' JA ZA GORI&KO IM BEMJEČIJO
PRIMOUSKI DNEVNIK
“■“JSSfriSr - Cena 30 lir
Leto XVI. - St. 77 (4540)
TRST, sreda 30. marca 1960
Skupna izjava Ei$enhowerja in Mac Millana v Camp Davidu
Številni pogoji k sovjetskemu predlogu glede podzemeljskih jedrskih eksplozij
Moratorij pa naj bi trajal le eno ali dve leti - Danes Eisenhotverjeva tiskovna konferenca - Nadaljujejo se pogajanja v odboru desetorice v Ženevi
29. — Predsednik Eisenhower in Mac
£ba danes popoldne nadaljevala razgovore v bikov	u	ob	navzočnosti svetovalcev obeh držav-
-so se razgovorov - Podpredsednik UH jt genski državni taj-rišks t : načelnik ame-nereii«0^18^6 za atomsko e-»neisiu ,in načelnik sko komisije za atom-hey tir6rgljo .William Pen-fa a«*. P°m°čnik ameriške-bram\^v”e8a tajnika za o-Noco? ames Douglas.
»Otih »v S° objavili o razgo-«i: tp bpno izjavo, ki se gla-
'"ipist^k dnik ®‘senbower in
predsednik Mac se razgovarjala o konjgj!™ stanju ženevske 'ih ir,„jnc3 0 jedrskih posku-1» fc l?DA' Veliko Britani-tiSh, ■ b*krena želja ame-Wap ku apgle*ke vlade je 1 m 5 10 ie vedno dosego® t, ,narodnim sporazu-f0sltUsov n° PreP0ved vseh tod . ..2 Jedrskim orožjem a»aln*ovitim mednarod-Pred 1? !®rstv?m. Ko se je konto sec‘ začela ženev-za „^reaca’ so bili vzro-Prejšnje Je> upoštevajoč ta’ da n; 2nanstvene razgovorih ali nePremagljivih teh-z? čolnSi* 2nanstvenih težav s!em» -a učinkovitega si-bi u?,ad2°rstvo, s katedre iarf odkrili vsako-®eje s- Poskuse. Toda
zuan:
Ostveni^h^ V- olcviru novih b da je
ki^go^vpntVu Potrebno
Ov , “k,b , tehničnih pro-
Zalo, da si raziskovanj poka-
n3s*	sedanjem	stanju
a!n0zn	1 Potrebno rešiti
i'
h-V?nega določitev nadzorov** S‘stema. ki naj bo Bliskih 1 odkrivanju pod-
določnn rskih Poskusov «iCe“° .jakostjo. Pred-d*,vendaHPmi?t,rski Posedli, 0 Drnn ‘skreno upata, ..anstvenii?ram koordiniranih
t»n?,f«le trira21.Skovanj' ki bi l. 1 fas do ree-fave’ pnpeljal tja. rešitve tega vpra-
»!^sedm£ik 'n ministrski *edt.£enita' da je mo-t?»ri končne. naPredovati v H; n snn. smotra, ki je vAlnavata azum. Soglasno tos6® naperi3, Je bil dosežen tri Janjih ? pri ženevskih
Potih^udarjata1”^1 tega smo* losi. 2a „1	’ da je v na-
aih beko u • sklenitev po-teSifVpraiani v-110- jasnih va2‘
Med tem! ^'h Je treba a>«L0 inšn„u . je primerno
"a kraiu *a-
6ilT *1Je.	, . nadzorstvene
V ?°*taj ?nsebl.e nadzorstvene di doL glasovanje, ka-vi. -v tffJ5y°n za eksplo-toov)a sta °,Jub9e namene. Jih nja o bi h'10 treba '»in2aključiti m Pospešiti in 2' Cltl v čim krajšem
bo« dnit Predsednik in takoj Snn strinjata, da ta ,dbg ;nJ Pp podpisu take
t'itahii?dbo nrn°j po ukrepih to d'h razitv gfama koordi-
Hdib°^nUVanj/a postoPu'
os n»d sunv ,dzorstvenih Df|^d pot-^bki, ki so manj-
voln?vlJena rnae jakosti 4.75, "») 1 moratnnZ-g ti Prosto->h 6 sni 1J 2a fas- ki ^ien?0skusovraZUmno določi, 10,^ a )al?v .2 jedrskim o-‘'tan , t se Vn S,J0 P°d to me-4k. 8ko i',; , krelizira 1 z eno-
napredovati pri iskanju sredstev za odkrivanje šibkih eksplozij s pogojem, da zastavijo tri države skupne napore v tem smislu.
Kar se tiče raznih vprašanj, ki jih je še treba rešiti pred podpisom pogodbe, je najtežav. nejše vprašanje števila inšpekcij na kraju samem. ZDA in Velika Britanija zahtevata, naj bi jih bilo 20 ali 21, kar se tiče močnih eksplozij, im verjetno več, kar se tiče šibkih podzemeljskih eksplozij.
Predstavnika nista hotela nič izjaviti ali je upati, da bo pogodba podpisana na konferenci najvišjih, im sta dodala, da bodo zavezniki NATO obveščeni o razgovorih v Camp Davidu.
Seja na ženevski konferenci, ki bi morala biti danes, je bila ponovno odložena na jutri.
Enajsta seja konference odbora desetih za razorožitev pa je bila pod predsedstvom a-meriškega delegata Eatona. Na seji so govorili skoraj vsi delegati med živahno diskusijo o zahodnem načrtu.
Po seji je sovjetski delegat Zorin izjavil, da je zavrnil a-meriški predlog, naj bi zače-prvo nadzorstvo o zmanjšanju števila sovjetskega in ameriškega vojaštva na 2 milijona 100.000 mož. Ameriški delegat je izjavil, da je bil ta predlog postavljen z željo, da se začne diskusija na praktični podlagi.
Dopisniku vzhodnonemškega lista tcNeues Deutschlands je Zorin izjavil, da zahodne delegacije skušajo zavlačevati brezplodno diskusijo o abstraktnih vprašanjih nadzorstva. »Zahodno stališče, je dejal Zorin, je tako, da izključuje sporazum o razorožitvi. Sedaj je vsem jasno, da SZ in druge socialistične države želijo strogo mednarodno nadzorstvo o konkretnih ukrepih razorožitve, toda ne bodo u-poštevale takih nadzorstvenih ukrepov brez dejanske razorožitve.*
Dalje je Zorin izjavil, da postavljajo zahodne države voz pred volove, ko predlagajo diskusijo o nadzorstvenih
■minimum miiimiiiiiiiiiiiiin.il m um.
ZDA hočejo polieijsko silo za Južno Ameriko
WASHINGTON, 29. — Pomočnik državnega tajnika za medameriške zadeve Rubot-tom je v zunanjepolitičnem odboru senata izjavil, da predvideva ameriška vlada ustanovitev medameriške varnostne sile. Dodal pa je, da bo treba o politični in vojaški strani te organizacije razpravljati v organizaciji ameriških držav.
9v. l2iavo
vsake od treh
^i ? predsert . napredovanja tv^dsednu, in niinistr-‘>aj ? vabii0 k sporazumela V*šiJst.ltlkoi 1?°.'y®tske vlade, za pr‘druži njunima Nskn ptogra£,re,iem ukrepov V»i.*0Vav,i ,atn koordiniranih
'S
t
4
fi
4
4
b r
r
Ki*- Ooan Za nieg°v° iz-
* nf. p°dpisu orieno	da
dOya ra.i??godbe m°ra-?‘ž»wernu at'f‘kacija slediti 'Hi1' Fred z°.Ce,su v vsaki b4*Uiy, predseri d!"k ‘n mini-Sev!'0 >»oHm jdak‘a sp0‘ .“avodju delegatom v . te izia v skladu z 4 0n ]ave.»
menijo, da
H1 ga zah*a^ od enega *va i° dveK ^ a Eisenho-
airt' S*.1*1 iu -
J? S?°^dpa bo imel Ei-‘'gtr.Sv°jem PVno konferen-Povratku v Wa-
v‘dčiliV(, »o
>iem
So
nes' bosfa "i;Tsenho-
o 50 RS .
9ane« , raz8ovorl za-
Ci
K?.'vUavidu
lan prenočila » vv«uL 'n se bosta
L* o ^ooj stahmgton jutri rt*... ta se razgovar-
,Pt> ov.drugiv,—« se razg v^riiS^Vi sv 2adevah.
H d,,kl in ^upne izjave sta Nil:	Predstav-
»n ^bho aI)ern nekaj po. n »«ltj ?ripravur m Mac Mil-VkJSitv® dni i6na podpisati
Ni°v- ‘-
Pogodbo s SZ
bodo v nekate-nadzor.
C,da Ji? Poslali*: iJaiPoaneje «^ijt**J«rliw ? v Ženevo na-
£Ho ’ “aj p«?‘P »nglešlci de.
br»j Oja. sovjetsko kKL92isba koordi^ arlja zač
eSnTa ,nirana tehn‘<
odkrivani
\J\k4 Berd^g^koR« stro-- z v J? ]e mogoče letu zelo
ukrepih še pred razorožitvijo. «Toda sistem nadzorstva, ki ga zagovarjajo, je tudi neučinkovit, ker ne določa jasnega roka za razne razorožitve-ne ukrepe.*
«Se bolj nesprejemljiv je nedoločen rok, ki se predlaga za izpolnitev obveznosti, ki se tičejo uničenja smrtnega o-rožja in vojnega materiala. Zahodni načrt ne obrazložuje, koliko časa bo potrebno za uresničenje prve faze, ki med drugim ne vsebuje nobenega konkretnega ukrepa o razorožitvi. Ali bo potrebno eno leto, pet let ali dvajset, da se začne druga faza?*
Na koncu je Zorin poudaril, da SZ predlaga rok štirih
let, v katerem bi popolnoma likvidirali orožje in vojni material.
Rekurs SVP pred ustavnim sodiščem
BOČEN, 29. — Na današnji seji deželne skupščine za Tridentinsko - Gornje Poadižje je tudi krščanska demokracija poleg PSI in KPI glasovala za resolucijo, ki jo je predložila Suedtiroler Volkspartei. V resoluciji je zahteva, da se vloži rekurz pred ustavnim sodiščem proti določbam nedavnega odloka predsednika
republike glede uporabe nemškega jezika pred sodišči. De-mokristjanski deželni poslanec Kessler je poudaril, da se sicer ne strinja z obrazložitvijo kršitve določb statuta in ustave, toda KD kljub temu noče onemogočiti Nemcem in Ladincem, da dosežejo dokončno sodbo glede zadeve, za katero vlada poseben interes.
Pred tem pa so poslanci PSI izročili predsedniku skup. ščine Magnagu resolucijo o nezaupnici sedanji demokrist-janski deželni vladi, ki ji predseduje odv. Odorizzi in ki jo podpira samo 21 od 48 deželnih poslancev. O resoluciji bodo glasovali najpozneje čez deset dni.
Končno... /
M IHAN, 29.	— Državni
pravdnik pri prizivnem sodišču je danes vložil zahtevo
v preiskovalnem odseku in jo izrodil njegovemu načelniku De Ruggeru, naj se arhivira kazenski postopek proti Fer-rucciu Parriju, Palmiru Togliattiju, L. Longu, Walterju Audisiu, Aldu Lamprediju in Pietru Belliniju Delle Stelle «zaradi umora in sramotitve trupel* Mussolinija, Clarette Petacci in Marcella Petacci ter fašističnih hierarhov, ki so bili ustreljen v Dongu. Y zahtevi se poudarja, da ni nobenega razloga za sodni postopek, ker spadajo omenjena dejanja med vcjaške akcije. Parri, Togliatti in Longo so bili obtoženi, da so ukazali izvršiti streljanje, vsi ostali pa so obtoženci kot »materialni izvršitelji*.
Naser v Indiji
NOVI DELHI, 29. — Predsednik Naser je prišel danes v Novi Delhi, kjer ga je na letališču sprejel predsednik republike Prasad. V pozdravnem govoru je Prasad omenil staro prijateljstvo med Indijo in Egiptom ter je poudaril, da ima sodelovanje med obema državama danes nov in velik pomen.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiimiimiuiimtitiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHmHiiiiiiiiiiiHiiiiitiMiiiiiHiiiiiiiMHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
Južnoafriška vlada misli nadaljevati zločinsko	diskriminacij^
Vseafriški kongres napoveduje nadaljevanje kampanje proti novim pro-pustnicam - Danes začetek razprave v Varnostnem svetu OZN
CAPSTADT, 29. — Predsednik južnoafriške vlade Verwoerd je predsedoval danes ministrskemu svetu, na katerem so govorili o morebitnih novih ukrepih proti domorodcem. Vlada bi hotela zopet uveljaviti zakon o izrednih propustnicah in odklanja sleherni kompromis. Prav tako zavrača vlada sleherno ponudbo, naj bi se začela posvetovanja z afriškimi voditelji, ter pozive tiska, naj razveljavi diskriminacijske zakone Južnoafriški pravosodni minister Erasmus je nocoj
obtožil v parlamentu Afriški narodni kongres in Vseafriški kongres dejanj, «ki mejijo z revolucijo*. Trdil je, da predstavljata obe organizaciji zelo majhen odstotek afriškega prebivalstva in da se hočeta polastiti države.
Erasmus je zatem izjavil, da je pri incidentih prejšnji teden bilo ubitih 72 Afričanov, 257 Afričanov pa je bilo ranjenih skupno s 17 policisti in 17 belci.
Zunanji minister pa je zatrjeval, da Varnostni svet ni pristojen razpravljati o teh incidentih.
Voditelj Vseafriškega kongresa Tsele je izjavil, da bodo nadaljevali in poostrili kampanjo proti novim propustnicam od jutri dalje, če ne bo vlada dokončno ukinila zadevnega zakona.
Predsednik Afriškega narodnega kongresa Lutuli pa se je zahvalil prebivalstvu za njegovo sodelovanje pri dnevu žalosti ter ga je pozval naj se danes vrne na delo. Lutuli je zanikal trditve, da hoče ta organizacija zrušiti s silo vlado. Pripomnil je, da skuša najti način za sodelovanje v vladi.
Kakor že javljeno, je prišlo včeraj do številnih incidentov. Težišče incidentov se je pre-
maknilo iz Transvaala v pokrajino Capstadt. V Worce-stru, kjer je včeraj prišlo do neredov, je danes še vedno napetost. Demonstranti so napadali tiste kolaboracioniste, ki se niso udeležili protestne stavke, in kolaboracionistične policaje. Baje so bili med raznimi neredi trije mrtvi in mnogo ranjenih. Nastali so številni požari.
Na Holandskem se množijo protesti proti južnoafriški diskriminacijski politiki. Socialistična stranka je poslala južnoafriškemu poslaniku v Haagu brzojavko, s katero mu sporoča zgražanje, ki so ga na Holandskem povzročili incidenti v Južni Afriki. Holandska zveza sindikatov socialističnih delavcev sporoča, da podpira poziv mednarodne sindikalne zveze za bojkot blagu, ki prihaja iz Južne Afrike.
Demokratična stranka holandskih Antilskih otokov je poslala predsedniku vlade brzojavko, s katero zahteva prekinitev diplomatskih odnosov z Južno Afriko.
Nocoj je prišel v New York južnoafriški delegat v OZN Brand Fourie. Od svoje vlade je dobil navodila, naj skuša preprečiti v Varnostnem svetu razpravo o položaju v Južni Afriki. Kakor je znano, je južnoafriška vlada zahteva-
IdmilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIinMIIIHIIIIMIIIIIIUlMIMIIMIHHMHIIHHilMHHHUUniUMmUlHIIIIMIumiHlllllilllllllllHIIMMHmMHMHNIMMMMItl
Hruščev je tudi včeraj opozarjal na nevarnost nemškega militarizma
V Reimsu je omenil tudi zahodno intervencijo v Rusiji po prvi vojni
PARIZ, 29. — Hruščev je od. potoval davi iz Dijona v Metz. Obiskal je zatem še Verdun, Douaumont, Reams, Epernay in Lille.
Na letališče v Metzu le prišel ob 9 zjutraj. Tu ga je spre. jel prefekt Laporte. Takoj nato je odpotoval s svojim spremstvom v avtomobilu v Verdun, kjer si je ogledal spomenik zmage. Pod spomenikom je grobnica, v kateri so «zlate knjige* v kateri so vpisana Imena 400.000 padlih vojakov v prvi vojni med bitko pri Ver. dunu. Od tu je Hruščev odpotoval v Douaumont, kjer je po. kopališče 15.000 padlih vojakov in okostnica s posmrtnimi o-stanki 250.000 padlih vojakov. Hruščev je tu položil venec. Kmalu zatem je sprevod odpo. toval v Reims, kamor je prišel ob 13. uri. V Reimsu je sovjetskega gosta pozdravila velika množica. Hruščev je kosil v občinski palači, popoldne si je ogledal znamenito katedralo v Reimsu, zatem pa je odpotoval z avtomobilom v Epernay, kjer si je ogledal velike kleti znane družbe »Moet-et-Chandon*. Tu pridelujejo znameniti šam. painjec. Po ogledu je bil Hru-sčev gost na .sprejemu, ki ga je priredil »odbor za vino pokrajine Champagne*. Zatem se je vrnil v Reims, kjer je imel govor v občinski palači in je takoj nato odpotoval z vlakom v Lille.
V svojem govoru je Hruščev med drugirn izjavil; »Francija
je videla veliko število nemških invazij. Ne mislim delati razdora med vami in Nemci, ker hočem biti tudi jaz prijatelj z njimi. Toda kakor pravi ruski pregovor, ni mogoče ločiti besed od pesmi. To so stvari, ki pripadajo zgodovini. Moji tovariši in jaz smo zelo zadovoljen s sprejemom v Franciji in v vašem mestu. Prišli smo, da vzpostavimo dobre od. nose, ki so vedno bili med Ru. sijo in Francijo. Hočemo prijateljstvo, pravo prijateljstvo. Zgodovina nam pravi, da, kadar sta Francija in Rusija bili skupaj in sta se skupno branili, sta zmagali.*
Zatem je Hruščev nadaljeval: »Obžalujem, da je moje življenje bilo trdo in da nisem imel diplomatske vzgoje. Ra-stel sem med cestnimi pobalini. otroki rudnikov in otroki delavcev. Ce vam govorim nekatere stvari tako odkrito, je zaradi tega, da poudarim, da to ni znak nasilja, pač pa iskrenosti*.
• Naša država je dvakrat trpela zaradi nemške invazije. Ne moremo pozabiti nemških napadov na SZ. Sedaj je treba zagotoviti mir in v ta namen se je treba boriti. Pridružiti hočemo naše napore naporom miroljubnih narodov, da pripravimo prihodnost. Zelo sem zaskrbljen zaradi besed, ki jih je izrekel v Rimu kancler Adenauer, ki je izjavil, da je bog poveril Nemčiji
posebno poslanstvo, da reši Evropo. V tem vidimo poizkus obnovitve Hitlerjeve teorije, da predstavljajo Nemci višji narod*.
Hruščev je nadaljeval: »Potrebno je, da se zavedate, da mi predstavljamo zakonitega otroka zgodovine. Predstavljamo višjo etapo v zgodovinskem razvoju, čeprav nima naš sistem možnosti, da vam ugaja. Svoj čas so Japonska. Velika Britanija in Francija zaman skušale preprečiti, da bt ta otrok zrastel. Sedaj veste da se v Zahodni Nemčiji re vanšistične sile prebujajo. Nemčija je sedaj vaša zaveznl ca in mi vaši bivši zavezniki, smo na neki način postavljeni proti Franciji. Potrebno je nad tem razmisliti. Zahodna Nemčija veča svoje napore da bi preprečila podpis mirovnih pogodb, toda zdrava pamet pravi, da je potrebno, da se ne ohranijo pri življenju ostanki vojne. Potrebno je pogasiti še zadnje iskre, ki tlijo pod pepelom, da se prepreči, da bi se ogenj razživel. Hoče se oživiti požar, toda čemu? Za spremembo meja. Toda Poljska, CSR in SZ ne bodo nikoli dovolile spremembe meja. Storili bomo vse, da dosežemo razumevanje naše politike glede nemškega vprašanja, in da pride do mirovne pogodbe z Nemčijo. Drugače bomo prisiljeni sk'eniti ločeno mirovno pogodbo z Vzhodna Nemčijo*.
la, naj se dovoli njenemu predstavniku, da prisostvuje sejam Varnostnega sveta brez pravice glasovanja.
Na seji, ki je bila sklicana za jutri na zahtevo afriško-azijske skupine, bodo verjetno govorili tudi predstavniki Indije, Pakistana, Gvineje in verjetno tudi Liberije in Sudana,
Poročilo tajnika za notranje zadeve vlade FLRJ
BEOGRAD, 29. — Odbori zvezne skupščine so nadaljevali danes razpravo o poročilu zveznega izvršnega sveta o delu v preteklem letu. V odboru za organizacijo oblasti je državni tajnik za notranje zadeve Jugoslavije Stefanovič ugotovil, da vedno večja uveljavitev socialističnega sistema v Jugoslaviji razburja reakcionarne kroge v tujini in redke posameznike v Jugoslaviji. Po besedah Stefanoviča se je lani povečalo delovanje emigrantskih ustaških krogov, ki je bilo večinoma usmerjeno na razpihovanje narodnostne mržnje in na pridobivanje v Jugoslaviji pristašev za te smotre. Ti napori so propadli zaradi budnosti službe državne varnosti, ki je lani odkrila 1064 oseb, ki so prispele v Jugoslavijo z nalogo sovražnega in prevratnega značaja.
Razen tega so organi varnosti odkrili 162 agentov tuje obveščevalne službe. Število nedovoljenih obmejnih prehodov se je lani zmanjšalo, čeprav se je propaganda četni-ških in ustaških organizacij za beg iz Jugoslavije povečala. Lani so državni organi odkrili 100 organizatorjev in udeležencev nedovoljenih obmejnih prehodov. Lani so 3004 o-sebe ilegalno odšle iz Jugoslavije, torej za 43.5 odst. manj kot leta 1958. Državni tajnik za notranje zadeve Jugoslavije je nadalje ugotovil, da se je lani zmanjšalo število kazenskih dejanj, a povečalo število prometnih nesreč. V 14.566 prometnih nesreč je lani zgubilo življenje 995 oseb, medtem ko jih je 11.120 bilo poškodovanih, med njimi 4681 hudo.
Uradni podatki o volitvah v Argentini
BUENOS AIRES, 29. — Argentinsko zunanje ministrstvo je javilo uradne podatke o ne. deljsknh delnih zakonodajnih volitvah. Podatki se nanašajo na 8.278.615 glasov. Manjka še 20.000 glasov.
Opozicijska ljudska radikalna državljanska zveza je dobila 2.043.728 glasov, Frondizije-va radikalna stranka pa je dobila 1.775.364 glasov.
Ostali glasovi so takole razdeljeni: Konservativci 748.774; socialisti, levičarska frakcija 338.487; demokristjani 335.230; desničarski socialisti 297.315; progresivni demokrati 180.000; drugi glasovi 419.726. Belih glasovnic pa je bilo 2.064.838.
Na podlagi teh rezultatov bo 192 poslanskih mest v parlamentu takole razdeljenih: ljud. ski radikali 54 izvoljenih in prejšnjih 24 poslancev (pridobili 26). Vladni radikali 43 izvoljenih in 65 prejšnjih poslan, cev (zguba 25). Konservaf'vci 5 izvoljenih in 1 prejšnji posla, n ec (prt,,'Wl 4),
Nedeljske delne volitve so pokazale, da so v Argentini tri glavne politične tendence: dve radikalni stranki (opozicijska in vladna) in peronizem. Vendar pa peronizem nazaduje in ni dobil toliko glasov, kakor je upal. še močan pa je na nekaterih področjih, in sicer v predmestjih Buenos Airesa, na industrijskem področju v Cordobi in v severnozahodnem de. lu države. Velike izgube je peronizem utrpel zlasti v mestu Rosario, kjer je do nedavna bila njegova trdnjava. Konser. vativci so dobili okoli 10 odstotkov glasov An so zavzeli če. trto mesto kot politična formacija. Toda 30 odstotkov volivcev se je razdelilo na številne manjše skupine. Vse to kaže razdeljenost javnega mnenja v Argentini in ustvarja Frondi-ziju velike težave.
PARIZ, 29. — Zvedelo se je, da so med glavnima štaboma Francije in Zahodne Nemčije začeli razgovori, da bi nemškim oboroženim silam dovolili uporabljanje nekaterih oporišč v Franciji. V številnih vojaških krogih pa pravijo, da ni bil glede tega dosežen še noben sporazum.
«Bomanttca» si deli osmo mesto
LONDON, 29. — Sele osmo mesto si je skupno s švicarsko popevko «Nebo in zemljan priborila Rascelova uRoman-tiča» na V. tekmovanju evropskih popevk, ki ga je or ganizirala evrovizija v Londonu. Prvo mesto je pripadlo francoski popevki «Tom Pit-libi*, ki jo je pela Jacqueline Boger; prejela je 32 točk. Druge je s 25 točkami angleška «Po hribih in dolinah«; tretja »Tisti večeru (kneževino Mo-noco, 15 točk).
Senat razpravlja danes o ostavki sen. Merzagore
Kandidat KD za novega predsednika senata bo verjetno Piccioni Danes bo prva seja Tambronijeve vlade - Donat-Cattin zahteva, da desničarski glasovi v parlamentu ne smejo bili odločilni
(Od našega dopisnika)
RIM, 29. — Jutri bosta v Rimu dve važni seji: najprej se bo sestal senat, ki bo razpravljal o ostavki predsednika Merzagore, popoldne ob 17.30 pa bo prva seja nove Tambronijeve vlade.
Senatorji bodo morali jutri zelo verjetno razpravljati tudi o volitvah novega predsednika, ker bo dosedanji predsednik Merzagora, ki je po znanem govoru ob priliki Segnijeve ostavke, odstopil, na ostavki tudi vztrajal. Danes zjutraj so se v zvezi s tem sestali člani vodstva senatne demokrist-janske skupine pod predsedstvom senatorja Zeliolija, ob navzočnosti poslanca Sca-glie, podtajnika KD Zvečer pa so se sestali v palači Madama načelniki vseh senatnih političnih skupin s člani predsedstva, senata in obravnavali vprašanje postopka jutrišnje seje.
Seveda je pri vsem tem najbolj važno, kdo bo Merzago-rov naslednik. Glasilo KPI piše danes, da bo KD kandidirala za novega predsednika senatorja Piccionija. Pri tem poudarja, da je ta kandidatura znamenje «ekskluzivistič-ne koncepcije oblasti, s katero je prežeta KD, medtem ko zahteva po drugi strani splošno razumevanje za svojo enobarvno vlado*. Kot je navada bo senat najprej Merzagoro-vo ostavko zavrnil. Ker pa Merzagora osebno na jutrišnji sejii ne bo navzoč, bo odšla k njemu zvečer posebna delegacija in mu voljo senata sporočila. Seveda gre za zgolj formalno dejanje.
Nič manj važna ne bo prva seja nove vlade. Danes je Tambroni nadaljeval z razgovori s posameznimi ministri glede pripravljanja programske izjave, katere osnutes bo verjetno jutri prebral ministrom, da bi ga odobrili. Posebno dolg sestanek je bil danes na sedežu KD na Trgu del Gesu med Morom, Tam* bronijem in obema predsednikoma parlamentarnih situpin KD, Piccionijem in Guijem.
Popoldne pa se je Tambroni sestal s predsednikom neposrednih obdelovalcev, Bono-mijem, z novim notranjem ministrom bpatarom in ministrom za javna dela Togmjem.
posebna važnost pa se pripisuje Tambronijevim razgovorom s prometnim ministrom Sullom 'ki je voditelj levičarske skupine v KD »baza*.
Hkrati pa je prva,; sindikalistične struje «OBNOvA» Do-nat-Cattin, poslal Moru pismo, v katerem sicer izraža svoje soglasje s predsednikom Tam-bronijem, 'kljub temu pa zahteva, da desničarski glasovi ne bodo smeli biti odločilni za parlamentarno večino, ki bo podprla novo vlado. «V primeru, če bi se desničarski glasovi v parlamentu pokazali za odločilne, poudarja Donat-Cattin v svojem pismu, bi morala vlada spričo takega stanja izvajati neizogibne posledice. V tem primeru bi si tudi struja »OBNOVA* pridržala pravico do spremembe svojega dosedanjega stališča*.
Vlada bo jutri določila tudi seznam novih podtajnikov. Tu-
prebral pred parlamentom našteti v glavnem naslednje točke: J. odobritev državnega proračuna do 30. junija; 2. določiti datum upravnih volitev in s tem v zvezi predložiti tudi osnutek novega zakona za pokrajinske volitve v proporcionalnem smislu, ker je mnenja, da bi na ta način omogočil socialistom predlaganje samostojnih kandidatnih list neodvisnih od KPI, s katero je morala PSI doslej skupno nastopati; 3. poskrbeti, da tudi senat odobri zakon o referendumu, ki ga je zbornica že odobrila; 4. poskrbeti za odobritev zakona o deželi Furlanija-Julljska krajina, pri čemer se pripominja, da Tambroni ni proti vključitvi Trsta v to deželo, kot je bil Segni;
5. poskrbeti za odobritev okvirnega zakona za vse ostale v ustavi predvidene dezele brez posebnega statuta; 6. poskrbeti za odobritev desetletnega šolskega načrta. Poleg tega naj bi Tambroni vnesel v svoj program tudi vse ostale ukrepe, ki jih je prejšnja vlada že predložila in poslanska zbornica ali pa senat tudi odobril.
Seveda bo med predstavniki struj KD v svoji vladi Tambro. ni naletel na številne težave, zlasti glede deželnih avtonomij, pa tudi glede šolske reforme in proporcionalnega pokrajinskega volilnega zakona.
Morda večine zgoraj naštetih točk niti ne bo mogel vnesti v sVoij program. Toda vseh struj KD gotovo ne bo moge! zadovoljiti. Po drugi strani pa s preveč bledim programom tvega, da bo ostal v manjšini. Se. dai je stanje tako, da so odločno proti njegovi enobarvni vladi socialdemokrati, republi. kanci, monarhisti, liberalci in komunisti ter nekoliko manj odločno tu;:i socialisti, ki pa
tiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiitumiiiiiuiiiiiiiiiiititiniimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
imajo zelo malo upanja, da bo novi predsednik vnesel v svoj program tiste tri točke, ki jih je PSI postavila za pogoj, ko je Segni še skušal postaviti vlado levega centra. Fašisti od MSI pa izjavljajo, da bodo dokončno sklepali, ko bodo izvedeli za program.
Danes se je nadaljevalo izročanje ministrskih funkcij med starimi in novimi ministri. Tambroni je izročil funkcijo zakladnega ministra Tavianiju, ki je poudaril, tla bo nadaljeval z uresničevanjem pobud svojega predhodnika. Minister Taviani pa je izročil svojo dosedanjo funkcijo finančnega ministra novemu ministru senatorju Trabucchiju.
Delovanpe vseh ostalih strank je nekoliko zmanjšano, ker vsi pričakujejo ponedelj-ske programske izjave nove vlade. Skoraj vse stranke so napovedale sestanke svojih parlamentarni skupin po Tam. bronijevem govoru za ponedeljek popoldne ali pa za torek zjutraj. Le vodstvo PSI se bo še ta teden kar dvakrat sestalo: najprej jutri zjutraj, ko bo razpravljalo o kongresu CGJL v Milanu, nato pa še v četrtek zjutraj, ko bo obravnavalo vprašanje Tambronijeve vlade.
Kljub temu pa je na Monte-citoriu še precej živahno. Danes dopoldne so novinarji lahko poslušali razgovor med Sa-ragatom in socialističnim levičarskim prvakom Pertinijem, ki je dejal, da se socialisti v ponedeljek ne bodo vzdržali glasovanja. Saragat: »Ali boste glasovali za vlado?* Pertini: «Nikoli!» Saragat: «Saj so vas vendar vprašali.* Pertini: «Tu. di misine so vprašali in tebe tudi v gostilni »Pescatore*, kjer je bilo kosilo* (s Fanfa-nijem in La Malfo). Saragat: «Ni res, da bi nas prosili, naj podpremo vlado.* Neki novinar: «T'rej »n vam s*'*f - vati nasprotno.* Saragat: «Tudi to n, res. z aniam je bn vedno lojalen do naše stranke* Fašistični voditelj Michelini, ki ga je Saragat vprašal, ali so bili pri njem Tambronijevi odposlanci, je odgovoril: »Ne, ne...».
A. P.
Predlog vlade FLRJ
VS mora proučiti pokole v Južni Afriki
VS mora sprejeti ustrezne ukrepe v skladu z listino OZN
NEW YORK, 29. — »Jugoslovanska vlada energično obsoja ravnanje vlade Južnoafriške zveze in meni, da je politika rasne diskriminacije v nasprotju z listino Združenih
di o tem	se	ib	Tambroni	raz-	naf°dov», je izjavil včeraj na	korake	v	skladu	z	listino
tem	seje	Tambrom j—	tiskovni konferenci v New	Združenih	narodov,	da	bi se
Yorku sta'ni delegat Jugosla-!prepre£;]0 ponavijanje dogod-vije v Organizaciji zdruzemh	kov in	odstramla Jre5na	ne“ar.
narodov. Jugoslovanski dele-
goslovanska vlada meni, je zaključil Vidič, da je Varnostni svet v skladu s svojimi obveznostmi dolžan proučiti to vprašanje, in upa, da bo Varnostni svet sprejel ustrezne
govarjal z Morom, Piccionijem in Guijem. Baje je Tambroni izrazil Moru željo, da bi vsi — razen štirih — dosedanji podtajniki ostali na svojih mestih. predsednik vlade se namreč drži načela, naj bi bile vse demokristjanske struje čimbolj enakomerno zastopane tako kot so zastopane v seznamu novih ministrov. To svoje etališče zagovarja s potrebo po enotnosti stranke.
Glede programa vlade pa se je zvedelo, da namerava Tambroni v svoji izjavi, ki jo bo
gat je opozoril, da je jugoslovanska delegacija na XIX. zasedanju izrazila bojazen, kar se je potrdilo, da bo mednarodna skupnost prisiljena proučevati v mnogo slabših okoliščinah segregacionistično politiko vlade Južne Afrike.
»Vlada Južnoafriške zveze — je ugotovil Vidič — ne odgovarja na poziv skupščine, naj spremeni svojo politiko. Ju-
niiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nad tisoi ljudi zg zaradi katastrofe
Obsežna področja so poplavljena ■ Izseliti se je moralo nad 250.000 ljudi
RIO DE JANEIRO, 29. — Katastrofa pri jezu Oros je povzročila nad tisoč mrtvih. To je sporočil časnikarjem načelnik policije v mestu Forta-leza. Jez se ni še do kraja porušil, toda zaradi močnega pritiska vode je v njem nastala nova razpoka dolga 170 metrov. Voda je začela odtekati mnogo hitreje in tehniki so zgubili sleherno upanje, da rešijo še drugo polovico jezu.
S področja, ki ga je voda poplavila, se je moralo izseliti 250.000 ljudi. Številni kraji so še vedno izolirani in prebivalstvo se je zateklo na bližnje vrhove. Nekatere vasi so popolnoma pod vodo.
Vsa dolina pod jezom je poplavljena. Voda ogroža mesto Aracati, kjer okoli 4000 ljudi noče zapustiti domov. V drugih dveh krajih je okoli 3000 ljudi zbežalo na strehe in čaka, da pridejo reševalne skupine. V nekaterih krajih se vidijo iz vode samo vrhovi zvonikov.
V severnovzhodnem delu Brazilije še vedno neprestano
dežuje. Več mest in polj je poplavljenih. Voda je poplavila tudi cesto, ki veže Rio de Janeiro z Bahio in Recife. Vojaška letala in helikopterji spuščajo s padali živila vozačem, ki so obtičali na poplavljeni cesti. Ponekod so na cesti ustavljene dolge kolone vozil v dolžini nad 10 kilometrov. Vozila so ustavljena na cesti že več ko en teden. Odločili so se pošiljati jim živež s padali, ker so lačni in oboroženi vozači začeli pleniti po bližnjih posestvih. Razen tega se je v bližnjih hišah in vaseh pojavilo veliko število strupenih kač, ki so zbežale pred poplavami.
FLRJ se bo udeležila mednarodne razstave dela v Turinu
TURIN, 29. — Stana Tomaše. vič in Milorad Mijovič, podtajnik tajništva za delo v zveznem izvršnem zvetu FLRJ
in član glavnega ravnateljstva istega tajništva, sta danes obiskala odbor za pioslavo stoletnice zedinjenja Italije. Namen obiska je bil sporazum glede udeležbe FLRJ na mednarodni razstavi dela. Sklenili so, da bo razstava Jugoslavije pod naslovom: «Pelovni odnosi*. Stano Tomaševič je nato sprejel odv. Gianni A-gnelli predsednik mednarodne razstave dela Nato je obiskala še tovarno FIAT in njeno šolo za vajence.
Mario Del Monaco odpotoval iz FLRJ
LJUBLJANA, 29. — Prvak milanske Scale Mario Del Monaco je odpotoval danes zjutraj iz Ljubljane v Muenchen. Na železniški postaji v Ljubljani so se od slavnega tenorja poslovili ravnatelj koncertnega ravnateljstva Slovenije prof. Igor Andrejčič in ravnatelj Ljubljanske Opere Dimitrij Zebre. Mario Del Monaco je z velikim uspehom gostoval v Beogradu in Zagrebu.
nost za mir*.
Svečan pogreb L Karaivanova
BEOGRAD, 29. — V Beogradu so danes z najvišjimi častmi pokopali posmrtne o-stanke uglednega revolucionarja Ivana Karaivanova, člana CK ZKJ in člana zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Pred več tisoč Beograjčanov in zastopniki bolgarske narodne manjšine iz niškega okraja so pokojniku izkazali zadnje časti Aleksander Ranko-vič, Petar Stambolič, Rodoljub Colakovič, Koča Popovič in dru. gi visoki državni in politični voditelji Jugoslavije. Na pogrebu so bili številni ljudski poslanci, zastopniki Ljudske armade, in javni delavci.
Pokojni Karaivanov je imel za seboj petdesetletno revolucionarno borbo. Bil je član septembrske vstaje v Sofiji, po kateri je skupno z Dimitrovom emigriral v Jugoslavi-jo. Zatem je deloval na Dunaju, v komunističnem inštitutu Marxa, Engelsa in Lenina v Moskvi. Leta 1929 je odpotoval na Kitajsko, kjer je bil štiri leta, od koder se je vrnil na delo v Kominterno v Moskvo. Med vojno je delal v arabskih državah. Po vojni se je vrnil v Bolgarijo, od tu pa v Jugoslavijo, kjer je vstopil v KP Jugoslavije. Karaivanov je bil velik pobornik bratstva in prijateljstva bolgarskega in jugoslovanskih narodov.
MOSKVA, 29. — Štirje sovjetski vojaki, ki jih je neka ameriška vojna ladja rešila na Tihem oceanu, so prišli danes z letalom v Moskvo. Na letališču so jih sprejeli načelnik političnega ravnateljstva vojske in mornarice general Golikov in druge osebnosti,
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
30. marca 1960
Temperatura včeraj
Najvišja temperatura 17 stopinj ob 16.30, najnižja 9-4 stopinje ob 7. uri. Vlage 82 odst. Včeraj je padlo 7.2 mm dežja.
Goriško-beneški dnevnik
Danes, SREDA, 30. marca
Branimir
eb
Sonce vzide ob 5.50 in zatone 18.30. Dolžina dneva 12.30 vzide ob 7.03 in zatone ob Jutri, ČETRTEK, 31. marca
Benjamin
Zaključek petega pokrajinskega kongresa Delavske zbornice
Pozitivni rezultati sodelovanja z drugimi sindikalnimi organizacijami v pokrajini
Obširna razprava na zadnjem zasedanju - Pozdravi predstavnikov posameznih tovarn in podjetij ■ Delavec CRDA Kare! Černič je pozdravi1 kongres v slovenščini
Peti pokrajinski kongres Delavske zbornice goriške pokrajine je nadaljeval in zaključil svoje delo v nedeljo. Dopoldne so se na tribuni dvorane Ljudskega doma vrstili predstavniki sindikatov in delavci iz raznih podjetij v go riški pokrajini. K besedi se je oglasil tudi predstavnik Kmečke zveze (Alleanza contadina), ki je o-risal položaj kmečkih delavcev, spolovinarjev in kmetov v naši pokrajini ter v svojem kritičnem poročilu ob zaključku zahteval, naj oblasti poskrbijo za to, da bo »zeleni načrt* zares koristil delovnemu kmetu in ne veleposestniku, ki se bo med prvimi in po nepravičnem skušal okoristiti z državnim posojilom, ki je name-njen obnovi kmetijstva. V naši pokrajini je še mnogo družin kmečkih spolovinarjev, ki žive v nezdravih poslopjih in marsikje je razdrobljeno kmetijstvo še vedno preveč zaostalo, da bi omogočilo kmetu življenje dostojno človeka in zato je treba državno posojilo tudi tu pravilno razdeliti.
Poslanec Franco Raffaele je kot predstavnik FIOM, potem ko je govoril o uspelih akcijah delavstva naše pokrajine v dveh velikih podjetjih CRDA in SAFOG, posvetil nekaj misli vprašanju zaposlitve in nameščanja ljudi v razne službe. Kritiziral je nedemokratičen način zaposlovanja po raznih •stricih* in dobrih znancih in omenil Sicilijo, kjer so delavci dosegli, da se spiski Namestitvenega urada objavijo na vidnem mestu in tako onemogoči zaposlitev ljudi, ki so dela ln zaslužka najmanj potrebni. Nato je govoril o krivicah.
ki jih država povzroča upokojencem, katerim je dolžna več milijard, pa je kljub temu zmanjšala svoj prispevek za več kot 1 odst.; znano je, namreč, da delavec vlaga v pokojninski sklad 25 odst. celotnega prispevka, delodajalec 50 odst. država pa bi morala vlagati ostalih 25 odst., kar pa izvršuje le na papirju in so zategadelj pokojnine tako nizke ter silijo delavstvo in njegove sindikalne predstavnike, da zahtevajo popolno obnovitev in preureditev pokojninskega sistema v državi. »Sindikat vrši politiko delavcev in se bori ne samo za boljše plače in mezde, marveč tudi za uresničitev tistih členov ustave, ki govore o pravici vsakega državljana do dela, do boljšega zaslužka, do pravične pokojnine, do odprave izkoriščanja*, je zaključil svojo intervencijo komunistični poslanec Franco Raffaele.
Tajnik FIOM za goriško pokrajino je govoril predvsem o boljši povezavi Delavske zbor nice z ostalimi sindikati, ki je v lanskem letu dovedla do večjih rezultatov v velikem številu podjetij in ki je omogočila delavstvu, da je prišlo v protinapad na delodajalca, kateremu je v preteklih letih uspelo marsikje zavladati prav zaradi razkrojenosti v sindikalnem gibanju.
Delodajalec pa kljub prejetim udarcem ni odnehal, nadaljeval bo svoje delo v raznih oblikah in na raznih sektorjih, na pr. s posegom v volitve notranjih komisij in podobno, kar pa nikakor ne smejjetju za predelavo rib je de-presenetiti delavcev in sindi-'lovna pogodba stara že nad
kalnih organizacij, ki se morajo vsem takim poizkusom odločno upreti. Ker ni pogodb za vsako kategorijo, je potem nadaljeval govornik, sindikalna organizacija ne sme zapustiti kategorij, ki iz raznih vzrokov ne morejo še imeti pogodbenih odnosov z delodajalci, marveč mora za te kategorije še toliko bolj odločno nastopati, ker so med najbolj prizadetimi. Ko je govoril nato o akordnem delu in tedenski, odnosno mesečni plači je tajnik FIOM za pokrajino naglasil, da se bo moral* akcija delavcev, ki ne delajo na akord usmeriti v borbi za dosego posebne nagrade, ki jo glede na vedno večjo avtomatizacijo in tehnični napredek, povečan z večjim vlaganjem delovnih sil v stroje, prizadeti delavci in delav ke tudi zaslužijo. Posebno pa je govornik naglasil potrebe da se delavci vedno bolj ir bolj zanimajo za delovanje bolniške blagajne, ustanovo ki skoraj nečloveško ravna prav s tistimi, ki jo vzdržujejo, to je z delavci in njihovimi družinskimi člani.
Med delavci iz raznih podjetij je govoril tudi mlajši delavec iz podjetja SATICA v Gradežu, ki je prikazal težavno stanje delavcev v podjetju, kjer znaša prav zaradi pomanjkanja odločnega delavskega vodstva, delovni urnik večkrat tudi po 10 ur na dan, v nekaterih, najbolj kritičnih mesecih v letu pa so delavci zaradi pomanjkanja surovin brez dela in seveda brez zaslužka. Prav tako v tem pod-
llliliiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuillilliiillillllillililiiiitititltillllillillliiliiMilliuaiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiliiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiijlililli
Pod kakšnimi pogoji bo «zeleni načrt» zvlekel iz krize italijansko kmetijstvo
Coitivatori diretti se ne strinjajo z Lutmanovim napadom na Jugoslavijo
V nedeljo je bilo po vsej državi mnogo sestankov neposrednih obdelovalcev, da bi izvedeli za pomen tako imenovanega «zelenega načrta«, ki ga je vlada pred kratkim sprejela in za njegovi izvedbo določila 550 milijard lir, ki jih bodo izčrpali v petih letih.
Tudi na sedežu Krščanske demokracije v Pasaži Edling v Gorici je bil takšen sestanek, na katerem je govoril poslanec večinske stranke Martina. Vlada je izdelala «ze-leni načrt«, da bi premostila velike težave, s katerimi se mora boriti italijansko kmetijstvo in da bi ga usposobilo za nove naloge, ki izhajajo iz Skupnega evropskega tržišča.
S tem v zvezi naj poudarimo, da je «zeleni načrt« dobra stvar in da bo imelo italijansko kmetijstvo zadovoljive ko-risiti, če se bodo upoštevali nekateri predlogi zveze kmetov, s katerimi bi se morali strinjati tudi Coitivatori diretti ;
1. Fondi naj se razdelijo po deželah, da se prepreči, kot se je že dogajalo, da so dali polovico sredstev za Jug, preostali denar pa so pospra-
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 6-n.
TELEFON 93-808 IN 94-638
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. PeUico 1-IL -r Tel. 33-83
UPRAVA trst — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel. St. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca; trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi,
NAROČNINA Mesečna 480 Ur. — Vnaprej:
četrtletna 1300 lkr polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči -albin Založništvo tržaškega tlaka Trst 11-5374 - Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-92«, tekoči račun pri Komunalni banki V Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
vila velika posestva v Emiliji in Toskani.
2. Na področju vsake dežele naj se ustanovijo odbori, v katerih naj bodo poleg drugih predstavnikov tudi predstavniki kmetov, da bodo vedeli koliko denarja je namenjenega za gradnjo hlevov, za zemeljske izboljšave, nakup izbranega semena, pospeševanje živinoreje itd.
3. Takoj v začetku, ko se bodo sredstva pričela razdeljevati, naj se pove kolikšen odstotek bo šel kmetovalcem in kolik agrarcem, da bodo dobili kmetje tisto, kar je namenjeno zanje.
4. Melioracijska dela, ki jih delajo v okviru konzorcijev, naj bodo v celoti v breme države. Sedaj se namreč dogaja, da morajo kmetje plačevati za izvršena dela izredno visoke prispevke.
Po govoru je nastala diskusija, v katero so posegli številni prisotni kmetovalci.
Bolj kot pojasnila v zvezi načrtom so prišla do izraza krajevna vprašanja. Predstavnik oragnizacije Coitivatori diretti Lutman je ob tej priliki »obsodil zahrbtne manevre naših sosedov, ki z razlastitvijo zemljišč in nesprejemljivimi predlogi nadaljujejo svojo gonjo, da bi odvzeli zakonitim lastnikom tisto, kar je danes jugoslovansko držav no ozemlje«. (Vzeto iz Pic cola.)
Onstran meje je v teku ak cija, da se zaokroži državna zemljiška posest. Oblast predlaga kmetovalcem, ki imajo zemljo na področju strnjenega državnega zemljiškega po-se3tva, da bi v zameno sprejeli njive na drugem kraju. Takih dvolastnikov je nekaj tudi v goriški občini. Pogajanja med kmeti in oblastjo onstran meje zadovoljivo napredujejo, zaradi tega je napad Evharista Lutmana na ju goslovansko oblast neprimeren in škodljiv, Z njegovim
sami voditelji organizacije Coitivatori diretti, ki so prišli k nam in nam sporočili svoje obažlovanje zaradi neljubega dogodka. Pooblaščeni smo napisati, da Lutman v svojem govoru ni zastopal sta. lišča organizacije, ampak o-sebno mnenje.
IZ TRZICA
Predlog FIOM
Ker med zadnjimi pogajanji med Intersind in ravnateljstvom CRDA iz Tržiča in Trsta o proizvodni nagradi za leto 1960 ni prišlo do sporazuma, bo FIOM predlagala drugim sindikalnim organizacijam začetek skupne akcije, in sicer z namenom, da bi izplačali proizvodno nagrado v znesku I0.00Q lir še pred velikonočnimi prazniki.
Roditeljski sestanek
Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici javlja, da bo v nedeljo dne 3. aprila 1960 roditeljski sestanek, in sicer ob 10,30 v šolskih prostorih. Vabljeni so starši in vzgojitelji dijakov. Ker je ta sestanek zadnji v tem šolskem letu, pričakuje ravnateljstvo, da bo udeležba številna.
Aretacija pijanca
Agenti kriminalne policije so včeraj zvečer aretirali pred barom Principe na Verdijevem tkorzu 50-letnega Romana Bassa iz Prema-riaca v videmski pokrajini.
Basso je po poklicu kramar in nima stalnega bivališča. Pred časom so ga z jzgonskim listom poslali iz Gorice. Včeraj pa se je pregrešil proti odločbi, ker je prišel k nam brez dovoljenja, poleg tega pa se ga je še napil im v pijanosti nadlegoval mimoidoče. Sedaj je v zaporu
deset let ter delavci upajo, da bodo le z novoustanovljeno sekcijo Delavske zbornice u-speli popraviti stanje, ki -teži desetine delavcev zaposlenih v SATICI.
stališčem se ne strinjajo niti ] v pričakovanju procesa.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA
gostuje v nedeljo 3. aprila v Prosvetni dvorani Gorici z igro Herberta Gruena v 12 slikah
KASTELKA
Igra je prirejena po znanem romanu Vladimira Levstika GADJE GNEZDO
Predstava je ob 17. url.
CENE: sedeži po 350 in 250 lir, stojišča 150, dijaška stojišča 100 lir. — Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1/1. in v kavarni Bratuž od jutri dalje.
Peti kongres Delavske zbornice je pozdravila tudi zastopnica tekstilnih delavk Marija Selli, ki je omenila velik delež, ki so ga imele v lanskoletni borbi za izboljšanje položaja delovnega človeka prav tekstilne delavke v goriški pokrajini. Potem pa se je govornica dotaknila uradnikov in njihovih potreb, ki niso majhne, saj je tudi uradnik, čeprav na drugi način prav tako podvržen izkoriščanju delodajalca. Treba je imeti posluh tudi za potrebe in pravice u-radniškega sloja in Delavska zbornica je tudi na tem sektorju prav v Gorici, ki je skoraj izrazito uradniško mesto, dosegla v preteklem letu lepe rezultate. Marija Selli je nadalje govorila o mladini, mladem delavskem naraščaju, ki je v številnih akcijah pokazal, da ni gluh in brezbrižen do vprašanj, ki tarejo delavski razred. Toda mladino je treba v današnjem času tudi skušati razumeti in ne jo celo prezirati, če se ne pusti več toliko izkoriščati in noče vložiti v stroj toliko truda in moči, kakor njeni predhodniki.
Kongres Delavske zbornice je pozdravil tudi zastopnik Delavske zbornice iz Trsta Arturo Calabria, ki je omenil dosedanje delovanje sindikalnih organizacij Trsta, Gorice in Vidma, vendar pa bo treba po njegovem mnenju to sodelovanje še bolj ojačati in » okviru avtonomne dežele doseči takšno enotnost delavstva da bo slednie kos vsakim nadaljnjim poizkusom izkoriščanja kapitalistov teh obrobnih dežel.
Med diskutanti se je oglasil tudi zastopnik SOLVAY iz Tržiča, ki je govoril o 400 odpuščenih delavcih in težavnih borbah, ki so jih imeli delavci te kemične industrije v bližini Tržiča. Omenil je potrebo, da se tudi v Tržiču čiro-prej ustanovi sedež Delavsko zbornice, ki bo zastopala interese delavcev vseh kategorii in interese kmetov; dosle* imata svoje sedeže v Tržiču le FIOM in FILC Peti kongres goriške Delavske zbornice je pozdravil slovenščini Karel Cernic delavec v CRDA, ki je pozdravil slovenske delavce in dejal, da morajo slovenski delavci, ki s« se leta 1948 oddaljili od sindikalne organizacije, sedaj ko so bile premoščene vse ovire vključiti v Delavsko zbornico v čim večjem številu, ker bodo le pri italijanskih delavcih našli tisto zaščito, ki jo potrebujejo, da bi ne bili v bodoč več tako hudo izkoriščani.
O važnosti INC A je gjvoril njen direktor Viola, ki je o-menil, da se delavci še pre-malo zavedajo važnosti te u-stanove, ki skrbi za socialno zaščito delavca, za njegovo zdravstveno stanje in pokoj nino. Izjavil je, da je italijanski sistem socialnega zavarovanja zastarel in kvaren In na delavskih organizacijah leži naloga, da zahtevajo reforme, ki jih ta sistem nujno potrebuje, če hoče resnično slu žiti interesom delovnih ljudi. Vprašanje socialnega zavarovanja je zelo delikatno in zato se razni veliki monopolisti in tudi desničarske stranke potom raznih ustanov ne trudijo zaman, da bi na razne načine (z zdravnikom v tovarni itd.) omamile delavca in uradnika in ga onesposobile, da bi videl kaj sploh lahko vpraša bilo v socialnem, kakor zdravstvenem oziru.
Dve delavki sta med izvajanjem posameznih diskutantov poklonili šopka rož Fulviu Bergomasu in predstavniku CGIL Eliu Pastoriniju, ki je prišel iz Rima. Slednji je na kongresu tudi govoril predvsem o borbi velikih monopolov v Italiji, ki se sicer zavedajo novega vzdušja, ki je nastopilo v svetu po prenehanju hladne vojne, pa v svoji borbi za čim večji dobiček ne bodo odnehali in se bo ta borba odrazila predvsem v notranjosti dežele. Govoril je nato
0 raznih vprašanjih, ki so za našo pokrajino najbolj pereča, predvsem o IRI in potrebi, da se ta državna ustanova popolnoma odtrga od Confindu-strie, ker bo le tako lahko služila interesom delovnega človeka. Avtonomna dežela, v katero naj bi se vključila tudi naša pokrajina bo olajšala boj za boljše življenje delavca in kmeta, vendar ne bo sama od sebe odstranila težav in ovir, na katere naletimo v borbi proti izkoriščevalcem. Zato je na delovnih ljudeh samih in organizacijah, da se še
1 naprej bojujejo za pravične odnose na delovnem mestu.
V Sovodnjah ustanovijo sekcijo športnih ribičev
FIPS bi rada dobila dovoljenje za ribolov v Doberdobskem jezeru
Pred dnevi je bila skupščina športnih ribičev, ki so včlanjeni v organizacijo FIPS (Federazione italiana pešca sportiva).
Po izvolitvi Federica Cro-cettija za predsednika skupščine so med drugim odobrili ustanovitev sekcije v Sovodnjah in v Caprivi. Omenili so razmnožitev rib v Vipavi in Soči ter izrazili željo, da bi pokrajinska uprava zaupala rezervat v Doberdobskem jezeru, kjer je sedaj svoboden ribolov, FIPS, ki bi obenem tudi pazila, da se ribji zarod v jezeru ne bi uničeval.
Dogovorili so se, da bo pokrajinsko tekmovanje v ribolovu s palico 15. maja ob Vipavi.
Oddajte davčne prijave
Jutri zapade rok za vlaganje davčnih prijav Vanoni. Do ponedeljka je približno e-na tretjina Goričanov že predložila svoje prijave. Ker finančno nadzorništvo predvi. deva, da bo v teh dneh prišlo do velikega navala pri-javljencev, je poskrbelo za izreden delovni urnik v uradu, kjer sprejemajo prijave. Direktor goriškega davčnega urada je tudi poskrbel, da so postavili pisalne mize uradnikov na hodnik, tako da se sprejem davčnih prijav vrši z izredno naglico.
Urad za sprejemanje davčnih prijav Vanoni v Ul. F. Filzi bo odprt danes in jutri tudi v popoldanskih urah in sicer od 17. do 20. ure.
Spoznavajmo naše mesto
V zadnjih časih je bilo mnogo govorenja bodisi v časopisju, kakor tudi po radiu, o ureditvi tako zvane-ga trga Sv. Antona in o problemih, ki so se tekom ureditvenih del pojavili Spomeniškemu skrbstvu Furlanije: ne moremo tu govoriti namreč o pravem trgu, ker temelji stavb, ki ga obdajajo, z vso verjetnostjo slonijo na ostankih najstarejšega egoriškegan bivališča kar jih poznamo, to je na rimski podeželski naselbini iz prve do Oe cesarstva. O tem kar vemo o rimski naselbini, bomo govorili ob drugi priliki, danes se bomo omejili na ugotovitev, da je bil «trp» v resnici križni hodnik, čigar en del in sicer tisti, ki se je naslanjal na desni zid cerkvice sv. Frančiška, je izginil, skupno s cerkvico, l. 1786. V cerkev sv. Frančiška sta bili vzidani dve strejši kapelici: prva, posvečena, sv. Marku in druga sv. Katarini iz Aleksandrije, kateri je poležil temelj, skupno z onim frančiškanskega križnega hodnika, Portugalec sv. Anton pado-vanski, ki je bil med letom 1227 in 1298 v Gorici, gost grofa Majnarda III. Arhitektonski deli križnega hodnika, ki so še vidni na današnjem trgu, pa vseeno niso več tisti, katerim je svetnik položil temelj; od najstarejše zgradbe je namreč ostal ne-dotaknjem samo del dvorišča, do katerega pridemo, če prestopimo obokana vrata levo od današnje gostilne;
. *. Z' ,
Trg Sv. Andreja
nekdanji dostop tega, najstarejšega križnega hodnika, je bil s tako zvanega Kraškega predela (Ul. Rabatta). V zvezi s tem, bi se skoraj ne počutili več v skladu z našo rubriko, če ne bi omenili prijetne dogodivščine, ki se je tu pripetila: kmalu po kugi, ki je I. 1682 zelo ra-redčila goriško prebivalstvo, so v pustnem času nekateri mladeniči goriške aristokracije, 'po navdihu hudomušnega grofa Lantierija, pripravili duhovito potegavščino čevljarju Petru, ki je
bil po vsem okolju znan kot največji preklinjevalec Kraškega predela. Ko so ga toliko napili, da je bil povsem omamljen, so ga preoblekli v oblačila frančiškanskih bratov in položili pred samostanska vrata (de-
Zunanjost križnega
ka.
vidimo
ho*11-
dam1’
■ n cede17*'
sega v prvo polovico ‘	^
kot jo v prvo najstega stoletja in Je dokončana v drugi P° J.J istega stoletja, vodnjak, je bil pa pred kratkim stavljen v sredino trF,a^enm loma je scenarij te potegav- prav ne spada h ^T,zJrnnFr
ščine še nedotaknjen.) Dru go jutro ga je našel brat vratar ter ga prebudil; da ne bi nikdar tega storil: iz Petrovih ust se je vsul tolik rožni venec kletvin, da je njihov odmev ostal še do dandanes.
hodniku, je vseeno fr škanskega izvora:	s
namreč v sredini kri ^ hodnika sester sv. K*® ’^ je bil že v času cesarja ^
žefa 11. spremenjen *
jašnico, ki danes sluz1 liciji.
         ■■■■   .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
Skupščina goriških socialdemokratov
Stališče do vladne krize
Želijo sodelovanja z demokratičnimi laiki in z delavsko-kmečkimi ka-
toliškimi množicami
V nedeljo 27, marca je bila na sedežu PSDI v Gorici skupščina mestne sekcije, kateri je predsedoval tajnik Arturo Marini. Najprej je administrativni tajnik Ernesto Olivi poudaril nujnost, da se vsi člani udeležujejo dela v stranki, potem pa je vsedržavni svetnik Lanfranco Zuecalli prikazal številnim prisotnim članom stališče socialdemokratske stranke do sedanje politične krize ter poudaril zaslugo socialistov, da so nakazali državi e-dino možno rešitev, upoštevajoč dejavnost sil v različnih italijanskih političnih gibanj.
Pozneje sta o tem spregovorila še Vincenzo Pontini in Agostino Tacchinardi.
V zvezi s prihodnjimi upravnimi volitvami sta Tullio Zor-zenon in Bruno Melani prikazala organizacijske metode, s katerimi bo sekcija seznanila volivce S socialdemokratskim programom. Končno so soglasno sprejeli naslednjo resolucijo :
Upoštevajoč, da je propade) poskus ustanovitve vlade levega centra zaradi pritiska de-mokristjanske desnice, glasnika monopolističnih in nazadnjaških skupin;
prepričana, da more samo pogumna akcija za obnovo ustanov in politične morale naleteti na široko podporo v državi;
skupščina odobrava delovanje strankinega tajništva in želi sodelovanje tako z laičnimi silami demokratične levice, kakor s katoliškimi ki pri-
sloju — dokler se ne ustanovi v parlamentu trdna večina, ki naj povede Italijo po poti, na katero so že pred časom krenile socialno razvitejše države.
—«»------
Pri poljskih delih ne ovirajte cestnega prometa
Sovodenjski župan obvešča vse poljedelce, da je pri oranju, brananju in splošnem obdelovanju zemlje strogo pre-povedano obračati živino na javnih cestah (občinskih itd.).
Poljedelci morajo obračati živino na lastni zemlji in pripraviti prostor za obračanje.
Prestopki bodo kaznovani po zakonu.
 «»------
Kino v Gorici
CORSO. 17.00: «Pod štirimi zastavami«, sledi dokumentar o življenju Fausta Coppija VERDI. 17.00: »Indija«, Rossel-linijev dokumentarni film v barvah.
VITTORIA. 17.00: «Napolitanci v Bagdadu«, P. Henraid, P. Medina, v barvah. CENTRALE. 17.00: «Gol revol.
ver«, C. Gray, G. Bromfield. MODERNO. 17.00:	((Skrivnost
petih prstov«.
-—«»-----
DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Kuerner, Korzo Italija št, 4, tel. 25-76.
Ob prisotnosti gospe Carle Gronchi
Svečana otvoritev novega pokrajinskega sedeža Rk
■
z. ..	:. .- ••••
Predsednica ženskega oddelka Italijanskega rdečega križa Carla Gronchi, žena predsednika italijanske republike, je včeraj otvorila novi sedež RK v Ul. Codelli v Gorici
padajo delavsko - kmečkemu tiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiHiiiiMiiiHinonniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiMMiiMiiiHiiiiiimiiiiiiitiiiinnii
IZ TRŽAŠKEGA DNEVNIKA
Smrtna prometna nesreča na Trgu Tolontari Giuliani
Avto je povozil žensko, ki je v bolnišnici podlegla poškodbam
V prvih dopoldanskih urah včeraj je 40-letni Giorgio Riz-zo z Lonjerske ceste 28 pripeljal z avtom v bolnišnico neko žensko, ki so jo sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek. Zenska ^ ni imela pri sebi osebnih dokumentov zaradi česar niso vedeli, kdo je. Rizzo je povedal, da jo je s svojim avtom povozil na Trgu Volontari Giuliani blizu Ulice Kandier, kamor je bil namenjen. Zenska je takrat hotela prečkati cesto. Bri padcu se je pobila in ranila po glavi, obrazu in kolenih ter si verjetno prebila tudi lobanjo.
Ob 15. je prišla v bolnišnico Argia CappellHti poročena Sa-char iz Ulice Sv. Jakoba štev 7, ka je spoznala svojo 52-let-no sestro Anito Cappelietti vdovo Tambacchia iz Ulice Cu-nicoli 6. Nesrečna ženska je dober četrt ure nato izdihnila, ne da bi prišla k zavesti — «»—
Begunca so okradli
Jugoslovanski begunec Sa-fed Kadrič, ki biva v begun-
skem taborišču pri Sv. Soboti, je prijavil policiji, da je p red sinočnjim nekdo ukradel v njegovi sobici kovček, v katerem je imel svoje perilo in razne stvari v skupni vrednosti 25.000 lir.
Vino ga je spravilo v bolnišnico
Včeraj popoldne so sprejeli na opazovalni oddelek 81-let-nega Antona Misgura z Zgornje Vrdele štev 996. Pravijo, da se bo moral zdraviti 10 dni, če ne bodo nastopile komplikacije. Misgur ni znal povedati, kako se je ponesrečil. Nekdo, ki ga je videl kako je šel po pločniku v Liliči San Maurizio, je povedal, da je Misgur, ki je bil nekoliko vinjen, zadel z glavo ob zid, padel, nato naglo vstal in začel teči, toda kmalu je spet padel in ni mogel več naprej Pon-licali so rešilni avto, s katerim so ga odpeljali v bol. nisnico. Misgui se je pobil po čelu in nosu.
Včeraj dopoldne so ob prisotnosti predsednice ženskega oddelka Italijanskega rdečega križa Carle Gronchi, že-me predsednika 'italijanske republike, svečasno otvorili pokrajinski sedež RK v Ul. Codelli.
Na obeh straneh ceste so se nekaj pred 10.30 zbrali otroci osnovnih šol in vrtcev, ki so toplo pozdravili prihod spoštovane gospe katero so spremljali general Ferri, prefekt in ostali predstavniki o-blasti. Njen prvi pozdrav, ko je stopila iz avtomobila, je veljal otrokom. Približala se je malčkom, ki so stali v prvi vrsti na pločniku, jih o-govorila in poljubila.
Potem je prerezala simbolični trak med vhodnimi vrati ter si ogledala najprej pritlične prostore, v katerih je zo-bozdravniški oddelek, potem pa je odšla še v zgodnje nadstropje, kij er se je ustavila v večji sobi med sestrami Rdečega križa. Tu je predsednik CRI za goriško pokrajino odv, Rodenigo Evelino imel kratek nagovor, v katerem je najprej opisal zgodovino nastanka Rdečega križa ter naglasil, da bo tudi novi sedež pripomogel k uveljavljanju humanih načel te ustanove. Zahvalil se je Banca dTtalia za podarjeno zemljišče, ustanovam za prispevke in šolam, ki so napravile opremo.
Po govoru generala Ferrija, generalnega predsednika CRI, je župan dr. Bernardis podaril Carli Gronchi ročno delo nekega obrtnika, ki prikazuje grad, vrezan na medaljo.
Preden je C. Gronchi otvorila sedež, je bila na Gslavju; potem je odpotovala v Gra-
delki, z oblačili in .„.30 111 govine; od 8.30 do od 15.30 do 19.30; p železnine: od 8.30 do od 15. do 19- ure; trgovine s sadjem 30 711
vo; od 8. ure do 16. ure do 19.30; trgovine z lesom in
d 8,	.
nim materialom:	0	^ ud1
12. ure in od 14- d° «»' trgovine z avtomobil ^ domestnimi deli: 0 ate “ do 12. ure in od 19. ure; trgovine s kolesi in n\V nimi deli: od 8-„,n. in od 15.30 do 1“’ ' jj/ cvetličarne: od 8, u^e3Q.
ter od 15.30 do	’ tfp
trgovine s
kmetijjiki1^ t«f
ki: od 8. ure do od 15.30 do 19. ure’ ^ e slaščičarne s pekam 7.30 do 22.30;
pokriti trgi in trg_iaV0ati. «*»• stem se morajo urniku, ki ga d oVin« ,|i Vse omenjene U* ta|i ko zaprejc ob	jb f
na navečer drZE1 eje. nikov pol ure
Mesnice: ob ponede^ zaprte ves dan; petL,
 j_i- X—llrlh m jo '
dež in se popoldne vrnila v Tret.
 «»--------
* A i t • A ( tl * j *
Poldni urnik trgovin
Zveza goriških trgovcev sporoča, da	bo	od	1. aprila	do
30. septembra v	veljavi	na-
slednji' urnik trgovin: pekarne;	od	6.30	do 12.30	in
od 16. do 18. ure; mlekarne: od 6.30 do 12.30 in od 17. ure do 19.30; trgovine z živili in drogerije: od 8. ure do 12.30 in od 16. Ure do 19.30; trgovine	z	industrijskimi	iz-
sredah, četrtkih bodo odprte od
6.30
oupne	j,
ure, ob sobotah jO, a,
13.ure ter od 1®-Ob nedeljah od ure.
ufn
Po omenjenem trg0'rl morajo ravnati vS' uti, obrati v naši Po!c
S O z A
Ll*
Neodvisna -	,0,„ r
Izreka tovarišu ” • 4'tei.M niu ob bridki	je s fr
tere svoje najg*.° Ujuj*.«r Sožalju se uredništvo «Pnm° nika«.
S potrtim srcem naznanjamo vsem ljem in znancem žalostno vest, da t>aS
prij»tr
je
vedno zapustil naš dragi mož, oče in
star'
,i oče
MIHAEL BENČINA
•utri 3
Pogreb nepozabnega pokojnika bo J t.m. ob 14. uri iz mrtvašnice glavne hob1 na pokopališče pri Sv. Ani.
ŽALUJOČI žena, hči, sinovi, sr vnuki in ostali sorod
Trst, 30. marca 1960
PRIMORSKI dnevnik
— 3 —
30. marca 1960
Kaj mislite o tem...?
Ankete - sestavni del ameriškega življenja
znanega Gaiiupo vega inštituta deluje še kakih štirideset anket-tih družb • Velika vloga anketiranja javnosti v političnem življenju
. YORK, marca — V ukv ?e.kakik 40 družb, ki se ri0st.^° 2 anketiranjem jav-0rl_' ln analiziranjem njenih
ofc"v-. -Ljudie vedo «
van inštitut za izpraše-javl'6 iavnega mnenja, ki ob-nj.jL3 *v°ie rezultate v časo-Rnn Jud)e vedo tud' za da?'rov« Preglede, ki jih od-ostau\rad^e postaje. Vse vat lovrstne družbe so pri-»rntf 2aupne in delajo le svoiih nar.°*‘'u in plačilu ter
javili. 1Zld°V seveda ne ob-Vs , .. v javnosti. Danes ima svoin vidneiai ameriški politik anketno družbo, s kate-se Posvetuje.
to
vatn * P*Seo trd*’ da te pn‘ zuinf anketne družbe pokava-.,.0 Politikom, o katerih kakšn nPd ..nai razpravljajo, nai v° st.a*jaoe naj zavzemajo, kakšp andidirajo ali ne in za in R položab Družbi Gallup
banove' k"1313 lel° raZVlt6
jaj0 ’ ki pa skupno lzva-anketSan,° eno desetino vseh ket v ^DA. Vse ostale alki delo privatnih družb, v n 'evajo za svoje analize tudi meznih državah ZDA P° 3000 dolarjev.
Je
res... ?
iePro!aVjlia ■ ie vprašanje, če be ’ da imajo vse te druž-rišk 6 oski vpliv na ame-kandidP^lltlk0, da vplivajo na Prej j . In volivce, da vna-ker j? i a jo njihova stališča, nek; ,a žeUio volivci — po »Pravi»°nii ~ biti vedno na birek* zmag°viti strani? ta ,	. ameriškega inštitu-
beorvp ra,'!nn mišljenje dr. kim m'-i-a P &e seveda s ta-Pjati	iem	ne more stri-
lai
kislim,
ketam Vebka pozornosti an-
da volivci ne po-
feprjv ~~ pravi dr. Gallup — te ,wse 2a njihove rezulta-iitn mai
Polagajo večjo pozornost ki m<
PPlarn!!!n°_sliko 0 svoji po-
animajo. Mislim pa, da
izdati, ki inietj •
morajo očitno
lurno *■	o	svijii pu-
"a odi -1' ^Pda njihova konč-r'arediin°ltev 0 tem> ka' naj elementih temelii na mnogih žUltatiK ln ne samo na re-
K0i aRke,-»
Vojk £ gUverner države New točil, j*	Rockefeller spo-
kanske a °dstopa 0d republi-!ednika ^ekm°vanja za pred-
ali;
So
so se mnogi vpra-
Vedij ®a mar k temu na-triv8tn»eZj'tat' ankete neke tol jež , u^be? Odgovor bi 'Požno«3 k-i Pa četudi bi ta W._ , a demantirana. Se-
jPonu
leta
kam
se
1958 med guver-
Panjo proti Harn-da ie
1° z^m J* zvedelo, u° .«■ ‘to »j? 1 organiziranih okrog ‘voj0 .t a'b anket in da je ®radit na g|io v veliki meri a nphovih rezultatih.
N h pred kom
Po pa' ,enat-°r, katerega ime-Pt,ŠUiRa navajajo, redno iztoki o a v°l.ivee v svoji dr-8'h va5tmah različnih jav-I1* ^ter« *$’ da bi »ftntovil, - bi jjk najbolj reagirali,
P»to
Sov,
S
navduši Pobil
sprožil Senator se
za vprašanja, ki ori 0" .naiveč glasov in njih z različnih tri-ubstai
to bj ta,.v. ^DA nevarnost,
V6'iko r,° 'Uk* posvečali pre-einolo .nost anketam in
tolfti ohn!Vu°i' Vesti 'n Prejš'
inbam lastnim voliv-mlMi'lim,
'toot S* vsa zgodovina
Ijepj .Pn.ie, da mora iz-
te^Vsem fUnkcionar v3tja j svoii vestni
dr.
slediti od-
Gallup, ka*erega
?'*P za v	postalo sino-
Postj an ,r,° izpraševanje
iayl z*
"toov Vv_,kongresa in zastop-
'A pokt,'lNa^e izkušnje v *i- Pzujejo, da zelo ma.
»hov
4i
‘nk,
otni
doi
skupšd
mah držav sle-rezultatom. Ce bi
J** Pa°ia,al°’ bi mi bili da-P««et * ntnogik  ................ _
foL110 dva
Primer,
Jto do "Psih področjih za V, °2Pam Va1set let naprei.ii e Pajaviilr,irner> da so an-C»M.lo*Usn» uPadanje ugle-ps tovja „ Ka senatorja Mac *i*.V|iku „1 asu’ ko so bili Pioh'k°'verioe^0v' naPadi na Zd, 6 *mu-V° vlado zaradi »t, vPi koTr,'^08*'" Proti doda Piar 'J,R’8tični nevarno-
J*vn0s, * na to ,očno’ cesto preii vo-
‘h ii';':iitiVP^no ~ odcovarja
' Stei" “■v»
tr^^erij^ mojega inštitu-
totM.PVoiimi i.avnost znatno toja«1 ’P to izv°ljenimi vo-O Vnra. v vsakem važ-^Kt0Cu »njU' Ankete po-?io PriPravl- 3°- da so 'judie * pa * !,.na neko ak-
bii.^topost,
tolsto* Protl^i' našega vse-
^Pc?1*1’ da V°di';®lji. P-epii-
V.*s - v
t« b0
sedanjem času
‘Vi
Jia JeP°sti sP°štoval pri-
S>speLr!?a' df8-8 *?
to« aa*krbiipZania- 1-juije so P|tonioči i' zaradt ‘ovjet-VNlo ‘n, ž#lijo, da bi ^	^	dramatič-
[tobo,t Pbtožp3 .GallPpa mno-liutob ’ da z „ht da mrtviči tk bnitiezu'tatoJaVliai’iem an'
v™*' "b-
tol Sa,V'ienia 7n *os,J°dar-ZDA - kar
^ '«tu ,
kar
v sedanjem
°dsir,„.Vpbva "a vo-
Paio od t.orbe
še preden se je začela.
Ankete so nedvomno postale pomemben faktor v življenju ameriškega naroda, ki mnoge vznemirja. Eni se sprašujejo, če ne bo mar s politiko tako, kot s televizijo, ki se ravna Po anketah.
Ankete niso nezmotljive
Kot pravi dr. Gallup, organizatorji ankete v predsedniški kampanji leta 1948 niso bili točni. Točnost njihovih anket leta 1940 do 1944 je ustvarila veliko zaupanje v njih. Ena izmed družb je v tistih dneh dala na tržišče pakete hrane. Na enih je pisalo «Truman» na drugih pa ((Dewey» in volivci so lahko izbirali. Ker pa so farmarji kupili 20.000 paketov, je družba prenehala s tem poskusom, ker se rezultat ni vsklajal z ugotovitvami ankete. Pokazalo se je, da ima Truman več simpatizerjev in da je zaradi tega s farmarji nekaj narobe.
Anketne družbe so leta 1948 pozabile, da obstaja človeški element, in da ni mogoče vsega rešiti s številkami in s prečrtovanjem besedic «da» ali «ne».
Tudi letos, ko se dve stranki in najmanj šest kandidatov bori zato. da bi prišli v Belo hišo, se politiki v veliki meri poslužujejo anketnih u-stanov. In čeprav lahko obstajajo dvomi o točnosti posameznih njihovih rezultatov, politični voditelji stalno analizirajo zaupne analize privatnih družb n na njihovi osnovi često ugotavljajo, kje so pozicije neugodne in kje morajo zaradi tega vreči več volilnih fondov.
Tudi vprašalne pole, formularji, telefonski pozivi in popisovanja, se ne nanašajo samo na politične teme, pa čeprav so te letos glavne, tem-
več zajemajo vsako važnejše in zanimivejše področje ameriškega življenja. Dr. Gallup pravi; ((Politika in volitve so samo del našega dela. Drugi del — in večina našega dela —- se nanaša na to, kaj ljudje mislijo o tekočih dnevnih problemih. Mi moramo zvedeti, kaj mislijo ljudje, ki so informirani in kaj mislijo ljudje, ki niso informirani, Mi moramo zbrati vse mogoče podatke o stanju informiranosti in o stanju poznavanja ameriške javnosti. To je del našega dela.s
Z. LETICA
Kulturni stiki med Italijo in Jugoslavijo
olmia in 0/n
pomMjma v JugoblmUo
V Zagrebu bodo izšla njuna dela - Zagrebška filharmonija v Italijo Wilma De Angelis, Joe Sentieri in Modugno v glavnih mestih FLRJ
Kandidati za predsednika ZDA na letošnjih volitvah: John Kennedy, Richard Nixon in Adlai Stevenson. Ankete so naklonjene Nixonu.
ZAGREB, marca. — V zadnjem času so italijansko-jugoslovanski kulturni odnosi postali še bolj intenzivni, tako da lahko z goto >cst]o trdimo, da ne mine mesec, da ne bi kateri izmed italijanskih umetnikov gostoval v Jugoslaviji ali pa kateri izmed jugoslovanskih v Italiji.
Prav v teh dneh se je iz krogov Združenja literatov Hrvaške izvedelo, da sta bila povabljena v Jugoslavijo dva ugledna italijanska literata. Gre za romanopisca
iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,iIUi,,|lj,,,|,,,|,,,ll|l||tH,|ll|l|,|lllllllllltfll||l|l|l,l,LUIIII,|,|l„,„|lllttl|llllllltlllllllll1llllllttlllltlvfmaualllllllllllllll,l|lllll,lmll(lllllllntlllllllllll||lm|IIIM|1l|mllllllHlllltllliml,|M,||,|ll|,l,|l,,„,i,i,l
Muhavosti našega še ne umirjenega planeta
Namesto	gor
- nov otok
Podobno kot v primeru Agadira je tudi drugod podvodni vulkan «rodil» otok, ali dvignil morsko dno, le da brez ali z manjšimi žrtvami
V dneh, ko se je toliko govorilo o agadirski tragediji je šla bolj neopaženo mimo vest o zanimivem prirodnem pojavu, do katerega je prišlo 6. marca letos dve milji od Agadira. Nenadoma je tu morje začelo vreti in iz morja so se dvignili oblaki pare. Mnogi so ta pojav opazili in ko so se prve francoske ladje bližale obali, so posadk? opazile, da se je dno morja na nekaterih krajih dvigni'o. 37 km zahodno od Agadira je morje, ki je bilo prej 300 metrov globoko, nenadoma bilo
Na ^kraljevski postelji45
lil
f '	A	uivmm
i : :	'
L:	:	.	■	S:V
»sl |	(‘v:	•	jiSj
' 1
. - vKV $.>i $	s?,	v	Ji	*	t
••••••••••
Nikita Hruščev je v Parizu spal na »kraljevski postelji« sloga Ludvika XV. v Quai d’Orsayu
globoko le 40 metrov, kar pomeni, da se je morsko dno dvignilo za 260 metrov. Pred tednom ali kaj več pa se je južno od Agadira, na zanodni obali Afrike, rodil nov otok.
Ta dva primera sta ngs navedla na to, da bi na kratko obdelali zanimive pojave v zvezi s podzemskimi premiki in vulkanskimi izbruhi na oceanih in morjih. Kot mamo na kopnem gore in vulkane, podobno je tudi pod morsko gladino, kjer imamo prav tako grebene in doline in tudi marsikateri vulkan. Kadar koli pride do cživljanja kakega podvodnega vulkana na globini pod 2000 metrov, se pojav niti ne zabeleži, kajti močan pritisk voda zaduši pline in jih zadrži v globinah Lava, ki bruha iz ognjenika, pa se razlije ob grebenu in takoj strdne, ker jo voda ohladi. Edini znak takih globinskih ognjeniških izbruhov so. po navadi mrtve ribe, ki se pojavijo na površini morja, izpod katerega je prišlo do takega prirodnega pojava.
Tudi v Sredozemlju
Ce pa je podvodni ognjenik že bliže površju vode, je možno, da pride do še bolj zanimivih pojavov, ali točneje do bolj neposrednih opažanj. E-den takih je n. pr. nenadno rojstvo otoka. Takih otokov niti ni malo. Posebno pogosti so taki pojavi na področju etočja Sonda v Oceaniji. Vendar smo tudi v Sredozemskem morju imeli priložnost • pazo-vati kaj takega. 28. julija 1831 je plula skozi Sicilski preliv ladja in posadka ladje je kakih 30 milj severozahodno od otoka Pantellerie opazila, kako je do tedaj mirno morje nenadoma močno vzvalovalo ali bolje vzkipelo. Dvanajst dni zatem je neki Giovanni Corrao, ki je s svojo ladjo stalno plul med Rtom Bon in sicilskim pristaniščem Agri-gentom, videl, kako se je iz morja dvignil gejzir, katerega brizgi so segali tudi do 30
Jirirlict i t* ltdi>i*iz!in
Radio Trst A
Sreda, 30. marca 1900
Nacionalni program
in tam; 9.15 Baritonist Bača-novič in tenorist Drago Starc;
10.10
7 30 Ju. ranja glasba In ko- 11.00 Radijska šola; 11.35 O- 9.40 Drobne skladbice; ledar; 1130 DroSit od vsepo- perna glasba; 12.25 Glasben. ———	-res,
vsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55
album; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Oddaja za
Mendelssohn; Sen kresne noči; 11.00 Radi bi vas zabavali; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Iz Massenetove opere «Thais»; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25
13.30 Slovenske narodne; 13.50 Orkester Franck Pourcel; 14.05
Orkester	Rose;	13.30 Glasbila	mladino; 16.15 S. Rozenthal:
in »losovi-	17 30	Pesem	in	»Metode dela	sodobnega znan-
ples; 1^00	Dolhar;	,(Predalpsko	stvemkaa; .7 40 Ital. glasben. ™ ^
tm.nAiec*	na	Tridentinskem«	civilizacija; 18.30 G. D alessan-	 •	_,	____
d ro «Mikrobi in mi«, U. E.
Paoli »Homer«; 19.30 Pregled
umetnostnih razstav; 20.00 Glas- LjUbljama ^ pred ^sto leL; 14.35 ba iz filmov; 21.00 Pianist R.	” ' ’	"	”
Caporali; 21.40 Sestanek petih; 22.50 Slavni valčki; 23.20 Pojd Ailori, Pane, Rondlneila.
II. program
9.00 Jutranje vesti;
VVaoda Osiris	v «11 gioco delle
dame«; 11.00	Glasba za vas,
12.10 «Tretja stran«; 14.15 delate; 13.45 ((Severnica« —
II. in III.	dejanje ((Hoffman-	moda; 16.00 Galerija belkanta;
smučišče na Tridentinskem« 18.10 Albinoni: Koncert za o-boo in godala; 18.25 Slov. folklorni ansambli; 19.00 Zdravstvena oddaja; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Ra.v Martin, Fela Sovvande ter Teddy Reno; 21.00 Ugo Betti: Ubežnica, drama v treh dejanjih; 23.30 Glahba za lahko noč.
Trst
novih pripovedk«; 15.25 Fur lanska proza in poezija; 1540 Nekaj ritmov z Giannijem Sa-f redom.
Koper
16.20 Pesmi iz Piedigrotte (Med 16. in 17. uro kolesarska dtrka po Campaniji); 17.0U Pesmi in Apgelni; 17.30 Revija hobbyjev in kratkočasja; 18.35 Jazzovski koncert; 20.30 V dveh se laže zmaga; 21.45 Fan-
Zbor RTV Zagreb; 15.40 Fran Milčinski: Zbrana dela; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Znam pevci; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Iz slovenske solistične glasbe; 18.45 Domače aktualno-10.00 sti; 20.00 Ali jih poznate?; 20.55 Intermezzo s hammond orglami; 20.50 Ponchielli: La Gioconda; 1. in 2. dejanje; 22,15 V plesnem ritmu; 22.35 Melodije velikih mest; 23.10 Baranovič: Makedonska suita; 23.30 Orkester Johny Dank-vvorth.
7.15 Glasba za dobro Jutro;	__
8.00 Prenos RL; Opoldanski gj0|L|0 Vianello koktajl; 12.50 Operne arie;
13.15 kronike iz jug. življenja; 13.40 Kmetijski nasveti,
13.45 Od melodije do melodije;
14.30 »Zbrali so si zrelostne naloge«; 14.40 Danica Filipčič,
Greta Lončar in Franc Koren; 15.20 »Sola in glasba; 15,40 Prenos RL- 16.00 «Od Zemlje do Lune«; 16.30 Ritmi; 16.50 ((Britanska Guja-na«; 17.00 Pojo sestre McGuire; 17.30 Baletna glasba; 18.00 Prenos RL;
19.00 Ritmi s Kampičevim orkestrom; 1930 Prenos RL; 22.15 Harrv James; 22.35 Schumann;
Koncert za violončelo in orkester.
Ital. televizija
13.30 TV šola; «Zgodovlna
tazija motivov; 22.00 Pianist državljanska vzgoja«, »Znanstvena opažanja«; 17.00 TV za mladino; 18.30 TV dnevnik; 18.45 TV igra »Očetje in sinovi« Turgenjeva; 19.35 VIII. kvadrienala v Rimu; 20.30 TV dnevnik; 21.00 «11 ventaglio«; 22.15 «Peta celina«; 22.45 U-met-nost in znanost; 23.05 TV dnevnik.
III. program
17.00 W A. Mozart; 17.50 Glasbeni pregled; 18.20 Italijanska povojna glasba: Togni, Malipiero, Prosperi itd.; 20.00 Vsakovečernl koncert: Haendel, Mehul, Glinka; 21.3(3 Granad-ski poem «Donna Rosita nu-blle«, režija F. Bollinl; 23.00 Alban Berg: «Drei orchester-stuecke«; 23.45 Lirike Eugenia Montalea.
Jug. televizija
Zagreb; 18.00 Pionirski mo-zaik; 18.45 Telesna kultura ln šport; Beograd 20.00 TV dnevnik; 20.20 Aktualna tema; Ljubljana: 20.40 Kogoj «Crne 8.05 Mladinski orkestri niž- maske«, prenos opere iz ljubljanskega gledališča.
Slovenija
jih glasbenih šol; 8.30 Od tu
metrov visoko. Na svojem naslednjem potovanju si je hotel Corrao zadevo pobliže ogledati. In videl je — nov etok.	Bilo	je to	18. julija
1831.	Ozračje	je	bilo mirno
in jasno in tam, kjer je pred nekaj	tedni videl	gejzir,	je
sedaj stal temnosiv otoček, ki se je	še	kadil.	Ozračje	je
bilo vse okoli otoka zasmrajeno.	Dišalo je	po žveplu.	Vse
okoli	otoka pa	je	na vodi	pla-
valo veliko mrtvih rib in večjih kosov plovca.
Otok je bi!	v	začetku	ko-
maj 4 metre visok. Kmalu zatem	se	je dvignil na	11
metrov. Konec avgusta istega leta je bil dolg že 300 metrov, njegova obala pa je merila že a km v dolžino. Tedaj je bil otok visok že kakih 60 metrov. Zadeva je postajala že resna. Otoku je bilo treba dati ime, ga zaznamovati na zemljevidu itd. Imenovrli so ga Julija. Ko je otok tako dobil ime, so začeli prihajati sem znanstveniki in turisti. Pariška akademija znanosti je poslala sem svojega strokovnjaka -geologa Constanta Pre-vosta. Posamezne vlade so poslale sem svoje opazovalce. Angleži so bili bolj odločni in kapitan Senghouse od angleške mornarice je ob svojem izkrcanju na otoku uradno izjavil: «Ta otok se bo odslej imenoval Graham in v imenu njenega veličanstva kraljice prevzemam posest nad njim.«
Otok je že imel svoje ime. Imenovali so ga Julija. Sedaj ga je angleški kapitan preimenoval v Graham. Lahko bi nastalo zaradi tega še resno vprašanje, čigav je otok in kako se bo imenoval. Zdi se, da je bila priroda bolj prisebna. Med razpoke novega otoka je začela pronicati voda, ki je zalila vulkansko žrelo in v nedaj dneh je otok izginil. Z njim je tudi splahnelo tudi novo nastalo vprašanje lastništva in imena.
Ko ie decembra 1831 leta francoski geolog Prevost ponovno prišel sem, da bi svoje proučevanje nadaljeval, otoka že ni bilo več. Toda čez 32 let se je otok ponovno rodil. Tokrat je po ponovnem izbruhu vulkana narastel do višine 80 metrov, toda tudi tokrat je bila njegova življenjska doba kratka. Ponovno je izginil pod vodami. Geolog Prevost je tedaj otok «odkril» že 25 metrov pod vodno gladino.
Pacifik je poln vulkanov. Zaradi tega je tudi tam zelo veliko otokov, ki se pojavilo in izginejo. Med Aleudskimi otoki je celo otočje vulkanskega izvora. Nastalo je 1823 kakih 10 km od otoka Una-laska. Prvi se je rodil majhen otoček, ki pa je bil zelo strm in se dvigal do 400 metrov nad vodo. Imenovali so ga otok Bogoslov. Skozi trideset let se je na tem področju opažala živa vulkanska dejavnost z redkimi presledki. Otok Bogoslov je kljub temu vzdržal, pa čeprav je njegova poznejša višina znašala le 250 metrov Ob koncu minulega stoletja je prišlo do novega večjega izbruha in računali so, da bo otok tokrat iiginil. Zgodilo pa se je, da je novi otok «rodil« še drugega. 850 metrov severozahodno od otoka Bogoslov se je rodil manjši otoček, ki so mu nadeli ime Novi Bogoslov.
V letih 1905 in 1906 sta se med tema dvema otokoma pojavila še dva manjša otoka, ki pa sta vzdržala le dve leti.
Neposredno «rojstvo»
V Pacifiku doživljamo podobne pojave tudi v poznejšem času. Tik po koncu druge svetovne vojne je neki ameriški letalec letel nad oceanom in kakih 350 km južno od Tokia opazil, kako se velik oblak dima dviga nad morjem. Mislil je, da gre za kako pomorsko nesrečo. Zato se je z letalom približal dimu, kjer naj bi gorela ladja. Presenetilo pn ga je «ro'stvo* novega otoka, ki se je pravkar dvigal u vode.
Zadnji tovrsten otok je ((Novi otok«, kii se je rodil v septembru 1957 zahodno od Azorskih otokov, prav blizu svetilnika Capelinhos, tik ob vulkanskem otoku Fayal. Sredi vulkanskega otoka Fayal je žrelo umrlega vulkana Cal-deira. Prebivalci malih naselij na otoku, kot n. pr prebivalci Costella Brance, Ribe-rie de Caba in Horte že niso več mislili na ognjeniško nevarnost. Toda nekega jutra v septembru 1957 se je nad vodami kakih 800 metrov stran od svetilnika Capelinhos pojavil temen oblak. Hkrati se je pojavila tudi neka temnosiva črta, ki se je višala in večala zaradi milijonov ton pepela.
ki je bruhai iz žrela. Otok je bil kmalu 150 metrov visok, pa čeprav se je pod vulkanskimi eksplozijami sproti rušil.
«Od začetka ni bilo slišati nobenega ropota, ker so bila žrela vulkana pod vodo« — je pripovedoval neki domačin. Toda pozneje je bilo za te ljudi hudo, kajti vulkan je porušil 600 hiš, pepel pa ie prekril na stotine hektarov obdelane zemlje .Porušil je tudi svetilnih Capelinhos. Ljudje so se sicer rešili, l{er so bili pravočasno opozorjeni, toda izgubili so vse premoženje, Tako se je rodil nov otok, ki je tudi dobil takšno ime.
Alberta Moravio in za pesnika Salvatora Quasimoda. ki je nedavno prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Povabilo dveh italijanskih piscev sovpada s skorajšnjim izidom nekaterih njunih del v hrvaškem prevodu. Založniško podjetje «Naprijed» t> Zagrebu bo namreč v kratkem izdalo ponatis zelo znanega Moraviovega romana eRimljankan, kakor tudi dela «Zgrešena ambicija», »Zakonska ljubezen« in po vsej verjetnosti tudi ((Zakrinkana«. Od Salvatora Quasimo-da pa bo v kratkem prišla iz tiska zbirka njegovih najboljših lirik pod naslovom «Pod soncem Italijes z obširnim predgovorom o umetnikovem življenju in njegovih delih.
V kratkem bosta razstavljala v Zagrebu dva mlada, toda že uveljavljena italijanska slikarja. Najprej bo razstavljal Mario Genti lini, ki se je pravkar vrnil z dolge poti po Južni Ameriki, kjer je razstavljal svoja dela v številnih središčih. Zelo u-goden odmev med javnostjo in kritiki je imela tudi njegova razstava v Bruslju. Za njim bo v Moderni galeriji razstavljal tarantinski slikar Bruno Corsetti, katerega dela so bila t) zadnjem času razstavljena v Parizu, Nici in Marseillu.
Po nadvse uspešni turneji baleta in orkestra Ljudskega gledališča iz Zagreba pod vodstvom dirigenta Borisa Papandopula po Italiji, bo a-prila gostovala v sosedni republiki Zagrebška filharmonija pod vodstvom komponista Stijepana Suleka. Nastopila bo v Bologni, Piacenzi, Florenci in v Turinu.
Tudi znani čelist in dirigent orkestra Antonio Jani-gro se bo po uspehih v Nemčiji, Belgiji in na Holandskem vrnil v Italijo, kjer bo med
imiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiitHiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiimiimiiliiiiMiiitliiiliiifiiiimmiiiHiiimiiiitiimiiiiiimiiitimiiiiniiiiiitiiiiiimtiiiiiimii
Sprehod ob naši jezikovni meji
Nagrobniki v Rutarjih dokumenti slovenstva
35 slovenskih in samo 15 furlanskih priimkov - Pogubne posledice protinarodne vzgoje v italijanskih šolah
II.	i	medtem ko je furlanskih sa-
Pokopališča me zanimajo sa- mo 3n s'cer trije Tuzzi, mo na naši jezikovni meji,
in sicer da si ustvarim približno sodbo o jezikovnem in gospodarskem položaju naselbine. Napisi na rutarskem pokopališču so izključno italijanski, tudi slovenski priimki so napisani v italijanskem pravopisu. Zraven lesenih križev, s katerih je d.ež izpral napise, je še precej dostojnih m celo bogatih kamnitih spomenikov, na katerih sem našel sedem Venkov (Venica), (Venko izhaja prav gotovo iz Jenko, saj je tudi vas Jenkovo Ven-co na glavni cesti en km severno od Rutarjev), šest Mav-renčičev oziroma Mauri, štiri Persolje, trije Kocjane (Can-ciani), dva Toroša, dva Jermana, dva Rusjana, dva Kosa, po enega Bona (zveni sicer italijansko, vendar so Boni Slovenci, kakor sem se sam prepričal pri Rutarjih in v Jenkovem), Bukovca Danila, Zaleteva, Sibava, Cupelja, Braika in Markiča. Vseh skupaj 35 slovenskih priimkov,
po dva Pizzutti, Bernardis Fabris, po en Tinonin, Buiat-ti, Canzotti, Marini, Simnnetti in Michelutti. Čudil sem se, da nisem našel nobenega Rutarja, ne na pokopališču ne med živimi.
Pod vasjo sem srečal moža, ki je popravljal cesto Furlan, kakor mi je sam povedal in povedal mi je tudi, kje govorijo pri Rutarjih slovenski. Bil je tudi on kolon, ko pa je njegov gospodar prodal posestvo, je izgubil deio in zdaj si pomaga kakor more. Ko sem prišel v vas, sem zagledal kmeta — tudi kolona — ki je šilil kole. Sel sem proti njemu in še preden sem ga pozdravil, me je on pozdravil po laško. Na moi »Dober dan« mi je odgovori! veselo «0, dober dan, dober dan«. Povedal mi je, da tam skoraj vse žene govorijo slovenski Kar se tiče njegovega gospodarskega položaja, da še precej dobro izhaja.
Ko sem šel od Rutarjev
imiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiHMimiimiiimiimiiiiiiHimiiHiiiitiiiiiitmiiiinitmiiiiiitiHitiiititittii
HOROSKOP
___ZA	DANES_
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.): Močno boste morali biti previdni, ker gre za vaše interese, ki so v nevarnosti. Negotovost in zaskrbljenost
BIK (od 21. 4. do 20. 5.): Zaradi neodločnosti bo izpuhtela odlična priložnost za uspešen poslovni načrt, ki je bil na tem, da se uresniči.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.); Nekdo izmed vaših sodelavcev ali celo sorodnikov bo » nevarnosti. Ker ne gte za večjo stvar, se ne razburjajte.
RAK (od 23. 6. d0 22 7.): Iniciativa bo dobra, toda sredstev bo premalo. Pazite da ne bodo vaš protest napačno tolmačili.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.): Nesporazum v družini. Vzrok ni globlji, pač pa različno gledanje na isto stvar.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.): Protislovni predlogi, ki pa bodo sprejemljivi in mikavni. Na vas je, da pravilno izberete.
i TEUl’NiCA (od 23. 9. do
23. 10.): Brez vas bodo sklepali, pa čeprav bo šlo tudi za vaše povsem osebne zadeve. Uspeh v družbi. Zdravje odlično.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.	11.); Nasprotujejo vam,
ker bi radi uveljavili svoje poglede, Trmasto vztrajajte pri svojem. Imate prav.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.); Ne rinite z glavo skozi zid, ko veste, da ne bo šlo. Uberite drugo pot, ki vas oo privedla na cilj.
KOZOROG (od 21. 12. do 20.1.): Izgubili ste precej na svoji veljavi. Krivi ste sami, zato se potrudite, da svoje ime in nrestiž uveljavite.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.): Ne opravičujte se pred tistimi, ki mislijo, da ste krivi njihovih nevšečnosti. Krivda je na njihovi strani.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.): Svoje okuse ne vsiljujte ljudem, za katere ”este, da so povsem drugače razpoloženi od vas. Pazite na zdravje. 1
proti šoli, ki leži na sredi med Rutarji in Jenki (Ca-vezzo), sem srečan ženo, ki mi je na moj slovenski pozdrav prijazno odgovorila, da je Furlanka in da ne razume dobro slovensko. Povedala pa mi je, kje da pri Jenk:h govorijo slovensko. Sola je samo italijanska. D0 šole je cesta lepo vzdrževana. Od tam naprej pa tako blato, da sem se raje vrnil nazaj k Rutarjem, kjer sem stopil v edino krčmo, da vidim, kakšno vino tam pridelujejo. Vino ie sicer izvrstno, točijo ga pa po 240 lir liter. S krčmarico sem govoril slovenski, sin pa ni hotel razumeti slovensko in je bil zelo neprijazen. Govoril sem potem z materjo. »Jaz skušam govoriti z njim po slovensko, pa noče — mi je rekla — Basta con questa lin-gua (Dovolj s tem jezikom) mi pravi.« To so posledice vzgoje v italijanski šoli ker normalen človek ne sovraži nobenega naroda in nobenega jezika in seveda še najmanj materinega. Zdi se, da italijanske šole ne smatrajo toliko za svojo dolžnost, da po-italijančujejo našo mladino, kolikor da ji vcepijo prezir in sovraštvo do materinega jezika. In to je sramotno. Povsod na jezikovni meji sem °Pa2il, da so Furlani nasproti nam prijazni, medtem ko so naši odpadnik' naravnost strupeni.
Ko sem ob dveh popoldne na razpotju pod Rutarskim gradom čakal na avtobus, da me popelje v Krmin, sem videl na začetku ceste, ki gre mimo gostilne, kažipot, ki pravi, da je to cesta za Krmin. Kako to, sem se čudil, da ne gre avtobus po tej cesti, ampak zavije čez most na desni breg Idrije? Ta prehod na desni breg me je že prej spravil v negotovost. Zato mi ni dalo miru, dokler nisem te zadeve razčistil in dognal, da namesto da bi šel avtobus po stari avstrijski cesti na levem bregu Idrije od že večkrat omenjene gostilne do Bračana, kakor sem si jaz mislil, jo zavije pod Rutarskim gradom na desni breg v furlansko ravnino, ki je bolj gosto naseljena in kjer je tudi na voznem listku omenjena postaja Visinale, nakar se vrača zopet na levi breg proti Bračanu.
DRAGO GODINA KONEC.
drugim nastopil tudi na italijanski televiziji, nato pa v aprilu koncertiral v Milanu Rimu, Turinu in Cataniji.
Po navdušujočem debutu slavnega tenorista Maria Del Monaca v Beogradu in v Zagrebu, ter v prisotnosti maršala Tita na Brionih, kjer je slavni italijanski pevec prejel v znak priznanja za utrjevanje medsebojnih kulturnih stikov visoko jugoslovansko odlikovanje, pričakujejo v Zagrebu znano sopranistko Eleno Rizzieri, ki je že lani •novembra požela v hrvaškem glavnem mestu velik uspeh z nastopom v Puccinijevi operi uMadame Butter-fly» in v Verdijevi operi «La Traviata«. Pozneje je predvideno tudi gostovanje še slavnejše italijanske pevke Ros-sanne Carteri.
Tenorist Josip Gostič se ho po turneji v Avstriji podal v Italijo, kjer bo imel vrsto koncertov v Piacenzi, Bresci in Milanu, mladi zagrebški tenorist Zvonko Prelčec pa bo v kratkem pel v Bologni in v Trevisu. Baritonist Ivan Franci, ki je nedavno gostoval v Zahodni Nemčiji z vlogo Amonasra v »Aidi« bo v prvih dneh aprila nastopil z isto vlogo tudi v Cataniji, Ta-rantu in v Bariju.
Zagrebški godalni kvartet, ki ga sestavljajo virtuozi Kiefer, Balia, Jambrošič in Stanič, kateri se je pred dnevi vrnil s turneje v Milanu, Parizu in v Antwerp-nu, se pripravlja znova na odhod v Italijo, kjer bodo imeli koncerte v Florenci, Turinu in v Rimu.
Prav v teh dneh se je izvedelo, da se italijanska televizija zelo zanima za nekatere jugoslovanske filmske slikanice. Baje bo družba RA1-TV odkupila slikanico »Malček » Dušana Vukotiča, ki je bila nagrajena na nedavnem festivalu kratkometražnih filmov v Beogradu, slikanico «Mestne podoben, Ivana Vrbaniča ,ki je z Vukotičem delil drugo nagrado v Beogradu ter film «Inšpektor se je vrnil domovn Vatroslava Mimice.
Številna bodo tudi gostovanja italijanskih pevcev lahkih pesmi, ki imajo tako v Italiji kot v Jugoslaviji številne in navdušene simpatizerje. Po uspešni turneji po Jugoslaviji Bruna Rosettani-ja, Giorgia Consolinija in Jule De Palma, bodo v kratkem gostovali v Jugoslaviji še drugi zelo znani »slavčkin in «kričači«. Tako je v aprilu predviden debut Wilme De Angelis, ki bo razen v Zagrebu pela še v Beogradu in Ljubljani. Po Wilmi De An-gelis je najavljen prihod Joea Sentierija, ki je na zadnjem festivalu italijanskih popevk v Sanremu dosegel prodoren uspeh s pesmijo «Ko nastopi večers, ki je tudi že prevedena v hrvaščino. V maju je predvideno gostovanje Fausta Cigliana in Tonine Torielli, medtem ko je že uradno potrjen prihod v Jugoslavijo enega najbolj popularnih italijanskih pevcev in komponistov Domenica Modugna, ki bo v prvih dneh julija nastopil v Beogradu, Zagrebu in po vsej verjetnosti tudi na Reki.
Ce k vsemu temu dodamo še vedno večje zanimanje italijanskih filmskih producentov za snemanje v Jugoslaviji in za koprodukcije z jug. filmskimi družbami, potem lahko res trdimo, da je kulturno sodelovanje med obema sosednima državama v Bolnem razmahu.
EN. OP.
rešen
Ce pojedo prej tebe sem
— Neverjetno, kako znajo nekatere ženske držati v primernem trenutku usta zaprta.
PRIMORSKI DNEVNIK
30. marca U®
Na včerajšnjem boksarskem dvoboju za evropski naslov
Vecchiatto predal žezlo prvaka angleškemu boksarju Charnleyu
Nesporazum kriv, da je sodnik proglasil poraz Italijana s tehničnim k. o.
Ni miru za kolesarje
LONDON, 29. — Z zmago nad Mariom Vecchiattom si je Anglež Dave Chamley nocoj prisvojil naslov evropskega pr. vaka v lahki kategoriji. Charnley je zmagal s tehničnim k. o, v 10. rundi. Sodnik je prekinil borbo potem, ko je angleški boksar podrl Italijana dvakrat na tla. Obakrat se je Vec. chiatto dvignil po sodnikovem štetju do 8.
Srečanju za evropski naslov med prvakom Vecchiattom in izzivalcem Chanleyem, ki je bilo v «Empir Poolun, je prisostvovalo preko 10.000 gledalcev. Tik pred prekinitvijo bor. be je bilo stanje izenačeno. Chamley je bil hitrejši in se je posluževal bliskovitih protinapadov, medtem ko je kazalo, da se Vecchiatto drži v obrambi. Oba boksarja sta bila vča-»ih zelo nervozna, zaradi česar se je moral belgijski sodnik De Backer precej truditi, da je spravil tekmeca narazen. Boksarja sta se tu pa tam posluževala tudi nedovoljenih prijemov. Do konca srečanja je prišlo nepričakovano in do tedaj nista boksarja pokazala ničesar, kar bi bilo omembe vrednega. V glavnem je dvoboj razočaral številne gledalce.
47” po začetku 10. runde je sod. nik zaključil dvoboj in progla.
sil Charnleya za novega prvaka. Ta odločitev je presenetila Vecchiatta, ki je bil sicer na tleh, a kakor je kasneje izjavil, je čakal, da sodnik konča štetje do 8. Bil je priprav-
ljen nadaljevati borbo, ko je sodnik srečanje prekinil. Z druge strani pa je sodnik izjavil, da je Vecchiatto dvignil roko, kar je on smatral kot znak za predajo.
Vecchiatto je v slačilnici iz-
Primorsko nogometno prvenstvo
Tolmin še v vodstvu pred moštvom Postojne
V enajstem kolu (prvem pomladanskem) primorskega prvenstva so dosegli naslednje izide:
Adria—Tomos 2:2, Anhovo—Branik 1:1, Bistrica—Sidro l-$ in Tolmin—Primorje 2:0
Postojna je bila prosta, medtem ko so srečanje Rudar— Tabor preložili, ker je Rudarjevo igrišče še neuporabno, kola je vse-
Dogodek tega kakor srečanje Tolmin - Primorje. Domačimi so že na prvi tekmi dokazali, da tudi vnaprej resno računajo na prvo mesto, ki so ga osvojili jeseni. Sicer ne bi mogli reči, da so imeli v srečanju s Primorjem izrazito premoč na igrišču, toda vsekakor so bili bolj iznajdljivi pred nasprotnikovimi | vrati.	11(
Ilirska Bistrica je že v prvem kolu poskrbela za preše-nečenje in premagala enega j izmed favoritov za prvo me-1 sto. Zanimivo je, da so bili domačini večidel tekme v premoči in bi lahko ob večji iznajdljivosti napadalcev zmagali še s prepričljivejšim izidom. V opravičilo Pirančanov pa je treba povedati, da prav zdaj preživljajo hudo krizo. Iz moštva so namreč izključili nekaj starejših igralcev, ki so povzročali razne incidente in vključili mlade ljudi.
Tomos je nepričakovano izgubil točko v Mirnu. Gostje so vodili v 22’ že z 2:0, razen tega pa so imeli priložnost povišati razliko na 3:0 z enajstmetrovko. Toda prav ob streljanju enajstmetrovke je prišlo do incidenta, ker so hoteli domači igralci in 'tudi del občinstva doseči, da bi sodnik razveljavil svoj sklep. To jim sicer ni uspelo, dosegli pa so toliko, da 50 Koprčani zastre-ljali enajstmetrovko, nato^ izgubili moralo in tudi točko.
Tudi izid tekme v Anhovem ni re-alen.
LESTVICA
Prihodnjo nedeljo bodo igrali: Primorje - II. Bistrica, Sidro - Anhovo, Branik - Rudar, Tabor - Ajiria in Tomos - Postojna.
rečno potrdil, da se ni predal in da je sodnik slabo tolmačil njegov namig z roko. To je dvignil v znak, da čaka do kon. ca štetja, po katerem bi nadaljeval borbo. Italijanski boksar, ki je bil besen, je izjavil, da je občutil le prvi Charn. leyev udarec. Drugi, zaradi katerega se je znašel na tleh, ga ni zabolel in je dobro vedel kaj se dogaja okoli njega. Sod. nik se je gotovo prenaglil, je nadaljeval Vecchiatto, ki je potrdil, da je imel namen nadaljevati borbo ir, da je bil še dovolj svež.
Njegov menažer Cecchi je izjavil, da se ne namerava pritožiti, dokler ne bo govoril s sodnikom.
Prvi je prešel v napad Vecchiatto, kii si je v prvi rundi zagotovil nekaj prednosti. Dru.
Nova evropski prvak Dave Charnley
ga runda se ie zaključila v korist Charnleya, tretjo pa si je zagotovil, pa čeprav s pičlo raz. liko, Italijan. Četrta, peta in šesta runda so se zaključile neodločeno, naslednji dve pa sta pripadli najprej Angležu in na. to Italijanu.
V odločilni 10. rundi je Charn-ley prešel v oster napad ter z močnim udarcem z desno spravil nasprotnika na tla. Pri 6 se je Vecchiatto dvignil in se je naslonil na vrvi, a pri štetju do 8 je bil zopet v borbi. Anglež je bil takoj pri njem in ga je z dvema udarcema ponovno spravil na tla. Med sodnikovim štetjem se je Vecchiatto počasi dvignil, a je isto. časno dvignil tudi desno roko. Sodnik je smatral ta znak kot znak predaje in je zaključil borbo.
Po mnenju izvedencev, je bil rezultat dvoboja do 10. runde še neodločen in nekateri menijo, da bi bil celo Vecchiatto v vodstvu. Chamley, ki jma 24 let, si je z nocojšnjo zmago priboril pravico do povratnega dvoboja za naslov svetovnega prvaka z Brownom, proti kateremu je decembra lani izgubil v 5. rundi s t. k. o.
 «»-------
NOGOMETAŠI TRIESTINE
Včeraj trening danes sprehod
Igralci Triestine so včeraj začeli s tedenskim treningom na stadionu pri Sv. Soboti. Prisotni so bili vsi brez izjeme, a Szoke in Frigeri sta ostala ob robu in sledila kot gledalca najprej igri v odbojki in kasneje kratki nogometni tekmi. Trevisan je namreč sestavil dve ekipi po 7 igralcev.
Po razmeroma utrudljivem treningu sta igralce čakala prha in maser. Za danes je na sporedu jutranji sprehod po Krasu, popoldne pa bodo trening nadaljevali pri Sv. Soboti.
Danes	240
dirka	po
NEAPELJ, 29. — Za kolesarje ni miru. Dirka sledi dirki in čeprav imajo kolesarji jeklene mišice, pa vendar tudi njihove noge potrebujejo vsaj nekaj dni počitka. A tega ni. V nedeljo so bili v Reggio Calabria, danes so že pod Vezuvom in jutri bodo startali na dirki po Campaniji.
Za dirko vlada posebno v Neaplju precejšnje zanimanje, ki se je še povečalo, ko se je razširila vest, da se je bo udeležil tudi Van Looy. »Veliki Rik«, kakor ga pretirano nazivajo nekateri športni listi, bo hotel tudi na tej dirki odnesti najlepše lovorike kot je njegova letošnja navada. Vprašanje je seveda, če se mu bo posrečilo. Italijane je pa razveselila vest, da bo prisoten na startu tudi mladi Venturelli, kateremu napovedujejo lepo bodočnost in obilo uspehov v kolesarskem športu. Mladi kolesar je že
dosegel nekaj uspehov, vendar ni nikoli presenetil na tak način, ki bi lahko zadovoljil njegove navijače. Te dni je Venturelli počival in če se bo dobro počutil, ni izključeno, da se bo v tej dirki izkazal.
Dirke se bo udeležilo preko 120 kolesarjev, med katerimi so skoraj vsi najboljši Italijani od Defilippisa, Nencinija, Ronchinija, Baffija pa do Car-lesija, ki je zmagal v dirki po Calabrdji.
Težko je prerokovati komu se bo nasmejala zmaga v tej 240 km dolgi dirki s številnimi več ali manj strmimi vzpetinami, ki bodo prav gotovo pripomogle k selekciji, tako da bodo slabši kolesarji zaostali in bodo morali prepustiti pot do cilja tistim, ki so dobri tako v ravninski vožnji kot tudi po vijugastih vzpetinah.
Odmevi ženskega mednarodnega košarkarskega turnirja
Hitrost-orožje
Videmčanke se izgovarjajo na utrujenost
p končanem ženskem košarkarskem turnirju, ki se je zaključil z zmago mariborskih deklet, smo hoteli izvedeti od igralk in trenerjev kaj menijo o zmagah in porazih.
Potem ko so igralke Udi nese z žalostnimi obrazi pozirale za fotografa smo nastavili nekaj vprašanj igralkam in trenerju.
Videl sem, da niste danes nastopile tako odločno kakor pri včerajšnji tekmi. Zakaj
to?
Franca Vendrame:	»Prese-
netila nas je hitrost nasprotnic. To nas je zbegalo in zaman smo se trudile, da bi nadoknadile razliko. Ko nam ni tudi to uspelo, smo igrale bolj nervozno in seveda na škodo učinkovitosti svoje igre».
Kako sodite nasprotnice?
«Včeraj sem mislila, da bomo zmagale z lahkoto, morda sem podcenjevala bolj nego Branika Hausbrantd. Zato se mi je zdelo, da Branik ni bil v resnici tako hiter. Njegova hitrost se je zdela večja za radi relativne šibkosti nasprotnic. Vštela sem se. Tudi
borski Branik. Kaj pravlle temu?	,	ji
«Da sem odkritosrčen, , to bilo veselo Presen_,„ rt. tudi zame. Zato sem
 .......................            ...........M.....  m........................
Športna tekmovanja na stadionu «Prvi maj»
DSS, A.K. Jadran in P.D. Škamperle vodboiki. namiznem tenisu in šahu
Tolmin
Postojna
Tomos
Primorje
Branik
Tabor
Sidro
Rudar
Adria
II. Bistrica
Anhovo
U 7	2	2	36:15	16
10 6	2	2	24:12	14
U 5	3	3	22:15	13
11 5	3	4	21:23	13
11 5	2	4	31:15	12
10 5	2	3	25:24	12
11 4	3	4	20:13	11
10 4	1	5	33:29
10 3	2	6	22:36	8
U 2	2	7	10:39	6
11 1	2	8	10:32
Najbolj uspešni so bili srednješolci
V nedeljo popoldne so bila na stadionu «Prvi majo tekmovanja, ki jih je organiziralo Društvo slovenskih srednješolcev im katerih so se udeležili tudi AK Jadran in PD «S. Skamperleo. Tekmovali so v odbojki, namiznem tenisu in šahu.
V odbojki sta se najprej po-	^	..m	dg y šoli
®	/vrl	KrvrlrA	mfltHtAn
merili ekipi klasične in ske proti realni. Rezultat 3:2 v korist mešanega moštva klasične im trgovske akademije. Posamezni seti: 12:15, 9:15, 15:5, 15:9, 6:15.
Ekipi sta nastopili v naslednjih posta vh:
Klas. trg.:	Spacal,	Fišer,
Švab, Starc, Šušteršič, Toma-zetič, Žiberna.
Realna:	Rupel,	Fučka,	Per-
tot Drasič, Lupine, Milič.
Realčani so skušali igrati bolj povezano in so svoje akcije lepo izoblikovali, medtem ko so nasprotniki, med katerimi je bil najboljši Spacal, igra. li koristneje.
* * #
Sledila je tekma med DSS in AK Jadran. Zmagali so srednješolci z rezultatom 2:1 (15:7, 9:15, 15:9).
DSS: Šušteršič, Rupel, Lupine Spacal, Fučka, Drasič.
AK Jadran: Pavlica, Starc I., Starc M., Cupin, Cilbic.
Srednješolci so igrali bolj požrtvovalno in bolj povezano,
trenirajo odbojko, medtem ko se je akademikom poznalo pomanjkanje kondicije in vigra-nosti.
* * *
NAMIZNI TENIS
Tudi v namiznem tenisu so zmagali srednješolci v postavi Pertot, Ukmar, Milič B. Za Ja. dran pa so igrali: Rudolf, Starc I m Cibic, za PD Škamperle pa Grbec, Kovačič in Stanisa.
Presenečenji tega troboja predstavljata zmagi Ukmarja nad Grbcem io malega Miliča nad Kovačičem.
Končna lestvica: 1. DSS 10 točk, 2. PD Škamperle 7, 3. AK Jadran 1.
Posamezni izidi:
DSS-Skamperle 5:2 — Milič Grbec 0:2 (16:21, 17:21); Ukmar - Stanisa 2:0 ( 21:18, 25:23); Pertot . Kovačič 1:2 (21:17, 19:21, 11:21); Ukmar.Grbec 2:0 (24:22, 21:18); Milič-Kovačič 2:1 (21:16, 14:21, 21:17); Pertot - Stanisa 2:0 (21:19, 21:17); Ukmar - Ko. vačič 2:1 (21:16, 10:21, 26:24).
DSS - Jadran 5:1 — Milič -Starc I. 2:0 (forfait); Ukmar -Rudolf 2:0 (forfait); Pertot -Gibic 0:2 (forfait); Milič - Cibic 2:0 (21:18, 21:16); Ukmar - Cibic 2:1; Ukmar - Starc I. 2:0 (forfait).
Škamperle - Jadran 5:0 — Grbec-Rudolf 2:0 (21:15, 21:17); Stanisa-Cibic 2:0 ( 21:17, 22:20); Kovačič - Starc 2:0 (forfait) Stanisa - Rudolf 2:0	(21:18,
24:22); Grbec . Starc 2:0 (21:7, 21:17).
« • »
Troboj v šahu se je končal neodločeno.
Postave — DSS: Volčič, Pahor; Jadran: Kozlovič, Starc I.; Škamperle: Kovačič J-, Udovič.
Posamezni izidi:	Kozlovič -
Pahor 1:0, Starc - Volčič 0:1 Kovačič - Volčič 1:0, Udovič -Pahor 0:1, Kovačič - Starc 1:0, Udovič . Kovačič 0:1.
Gledalcev je bilo malo in pokazalo se je nekaj organizacij, skih napak, ki pa niso bistveno vplivale na potek tekmovanj. Negativno pa je vplivalo to, da se tekmovalci niso javljali pravočasno sodnikom, nekateri pa se tekem sploh niso udeležili in je zato v odboj, ki odpadlo srečanje med Klasično in Trgovsko.
R. A.
iHiiiiiimiiiiiiitiMMmiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiniuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiii
Diletantsko nogometno prvenstvo B in C lige
Ponziana: prvo mesto ogroženo Mossa: še bolj utrjen položaj
Zaradi neredov prekinjena tekma Edera-S. Giovanni
Zaradi cele vrste neodločenih izidov v nogometnem prvenstvu B skupine za diletante se leptvica praktično ni spre. menila. Ponziana je izšla iz borbe z direktnim tekmecem brez posebne škode. Res je, da je morala prepustiti enajsterici Saicija eno točko, vendar s tem n; izgubila prvega mesta. To pa pomeni za Ponziano vseeno uspeh, ker je znano, da Saici stremi za tem, da ji odnese mesto najboljšega v tej skupini. Sangiorgina, ki je igrala na igrišču moštva Gra-dese ni znala iti preko neodločenega rezultata.
Tudi Turriaco je v nasprotju prognozo moral prepustiti
eno točko gostom iz Ogleja, ki se morajo truditi, da obdržijo kolikortoliko varno mesto v lestvici.
Kljub hitri igni in borbenosti na obeh straneh si je Terzo za pičlo razliko enega gola zagotovi zmago nad Ajellom, ki bi morda zaslužil neodločen izid.
V Trstu je morala enajstori. ca Cremcaffe prepustiti eno točko gostem iz Cervignana. Vzroke za ta neuspeh domačih je treba iskati v odsotnosti najboljšega igralca Tržačanov in titularca vratarja, kar je prisa. lilo domačine, da so šli na igri. šče z obrambno taktiko.
V Trivignanu si je miljsko moštvo Fortitudo zagotovilo delitev točk, s čimer se je maščevalo nad istim moštvom, ki tovali v Avstrijo.
Ob povratku bi se morali obe ekipi ustaviti v Linzu, kjer bi odigrali dve prijateljski tekmi.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiitimiiimHiitiiiiiiuiii
KOŠARKA
Stockovi ekipi maja na Dunaju
Moška in ženska ekipa Sto-cka bi se morali v začetku maja udeležiti mednarodnega košarkarskega turnirja, ki bo na Dunaju. V prihodnjih dneh se bodo dokončno sporazumeli in šele tedaj bo znano, če bosta ekipi odpotovali.
Svetovno šahovsko prvenstvo
Po sedmi partiji Talj-Botvinik 5:2
MOSKVA, 29.	— Sedma
partija za svetovno šahovsko prvenstvo med Taljem in Bo-tvinikom se je končala z zmago Talja v 52. potezi. Po sedmi partiji vodi Talj s 5:2.
mu je v prvem delu tekmovanja odneslo eno točko. Končo je Pieris, ki je že obsojen na izpad, zasluženo premagal ene. ga najmočnejših enajstoric v tem prvenstvu, t. j. Fiumicello, s čimer je prepustilo zadnje mesto v lestvici Ajellu. Rezultati nedeljskih tekem: •Saici-Ponziana 1:1, ‘Turria-co - Aquileia 1:1, ‘Pieris - Fiumicello 3:2, ‘Gradese - Sangiorgina 1:1, ‘Cremcaffe * Cervi-gnano 0:0, ‘Trivignano . Fortitudo 1:1, ‘Terzo . Aiello 3:2.
LESTVICA Ponziana	22	13	7	2	52	40	33
Saici	22	13	6	3	42	18	32
Sangiorg.	22	11	7	4	51	19	29
Turriaco	22	12	4	6	42	25	28
Fiumicello	22	12	3	7	40	23	27
Cremcaffe	22	8	10	4	26	19	26
Terzo	22	7	7,	8	26	32	21
Gradese	22	7	5	10	27	38	19
Cervignano22 6 6 10 23 34 18 Aquileia	22	5	8	9	24	33	18
Fortitudo	22	3	12	7	32	45	18
Trivignano 22	5	7	10	19	32	17
Pieris	22	2	8	12	16	46	12
Aiello	22	2	6	14	17	51	10
Tekme 3.IV.1960 Aquileia - Cremcaffe, Terzo Gradese, Cervignano - Saici, Ponziana . Fortitudo, Pieris -Turriaco, Aiello - Trivignano, Sangiorgina - Fiumicello.
* * *
V C skupini istega prvenstva je Mossa našla v enajsterici Itale trd oreh. Domačini so sicer zmagali, vendar so se morali precej potiti. S to zmago si je Mossa še bolj utrdila položaj prve v lestvici.
Tekma med Bdero, ki se bori za čim boljši plasma v lestvici in enajsterico iz Sv. Ivana, ki životari bolj na dnu, se je za-
1:0, ko je nekdo vrgel na igralca Edere Zadniga kamen. Nastale so diskusije in prepiri in ker igro ni bilo mogoče nadaljevati, jo je sodnik predčasno prekinil in s tem prepustil članom pokrajinske zveze, da u-krenejo vse potrebno za rešitev tega spora. Tudi enajsto-rica CRDA, katere napadalci so bili v nedeljo brez volje, je morala prepustiti eno točko gostom iz Ronk. Muggesana, ki je bila brez svojih najboljših igralcev, se je precej spotila v borbi s Pro Romansom, ki je bil v nedeljo precej napadalen, a se je moral vseeno zadovoljiti z neodločenim izidom.
Libertas se je v Cormonsu maščevala za neodločen izid, na katerega jo je ista enajsto-rica prisilila v prvem delu pr. venstva. Končno moramo reči, da si je Amoco sicer nepričakovano, a vendar zasluženo zagotovil zmago na igrišču Tor-riane. V zadnji tekmi te skupine je Juventina podlegla močnejšim igralcem iz Ma-riana.
Rezultati:
•CRDA - Ronchi 0:0, ‘Marla-no-Juventina 3:1, ‘Mossa-Itala 3:2, San Giovanni-*Edera 1:0 (prekinjena v 28’ d. p.), ‘Cor-monese-Libertas 1:1, ‘Muggesa na - P. Romans 0:0, Amoco • ‘Torriana 2:1.
LESTVICA Mossa 22 14 4 4 53 31 32 Edera 20 10 P.Romans 21 10 Marianese 22 11
proti nam so imela za nas skoraj nemogočo hitrost, kar je bilo njihovo najboljše orožje. Vsekakor je mariborsko odlično moštvo, ki je popolnoma zasluženo zmagalo«.
Mnogo bolj gostobeseden je bil trener videmskega moštva, ki je najprej pohvalil mariborske igralke, pozitivno ocenil njihovo igro, se čudil njihovi hitrosti in zagotovil, da kar se hitrosti tiče, se edina Mapellijeva lahko z njimi kosa.
Cemu pripisujete svoj poraz po včerajšnjem krasnem nastopu?
«Rekel bi povsem utrujenosti. To seveda velja tudi za nasprotnice. Tudi one so včeraj igrale. Vendar so naše končale pozno in tekma sama je bila mnogo bolj zahtevna. Nekatere igralke niso igrale na običajnem nivoju«.
Kako to, da vaše igralke, ki po višini prekašajo nasprot. nice, niso osvojile niti ene odbite žoge?
»Prvič zaradi utrujenosti, drugič, ker so se nasprotnice dobro branile. Kar se pa prvega vprašanja tiče, bi dodal še to, da premajhna telovadnica ne dovoljuje tiste o-bičajne širokopotezne igre, katere so vajene naše igralke. Presenetila me je tudi publika. Da bi bili v Maribo-, bi gotovo imeli več navijačev, a tu so vsi ploskali in navijali samo za Branik«.
Igralke Branika niso imele besed in niso vedele kako bi izrazile svoje zadovoljstvo.
Zato smo se obrnili do trenerja Kovačiča, ki nam je rade volje ustregel.
V našem včerajšnjem pogo-
repif
nučeo*
dovoljen in posebno ga, ker je v vrstah na r . nic kar pet državnih zentantk«.
In o svojih igralkah.
«Včeraj so bile izffl od poti in niso mogle P ^ zati svojega znanja. Da jj
s svojo požrtvovalno®	^
borbenostjo nadomesti® šinsko -razliko igralk*-	:a
Ali se je po vašem V* j, katera izmed njih P°s kazala?	8U
«Ne morem pohvaliti ^ one, vse so igrale ae bro«.	.
Kaj pa o nasprotnica
«Imajo tehnično *e & vršeno igro. Igrajo a rg* no kot človeka. Obo1 vjgr* dobro in tvorijo zel° no petorko«.	0j	V
Cemu pa pripisujete
speh?	v	jirali	^
»Včeraj smo nastu ^ gro nasprotnic. Da“ „ tele naše igralke prav skr#]#jp nično in še bolj P&' ^ ni* pripravili. Mi nismo česar zgubiti v tem s ^ Zato so bile igralke P* ne in ravno to jim 5 moglo do uspeha«.
Opazili smo, da ste s kaj čudno cono. 0<jtr «Da, skušamo vedn° j j.
n3SP drža* \
4 29 16 26
5 29 25 26 7 44 24 26
CRDA	20	I	9	3	24	13 25
Torriana	22	7	8	7	32	30 22
Cormonese21 8 6 7 23 19 22 Muggesana22 6 10 6 21 22 22 Gonchi	22	8	5	9	23	26 21
Libertas	22	6	5	11	25	33 17
S.Giovanni21 5 6 10 23 32 16 Itala	21	6	4	11	22	36 16
Juventina	22	4	7	11	20	16 15
Amoco	22	5	4	13	16	41 14
Tekme 3.IV.1960 Juventina - Ronchi, Mariano-  	_	CRDA,	Muggesana	.	Edera, Li-
ki jučila z nepričakovano pre-'bertas . Mossa, San Giovanni-kinitvijo igre. Enajstorica iz I Cormonese, Romans - Torriana, Sv. Ivana je bila v vodstvu z * Itala - Amoco.
diti obrambo gri. Našo cono so	^
štiri igralke, me d tern	.jf
bila peta stalno pri n
nejših nasprotnicah«,
Ste zadovoljni z °rg jo?
«Se posebno. Org ,^et i so nam pripravili ce je0 ** Benetke. Moram Pn spoi' posebno pohvaliti ^ p Frizzattija. ki se..16 holje P? trudil, da bi se errn^
čutili. Upam, da bomr
njim organizatorjem dBje0
vuciajoiijc,,.	nako postregli P j pri*
voru smo smatrali Udinese | mesecu, ko bodo sa gotovo zmagovalko turnirja, v Maribor«.
Danes pa odnaša pokale mari-
Poklonitev pokala mariborskim
košarkaric3®
Tudi Videmčanke so si z drugim mestom
zasluži®
CIRIL KOSMAČ_
muom mam
— Srce Ji peša?...   Seveda Sai je stara ve sto let! — Sto let.!. - sem ponovil, spet nagnil uro in pognal ni-
hal°- Tako' - je zadovoljno rekla teta, ko se je spet oglasilo enakomerno tiktakanje. - Zdaj pa odloži vendar puško in stopi z mano v kuhinjo, da boš jedel!	*	ti™ ™-i
Položil sem svojo vojaško torbo m brzostrelko na klop pri peči in šel v kuhinjo. Teta mi je z bliskovito naglico Postregla z ocvrtimi jajci in mlekom. Jedel sem s težavo, a sem jede , ker je teta stala zraven mene in me zaverovano gledala, kakor bi opravljal nenavaden obred. Ko sem odložil vilice, se je p živahno zavrtela. — Jezus, saj je že mrak! — je vzkliknila in skočila po očetovo obleko. Hitro je pospravila mizo in se začela, pripravlja i k likanju. — Veš, še nocoj jo bom zlikala, — je rekla. — In ne samo hlače, tudi suknjič bom zlikala. Saj vem, da ga jutri še ne bo, pa vendar, ali ni lepo, če je vse pripravljeno? —- Seveda je, — sem prikimal in se hitro obrnil v temačno vežo. — Kam pa greš? — je teta hlastnila za mano.
— Truden sem, — sem potožil. — Zadnje dni smo prav malo spali.
— Trapa stara le kako da mi to ni prišlo na misel! — se je teta s plosko roko udarila po čelu. — Seveda ste malo spali! Zato pa kar lezi! Lezi in zaspil
— Saj bom...
Odmajal sem se po strmih škripajočih stopnicah v svojo čumnato in legel. In res sem kmalu zaspal... Stresel sem glavo, si z obema rokama pokril obraz in ga trdo poribal, kakor bi hotel izbrisati iz spomina te prve trenutke svoje vrnitve. V sosedni spalnici je zaškripala postelja. Teta se je prevrgla, zakašljala in nato nekajkrat glasno vzdihnila. »Reva je tako vznemirjena, da ne najde spanca,« sem pomislil. Nato sem rekel tiho, a odločno; «Ne, ne! Naj kar zrači očetovo obleko! Naj kar gladi in lika, naj kar nosi v pomladni veter tisto obledelo črno upanje! Ne, ne bom ji povedal, da našega očeta ne bo videla nikdar več!» «A tudi ti ga ne boš videl nikdar več!» me je ta misel z novo močjo stisnila za grlo.
»Ne, ne	bom ga več videl...« sem zamrmral	in	zaprl	oči.
A še isti	hip sem ga zagledal.
Prav razločno sem ga videl, kako gazi pred mano in s topo-riščem sekire otepa sneg z vej, ki se nagibajo na stezo. Steza je ozka in prečka strmino. Noč je dokaj svetla, čeprav gosto sneži. Tišina. Samo Idrijca gluho šuim in sneg drsi skozi veje. Oče obstane na robu gozda in se počasi obrne k meni.
— Prišla sva, — zašepeta. — Naprej pojdeš sam. In kar hitro Do meje	je dobrih pet ur hoda. V	tem snegu	boš	hodil	najmanj sedem	ur. No, karabinjerji te ne	bodo iskali	pred polnočjo.
Takrat boš že nad Cerknem. — Seveda bom... — Na, vzemi sekiro. Ce te kdo sreča, bo nemara mislil, da si drvar. Pa tudi za palico ti lahko služi. O, sekira zmeraj prav pride. Z obema rokama se oprem na sekiro in molčim. — Stopi naprej, — pravi oče in se s hrbtom pritisne k ukrivljenemu deblu starega bora, da bi lahko stopil mimo njega. Previdno se pomaknem po stezi, nato se obrnem in se spet oprem na sekiro. — Na, tu imaš denar, — pravi oče po premolku. — Petde-
set lir. To je vse, kar je bilo pri hiši... Malo je, toda zapomni si, da je za lakoto težko umreti. Kos kruha človek zmeraj najde... Ali me poslušaš? — Poslušam... Molk. Samo Idrijca gluho šumi in sneg pritajeno drsi skozi veje. — No, zdaj pa kar pojdi! — pravi oče in poišče mojo roko.
— Previdno hodi!... In glej, da se mi ne izgubiš!...
— Saj poznam pot, —■ zašepetam.
— Hočem reči, da se mi ne izgubiš potem... kasneje... v življenju, kakor pravimo.
— Ne bom se, ne — z muko izdavim.
— Saj vem, da se ne boš, — pravi in mi strese roko. — No, zašel boš že včasih. A to ni tako hudo. Kdor nikdar ne zagazi na krivo pot, nemara sploh ne ve, da je bil na pravi... Ali me poslušaš?
— Poslušam... Molk. Samo Idrijca gluho šumi in sneg pritajeno drsi skozi veje.
— Ali si že pomislil, kaj boš	počel v življenju?	—	zašepeta
oče tako blizu, da začutim njegovo toplo sapo. Vprašanje je tako težko, da mi glava žalostno omahne. — Kar takole greš v svet...
— Nikar se ne boj... — počasi Izjecljam.
— Saj se ne bojim, — mi stisne roko. In po dolgem premolku pritajeno zašepeta: — Nemara boš pa pisal?
— Seveda ti bom pisal, — naglo obljubim.
— Ne samo meni! — me takoj zavrne. In nato vzdihne:
— Oh, saj veš, kaj hočem reči!...
Iz doline zareže v temo ostra sirena policijskega avtomobila. Nagonsko se stisneva k deblu, čeprav sva v gozdu tostran reke in naju ne more nihče videti v sneženi noči. Izza Domi-novega roba švigne žaromet in prekolje temo naravnost do naju. Oče se ozre vame, pokima in	zašepeta:
— Vidiš, o tem bi bilo treba	pisati. Pa tudi	o	našem	življe-
nju sploh. Pisati povesti. Knjige... Ali me poslušaš?
— Poslušam...	.
Molk. Samo Idrijca šumi in sneg pritajeno drsi	5io
— Veš, ko si bil v zavodu in ste se skrivaj še	siov®	5*
ščine, mi je ravnatelj povedal, da si pisal zelo leP®Kel- $ naloge. ,In ne samo lepo, tudi pametno piše,’ mi j® - b0^' mi je rekel: .Govornik ne bo nikdar prida, napis®1 pos'y bo hotel.’ Tiste besede so me zelo razveselile... Ali m jjje j« Molčim. V grlu me davi in sram me je, kakor ševal o ljubezni. In strašno se bojim, da bo pon°vl ^jti: Treba je nekaj reči, da bi ga prehitel. Pa me on P,v9jSct
— No, kdo naj zd,aj to ve! Saj si star komaj	^»)
A če boš pisal, bom res vesel.	Kc’
še molčim, še me davi v grlu in še me je sra ^ moram nekaj reči. Toda kaj?	v0 strjp
— Kdaj se bova spet videla? — naposled s tez	do	jr
iz grla. Takoj začutim, da sem ga polomil. Res je>	-fjO®
izreči tudi te besede. A ne zdaj. Čemu prehitevati	J
čitve!	je	"	#
Oče molči. Nato si z roko pokrije obraz. Vem, 0 ]e p° moje vprašanje, zato pričakujem odgovora. Toda gem premolku potegne z dlanjo po hrbtu svoje? stori vselej, preden pove kaj odločilnega.	r9v
— če prej ne, se bova videla po vojni... — reče V ^
— Po vojni?...
— Seveda!... Mar misliš, da nas bodo Lahi kar J stili iz svojih krempljev?... Vojna je sicer strašnfl- jje Iy po pravici je še strašnejša. In dokler ne bodo 'oa tud' °
do svoje pravice, bodo vojne. Bral sem o tem.	,
sem bral, da so take vojne pravične... Ali me po*1
— Poslušam...	.	0 df5 i
Molk. Samo Idrijca gluho šumi in sneg pritajen #
veje-	MioiV1
— No, zdaj pa res pojdi! Čas hiti! — se °dl01poj1 nestrpno oglasi oče ter mi krepko stisne roko. ^ prej dobro hodi! Dobro hodi in nikar ne pozabi, da člove
od obupa kakor od lakote!
(NMiaUeV<i'
fi)e