki vedno znati prehi-tetii nasprotnika, drugič pa vedno narediti tisto, česar nasprotnik ne pričakuje, oziroma narediti ravno nasprotno temu, kar nasprotnik pričakuje. Ali ni to uči! že Napoleon?« „ ,, »Mislim, da je učil, gospa Evelina,« pritrjujem z vsem občudovanjem njenega strateškega talenta. »Na primer,« mi razlaga gospa Evelina, »recimo: Imam soseda, neprijetnega soseda, ki mi vsak čas kaj nagaja. Zdaj napoveduje po vsej vasi. da bo lepega dne pognal svojo kravo v moj zelnik. Kai bom tedaj naredila jaz? čakala, da res spusti kravo v moje zelje? In tedaj klicala na pomoč vso sosesko? Ne. Ampak mu bom rajši sama hitro ponudila nekaj zeljnatih glav za njegovo lačno kravo. Kaj pravite-, mar bo potem vseeno šel naredit tisto? Gotovo ne, če je le količkaj spodoben čto- VC»Pa če ni količkaj Spodoben človek, gospa Evelina, kaj pa potem?« imam svoje pomisleke. »Potem pa stavim glavo,« pravi gospa Evelina, »z dvignjenim kazalcem, da bi vsi sosedje tega nepridiprava enodušno premlatili! Vidite, tu treba samo prave taktike. Glavno je: zbrati vse moralne momente na svoji strani! Ali razumete to Joe?« »Razumem...« sem dahnil, prevzet od vidikov, ki so bili moiemti moškemu političnemu obzorju no- "»In še eno je,« — nadaljuje gospa Evelina, - »kar mora dober politik vedno imeti pred očmi: Pravočasno odstopiti! Ne ostati sedeti, kadar začutiš, da sediš na smol; ne riškiraitii, da se ti hlače docela prilepijo na stolček, in stojiš lepega dne takole smešno dekoltiran pred javnostjo!« Z, največjo naslado sem poslušal politični pouk gospe Eveline in pravim tako: Pri pnihodnjih volitvah bom vsekakor kandidiral njenega moža, če se pismeno obveže, da se bo ravnal po modrih • nasvetih svoje žene. Še rajši bi seveda kandidiral gospo Evelino. No, morda bodo do prihodnjih volitev tudi ženske že imele volilno pravico- Kar jim od srca želi Joe. Beseda dneva Kdor skrivno obrekuje bliž* * njena svojega, njega iztrebim; kdor je ošabnih oči in srca nat pihnjenega, tega ne strpim. Oči moje se bodo vpirale na zveste v deželi, da naj sedajo z menoj; kdor hodi po potu popolnosti, In mi ho stregel. (Sv. pismo: psalm Davidov 101, .5 — 7.) V ljubljanskem tranvaju. Dva gospoda, M se drug drugega ne poznata, prideta slučajno v razgovor. Vpraša prvi drugega: »Kakšnega političnega mišljenja pa ste kaj?« ■ »To je vse odvisno od tega, s kom govorim«, je bil odgovor. * V Chicagu. Oče gre s dietnim sinčkom v konfekcijo kupit mu obleko. Pri pomerjanju je sinčkovo prvo vprašanje: »Kje pa je žep ,za revolver?« * Žena je huda. Mož jo prosi: »Če že moraiš tako kričati in m' delati očitke, pa se vsaj malo premaguj, dokler je še nekdo v sohi!« »Pa saj ni nikogar tu?« »Pač. Jaz!« dbancin# - Tle&otičnifk Pravica dosežena, kruh pa žal še ne Cđ danes nastopajo dnevno u danctngu pes ex RIN-TIN-TIN $ telepatskimi lastnostmi, pan FOLKMAN IMITATOR vseh živalskih glasov. Plesalki FEDA FEDO-RA in M£RY ROSITA. N« sporedu tudi druge atrakcije. UPRAVA Maribor m Narodno gledališče. Četrtek, Iti. marca ob 15. uri: Ples v Savova-. .......cene. Ob 20. uri: »Trafika«. i dolinko znižane ceno. Zadnjič. m. Kino. Grajski: Sijajna veselo-iaia »Borba z zmajem«. V glavni vlogi .vlek, Sandiock. - Union: Seu-zacijski film -Zmagovalci oceana« I Zmaga srca). m— Založba »Piramida«. Glavni urednik »Večernikn« ter znani mariborski književnik Kadivoj Behar je osnoval knjižno založbo -z naslovom »Piramida«. Letno bodo izšle stili knjige, naročniki pa bodo prejemali so revijo za socialna, kulturna in politična vprašanja. — Proslavu 7j-letnice univ. prot. dr. Matije Murka prirodi dugosl.-češkoslovaška liga v petek ob 18. v zbornični dvorani univerze. ki bo uvodne besede govoril predsednik Jčl. dr. Egon Staro, za njim pa rektor prof. dr. Makso Samec, a slavljencu prof. dr. Matiji Murku posvečeno predavanje o češkoslov. jugoslovan škili kulturno • nacionalnih stikih bo imel univ. docent dr. Vaclav Burian. Počaščenjc slavnega slovanskega učenjaka in najzaklužnojšega delavca na polju češkoslov.-jugoslovanskega zbli-žanja je pač splošna naša dolžnost. Celje, 17, marca Že pred dobrim tednom je »Glas-: napisal nekaj vrstic o drobtinicah premoga, ki so padle z bogatinovega voza. kako so jih pobirali revni otroci. in kako so bili takoj zaradi tega trije delavci odpuščeni iz službe. Precej časa ju že od tega dogodka, saj je to bilo že 20. novembra 1935. Podjetje mora plačati Podjetje, ki je 20. novembra odpustilo delavce 26-letnega Perperja 0-skarja, 42-lctnega Jereba Blaža in 36-letncga Jereba Franca, je bilo Prva Samotna tovarna d. d. v Štorah. Tam se je torej dogodilo, da so bili odpuščeni trije delavci. Razprava je pokazala. da delavci niso kradli premoga, kar je skušalo podjetje dokazati, temveč da je neka ženska in nekaj otrok pobiralo premog, ki je bil med vožnjo in pri delu raztresen. Se več, sodišče je celo ugotovilo, da ne morejo delavci biti odgovorni za škodo, ker so tedaj, ko je siročad pobirala premog, bili zaposleni pri razkladnju gline na nekem drugem vagonu in niso mogli poditi otrok okrog vagonov naloženih s premogom in po cestah skozi Store, ker bi jim v tem primeru pač podjetje lahko očitalo, da niso Vršili svoje službo vestno. Ta okolnost je vplivala na izid pravde in sodnik dr. Berlic je po vestni in temeljiti razpravi obsodil podjetje na plačilo mezde za čas odpovedanega roka, seveda pa tudi pravdnih stroškov. In kaj sedaj? Delavci so torej dobili zadoščenju in bodo dobili izplačano mezdo za odpovedani rok. V okviru obstoječih zakonov so torej dobili zadoščenje, toda ti zakoni so zelo pomanjkljivi, kajti navzlic vsemu temu ne bo mogoče prisiliti podjetja, da bi sprejelo nazaj svoje dolgoletne uslužbence in vrnilo kruh njim in njihovim družinam, skupaj 15 ljudem, ki so že štiri mesece v največji bedi. Socialni čas se s tem ne more sprijazniti; tu je lepa naloga za našo zakonodajo, da ustvari možnost pravične rešitve takih in podobnih sporov med delodajalci in uslužbenci. Upamo pa, da bo v pričujočem primem podjetje pokazalo toliko socialnega čuta in širokogrudnosti, da bo delavce spet vzelo nazaj na delo. kar bo podjetju gotovo samo v priči. Strašna usoda mlade vdove m— Tujci v Mariboru. Do 15. marca je v tekočem mesecu prišlo v Maribor 1342 tujcev, od teli j c bilo 372 inozemcev. — Ficko severne meje pa je v februarju dopotovalo v Jugoslaviji) 3340 potnikov. odpotovalo pa 3979. m Občinske volitve, ki bodo 29. I. m. v Studencih in Radvanju, vzbujajo -že sedaj veliko zanimanje tudi v Mariboru, kjer so centrale za agitacijo. Vsak večei so v obeli občinah sestanki in shodi, ki jih prirejata obe skupini. lii Jožefovo gledališče. Na praznik hiista v gledališču dve predstavi ob znižanih cenah. Popoldne ho izredno uspela opereta .Ples v Savo-Nu«, zvečer pa zadnja uprizoritev komedije -Trafika m- Dopoldne trgovine odprte! Oh Praznikih 19. in 25. t. m. bodo trgovine v Mariboru po odredbi 'Združenja trgovcev dopoldne odprte. in— z drogom ga je pobil. X’ po- 'mdeljok zvečer je 2 Met nega delavca Antona Murka iz Limbuša napadel iz 'm sed e blizu Peker še ne izsledeni mo-"'J ter ga z železnim drogom udaril ko glavi, da mu je počila lobanja, 'zrok napada bo najbrže črna Ijuho-s"mnost. m— O Ivanu Groharju bo predaval k- Anton VodbevŠek iz Ljubljane v PGek 20. t. m. ob 8. zvečer v Ljudski '".''verzi. S Podhevškovim predava-"j"m počasti Ljudska univerza 25-1 et-hlVu (irolv>rj|cvo smrti. Boj s tihotapci ' Tišini ob državni meji je obmej-j1'.1 zasačila družbo tihotapcev, ?' 'O skušali vliholapiti v našo dr-|".'x 0 Prepovedano blago. Na poziv so |l-'s.? "slavili, nakar so stražniki stre-j' '> n tudi tihotapci so odgovorili s - mokresl. Večina jih je pobegnila, šli r S° samo dva, pri katerih so naših i*' k" miharina. nekaj tisoč kre- *'1 kamnov ter 72 vžigalnikov. Kot žrtev mazačke umira v groznem trpljenju Zagreb. 18. marca. V oddelku Zakladne bolnice poleg Higijcnskega zavoda umira 24 letna vdova, ki so ji zastrupili kri z neko -operacijo«. To je opravita na njej neka ženska- Takih slučajev je bilo v Zagrebu že prečen, vendar se nesrečne žene še vedno zatekajo k mazačkam. da bi se iznebile plodu. Priznanje na smrtni postelji Ta primer je posebno grozen in vprav kriči po tem, da je treba za tako početje končno začeti ostro kaznovati zakotne mazačke. Gre za mlado vdovo Milko Vizjakovo. Sirota ima zastrupljeno kri in se prav dobesedno bori s smrtjo. Reva je vsa pomodrela in zabre-kla. Ker sluti, da se ji bliža konec, je povedala od konca do kraja vse po pravici, kako je prišla do tega. Okrog 3. zjutraj so jo začele tako zapuščati moči, da je zaprosila, naj ji pokličejo kakega policijskega organa- Povedala je, da mu mora odkriti nekaj važnega, ker ne mara s skrivnostjo s sveta. Seveda so njeni prošnji ugodili in poklicali v bolnišnico policijskega agenta, ki mu je Vizjakova povedala, da je njeno nesrečo zakrivila neka Slava K., ki stanuje na Srebrenjaku. Strah pred otrokom Vdovina povest je naravnes; grozna. Kaže, na kako strašen način stavljaju mlade žene svoje življenje na prevesico. kadar se hočejo Iznebiti z nedovoljenimi sredstvi nezaželenega plodu. Milka Vizjakova bi bila morala postati mati. Tega se je bala- Nesreča e hotela, da se je zatekla k omenjeni Slavi, Ta ji je obljubila, da io reši težav in da ne bo imela radi tega nobenih sitnosti. Vdova se je ravnala po navodilih te ženske. Najprej je popila neko »zdravilo«. potem je pa Slava še pomagala s tremi kosi neke korenine. Vdova je vse to zavžila in se je s tem uničila. Zastrupljenje To je bilo 8. marca. Res se je pojavilo krvavenje, ki ga je Slava napovedala. Izostale pa niso niti zle posledice. Nekaj dni za tem je vdova začutila silovite bolečine in so jo morali končno prepeljati v bolnišnico. Zdi se pa po vseh znakih. da je pomoč že prepozna, ker se je pojavilo, kakor smo uvodoma omenili, zastrupljenje krvi. Reva izgleda strahotno in v zadnjih vzdihljajih nepopisno trpi- Policijskemu agentu je izpovedala, da je Slava opravila vso »operacijo« na njej v stanovanju na Srebrcn-a-ku. Natančno je opisala hišo, označila hišno številko in povedala tudi imena nekaterih Slavinih podnajemnikov, le Slavinega priimka se ni mogla bočno, domisliti. Mazačka taji Policija je med tem Slavo že našla in jo prijela. Ženska pa seveda odločno zanika, da bi bila kdajkoli kaj dajala Vizjakovi. Pravi, da sc hoče ' vdova samo maščevati nat njo. Seveda policija njenemu zagovoru ne verjame, ker si Je težko misliti, da bi mlada trpeča žena na smrtno uro mislila na maščevanje- Policija za'ho vodi obširno preiskavo, ker ta »pomoči gotovo ni bila edina v Slavinem delovanju. Kmetska samopomoč v Kranju Mesarji pa: Dražja živina — dražje meso Kranj 18. marca. Pred tremi tedni je Kmečka zveza za Sl ;venijo nalepila na živinskem trgu odlok, kj določa nasledile cene živini: Voli in boljše krave: 1. vrs:n o Din: II. vrsta 4 1.50 Din: lil. vrsta 3- 3.50- Teleta: 1. vrsta 7 Din: 11. vrsta 6 Din; lil. vrsta 5 Din. Kmetje so bili veseli, da jim ne bo nihče več zbijal cene. Mesar; jem pa seveda to ni bilo nič kai po volji, ker ne bodo več mogli ceneno kupovati. Kmer je preje v hudi stiski za denar prodajal za nizko ceno in je bil pri takem kupu mesarjev dobiček kaj čeden-Tisti dan tudi n' bilo več mešetar je v na trgu. Hi-lt s.o kar odveč, žabo so se mešetaril ta dan postavili na oeste in lovili knnT-e. ki so gonili živino na trg. »ZgUUui so kar na cesti in kmet ie bij seveda vesel, da je tako hitro prodal. Seveda je bil potem razočaran, ko je zvedel, da bi lahko, prodal za 500 Din dražje. Ta dan se kupčija na trgu ni mogla nič ka! razvijat; in nekateri prizadeti so ostro nastopali proti tej določil vi cen. • Ta puicdeliek je bil zelo slab dan za živinski trg. Živine je bik) več. kot je preie prodal najboljšo, malo, kupčija slaba-Toda mesarji nočejo biti prikrajšani, zato so enostavno cene mesu dvigniti. Tako je ta odlok v ko; rist kmetu, pa tudi v škodo zlasti delavcu, ki žc tako dovolj drago plačuje hrano, kdino mesaril niso prizadeti držeč sc načela: Dražja živina — dražje meso. Jugoslovansko akademsko društvo v Kranju bo na Jožefovo, dne 19. t. m. ob 11. uri otvorilo v dvorani Stare pošte v Kranju razstavo Mihe Maleša. Otvoril jo bo dr. Rajko Ložar iz Ljubljane. Razstava bo odprta do 29. marca. V soboto 21. t. m. ob 20. bo pa dr. Ložar predaval pod okriljem Ljudske univerze v gimnazijski telovadnici o umetnosti Mihe Maleša. Kranjčani imajo priliko, da si ogledajo najnovejša dela Mihe Maleša, ki je v umetnika dozorel član naše mlajše umetniške generacije. Obisk v modnem ateljeju Bazanella Naš obrtniški naraščaj si utira svojo pot Ljubljana, 18. marca. Ljubljanski modni saloni" so zad-ie dni razgibani, saj pa tudi ni ču-a, ker pripravljajo svojo modno evijo. Morda bom kaj izvedel, ar bo zanimalo naš damski svet, em si mislil, ter zavil v veliko onosno hišo tam blizu nas v Gajevi ulici števiMka šest. Modema je to hiša, kar nekam čuden občutek imaš, ko hitiš po kamenitih stopnjicah; nekako kot hi prišel k zobozdravniku, ki te bo klal na žive in mrtve. Ostanem pred vrati. Modni salon Bazanella. Prav. tvegal bom. Pozvonim. Vrata mi pride odpirat mlada gospodična. — Prosim, je gospa doma? — Da, izvolite naprej. Vstopim v prijazno sprejemnico. Na mizi kopa modnih listov- Vsa oprava je moderna, tu je pač res dom okusa, si mislim. Bog ve pa, če ni gospa prav zadirčna ter me bo kot vsalja-vega reporterja prav pošteno nagnala, češ, da kot moškj segam predaleč, ako se malo pozanimam za damsko modo. Kmalu se odprejo vrata. Krepko stopi predme ter mi seže v roke. — Moje ime Bazanella! Na brate, sedaj pa imaš. Menil sem. da bo pomočnica, ki je prišla Oprostit gospodinjo, ki me ne more sprejeti, ter me bo odslovila. — Želite gospod? Pa sem gospodični lepo povedal, kaj In kako je z menoj- Da sicer nimam Žene. za katero bi prišel rtarocit novo oblekoo. le firbec me Je prignal. Sedajle bo oa treščilo, sem si mislil. Ni treščilo. Lepo me je gospodična Bazanella povabila v svoj atelje ter mi tam vse razkazala. Zares, moram priznati, 'da vodstvo takega salončka ni kar si Bodi. — Gospodična, vi ste gotovo bili dosti v inozemstvu. Niti potnega lista nimam, sploh še nisem bila tam čez- — Kako to? Pa odkod vsa ta vaša delavnost? — Vse, kar snujem, je plod mojih lastnih možganov, vse to so moji lastni zarmslekj ter osnutki. - Gospodična, kaj pa vaša klijentela? — Na splošno imajo ljubljanske dame dober okus, toda večkrat bi želela, da mi pustijo v mojem ustvarjanju več svobode, da bi mogla uveljavili vse svoje sposobnosti. Prepričana sem, da bi bile moje dame poltem še bolj zadovoljne z mojim dellom. Tako se pa čestokrat čutim v svojem snovanju zelo uklenjeno v zahteve in pogoje klijentele. — Gospodična, ste še zelo mladi, Vam je pot po svetu odprta. - Vse to priznavam, toda večkrat sem baš na to, da še nisem bila zunaj v svetu, ponosna. Vse moje kreacije so zato res samonikle ter res tudi moje. Že v zgodnji mladosti sem izgubila starše ter sem tako ostala popolnoma prepuščena sama sebi. In sedaj ima moj salon že sedem delovnih moči poleg mene. Moj smolter je. ustvariti res nekaj našega, popolnoma našega! V sebi čutim silno delavnost ter ambicioznost. — Kaj pa menite gospodična, o prirejanju modnih revij, jih odobravate? — Načelno jih seveda odobravam, saj se bom pa zato tudi udeležila te modne revije z več modeli. Pokazati hočem ob tej priliki svoj lastni okus. Upam, da bo publika popolnoma zadovojjna. Dala bom ceneno, a vendar fino robo-. To je moje načelo! Odšla je. ker so prihajali manekeni na poizkušnjo oblek. Vrgel sem še oči po njenem domu. Pohištvo je moderno v srebrnem motnem laku, sem pa tja moderna keramika, vendar pa naša domača. Občudoval sem mlado on delavno lastnico, ki zaslužii, da z njo seznanimo naše občinstvo- Gospodična, kaj pa konkurenca? — Zame konkurence ni, v vseh vidim sodelavca naše stroke. Složno delava skupaj s kolegico lastnico modnega salona s klobučki 1 »Truda« na Aleksandrovi cesti. Skupaj -bova pokazali občinstvu najin okus, ki nikakor ne bo kopiran. Poslovil šem se. Spoznal sem ves trud naše mlade obrtniške generacije, ki mora orati ledino in si utirati ■ svoja pota v časih krize ter malodušnosti, ki jih jgreniio tudi prazni predsodki. DOLENJSKE NOVICE Kaj je z elektrifikacijo Dolenjske Davna želja m zahteva vseli Dolenjcev po elektrifikaciji še ni izpolnjena. Mnogo se je že pisalo, še več pa govorilo in razpravljalo, nešteto deputacij, prošenj, vlog in spomenic je bilo že vloženih tako pri banovini, kakor tudi pri drugih odločujočih osehnostili, vendar pa v skorajšnje uresničenje tega za Dolenjec življen-sko važnega vprašanja kar nimamo še trdnega upanja. Upravni odbor Pokojninskega zavoda je že pred časom odobril kranjskim Deželnim elektrarnam (KDE), dolgoročno posoiilo v znesku 7 milijonov Din za elektrifikacijo občin Novo mesto, Smihel-Stopišče, Št. Jernej, Brežice, Kostanjevica, Krško, Mirna, št. Rupert, Mirna peč, Mokronog. Trebnje, Sevnica in Leskovec, pod pogojem, da prevzamejo navedeno občine solidarno jamstvo za to posojilo z vso svojo davčno močjo in z vsemi nepremičninami. Po vesteh iz nekaterih občin pa jo nekaj občin jamstvo za posojilo deloma odklonilo in so se nekateri občinski odbori iz- javili, da njih občine jamčijo za posojilo le z davčno močjo, nikakor pa ne tudi z nepremičninami. S temi sklepi pa so te občino posojilo onemogočile. Če bi bil načrt elektrifikacije Dolenjske, ki so ga izdelale KDE, nez-mogljiv, obstoja še projekt za elektrifikacijo ožje Dolenjske in Posavja s pomočjo kalorične centrale v Krmelju. Občine naj bi proučile še ta projekt.. Kalorična centrala v Krmelju lahko takoj da na razpolago potrebni električni tok po nizki ceni, pozneje bi se pa to omrežje spojilo s centralnimi vodi KDE. V tem primeru bi znašali stroški /a daljnovod Trebnje, Mirna, Št. Rupert, Rakovnik, Mokronog, Bistrica, št. Janž-Krmelj 700.000 Din., za transformatorske postajo 3-10.000 Din. in za lokalno omrežje 510.000 Din. Skupaj 1.550.000 Din. Upajmo, da se bo našel zadovoljiv izhod iz zastoja, v katerem se elektrifikacija Dolenjske zopet nahaja, odnosno začasno nahaja, da bodo možjo in odločujoči '.sr- hipne ovire kmalu premagali. Nenadna smrt Franca Reitza iz Novega mesta je pretresljivo odjeknila širom Dolenjske. Pokojnika, ki jo bfl markantna osebnost v dolenjski metropoli znan v poslednji vasi lepega dolenjskega kotička, so na njegovi zad nji poti spremljali tisoči in tisoči, ki jim je bil pokojnik prijatelj, svetovalec. vodnik, vsem pa vzor-moža vedno čistih dejanj, ki bodo še dolgo risala Dolenjcem pota, ki jih jo v svo-jent življenju bodil ta vnati klicar bratstva, ljubezni in sloge med nami. .. . Dobrniški požigi, o katerih jo naš list poročal, da so bili povzročeni z neznanim razstrelivom, ki je v prsled-ku tedna dni upepelilo domačije 5 posestnikom so še vedno zaviti v temo. Kasacija je namreč razveljavila NA VELIKI POMLADANSKI MODNI REVIJI obrtniškega društva v Kazini ¥ pokažeta ¥ MODNI SALON ANKA PUČNIK ¥ in krojaški mojster ADALBERT PUČNIK ¥ svoje modne izdelke, izvabimo Vas na obisk modne revije, k cenjenim naročilom pa v Selenburgovo ulicol. razsodbo novomeškega sodišča, ki Je za te požige na podlagi splošnega suma obsodilo na več lelno robijo bivšega gostilničarja in posestnika Smoliča iz Dobrniča. Učiteljstvo novomeškega sreza jo zborovalo v sredo v Novem mestu. Učitelji-vrtnarji in vrtnarice so ob tej priliki prinesli s seboj razna semena, gomolje, korenike, potaknenco lončnic, cepiče i. dr., vadi medsebojno zamenjave. Mokronožanje! Ni vseeno ali ste naročeni na drag dnevnik ali na cenejšega, ki vas za manj denarja informira o vseh dogodkih tako, da je o prednosti cenejšega dnevnika vsak dvom odveč. Zato so naročite na »Glas naroda«, ki prinaša vse in za vsakogar, in ki bo v bodoče med »Dolenjskimi novicami« tudi Iz Mokronoga prinašal vso važnejše vesti. List stane mesečno samo Din 12. Opozarjamo Vas zlasti na svojevrstno zanimivo ureditev lista v reportažni obliki, dalje na naš senzacionalni roman »Maščevalec«, na splošno priljubljeno dnevno »Astrološko napoved«, na novo uvedeno rubriko »Dolenjske novice«, itd. Mnogim pošilja« mo današnjo številko lista na ogled. Ne vračajte je! Poslali Vam bomo še nekaj številk in vas prosimo, da se kmalu odzovete in nam nakažete din 12. ter postanete naš naročnik.____ Celje c— Ne strada več. Jetnik Gudee, ki se nahaja zaradi raznih tatvin v zaporu in čaka obsodbe, je po šest dnevnem prostovoljnem stradanju začel vživati brano. Tudi pločevinast lonček, ki ga je iz jeze pojedel, mu je šel skozi želodec. c— Umrli sta 53-letna služkinja Mak Franca iz Radeč 16. v bolnici in 76-letna Lupšo Urša, prevžitkarloa iz Pečovnika pri Celju. N. v m. p.! Žalujočim sožalje! c— Sredpostni živinski in kramarski sejem bo v Celju v avboto 21. marca. V petek. 20. marca pa je sejem tudi v Šmarju pri Jelšah. c— Padlo je polovico šoferskih kandidatov pri zadnjih šoferskih izpitih v Celju. Od 20 priglašenih je izpit napravilo le 10 kandidatov. Na ponovni izpit bodo čakali šest tednov. državne razredne loterije A. Ml* IN 0RU6 ZAGREB Gajeva lita 15 8! 7* m 8. aprila Žrebanje: Stavka slušateljev ljubljanske univerze Ljubljana, 17. mare. Borba tehniške fakultete proti novi reakcijonarni tehniški urecl-h traja že tri mesece. Ker trmi tehnikov doslej ni rodil uspeha, je Zveza strokovnih klubov tehniške fakultete v Ljubljani odločila na osnovi sklepa zadnjc-Ka članskega sestanka, da položi nadaljno borbo v roke vseh tehnikov. Tej akciji tehniške fakultete so sc tovariško priključile ostale fakultete. Za sredo ob pol 11. uri je bil sklican sestanek na univerzi, da se solidarno odločijo za vztrajno boirbo za pravice tehnikov. Sestanek pa se ni mogel vršiti, ker je bila univerza zaprta. Ob določeni uri so se zbrali slušatelji vseh fakultet pred univerza hi zahtevali pojasnila, zakaj se zborovanje me vrši. Pomirili so se, ko je sekretarijat javil, da dovoljuje zaprošeno zborovanje za petek dopoldne, kor je današnji dan namenjen oficijelnomu obisku gospoda francoskega poslaniki. Slušatelji so se nato mirno razšli in s tem dokazali vso disci-bliniiramost, zavedajoč se resnosti borbe za izboljšanje študija. S tem dnem je ZSKTF proglasita Štrajk v odločen protest proti reakcijonarni teniški uredbi. Štrajku so se pridružile vse ostale takultete, da dokažejo popolno razumevanje za težave svojih to-varfšev. Črv ljubosumnosti Ivan Dugailič iz Gradišča pri Psiieku je bil sicer putočen. Po-e8 žene pa je imel ljubavno razinerje še z lepo Marico Fa-^aiiiiovac. Poleg sladkih uric, ki fta jih skupno preživela, ne da zato vedela njegova zakonita £’kr, je med Ivanom in Marico j^sto prišlo do burnih nastopov. '’aii je namreč silno trpel zavo-r0 ljubosumnosti. Na vsakem hi zasledoval svojo lepo ribico. Črv ljubosumnosti pa ;e - °9al globje in globje, dokler ni V ta’anu dozorel načrt, da Mari-hudega kaznuje v^, za njeno nezvestobo, sluteče dekle je po-zart j na svoj skedenj ter ji tu ran s miškin im kopitom ve v il0' na glavi, ki so bile smrto-ZttNvk, 0 se dekle na skednju Žer,,! • °’ ie Ivan pozval svoj Bj0 m °ba sta nato zanesla tru sifru"a bližnjo njivo ter ga tar Ma med turščevio — Društvo »Bran-i-bor«', podružnica v Ljubljani, naznanja, da bo 20. t. m. ob 20. uri redni občni zbor v smislu člena XIX. društvenih pravil, in sicer v sejni dvorani ljubljanskega magistrala. Narodno obrambni delavci v zbor! Velika radia Ljubljana, 18. marca. Ljubljanska policija je včeraj priredila obsežno racijo, pri kateri so sodelovali vsi oddelki naše policije. Uspeh ra cilje je bil porazen. Vrstile so se pred policijskimi uradniki razne izgubljenke, dolga vrsta brezposelnih po svoji ali brez svoje krivde ter še mnogi drugi, katerim sicer ni mogla policija dokazati nič kaznjivega, vendar jih bo pa obdržala pod svojim budnim očesom. In začelo se je spravljanje domov po raznih občinah. Romali bodo ti večni popotniki, dokler jih ne primejo skomine, da bodo prišli zopet k nam — do prve naslednje racije. Pravcato poUtifjsko večno kolo. Že sedaj policija opozarja, naj Ljubljančani sami pazijo, da ohranimo naše parke res lepe, ter da nad takoj naznanijo vsakega zlikovca, ki bi kakorkoli pošto* doval naše javne nasade. Da je bila naša policijska kro-i nika še pestrejša, sta poskrbela včeraj naš tramvaj ter enovprežni voz tam za vodo. Tramvaj je vestno po svojem tiru pripeljal po Stritarjevi ulici, medtem ko je nenadoma trčil vanj voz po* sestmika Marsejtla iz Zelene ja* me. Gre za nesrečen slučaj. Tatovi so bili tudi precej aktivni zadnje dni. Ukradli so Klebht Emilu iz Lužiškosrbske tilicei moško kolo, vredno 1500— Din« Lerman Marjeta je pa prijavila’ policiji, da ji je nekdo ukradel na njenem domu na Glincah z balkona površnik. Posestniku Jankoviču Ivanu je pa neznan tat ukradel v Črni vasi leseno, dvigalo, vredno 500.— Din. Ljubljana, 19. marca »Kraljeva roža«, kakor so pred dobrih 100 leti pričeli imenovati to redko našo krasotico, ker jo ie na povabilo grofa Blagaja, ki jo je odkril v bližini svojega polhov-grajskega gradu, prišel občudovat sam saški kralj, spet cvete, saj je danes praznik sv. Jožefa, ki ima po njem rožica tudi ime »jo-žefea«, kakor nam je sporočil grof Blagaj. Nismo pa letos Še videli Bia-gajevega volčina cveteti v Pol-hovgrajskih dolomitih ali goni na posavskemu Kozjaku, temveč v skrbno zagrnjeni košari mlade prodajalke pred kresijo oo tromostovju. Redke rožice so se vedno posmejale iz košare, kadar ni bilo nobenega sumljivega človeka blizu. namreč uslužbenca tržnega urada ali stražnika. Naglo je deklica razprodala polno košaro in menda je nikdo ni opozoril na to, da s prodajanjem blagajk dela največjo škodo gozdovom in hribom, kjer stoji njen dol. Svoj kraj hoče oropati največje dragocenosti, ki Polhovgrajske dolomite najbolj krasi in dela zanimive vsemu svetu. Množica, ki hodi občudovat »kraljevsko rožo«, je prav izdaten vir dohodkov hribovskega kmeta v teh slabih časih. Igalke ali blagajke je pa vedno manj, da jo že težko najdeš. Ta prekrasna in še bolj slavna rožica namreč silno redko napravi seme. da se s semenom prav za prav ne more razmnožiti, poleg tega pa vejica tudi ne požene več, če ji odtrgaš vršiček! Kraljeva roža zato izumira in bo tudi prav gotovo izumrla Kdor ima ie tnalo srca za prirodo in lepoto svoje domovine, naj poišče morda zadnji spomin 'svoje srčne kulture in pomaga rešiti to drobno nežno krasotico, ki je med prvimi ponesla vest o lepoti in zanimivosti naše domovine v svet. Poznamo kmete okrog i crkvice sv. Mohorja na Osovmku. ki hla-vaiko še sami varujejo. Ti gor- Prelepa rožca jožefes Da ne bomo oropani planinske flore ' odgovornost za za šesto janski kmetje imajo več srčne kulture in več ljubezni do domovine, kakor tista mestna drhal, ki vsako pomlad uničuje Blagajev volčin brez usmiljenja. Njim dajte oblast, da bodo s cepci In tudi s ščetinami ali soljo naučili podivjano mestno »inteligenco« spoštovanja do izumirajoče blagajke. Moža — B’og mu daj večni mir!, — ki je mislil, da postane najvišji sodnik v deželi, sem v vagonu srečal s polnim oprtnikom dafne Blagayane in v slavni županovi gostilni pod Osovnikom se je na mizi bohotil šopek igalk! Z zakonom zaščiteno blagajko in druge zaščitene rastline bomo obvarovali le, če bomo zaščito vzeli sami v roke! Brez usmiljenja oddajte vsakega roparja orožniku, a orožništvo naj na deželi, po kolodvorih in vlakih kar najstrožje opravlja svojo službo in varuje predpise. Ker imamo zakon o zaščiti rastlin, imajo rastlin oblasti Lansko letoviško sezono so angleški lordi in drugi bogataši občudovali naše planine in niso mogli prehvaliti naših planinskih koč ter gostiln in prenočišč po dolinah. Strahotno so se pa zgražali ob divjaškem iztrebljanju alpskega rastlinstva! S tem jih bomo odgnali. Če bo šla naša m tudi uradna obzirnost tako še nadalje, bomo morali v kratkem zaščititi celo navadni in gosposka zvonček in druge danes pri nas še popolnoma navadne rastline, kakor ja zvonček in druge take rožice že morala s prav strogim zakonom zaščititi Nemčija. Za pospeševanje tujskega prometa, ki naj nas reši iz krize, žrtvujemo vse, 4 kdo bo naše kraje še pogledal, ko bodo oropani najlepšega svojega okrasa — planinske flore? Grozen samomor: Z dinamitom si je končal življenje Šibenik, 18. marca. V vasi šepurini ne pomnijo tako grozne smrti kot je doletel* kovača Vicka Lavrina. V. zgod« njih jutranjih urah je vas prebudila močna detonacija. Prebi« valci so zapustili svoje hiše in odšli radovedni poizvedovati, kaj se je zgodilo. Med tem se je oko« li kovačeve hiše zbrala že večje gruča, ki je z obžalovanjem ko« montirala grozen samomor. Kovač Lovrin je bil pred groz« nim dejanjem delj časa v norii* niči, od koder pa so ga pred dne« vi izpustili kot nenevarnega. Več dni je mož taval okoli, nato pa je dozorel v njem grozen sklep samomora. Kupil si je večjo ko* ličino dinamita in si ga v usodni noči položil v postelji na prsa. Ko je družina rloboko spala, je kovač prižgal užigalno vrvico in dinamit je moža dobesedno raz* mesaril. Raztrgal mu je popolno* ma prsni koš in srce. Po čudnega na k j nčju pa se domačim ni ni* česar zgodilo. Smrtna žrtev karambola pred Leoniičem Ljubljana, 18. marc^ V nedeljo zvečer je vozil ljub« Ijanski športnik Vrtal Seunig, brat lani ponesrečenega Staneti, po Zakuski cesti. Pred Leonii je srečal vojaka kolesarja Ca Josipa. Seunig se umakniti tramvaju, pa je že zavO* zli v vojaka e tako silo, da je vuc-dona je bila zadela kaj)! Ko so stražniki bili odnesii mrtvega Gcrdona, je Dav s ostal sani v svoji sobi, nemirno hodil ■sem in tja in napeto premišljevali: »Le kje neki je Molly Gordano va? Oh, če bi bil ta nesrečnež živel še nekaj trenotkov, pa bi bil zvedel vse. Ona sigurno marsikaj ve o Jacku. Prekleto, vse •mi gre narobe! — Kje naj jo sedaj iščem? V Londonu? Ali kje drugje? Gordomov prijatelj jo je videl, toda bog ve kje. morda blizu, morda daJeč osi Londona. Pa ta človek je tudi odpotovaL Kje nag ga iščem in k-Jko? Saj niti njegovega imena ne vem!« Davis je čedalje 'bolj razburjeno hodil po sobi, naenkrat pa se je suniikova ustavil. V glavi mu je zablisnila nova misel! Spomnil se je ma dogodke zadnjih itednov. Toliko odličnih londonskih meščanov res, da so bili pusilolovoi so neznani ljudje strahovito pretepli v londonskem predmestju Chčisea-ju. me da bi imel Jack Maščevalec tu svoje prste vmes? Mogoče je pa zdaj takorekoč presedlal in se nanuetso ipusitolovk polotil pustolovcev?! Davis je premišljeval in delal najrazličnejše kombinacije, a nobena ga ni zadovoljila. Naposled sc je spet ves besen usedel za mizo in pričel pisati poročilo o skrivnostnem izginotju Alfreda Bella, pri tem pa neprestano mi-sli'1 m Jacka. Astrološka napovedi za 19. liiarov. Ni dober dan. Bodite danes v vsem previdni! Nevarnost nezgod. Avtomobilske vožnje rajši opustite. Življenje stoji danes splošno v kritičnem znamenju. V socialnih zadevah konflikti. Februarski ljudje bodo soljudem, ki stojijo z njimi v službenem oziroma delovnem razmerju, dali občutiti svojo sebičnost. — Za poljedelstvo je današnji dan prav slab in sploh za vse, kar ima opraviti z zemljo. Kupčija z deželnimi pridelki kaže. danes slabo, istotako tudi kupčija z zemljiško posestjo. V rudnikih prete nezgode. Za ženske zdravstveno škodljivi vplivi. za 20. marec. Ugodna sprememba. Sami dobri stavi ozvezdja. Dan, ki prinaša uspehe, -- torej ga velja izko-risti'tS! Marsikomu se obetajo danes prijetna presenečenja. Za ljubezen prav srečen dan. Danes sklenjena poznanstva, zaroke, poroke stojijo pod dobro zvezdo. V zakonskem in ljubavnom življenju nastala nesoglasja sc bodo danes ublažila. Za umetnike, zlasti slikarje in kiparje tudi dobri aspekti. - Vidiš ga, paglavca, zakaj si klobasam odgrize! končke? - Vc,š, očka, videl sem, da je mamica preštela klobase. Da ne bi opazila, če bi jih zopet preštela, sem samo od vsake nekoliko odgriznil. Iz domačih gajev /IGLV .V RESMAN: Pomlad Pomlad, oj tu si spet! Kako tvoj beti cvet blesti nad mojo glavo — in gleda me sanjavo ... Pa jiiz sem, reva — trud in motno je oko, že bliža se mi —- gruden že ključi se lelo. Okrog gorka pomlad v meni pa — mračni hlad . .. Ivan N. Resman, po svoji materi oddaljen Prešernov sorodnik se je rodil v viharnem letu 1848. na Zgor. Otoku pri Radovljici. Končal je sedem razredov gimna* zije v Ljubljani, zaradi demon* straeij proti nemškutarskim tur« narjem pa sc je zapletel v sodno preiskavo, bil nekaj časa zaprt ter ni več nadaljeval študij niti na gimnaziji niti na univerzi. Zapuščen od vseh sorodnikov je moral skrbeti, da pride čimprej do kruha, ter stopil v železniško službo, dasi ni čutil za to pravega notranjega poklica Radi svojega odkritega in neustrašnega narod« nega prepričanja so ga preganjali ter premeščali sem ter tja, saj je okušal bridki kruh službe na tri« najstili mestih, kjer so ga povsod kakor furije preganjali najeti Ovaduhi. — S političnimi članki jc sodeloval v raznih dnevnikih, pesmi pa je najprej objavljal v Stritarjevem Zvonu, največ pa v Ljubljanskem Zvonu med 1. 1895 in 1898. V letu smrti 1905. jc natisnil nekaj pesmi tudi v Ko--ledarju Družbe sv. Cirila in Metoda. Zbirko svojih pesmi »Moja deca« s posvetilom svoji podpor« niei Franji Tavčarjevi jc izda! i. 1901. v korist naše največje šob sko družbe. Razne novice Strahovit orkan je opustošil pokrajino južnozapadno od Buenos Airesa v Argentiniji. zlasti pa mesto Gltilbr, kjer ni ostalo nepoškodovano nobeno poslopje, ve'1'iiko hiš pa je popolnoma pruru-šeniih. Bilo je tudi devet smrtnih žrtev in veliko ljudi ranjenih. Po petnajstdnevnem trajanju je v Newyoit'ku prenehal štrajk hotelskih uslužbencev, predvsem pa »liftboyov«, ki je povzročal veliko zmed in ovir v velemestnem življenju. V Švedskem mestecu Nykb-pingu sc je te dni na sodišču odigral krvav prizor. Neki odvetnik je v besnosti, ker mu jc radi nekega prestopka bito prcjiovedano zagovotnvištvo, planil med razpravo v sodno dvorano, v vsaki roki revolver, in je pričel divje streljati na sodni senat. Državiv" pravdnik in neka priča, ki so jo ravno zasliševali, sta padla mrtva pod streli, zagovornik pa jc bil ranjen. Ko je atentator izstrelil vseli 12 nabojev, je potegnil tretji revolver in »e ustrelil v glavo. Gobavci napadli vas /z Bukarešte javljajo: Vos /sacea je te dni doživela nekaj groznih ur, ki jih bodo njeni prebivalci pomnili vse živ* ljenje. V bližini te vasi leži državni zavod za gobavce, Leprosovium Tikilesti, kjer so bolniki strogo ločeni od vsega sveta. Med go* bavci je že delj časa vrelo ne* zadovoljstvo radi slabe hrane in oskrbe, pa so skovali zaroto. V. neopaženem trenutku je vsa ko* Ioni jo, 123 gobavcev, med njimi 45 žensk ušla izza plotov in jo z divjim vpitjem mahnila proti vasi — demonstrirat. Ko so na vasi zagledali bliža* jočo se trumo gobavcev, je v zvoniku začelo biti plat zvona. Vsi vaščani so se zabarikadirali v svojih hišah. Kar se jih ni mo* glo pravočasno poskriti, te so gobavci napadli s krikom »Zdaj si tudi ti nečist!« Gobavci so zasedli občinsko hišo in tam imeli protestno zbo* rovanje. Kmalu pa je prihitela žandarmerija, ki je bila telefo* nično alarmirana, in je obkolila vas. Pričela so se pogajanja z gobavci, ki so se končno dali pregovoriti k povratku, proti za* gotovilu, da se bodo razmere v zavodu zboljšale In tako so ti tako nevarni de* monstrantje odšli iz prestrašene vasi, spremljani od orožnikov v primerni razdalji. Vas so oblasti takoj skrbno razkužile, osebe, ki so prišle z go* bavci v bližjo dotiko — na sre* čo jih ni veliko, — pa so stav* Ijene pod zdravniško nadzorstvo. Kmetje zahtevajo ukinitev trošarine na obleko in obutev Zagreb, 18. marca. Reči je treba, da v težkem položaju kažejo kmetje nenavadno živahnost im agresivnost. To pa je tudi razumljivo, kajti pred popolnim propadom se pač morajo na nek način čuvati in braniti. Včeraj so kmetje iz osmih »rezov obiskalli v posebni deputaciji banovino. Tu so na pristojnem mestu razložili obupen gospodar, ski položaj im energično zahtevali, naj banovina ukine vsako trošarino na obleko in obutev, ki jo kmetje kupujejo. Kmetska kupna sila je namreč baiko nizko padla, da ‘nikakor ni mogoče obremeje. va'ti s trošarino tistih predmetov, ki jih kmetje nujno potrebujejo. Deputacija je iznesla te svoje zah-teve na kar majenergičnejši način *n dobila na banovini tudi zagoto-v®*>, da se bodo kmetske želje upoštevale. Avstrija Prvak v table-tenisu ! raga, 18. marca. g. 'Z zmago v 'nalil nad Romunijo j c Avstrija P°stala svetovni prvak v table tenisu. NAJNOVEJŠA POROČILA Vclčev za pomilostitev Sofija, 18. marca. f. Polkovnik Damjan Velčev in major Stan* čev sta poslala kralju Borisu III. prošnjo za pomilostitev. Aretacija nevarnega komunista Sofija, 18. marca. f. Policiji se je posrečilo ujeti znanega komuni* sta Petrova. Petrov je najme* varnejši komunist v Bolgariji. Nemirna Španija Madrid, 18. marca. d. V Alba* zetu je zopet prišlo do težkih spopadov. Levičarji so zažgali cer« kev sv. Janeza Krstnika in gleda* lišče Capitol. Poskusili so tudi za* žgati poslopje nekega katoliškega lista, toda jim je mestna garda to delo preprečila. Na Daljnem Vzhodu Moskva, 18. marca. s. Doznava se, da bo sovjetska vlada spre* jela predlog japonske vlade gle* de sestave mešane komisije, ki bo določila točno mejo med Sovjet* sko Rusijo in Mongolijo. Boji na nož v Afriki Adis A beba, 18. marca, a- Borbe ki jih vodijo oddelki pod poveljstvom Neguša so južno od Ani-ba.Aladže zavzela že velik obseg. Abesinska vojska se trdnovratno brani, tako da Italijani v teku včerajšnjega dne niso nič napredova. li. Izgube so radi mnogoštevilnih bojev m<*ž proti možu zelo številne. Abesinci b®do napadali nenadoma ali pa vodili borbe na nož, da tako onemogočijo bombardiranje italijanskih letal. Četudi se še vedno govori, da je vojska rasa Mulugete razpršeno, je vendar jasno, da te vesti ne od-gOvorjajo resnici- Vojska rasa Mulugete je bila prva zbrane pri jezeru Ašangi. Demantirajo se vesti o nekem np°ni proti osrednji vladi v pokrajini Godžam- Vse ceste, ki vodijo proti jugu, so Abesinci zasedli in postavili strojnice. Njih postojanke so tako skrita, da jih prvi trenutek ni mogoče opaziti. Med tem so Italijani zgradili pri Ambi-Aladži več utrdb, ki naj bi bile nekaka nova meje med Italijo in Abesinijo. Italijani žele prodreti proti jezera Ašangi samo z namenom da bi dokončno strli abesinske odpor ven-* dar je kljub temu zelo domljlvo, da bi ostali, če bi se jim to posrečilo, ob jezeru Ašangi. Že zaradi podnebja, ki jim ne bi prijalo, ne< Najhujše izgube za Abeshice V strateškem pogledu so izgube Am-b.Aladže. Ambe.Aradama in AbbE~ Addija. Abesinski udar v Tembije. nu bo najprvo na Gaelo in bi sfl nato, ako se posreči pregnati Italijane, usmeril zopet proti Abbi« Addiju. Dedžas mač Bajene Mercil, ki poveljuje oddelkom v pokrajini Bale, je poslal sta k jezeru Ašangi da prejme instrukcije od cesarja glede nadaljnjih borb. Abesinskti čete so s« v noči opazile k nekemu italijanskemu oddlku ob reki Ga-nele Dorie in mu odpeljale vse konje in kamele, ki so bile nekatere še otovorjene z municijo. Zdravstveno stanje rasa Nariba se je zboljšalo in je izven vSake nevarnosti. BBS Podrobna razprava v senatu Beograd, 18. marca. — Včeraj je finančni odbor senata začel podrobno razpravo o drž. proračunu in je zasedal ves dan. Na vrsti je bila razprava o,proračunu v riio v ne državne uprave, pokojnim in invalidnin, državnih dolgov, finančnega ministrstva in državnih dohodkov. Finančni minister je sproti dajal kratka pojasnila. Pri razpravi o proračunu drž. pokojnin je senator dr. K; mer opozarjal na težke socialne posledice, ki sp zadele državne upokojence pri jesenski redukciji plač in pokojnin. Še posebej pa je opozoril na postopanje z upokojen inri železniškimi uslužbenci. Prosvetni problemi Zanimiva je bila razpirava o proračunu prosvetnega ministrstva. Minister Štošovič je najprej podal kratek ekspoze. V debati pa je senator dr. Kramer obrazloži nacionalno, socialno in kulturno škodo, ki je Mia povzročena z nedavnimi premestitvami učitelljstva v dravski banovimi'. Navedel je razloge teh premestitev in na konkretnih primerih pravo stanje. Obširno je govoril tudi o monopolizaciji šolskih knjig, ki je v vsakem pogledu škodljiva. Glavno je duh, ki veje »z knjig, ne pa njihova enakost. Učne knjige morajo v dovoljni meri upoštevati kulturni socialni in življenjski kolorit krajev in delov naroda, ki so mu namenjene. Dr. Kramer se je zavzel nadalje še za učiteljstvo meščanskih šol iti za vračunavanje službenih let učiteljem bivših CMD šol ter končno ureditev vprašanja premeščanja učiteljev v smislu zahtev JUU, Premeščanja Ob zaključku debate je minister Štošovič odgovarjal na pri- pombe govornikov in se je še posebej dotaknil učiteljskega vprašanja. Priznava, da je bilo v dravski banovini nad 270 učiteljskih premestitev, vendar jih je bilo 160 premeščenih po prošnji, ostali pa po potrebi službe, ker so se morala zasesti prazna mesta. 20 učiteljev je moralo biti premeščenih, ker niso imeli starostne kvalifikacije za tista mesta, 12 zaradi nedostojnega vedenja, 23 pa zaradi sporov s prebivalstvom V nobenem primeru pa ni bilo namena preganjati sokolskih delavcev. Proti monopolizaciji Kar se tiče unifikacije šoisk i knjig je minister 'izjavil, da se mnenje dr. Kramerja popolnoma strinja z mnenjem notranjega ministra dr, Korošca. Minister je povdaril kot stališče vlade, da ni ona za monopolizacijo knjig v tem smislu, da bi se vse knjige tiskale v državni tiskarni. Pri unifikaciji se bo tudi upoštevalo, da ne morejo biti vse knjige za vse kraje enake, temveč se bo jemalo čtivo s posebnim ozirom na posamezne kraje. Knjige za slovenske šole bodo tiskane v slovenskem jeziku. Senator dr. Kramer se z odgovorom prosvetnega ministra ni zadovoljil. Glede premestitev učiteljstva se je skliceval na znano izjavo, ki kaže docela politični značaj te akcije. Kar se tiče monopolizacije šolskih knjig, pa je opozoril ministra, naj to vprašanje končno razčistijo v vladi sami, kajti po današnji izjavi je to vprašanje še mani jasno in se še manj ve, kdo se s kom strinja. Več svobode! Finančni odbor je nato preše! na razpravo o proračunu zunanjega ministrstva in je pri tej priliki predsednik vlade in ztinan minister dr. Sfojadimovie podal informacije o najnovejših političnih dogodkih. Senator dr. Kramer je repliciral na nekatere izjave dr. tScjadinoviča, zlasti glede sankcij, in je priporočal, naj se da tisku več svobode v obravnavanju zunanjepolitičnih vprašanj, ker bo naše novinarstvo znalo samo dovolj čuvati interese naše države. Na odgovor predsednika vlade je dr. Kramer še bolj obširno odgovoril. nakar je bila razprava o proračunu zunanjega ministrstva končana. Beograd 18- marca Danes dopoldne se sestane plenum senata. Za zasedanje vlada veliko zanimanje. Na dnevnem redu je najprej razprava o mednarodnih konvencijah, ki bo verjetno zelo kratka, ker jih poseben odbor že proučil in priporoča senatu njih odobrite^ Mnogo večje zanimanje pa vh da za imteirpelacrjsko debato. Qf za interpelacijo senatorja Timof jeviča in 64 tovarišev, M je bfl vložena v novembru in se nafi ša na splošno politiko vlade, čakuje se, da bo dal predsec vlade odgovor na to int eri jo, in se bo tako razvila zanifl va debata. a :> Slove, te lepo« gorelo in je bil kozolec v ognju »od konca do konca«, torej vžival je tudi kakor se piromani naslajajo pri požarih- Čimbolj divja ogenj, tem večja je njih naslada, njih vžibek. Vendar pa Štrukelj ni hrepenel po ogromnih požarih in prasketanju ognja ter grmečem podiranju ostrešij in zidov, še manj pa po obupnih klicih pogorelcev v boju za življenje! Priro-manija, naj-groznejša in najbolj peklenska strast, ki hlepi po vonju sežganega človeškega mesa, ta bolezen se pri Štruklju k sreči še ni razvila, pač pa je prav za prav pokazala že očitne njene znake, Na meji je še med bolestno gasilsko strastjo in med vse z ognjem uničujočo piro-rnariijo. Upanje je, da ga bodo njegove dobre lastnosti, Tei so jili vsi hvalili, poboljšale dn ozdravile. Mladostno nezrel je še, zato naj pa s svojimi dobrimi lastnostmi in s svojo strastjo za uspehi dozori v moža, ki zasluži čast v najboljšem smislu! Obsojen je bil na poldrugo leto strogega zapora samo zaradi treh požigov. Požig Dremljevega kozolca na Rudniku, kjer je bilo 12.500 Din škode, in Kadunčevcga kozolca na Knezovem stradonu s 7000 Din škode, prav tako pa tudi požig Za-viršnikoivega kozolca, kjer pa ni bilo škode, ker so pravočasno pogasili, vse te tri požige je namreč Štrukelj priznal policiji in dvakrat tudi preiskovalnemu sodniku, torej trikrat priznal in vedno tudi natanko opisal, kako je zažgal, ter sploh vse okolnosti. Drugih 13 požigov in poskušenega požiga je bil pa oproščen zaradi romanjk mlu dokazov. Priznal jili je sicer večino, vendar pa samo pri policiji, nekaj pa tudi preiskovalnemu sodniku". vendar pa ne kar po trik-a'.-Pri vseh 21 požigih ie obtožnica navajala 422.143 Din škode, gotovo je pa imel prav tudi drž. tožilec dr. Fellaclier, ki je., škod) 'oceni! na dinarjev Kakor rečeno, je Štrukelj razpravi sami tajil prav vse, kar je prej priznal. Težko je bilo verodostojnost njegovih trditev orna jati. ker mi bilo dokazov. Vendar se je pa Štrukelj sam ujel! Pini policiji in v preiskavi je osumljenec povedal, d:a je kupil vžigalice samo zato, da bi bil ustregel natakarici Julki, češ, da ga je vedno prosila za vžigalice, kadar je kakemu gostu hotela prižgati cigareto. Pri razpravi je pa Štrukelj de- MALI OGLASI POMOČNIKA In vajenca za čevljarstvo sprejmem za stalno z oskrbo. Ponudbe na upravo lista pod »Novo mesto«. OPEL LIMUSINA novcjSi tip 4 cil., 4 vrata, kakor nov, sc proda ali zamenja za parcelo. Naslov pove uprava »Glasa naroda«. VSE DENARNE ZADEVE terjate v hranilnih knjižicah vseh denarnih zavodov, vrednostne papirje (vojno škodo) NAKUP IN PRODAJA Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino. IZPOSLUJE IN VNOVČI vse hranilne knjižice takoj v gotovini in hranilne knjižice na varno vknjižbo na mesečno odplačevanje v gotovini v polnem znesku in jamstvu. VLAGATELJI IN DOLŽNIKI Obrnite se v gornjih zadevah na spodnji naslov. Zanesljive nasvete glede nakupa, prodaje in naložbe kapitala Vam daje brezplačno In jamči za strogo solidno izvedbo v vseh poslih. ALOJZIJ PLANINŠEK bančna poslov, pisarna, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/11. Telefon 35-10. Mlad državni uslužbenec, s 30000 Din gotovine, želi spoznati radi poznejše ženitve mlajšo gospodično, prijetne zunanjosti Cenjene dopise s sliko na upravo lista pod »Mirno življenje«. MLADI - STARI! Madrace tridelne 220.—, otomane 400.—, vloge žične • blazinjeno, rolete, tapešniška popravila i.t.d. Pohištvo različno, moderno, solidno in ceno. — — Priporoča se »ADA« - Maribor, Vojašniški trg. jul, da tega ni nikdar govoril. A kako naj policija in preiskovalni sodnik izvesta za natakarico Julko! Pri popoldanski preiskavi so mu pa Julko že predstavili. Obstal je, da je morda vendarJe govoril o Julki in vžigalicah. Laž mu je bila dokazana in s tem omajane tudi druge trditve. Tudi po sodbi je obsojenec še zatajeval, da ni kriv, te.r je prija vil revizijo in priziv, prav tako pa tudi drž. tožilec. GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje takoj alt pozneje. Naslov v upravi >-Glasa naroda«. Amaterji! -azvija - kopira -povečava - strokovno in skrbno Foto Japelj, Maribor, Gosposka 28, zunanja naročila poštno obratno. Opozorilo! Prispela je nova zaloga spomladanskega blaga v izborni kakovosti in nizkih cenah. — Oglejte si brezob-vezno bogato zalogo vsakovrstnega blaga! Priporoča se, Fellx Škrabi — Maribor, Gosposka štev. 11. Knjigovodja — bllancist, popolnoma samostojen, tudi na kartotečnem (Ruf) sistemu, strokovnjak, vesten in natančen z dolgoletno prakso, želi stalnega nameščenja kjerkoli. Tudi za nekaj ur dnevno. - Predpogoj samo solidne in boljše firme. Cenj. ponudbe pod »Sigurnost 251« na upravo lista. Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najvest-neje. Razpošiljamo Informativne prospekte proti predplačilu Din JO.— v poštnih znamkah • diskretno. Velika izbira odličnih partij obojega spola. Naročite takoj prospekte! »Rezor« Zagreb — pošta 3 nesigurnost-\ starih In mladih} * ZDRAVI 9E NEŠKODLJIVO 1 Z V PARIZU Z najviSjim ODLIKOVANJEM NAGRAJENIMI l PILULAMI ZA MOŠKE Ui-Ha-Se l 30 kom. Oin 84,-|lOO kom. Oin 217.-D08U0 SE V APOTEKAH. S povzetem diskrctio ppSilj'a: APOTEKA j JELAČIČU BANU« f JELAČIČEV JRG 12-i s ZAGREB ^7 ŠF mora r BIT' POSEBNO SEDAJ SPOMLADI STALNO NA VAŠI MIZI ! OD 15. MAJA DALJE DIREKTEN VAGON V PRELEPO PRLEKIJO DO RADENCEV. ODHOD ob 7.2(1 ZJUTRAJ (Z LJUBLJANE. PRIDITE ŽE TAKOJ V MAJU NA SPOM L AD A NSKO ZDRAVLJE NJ E V RADENCE. Izdelovanje posteljnih odej iz vate, volne in puha pri F. Novak, Maribor, Koroška e. 8. Samcu, uradniku nudim skrajno ceneno stanovanjc in vso oskrbo, na željo tudi hrano. Ponudbe na ogl. odd. »Glasa naroda« pod »Kot doma« ali lahko zahtevate moj naslov te-lefonično. Posestio zelo rentabilno, na Dolenjskem pri Mokronogu, lepa sončna lega, sesto-ječe Iz vile s stanovanjem za lastniica in drugim za oskrbnika, gospodarska poslopja, obširni sadonosni-ki, vinogradi dobro gojeni, 3600 mladih štiriletnih plemenskih trt, mešan gozd za sekanje, se proda radi družinskih razmer, le proti gotovini Din 115.000.—, Ponudbe poslali no. ogl. oddelek lista xl »Vse novo« Čitajte! Priporočajte! Slrlte!,ULAS NARODA16’ 1 Mlujatol j: .Ioni], Fr. Kiiitfllč. — Urednik: Milan Zndnek. — Za Narodno tiskarno tl. tl. kot tiskarna rja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.