"G I i A' B H A B *ite Us Today TTrtising IaTES are (ONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. \\r iaONEl CHelaea 3—1242 o. 275. — Stev. 275. ■■ Bwnd CtaM Matter Seytinkcr 21 rt, IMS at Um Pwt Office .-rt New itrk. N. I. NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA'' PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvšemi nedelj In praznikov). ii * ZA $6.- NA LETO NAD 300 IZDAJ t* Act ef OmptN of March M, 187». NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 28, 19 39—TOREK, 28. NOVEMBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLV11. INSKA SE NE UKLONI RUSIJI [olotov zahteva, da se finski vojaki odmaknejo od meje HELSINSKI, Finska, 28. nov. — Finska je sinodi zavrn.la rusko zahtevo, da umakne svoje vojaštvo z ruske meje, dokler Rusija istotako ne odpoklice svojega vojaštva z nasprotne strani meje. Finska nato na rusko zahtevo, ki je bi!a skoro ;naka ultimatumu, odločno izjavlja, da ne more »ti nikakega vprašanja o tem, da bi samo Finska dpoklicala svoje vojaštvo. •INSKA PREDLAGA REŠITEV RAZSODIŠČU Finski odgovor predlaga, da je spor, ki je Rusom lal povod, da so pričeli govoriti o vojni, predložen te postavljeni finsko-ruski komisiji, čije naloga je poravnati vse obmejne zadeve. INSKA ARTILERIJA NI STRELJALA Odgovor, ki je bil sinoči okoli polnoči vročen sovjetskemu vnanjemu komisarju Vjačeslavu Moloto-vu, pravi, da finska artilerija ni streljala na ruske vojake ob Karelijski morski ožini v nedeljo in ubila I 3 ruskih častnikov in vojakov, kot trdi Molo- Nevtralnostna postava je 6 6 sramotna7 9 Tega, TTja je rstarni senator Glass.—Kongres naj bi postavo čimprej razveljavil. tov. RUSI NE BODO VPOSTEVALI FINSKEGA [PREDLOGA Ako bi Rusi pristali na finski predlog, da je de-I militarizirano obmejno ozemlje na razdaljo .50 milj — in izgleda, kot da Rusi tega ne bodo stori-lli tedaj bi bila razdalja med finskimi in ruskimi obmejnimi stražami od 25 do 30 milj. ? ? RUSUA ZAHTEVA UMAKNITEV 16 MILJ Molotov je zahteval, da Finska svoje vojaštvo umakne 12 do 16 milj od meje, da ie preprečena ponovitev "sovražnega čina", i-i se je pripetil -nedeljo Ako bi se Finci umaknili, tedaj bi zapustili Mannerheimovo utrjeno črto. FINSKA ARTILERUA NI BILA BLIZU RUSKE MEJE, - TRDI FINSKA VLADA I inska v svojem odgovoru pravi, da so na ruski meji večinoma samo finske straže, da pa aretileri-ja m nikjer tako blizu meje, da bi mogli njeni izstrelki pasti na rusko stran. N AJS J11 N< J TOX, D. C., 2 \ nov. — Argentina je akleura k ti | »o vat i večino svojih potreb-'»I Anglije in Francije, voje delo in domove v krajih blizu net uši-y meje ter so odnesli s seboj samo najpotrebnejša stvari, da -i vstanove nov dom med iie|*i-/.nanimi ljudmi. Med onimi, ki trpe, so žene, čijili možje so na fronti, in delajo ter skrbe za dom in otHike. Žene in matere vojakov. I ki so na fronti, morajo prena-j šati hude skrbi in srčne boleči- j ne za svoje drage. Toda hvale-j žne so onim, ki >o zgradili Ma ginotovo črto, v kateri so njihovi sinovi in možje kolikor toliko varni. Francija je za svoj narod preskrbela dovolj živeža in iz- Deutschland potopila Rawalpindi Angleško križarko je nemška "žepna" križarka » lahkoto premagala. 260 mornarjev izgubljenih. je hotela, da je na zelo U>XlM>.\, Anglija, 28. nov. delan v križarko. Zadnje ted-T An«i,",;ku admiraliteta je lw so angleške in francoske smoei naznanila, da je nemška bojne ladje zasledovale ki;-"žepna*' križarka Deutschland" v četrtek po ljuteni t>o- w 7" ju potopila angleško trgovsko a križarko Rawalpindi ju go v zli o- moclw "črnsko križarko zadeli dno od Islandije. Ta boj je b i angleška slabotno opremljena neenak in je bil pravzaprav ino- križarka. Med obema ladjama demi boj med junaškim, pa se je vnel ljut boj, ki je trajal šibkim Goliatom in z malim 40 minut, nemškim Davidom. j . j Na križarki Rawalpindi so Potniški parnik predelan bili* slednjič razbiti vsi topovi Primerjava et 6-palč-uih topov, ki streljajo na razdaljo 18,000 jardov. . Boj se je pričel na razdaljo I J.0,000 jardov. Samo eden ali kaznic za hrano še ni bilo treba vpeljati. 1/. previdnosti pa je vlada pred nekaj tedni vpeljala en dan na teden brez nu-sa, da je toliko več mesa odmerjenega za Tirmado. Toda to velja samo za govejo meso, kajti v dnevih "brez mesa" je mogoče kupiti ribe, kokoši it. svinjino ter vse razun govedi ne in hravinc. Kdino omejitev je vlada vpeljala glede tobaka in sicer prošnjo, da ljudje malo manj kade. V ta namen, da zmanjša porabo, j»» zvišala ceno tobaku za 28 odstotkov. Izkaznice so bile izdane srnin za bencin, toda do sedaj ga je še vsakdo dobil, kolikor ga je hotel. Zaloge premoga in drugega kuriva so zadostne, kajti zara-radi Maginotovc utrjene črlej ima Francija v svojih rokah še vsa premogarska polja, ka-tera so Nemci v svetovni voj- (Nadaljevanje na 2. str.) Zahteve National Grange Zveza ameriških far-merjev hoče biti zastopana v vseh vojnih u-radih. PEORIA, III., 25. nov. — Tu-; kaj zboruje National Grange, velika farmerska organizacija,' ki ima nad osemstotisoč članov. Delegat je so zahtevali, naj bo organizacija zastopana I v vseli odborih, uradih in ko-j misijah, ki bi bile organizirane1 po industrijalnem mobilizaci i-: skeiu načrtu, čigar svrha l/> ! . i bila regulirati civilno živi je - j nje za slučaj vojne oziroma ' preteče vojne. Vsi vladni načrti, tikajoči se ameriškega farinerstva, Ki jih namerava vlada za tak slučaj uveljaviti. bi morali biti prej objavljeni, da bi jili mog'i farmerji natančno preštudirati. ^ Nadalje zahteva (jIrange liberalizacijo železniških določi-, kolikor jo je mogoče izve-ii brez škode za splošno javnost. Trail sport acija J armerskdi pridelkov I»i morala biti «-I«• -zna gotovih prednosti, pa naj -e vrši transport po železnicah J z ladjami ali s pomočjo truc-kov. Vojna vihra na morju NEMŠKA PODMORNICA VJETA LOXDOX, Anglija, 2«J. nov. - Zanoljivi privatid viri rri-| znan.ajo da so angleške bojne ladje vjele nemško poduioi-m-«*o, ki je skušala priti v pri-tnnišč,. Firtli of (Mayde tla zap -dni obali Škot>ke. I>ti viri pravijo, da je to i.-ta podmornica, ki je priplula -Sen:-;* Flow in je torped'rala ter polopila bojim ladjo !{o\:d Oak. Podmornici je poveljeval mladi, rdeče lični j»oroč? i c al odre\ot jelio tudi ■/. lievt ral ti: J ladij vzeti nemŠl o i/.vo/::o blago. Odredba .-topi z dan:r->?i ;uti dnem v veljavo. Mornariške obla-ti prepričane, da bo ta odredba inu la 1 -ki. OIiIB IIBODP« New ToxS Tuesday, November 28, 1939 SLOVENE (VSLAV) DAILY! GLAS NARODA" (TOKI OP TU PBOPLB) .Offuil fad Publish«! by mmO PURHSHLNG COMPAN1 (▲ Corporation) J. Lapaba, Sm. of tbm eorporatlas ud addrwui of above officer«: NIK YORK, N. X. 46th Year UltBD !?■) DAT MXCIPT SUNDAYS AND HOLIDAYS AdTTtlaeaac nt on Agreement Za New York a* ceJo l®to . . »7 0(1 Za i*ol '.pea ............ • m m m $3.50 Za laoacmatTo ai celo leto .. |7.W il^C'Z* vol leu yi ao Vcarl) tJIJk* NABIMU' I SHAJA VSaKI uAN IZVZJCM&1 N1DIU PRAZNIKOV i ^ I 'Ili.Alt «ABI '•U-Ai 1AMMI4*, 11« mm IM (TTKEXT, NEW YOU, N. 1 ItLSTfONB Ca«hM k—lt41 POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. FRANCOSKI VOJAKI SE LIKAJO iyifio v i ni.it i. 1 »o zima pfi- Peter Zgag^rv _ vlja tudi a. OrT. Na dvorišču neke francoske kmetije so l'ran«*o-ki vojaki napravili zasilno pralnico, da perejo svoje perilo. si r- TOLAŽBA Bil je težak porod. Mlada prenašati ne telesnih nt „ mati se je vila v smrtnih kreih.jnili bolečin, j Zdravniki so že obupali n:ui; Ne ošpic, ne Škrlatice, ne d;, j obema, vendar se jim je posre-j vice se mi ne bo treba bati. i <"'Ho rešiti materi življenje. O- Nikdar ne bom imel sitnosti z itrok je prišel mrtev na svet. j zobmi in mi ne bo treba piti ■ Mati je po prestanih mukah 1 grenkih zdravil, pred katerim*. | ležala v nekakšen polsuu. Zde-j se tirugi otroci tresejo in tre-jlo se ji je. da sliši poleg sebe' petajo. Tebi in očetu ne bo .komaj slišno šepetanje. 'treba plačevati dragih zdrav - j Zdelo se ji je, da ji govori niških računov in nikdar me | njen otrok: ' |ne bodo s silo vzeli iz tvojega ! — Oprosti mi, ker si mora-! naročja ter me odpeljali v bol-la zaradi mene toliko prestali, nišnico. Tolaži naj Te zavest, da >em Prihranjena ti bo skrb, kalni srečen, neizmerno srečen ii. bom zašel in kam padel, ko me! zadovoljen, ker se je tako zgo- i,;,š naučila hoditi; starejši o-dilo. Nikdar mi ne bo treba troci me ne bodo tepli iii prt - j__j ganjali. Noben učitelj mi ne bo ubijal učenosti v glavo, domov li ne bom nosil slabih redov in li ne bo treba skrbeti za mojo MUSSOLINIJEV A NEVTRALNOST Vse govoričenje o "pošteni" Mussolinijevi nevtralnosti je prazna mamja. Kdor hoče pravilno spoznati in oceniti stališče Italije, mora vedeti, kaj piše Mussolinijevo časopisje. V naslednjem navajamo par primerov, kakšen veter veje v Rimu. Ko je Nemčija odgovorila na belgijsko-nizozenisko mirovno penudbo, se je Mussolinijev glasnik Virginio Ga vda io-taku'1 sankcij, ki jih je naložila Anglija Italiji ob času abe-sinske kampanje, ter je za dogodke, ki so dovedli do sedanje Vojne, zvalil vso krivdo na Anglijo. Ofieijelno laško časopisje je odločno zanikalo turško po-ročdo. da se namerava podati vnanji minister Ciano v Ankaro T k obisk bi ne bil v nikakšnem skladu s stališčem, ki ga zavzema italijanska vlada napram turško-ngleški prijateljski pogodbi. Na lomlonsko po.rnčilo, da se botio kmalu pokazale posledice prijateljskih od noša je v med Italijo, Francijo in Angli jo, odgovarja Mussolinijev organ "II P o pol o d'Ttalia", da so te angleške domneve brez vsake podlage, kajti Italija je bila in bo prijateljica in zaveznica Nemčije. Nadaljni ookazi so v italijanskem časopisju vesti o spopadih med angleškim vojaštvom in domačini v Indiji. Tudi če bi bila Italija v vojni z Anglijo, bi italijanski listi ne megli proti Angliji bolj ostro pisati kot pišejo sedaj. Iz Slovenije 10 VAGONOV POLEN ZASULO DELAVCA l Vi paj irnici v Sladkem vrhu >e je pripetila ust; li;a nesreča, ki je zahtevala človeške I življenje. Delavci -o spravljali celulozni les z velikega kupa, na k; tereni; je hiio zloženih o-krog lil vagonov okroglih ;> >-len. Naenkrat pa se je ve- o-gromni sklad zrušil ter pokopal pod seboj 5^-letnega delavca Avgusta Novaka. N ! eno Delavske vesti Posvetovanje glede nezaposlenosti ZAKAJ ANGLUA NI KRIVA SEDANJE VOJNE 0 zadnjem goVoru nemškega zunanjega ministra v. Rih-bentropa, je bila Anglija ponovno obdolžena, da je kriva sedanje vojne in poljskega propada. Države, ki so Nemčiji naklonjene ali pa se je le preveč boje, so ta Riblientropov govor z zadovoljstvom sprejele, če se sme to sklepati iz njihovega ča sopisja. Zahodnje evropske demokratične države pa so ga o-stro zavrnile in povedale o njem, da ne vsebuje nič drugega kot same «ielno ali docela neresnične trditve. V ponoven dokaz temu, da Anglija ni kriva propada Poljske iu sedanje vojne, pa je angleška časopisna agencija " Renter" objavila tole: V odgovornih krogih smatrajo, da nasprotuje Ribben-iropuovi trditvi, da bi bila Anglija že več let tajno pripravljala vojno ter odbila vse Hitlerjeve predloge za mirno rešitev ► porov, sledeča dejstva: 1 Anglija jc dovolila Hitlerju ponovno uvedbo splošne vojaške obveznosti, Anglija je dovolila Nemčiji vojno letalstvo ter vojaško zase Porenja kakor tudi zasedbo Avstrije in sm'.etskih pokrajin. 2. Velika Britanija je j-talno stremela za sporazum z Nemčijo Sedanjo angleško vlado so v Zedinjenih državali in drugih nevtralnih aržavah ostro kritizirali zarasli tega, ker pri tem preveč popuščala. 3. Angleške garancije Poljski so bile dane dne 31. mar ca t. 1., medlem ko je Poljska Hitlerjeve zahteve odbila 2t\ marca t. L 4. Chamberlain se je vrnil iz Monakovega lani s Hitlerjevo obljnbo, da se bodo vprašanja, ki bi nastala med Nemčijo in Anglijo, reševala s posvetovanjem. Chamberlain je dejal: To je mir, ki bo trajal, dokler bomo živi. Šest mesecev pozneje ga je Nemčija izdala s tem, da je zasedla Češkoslovaško. 5. Anglija in Francija sta ugodno odgovorili na italijanski mirovni predlog 31, avg. t. ]., toda sta kot osnovni pos*oj postavili izpraznitev zasedenega poljskega ozemlja v svojem odgovoru dne 2. septembra. 6. Nemčija je vojno napravila neizbežno s tem! uro .j«' trajalo ri'M*vanj<>. !i:ri»»-rega >o jMxlvzoli V>i pri čemer -o morali nekatere sklade razžurati, preden »-o nesrečnik«; rešili iz smrtne pasti. Zdrobilo mu je hrbtenico ter ie dobil hude notranje poškodbe. Odpeljali so ura takoj v St. l!ij. kj<*r so ga naložili na reševalni avto ter spravili v mariboi -ko bolnišnico. Vsa zdravnišk:1 pomoč na je bila zaman, ter :e ponor ham pod legel. oči pogodba z republiko Vene- bodoč ih M, zuelo, ki dopušča cenen uvoz Ne boš dočakala tistega, za surovega petroleja. Navzlic te- mater najusodnejšega dne, ko mu je pa Lewis izjavil, da se ti bi strašna bolečina v srcu ne bo bori! proti principu ir-j razodela, da ni vsa moja ljube-j govskih pogodb, pač pa proti zeli nameujena tebi, ampak senil posledicam, ki jih izvajajo t v- ljubezen razdelil in večji dci! usmrtil Hindu. Nesrečnežu je # ke pogodbe na razne ameriške poklonil drugi ženski, obleka zgorela na telesu, dobil Posvetovanje glede j industrije. Potolažena bodi, tlraga mr- ]m je tudi težke opekline. Trn- nezaposlenosti } ------,,H*no ho klicala domoviu-i p o -o pnoicljuli v mrtvašnico i _. t r» i ••• s^a dolžnost na bojišče in uo na pokopališče v Vojniku. INDlANAPuLI^, Ind? 24. Nezaposlenost v Belgiji boš doživela ure britke ločitve, ime! je bil v zadnjem času ze- nov- tukaj zborujejo in j fjp^^pj^j Beb'ija no- ko ^ grozno vprašanje raz- io potrt. Kaj ga je gnalo v raspravljaj«. glede nezaposle-! ^^^^ _ ^ Vf)jl((i Uvajalo srce: - Ali me boš še -mm, pa ni znano. uosti zastopniki vlade, indu-• ^ nezaposleno>t v Belgiji'kdaj videla ali nikoli več: ln -1-7-1 etni posestnik Franc Son-j ^trije, delavstva, poljedelstva; fala za ^slacset o«l>tot-''"vne ne bodo vlačili po strel- pri Celin ie te in št.lstva. Konferenca se vrši j D . ... . . ' -i, ;.iru:i, .... i.,,.,, ... ' . i i i- * \ -kov. \ Belici p |e sedai vsesa ,,ll! jaiKin, ne ooui siisai z\ i- nodifiil v gozlu drevesa.: pod pokroviteljstvom Auieri- j ^ 399 o(K) ,lvl avcov zganja krogel in pokanja gra- e je prehitro i ške ledije. | , , iJuit? IK. ho m se zvijal krvavet, v »mrtiiih krčih in preklinjal Tebe, mati, ker >i me rodila. Nikoli ne l>om razočaran v ljubezni iili v zakonu. Nikdt.r t ni k ker tlni Podžgali o drevo Moilrio. Seriker ni imel časa. da l>i rešil. l>revo je tr<*- šf"-i!<» nanj t<-r oni zilrohilo lovi kolk in Mtn |>rizi.idejnlo tudi težke notranje poškodl>e. Sen-kerja eljali v celjsko | bolnišnico, kjer je v izdihnil. JAKOB B02IC UMR1. Paul H. (irit'1'itli iz Wash-ingtona, zastopnik Legije, je rekel, da je namen konferenca preskHieti m-zaposlenim «lelo v privatni industriji, poljedelstvu in pri stalnih vladnih a-,llo\ vedno je zj.tisnil ori e len iiajuglethiejših Ti boveljčanov. Po dolgoletnem tijpljenju je preminul Jakob Božič, znani unšked- i trboveljski gostilničar in ]>o-i sest n i k v 71. letu starosti. ' Kljub bolezni, ki je zadnja le- DVOJE TRAGIČNIH i ta'močno skrušila jakega mo-SMRTNIH PRIMEROV ^ ge lit urah. Lewis sodeluje s premogovnimi baroni Nesreča v premogovniku SHENANDOAH. Pa.. 2.".! — V bližnjem premogov- Jz Celja jioročajo marljivo-tjo skušal Še op i 1 jat i posle s vote obrti e-'li! , WASHINGTON, D. C., 25. nov. — Dasi se producenti meli-keua premoga in John L. Le wis, načelnik CIO, običajno i gledajo kot pes in mačka, v nekaterih zadevah vendarle so-oprav_ glašajo. Tako naprimer sku-ter se l'HO obsojajo vladne trgovske niku je zasulo dva premoirar-ia. ki sta kopala takoimenov?-ni "butlegarski premog". Tovariši so ju rešili po de se t urnem napornem delu. Nesreča 50 je zgodila dvesto čevljev pod površino. Časoois prenehal izhajati S AN DTEOO. Crd.. 25. nov. — Tnkai ie prenehal izhajati dnevnik <4San Diesro Sun'*, ki ie bil ustanovljen leta 1#81. iT četrtek' j.. V) emi pol i-Vi le*{ Kanimal za svoje g0s|»odar-! l^sfodbc, temelječe na medse-^tonetdeset delavcev je izgnbi-avec Malt i'i Iii ne! i/ Trnovi i i M vo. ki ga je z neumornim dol-; hojnosti. Posebno jih bode v lo dolo. ]»ri (1elju na grozen način končal svoje živi je nje. ( Mšel je k j v'duo fal-ikemu d 'l jno\ uiln. \ Trnov-| ^ Ijah, si štirikrat ovi! /.iro okoli; "KUPIM vratu, in ilr«lil na koiicr ži<*e j pol kilograma težak kamen in \ zagnal žico s kamnom na žice daljnovoda. < >b kontaktu žic se je močno zabliskalo in tok visoke napetosti je na mestu oletnim delom dvignil na za-vi ši no. KAZALEC. wm DIJAKI NASTOPAJO PROTI FINSKI M03KVA, Busija, 28. novembra. — Ruski delavci in dijaki •d iii VeKkih zborovanjih, zahtevali;- da Rusija odločno nastopi proti finskim militaristom. Dijaki in delavci so sprejeli resolucije, v katerih zahtevajo, da mora Fnska z meje umakniti woje vojaštvo, ali pa ga bodo sami vrgli nazaj. Po*0&iL* i* vojaškega okrožja LjeningTada naznanjajo, ami so motali T>re l kratkim zavoljo z::strupitve krvi odrezati ka ■'.alee. Ker je pa -trastna igralka klavirja- in se r«rri noee od-liovedati, se j<* odloeila za ta eudni op:lss. V njem navaja tudi toenejše mere za kazalee. ki ua išee. I'speli a doslej ni bilo. . • DOVOLJ 2IVE2A V FRANCIJI ni takoj spočetka zasedli. Zelenjave in sot-ivja je dovolj in skoro po isti ceni kot pred vojno. Restavracije, ki >o odprte. ediiik. Bože moj, kako težko' mi je- Nafcen glas ne pride do mojega ušesa, žive duše ne vidim tu. Ali. moj Hog! Kaj i mi je tinto t am* le. Xa .steni! Ali je mop'w * Zares: na mračni teni seiu .zagledal čisto navaitno muho. Sedela je tam in s k le (m hi nr. I glavo svoje drabne ru*ž »<*<■. Mita mu/ha — družic« mi ln*š. S'ajoalH mi boš samoto. # • • Stra-lio bojim, da bi ne odlotela r>rcm«lo porušena z j no jo skromno h rano. •IHt ji pripravim viverjo, vzamem kocko sladkorja, jo |tw>itiočim v vodo in jo dam muhi jioleg premalo kulianega govejega mess. Tn zda i o tudi tebi toplo! 'Previ-dno se bližam s saino-varjem k steni. kjer nedi mfu-ba in dolgo ga držim pod njo. Prijetna toplota se je naglo rafl"širila okrog, mfaha je zganila. — T^eti. — Končno. * * * Kočo j vso noč nisem mogel za limiti t i oči. Vso noč sem mislil, da bi se luuha ne prebudila in ne odletela v noč, da bi ne sedla na mojo posteljo, k»'i* bi jo laJrko zmečkal z roko. da je,, drage prijateljice ne bi ubil. Ne, mislim, da bi njene smrti ne prenesel. Na niiv.i gori luč. Ležim i >d prt i h oči. Nie, -se liom že čez dan naspal. c5M U H A Groza. Malo je manjkalo, da moja muha ni poginila v pajčevini. Nisem se spomnil na to prokleto pajčevino. Prav za prav pajka niti še videl nisem, pa je že pa j če v i na tu. Malo sem bil zadremal, ko sem naenkrat zaslišal zamolklo brenčanje. Planil sem pokonci. Glej, zvija se prav sredi pajčevino. lUboga prijateljica! Tudi jaz sem padel v mrežo, ki so mi jo bili nastavili. Toda tebe rešim, da se ne ponovi ta strašni prestopek. Boži, bezi! * * * Danes ne morem niti jesti, niti »pati. Ležim na jKJstelji in zrem tojK) v črno točko. Muha je iagi-nila. Odletela je, pustil^ n|e je tu samuga. Morda ji tu ni ugajalo. Mar ti nisem bil prijatelj, ndan. zvest, ki si se lahko na njegovo roko zanašala. Odletela je . . . Mužji dnevnik. Priletela sem *em iz rado; vednosti. Takoj sem spoznala, da -env storila neuimiost. f*im sem ssedla na sti-no, da bi si malo odpočila, sem zadrhteli\ k«*r soitt začudila na r-ebi pogled človeških oči. Človek! Kaj pa hoče od mene! Izbuljil je name oči: bojim se. Pa me venifer ne misli ubiti? Vidim, da mi hoče pokvariti počitek. Malo se spreleti iii po celici. • • * Zakaj me pa preganja. Položil je na mizo nekakšen sladek čokee s premalo kuhanim govejim mesom in podi me po sobi ploskajoč na vso moč z rokami. Zabaven »ogled. človek je. pa skače kakor tele. ki je izgubilo jtamet. — Zleteti morem na mizo da pokusim njegovo hrano. Brrr. — Kaj pa zopet kriči? I)a ga le sram ni! In |H>i!iislite, to je človek! Niti minute počitka. Komaj sem zatianila oči, je je! znova kričati in razbijati [>o vratih, in ni nehal, dokler mu niso prinesli saniovarja z vročo vodo. Kaj neki bo storil? tega je bilo tre^u. Samovar z vročo vi»do d iv> paid menoj. Znorel je! Malo j«-manjkalo, da mi eno krilo ni zgorelo. Od let i lil. — To je re* smiftin. Letim, on pa za menoj s samovar jen*. Prizor, ob katerem bi vsaka muha počila od smeha. Kaj bi si mMil o tem! Ta človek se je znova pojavil, zamahnil je z rokam!, di vie 5o kričal in me tako prestrašil, da Hitite imi darili. Ker nastajajo zaradi sedanjih evropskih razmer včasih precejšnje zamude pri dostavljenju denarnih posiljatev, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič. Ce pošljete sedaj, smo uverjeni, da bodo posiljatve pravočasno dospe]e za praznike, SLOYENIC PUBLISHING CO. BI^TJ 216 WEST 18tb STREET . _ NEW YOEK^. Y.. sem odletela in se zaipletla v pajčevino. Zunaj je noč, tako rada bi spala, on e sicer zelo dobro prenašajo počasen prehod v drugačno teneratu-ro. ne pn-neso pa nenavadne iz.prcmem.be t en «pe rat ure. Ce -položimo karpa hitro v v oil o, ki je samo 3 stopnje hladnejša, se navadno prehladi, kar sjki-znamo |>o tenu da se del kože loči od telesa iu visi od njega kakor cunja. Izmenjava zob- ki nastane pri človeku samo enkrat, gre pri ribah skoraj neomejeno, kar velja tudi za anfibije in plazilec. Te živali slabih zob sploh ne poznajo. Cim jiiu izpade zob. poskrbi narava za nadomestilo. Ribe sploh ne spe, kadar počivajo, pač pa v ribnrku ali tekoči vodi dolgo mirujejo. sojetniku je ukradel zobovje. V ječi deželnega sodila v Nei»|>oiju se je eden izmed jet nikov, neki Antonijo Capuano 7#)udil te dni broz aobovja, ki ga je bil prejšnji rez težave našel zobovje pri nekem Giovanniju Arandu, ki je takoj priznal fvojo krivdo a se je zagovarjal, da gre za iponvoto. V večernem somraku je videl, kako je v Capuanovi roki nekaj bleščalo, in ker je mislil, da so dragulji-je pomoči ukradel zobovje, ki je imelo m«l drugim tudi nekaj zlata. ----- — — * L. I m JL ■ lepa priložnost Trezen, dobro zraščen, 42 let star Avstrijec s prihranki, se želi seznaniti v svrho ženitve s samostojno, pošteno; 50 do 55 let staro žensko, ki je dobrega srca. Ponudbe je poslati pod naslovom: "ŽENIN", e. of "Olas Naroda," 216 W. 18th St., New York, N. Y. 11—28, 30^ 12—il - ' -".V J i BOLEČINE V KITAH ^ NAGLO OOSTRANiENE Nikar po nepotrebnem ne prenašajte bolečin ▼ kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano reienih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in zgibih • pri prostim drgnjenjem s Pain-ExpeUer-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je že bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain-ExpeUer. Zahtevajte Pain-£zpeller a sidrom na steklenici. mm*—mm ADVF.Rl \SE b "GLAS NARODA" I po novi železnici je pa prijetna. Vlaki sicer prihajajo in odhajajo s precejšnjimi 'zamudami toda to nikogar ni moti. Nesreče so zelo pogoste,, pa tudi zato se nihče ne zmeni. Skoraj vsak dan skoči vlak < tira. Toda to ni nobena nesreča. Vsak vlak vozi s seboj potrebno orodje in potniki radi pomagajo npra vi t i lokomotivo in vagone nazaj na tir. Javanska ozkotirna železnica je pa visoko pasivna. Belo-kožci se je izogibljajo. po nji i se vozijo samo domačini, ki jim je tak« vožnja všeč. V kraju, koder je speljana, živi Malajsko pleme Madure-ov, ki so .znani kot izborni mornarji. Javanska železniška uprava je hotela promet na ozkotirni železnici ustaviti, pa je naletela na hud odipor. Ti se sicer ne zmenijo mnogo za evrot>sko civilizacijo, ne d?jo p-i pa vzeti železnice, po kateri se je tako vri jetno voziti skozi pragozd. Železniška uprava je njihovi zahtevi ugodila, čeprav ima z ozkotirno železnico samo izgubo. tolovaj hace še vedno straši O tolovaju Antonu Haeetu, ki je pravi tip zločinca-roko-maviha, krožijo neverjetne, skoraj divje romantične pripovedke. Na vesti ima, kolikor so mogli doslej dognati, naj-vianj do 50 ropov, vlomov in -lavadiiih tatvin. Okrog hodi elegantno napravljen. Tolovaja Ha^-ta mladost je zanimiva in žalostna. Hace je doma iz Podcerkve. občina Stari trtr pri Ložu. Njegov oče jc cerk-venik in zato pravijo domačini pri ^.Mežuarjir'. Njegova mati je marljiva in gara noč in ilan. da \~/Irži malo i>ose. stvo. Vsi otroci so pridni in 'obl i izkvaril se je samo Tone. Ze v zg<*lnji mladosti je kia-del. Na.iprej sadje in poljske pridelke, nato druge stvrri. Rad se ;«• poto]>al in se je izogibal šole. Tolovaj dostikrat nonoči obišče svojo rojstno vain potrka pri nekem dekletu. Orožniki ga ne,my rejo vljuiti. Pričakujejo, da^ga bo zima pti-morala, da bi iskal zavetje v nižini. Sedaj straši £o Gorenjskem in se pojavlja tudi okoli Polhovega Gradca. NASVETI ZA -B O Z l C N E POSILJATVE Da bodo Vaše- božične posiljatve se pred prazniki prišle v roke naslovnikom, odpošlji-te dopisnice, pisma, ali zavitke dovolj zgodaj. Zadnje dneve pred praznikom so poštni uradi preobloženi s pošiljat vami, vsled česar se marsikatera posiljatev zakasni. ■Poštni uradi bodo zaprti v nedeljo 154. decembra in na Božič v ponedeljek. Samo Special Delivery posiljatve bodo raznesene 25. decembra. Pri pošiljatvah se poslužite zračne pošte skupno s "Spe-cial Delivery", tako da bo po-šiljatcv vročena naslovniku v petek ali soboto pred Božičem. Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polha«*" — Domen. — Dva prijatelja. n. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — Grad Ro-jinje. — Golida. HL ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska spdba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tu go mer. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd* bratoma. VITI. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — črtica iz življenja političnega agitatorja.. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaka smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti- — Opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK- Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir gradeL — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni anženjer AlacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani $1.20 iV Ivan Pregelj: Izbran Spisi Stefan golja in njegovi. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno aliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu, besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v Bvoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že aplošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pulver nnd Blei" ter biser naše ncrelistike: ~ "Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Naročite pri: l} rni Glas Naroda 216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y. Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel ▼ dobs, ko se je začel Širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana oo-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani. V tem m. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu deln trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko s Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, xia njegovem gradu Lansprežn, kjer mn sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 ■ae^a^a«- »BEXB IXKPDP-Hrt Tof« Tuesday, November 28, 1939 ^^^^ llllllllfliii I liw^y^wf [miiIMUIIHU rT^f V^^fllMf i Ilir I irrFn^jrnT^ {je si bil tako dolgo? Soman Is fthrljenja. — Za "Glas Naroda" priredil L H. ' =79=- Kurt Weyersberg .grc naglo v svojo pisarno in vrata takoj aakhtie za r-oboj. ?'ato gre k peči in poprovi ogenj, da bi bolj gorel. Plamen isalni mizi. Vtakne ga v kljnčavniioo predala, v katerem je .opravljen potni list. Toda — kaj je to? Ključa ne more potihniti v kijučarnico, niti do iM»k>vice. Jezno kol ne pred he in zopet 4>osku.ša — toda (ključa ne n#or: j>oriuiti v ključavnico. Da bi koga poklical na J »o moč, je bilo izključeno; £aui 1110:4» najti zapreko. Jezilo >e jniipoigne, j>ogleda v luknjo, ti»da nič(«ur 11*' more zapaziti. Kajti mali ko^'eflc vžigalice je |>ti teiik. ko je /j»otiskal ključ v luknjo, zataknil v votli ključ in v>led tega Ključa nikakor ni mogel vtakniti. Tako se je majhna Rutina premetenost izkazala lniljšo, kot pa je pričakovala, da bi prei-kal luknjo ključa, ako je v njej kaka zapreka, to Weyer-iwryu ne |jride na um. Toda zojtet in zoj^'t l»osktisi svojo srečo. IY»t mu lije .< čela. (Jrdo kolne prod se, pa vse nič ne pomaga. Predala ne more odpreti. Teko -c n«u porodi prepričanje,, da mu šlo \>c narobe, odikar je i|»otni list spravil v predal; ni-1 lar ga ni bilo mogoče sežgati, vedno je prišlo kaj vmes. slee ključavnice ne more odpreti. Ravno pokliče zvon k večerji. Jezno vrže sveženj ključev na tla, ne da bi adel iz ključe ve luknje. Kurt zopet jcv.no pobere ključe in jih Hlod kletvami dene y žep, ne sluteč, da bi »=edaj brc« vsake ovire mogel doseči svoj cilj. <\»lo si obriše; naj l>o, jh) večerji 1k> dobil kake orodje, s katerim bo mogel oa naglo Mpra.ša, uko se je medtem kaj važnega dogodilo. Pove mu, da stric najbrže predala pisalne lijizc ni niogcl odpreti in oba se nekoliko t-n vejeta. Nato pa Rut naglo vpraša, uiko je s »sodnim svetnikom Vie tlobro uredil. Odgovori ji, da je vse urejeno. "iSodni svetnik te Ui|m» pozdravlja in pravi, da. "bodi brez skrbi, ker bo potni li-t strogo shranil v svoji blagajni. Poleg tega pa mi je ->e rekel, da bo t odi moj podpis za mene jj>im govoril. Ima več miojih listin in moj podpis se ni izpre-inenil kot moja zui anjost. Zato l>odi popolnoma mirna, jutri Ik> vso |*otrebno ukrenil. Toda jutri zjutraj ne bova mo-j: a govoriti, kajti ob štirih že gretn s Kurtom Weyersbergom Ita lov; malo prej sem si rzibrtd |>uŠko." Ruto pa naenkint obide nakani čuden olW-utek. Z velikimi oči 11 i jMtjrb-da Klau-a. * * A1 i ne bi rajši Mpovcda! Klau-?" Kini s -meje prin|e njeno roko i-u jo stisne. 44Ne razburjaj -e, Rut, kaj pa mir lis! Ali se bojiš, da ho ta mož šel za mojim življenjem? Na ta način bi bilo vpra-Šanje glede detV^čin" seveda. ugodno rešeno, jia je vendar vse kajdruge«r« k on rti vkra>ti |»otui I i—t v lUMiieiiu, da hi ga sežgal, kot 1 mi človeka umoriti Ne, ne, tako črno te stvari vendar ne li< tiui filiali. -fc do sedaj ključavnice ni mogel odkle-1 iti, tedaj je tudi nocoj še ne Im> o*iprl. Ill težko, da bi ko«ra I»oklical na f»onioo, kor bi oni, ki bi ziomil kljueaivnieo. tudi moral zagledali potni list. Tega pa ne bo hotel. Tako bo najbrže jutri - kakim orodjem, skušal odpreti prebil." 4'Kot i/gled-i*. si je pri odpiranju zrlo tipotil," pravi Hut,' ko so jo KI hum) ve behede nekoliko pomirile. . 4*To iiru prav nič ne škodi, kajti dovolj dolgo te je pustil,! da -si delala zanj," pravi Klaus sočutno, nato pa nadaJjuje:| *4 To rej ju»ri se ne bova videla in ne lw»va govorila, toda okolij ognili bom na križišču )»o1w; do tedaj Imva že prav gotovo nazaj z lova.*' Rut mu prikimr in odstopi oil njega, kojii sliši prihajati mater in lW-rr; oW Klanca prijazno pozdravite. 44 No, Ida, kako je bilo na kriqiotjii?" vpraša Klaus, -e dobro. Kli us — zelo s««m srečna — zato se imam tebi zahvaliti. Toda oče je nama za petami — jHJzneje bomo o tem govorili." In res pride oda proti Klausu. "Dok«« lw«Vte zmenjati. gonpod doktor, ttala taki do-! rzi ne veMajo." "Popolnoma prav; to omenim f&mo mimogrede." 44 Kaj pa je ^la« ni stoj^mmI soilni s\-etnik rekel glede vašega namena, da si hočete polastiti deiiščine?" 44 Ju tri bo vse urejeno." 44Malo težko ho. Kot rečeno, samo dokažite, da ste Klaus We ver »bersr. i-otem se peveda moram jiodati.*' "Veseli me, da to enkrat iaprevidite." 44Za vrasra — pnvc-čerV, rvpfo M^tare, rcVoč. da n»(ora še delati. Sploh pa hoče i*i trdi zgodai HT>at. d»i bo zjutrai či! na lov. Torej točno o> štirih -«^KHlaj v veži," zakliče Klausu in ^Ntdaljevanj« pnhodiiji^) V oblasti sovražnih bomb in mrež (Britsko infoniiacij.-ko ministrstvo jioroča o dramatičnih urah, ki jih je doživela posadka neke angleške podmornice v nen^ških vodah. Podmornica, ki je patruljji-rala v sovražnem vodovju, se je bila ob zori kakor običajno, potopila, ko se je kratko preti zajtrkom razpočila v njeni bližini bom1}»a. Km?k jKitem se je razpočila druga bon^ba še bližje. Ni bilo dvoma, da so bili Nemci la ljo oilkrili. Kar)it;in j<> za,povedal, naj u-ta vi jo stroje, posadka v brodil je zadi-žida svoj dih. Moštvo se je steirnilo |m t'eli da bi z nepotrebnim pihanjem ne porabilo še več di*agoeeneg}i kisika. V eni sami uri so našteli šest eksplozij. Nemci so skušali svoj plen uloviti z vrvmi. z mrežami, in honrltami. Podoiomica ni roojrla drii^eira. VPREDPRQDAJ Slovensko Amerikanski Koledar za 1.1940 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPIS IVANA BUKOVINSKI - JA: Iz mojega življenja. Koledar je bogato illustriran. Naročite ga pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! nego da ostane negibna na dnu morja. Možje ki so bili obsojeni 11a čakanje, so čas krajšali s tem, da to sklepali stave o naslednjih eksplozijah. Teh je bilo čedalje več, celo vsake dve minuti ena, a na zadnje so se malo othJdaljile 111 — utihnile. Možje, ki so bili že izmučeni. pa so sredi ]»oi>oldiieva nenadno zaslišali mrežo, ki je drsela preko zunanje >tene. Slišati je bilo tudi tope udarce. Ni trrjalo dolgo in oglasila se je pričakovana eks-plozija. Za-žvcnketalo je, kakor da >e drobi steklo. Ijuči so ugasnile, v tišini, ki je sledila, so možje >lisali. kako šumi voda> v notranjost, stisnjeni zr*»k pa je uhajal. V svitu električnih žopnih svetilk so ugotovili, da so {»okvarjeni en motor in dva stroja. Tudi v cev ju za strnjeni /.rak je bilo nekaj lukenj. Možje ,so se jMxlali kolikor mogoče tiho na delo. Uspelo jim je, ila so popravili vod za razsvetljavo in do neke mere tudi vod za stisnjeni zrak. Ozračje gre tiho na delo. U-ipelo jim je. da so komaj še dihali. Legli so in čakali, kaj ho, med tem .pa so sesali kide bonbone, ki so jih prejeli od častnika. (Ko je ura pokazala noč, je kapitan zbral posadko. Ce o-stanejo. kjer so. je dejal, ]>o-nieni, da bodo poginili kakor podgane v pasti. Te so tanki z bremenom iše nedotaknjeni — v to 'pa nihče ni verjel — bi se utegnili dvigniti na površje. Tam se bodo za svoje'življenje \iaj lahko borili. Takoj so oilšli na delo. Nabili >o tor-pedue cevi, strojnico, puške, pripravili >o vse, da poženejo brod rajši v zrak, nego da bi ga prepustili sovražniku. Nato se je dviganje z dna proti vsemu pričakovanju posrečilo, kakor ]h> čudežu. Previdno je kapitan dvignil vhodni ijwkrov in se razgledal. Noč je bila jasna, morje pa viharno. razburkano. Sovražnih ladij ni bilo nikjer. Bili so brez periskopa, stroji so bili pokvarjeni, radijska po-taja ni delovala, rešitev je bila težka. Počasi je začela podmornica voziti. Po treh urah je m dnini k sporočil, da je eden izmed strojev popravljen, dve uri pozneje je popravil Še dru^i stroj in ob zori je radiotelografist sporočil nov čudež. Tudi radio je začel delovati. Prva brzojavka je bila svarilo vsem angleškim podmornicam v tem okolišu. Popoldne so sovražna letala dvakrat letela nad položajem pi*dmornice. Obakrat so se pripravili na borbo za življenje in smrt. A obakrat letala niso opt-.zila ladiice. Okrog 7>ol-noči so y»risi]>eli angleški rusil-ci do nje. v novi zori so pri-pliiM amrleške križarke in nekoliko ur t »ozn e je je bila podmornica dokončno rešena. KAKO DOLGO VŽDEŽIMO BREZ SPANJA. DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar. ---$ 2.50 200 Dinar. ---4.80 300 Dinar. ---7.00 500 Dinar. ---11.25 1,000 Dinar. ---21.75 2,000 Dinar. ---43.00 HLuvtnre (Tuqoblxv) dailt ■ ■ ■ ........ ■ '*Hi||iiiiHiiiii|,.,miuiiii,.,.1111(11111,. miiiiiif ,111»' t|«*im»iit» "iimni,i>''niimiiii',"nm)tii MEHKO VEZANE KNJIGE ZARADI RAZMER V EVROPI so bile nase *vrtu za denarne pošiljat ve v Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri je mogoče našim rojakom vztreči in denar varno po* šiljati. Vendar je bila nam povišana eena, ker m stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje. Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti. ZA NUNO rOišlUATKV POSLLŽ1TE SE "CABI.E ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $2— 7.A VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO. : POTNIŠKI ODDELEK : SS 216 West 18th Street, New York NEMCI SE SELIJO IZ ROMUNSKE BUKAREŠTA, Romunska, 26. nov. — Okoli 10,000 Nemcev v Dobrudži je naznani.o svoj namen preseliti se v Nemčijo. To to večinoma kmetje, potomci Nemcev, ki so se naselili v Dobrudži pred kakimi 70 leti. Medtem ko je Roinuncem dovoljeno kupiti zemljo v Dobrudži, Nemcem ni dovoljeno povečati svoje pose>ti. Vsledtega so sklenili izseliti se v Nemčijo, kjer upajo dobiti dovolj zemlje za svojo potrebo. Razprodaja KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. PRINC MIHAEL postal senator BUKAREŠTA, Romunska, nov. — Romunski prestolo-naslednik princ Mihael, ki je nedavno obhajal svoj 18. rojstni dan, je postal najmlajši romunski senator. Predsednik senatorske zbornice Konstantin Argetoianu je v svojem govoru povabil prin-ea, se vdeležuje zborovanj, kadarkoli mu je mogoče, da sf c. zna potrebe, skrbi in trpljenje naroda. Cq prebijemo kakšno noc v vldku aH v služibi brez spanja, se naslednji dan ne (počutimo dobro. Utrujenost, g-lavobob zmanjšana sposobnost, za o-sredotočenje so posledice takšne preČ-ute noči. Vprašanje, kako <1o'jjto zdrži človek brez '.Hjianja, >i je •zadalo že ninoj?o raziskovalcev. Poskusi so dali najrazličnejše rezultate. Ztlravi ljudje s krepkimi živci vztrajajo dol^o brez semnja, ne da hi jim to v cadravjn škodovalo. Takšne stvari so po-] gostonla opazovali pri vojakih, v svetovni vojni. Neki anjerle-3ki zdravnik je naipravil poskus s samim seboj in ni spal ^ ur. Ne*ki ameriški razisko-i valeč pa je adržal brez tipanja t 114 ur. Niti ta, njti prejšnji; .*ta na zAravjn utrpela nobene] škode, NAZNANILO V kratkem pričakujemo Z JUGOSLAVIJE VEČJO POŠ1LJATEV Krasno izdelanih COPAT, ročno tkane iz mehke vo'ne in mehkega usnja, gorke hi komodne; rdeče, zelene, modre in rumenkaste barve. Zelo pripravne za darila. Za vse natančnejše tozadevne informacije glede cene itd., se obrnite pismeno na znanega rojaka: Mr. ANTHONY SVET SLAVI A TRADING CO I 265 Broadway New York, N. Y. Sest let za partijo šaha. Najdaljša in najdražja dosedanja šahovska partija je tia-jalaisest let. Eden izmed obeli igralcev je bival v Avstraliji, 'Irugi pa v New Vorku. Pot-di-lie poteze sta ^poročala s tiii pri čemer je Američan svoja pisma pošiljal preko Evro|>e iu Sueškega prekopa. Avstralec pa je dal ,predno>i ,]»oti preko Tihega oceana in ameriške celine. Po petih letih je Američan predlagal, da bi Ljjro končala z brzojavkam-i. Predlog je Avstralec sprejel., a igra ie vendarle trajala-še leto dni. Tzgiibil jo je Američan, ki je plačal $6000 za telegrame. VOL UBIL SVOJEGA ' gospodarja. Kmet Stefan Vire« iz Ove-goszent- Miklo>a na Mad*žLp, sam pa je sedel na neko skalo pod naisipom in togotno vlekel svojo pipo. Pravkar je imel z progovnitn čuvajem prepir, in je bil temu izjavil, da bo pobil v&akogar. ki bi se drznil njegove živali samo dotakniti. V tem trenutku je pri vozil brzovlak. Sredi tira je ,«tal eden izmed Vi rakovih volov, več nego 800 kjr težak. Ko je bil vlak že tik njega, se je hotel vol umakniti, toda stroj ga je že zagrabil in ga zagnal v mogočnem loku z nasipa. Žival je padla- baš na Vi raka in ga dobesedno pokopala. Ljudje so trmastega kmeta mrtvega potegnili izpod 5 vola. . 1. Andrej »lofer (Juna&kl vodja Tlroleer 2. Belgrajski Biser (Vituj Jelenu) 'S. Beneška Vedeževalka 4. Boj in Zmaea (JuM-f SprtiuiaD) 6 Burskm Vojska 7. Cvetke (H. Majar) 9. Dedek je pravil (Julij Slii|»šak) 10. Beviea Orleanska 11. Dve Kliki I K saver MHiko) 12. Duhovni boj (Lovrenc Sku[»oUl 14. Fra Diavolo 15. Fran Baron Trenk ((ijuro Paiidurlc) 17. Hudo Brezdno (Fr. Krjaveo) 18. Humoreske, Groteske in Satire ( \zov in Teffl > 19. Korejska Brala, ertiea iz misiJo- nov v Koreji (Jusef Spillman) 21. Mesija tI»r. Jeglič/ 22. Mladim Srcem. fx>resti Ta Laladlao (Ksavor MeSko) 24. Maron, krš^an^ki detek z Libanona 28. Ob 50-Letniel dr. Janeza Ev. Kreka t9. Parižki Zlatar 30. Patri a, 1'ovest i i irske junaške dobe <11. F»*d»*r»T1 31. Paberki iz Roža (Ivan Alhr«>ht) 32. Popotniki, novele in frtire (MIlan PuKelJ) 33. Požiralec 34. Pravljice 35. Pravljire in > pripoveflke ta nila dlno (s, Kosutniki 36. Povesti in Slike (K>;iv. r Mc 37. Ptire Selivke (Tatf«»re, 38. Praški Judek (J«»si|» Volci 10. Prapretanote Zcwlbf. Povesti (Anion Stražar j 13. Preganjanje Indijanskih misijo- narjev (.loM-r Spillman) 44. Rdera in bela vrtnira (Anton Huonrleri 15. Revolurija na Portugalskem 16. Sistn s Srslo (H. Keilirerl 18. Spisi Krištofa ismida 49. Student naj bo (S. FinAgari 5v Suneški Invalid (S. Koftntnlkl .,t. Sveta Notburga 53. Tri Indijanske povest (Josef Spillmanl 55. Vrtnar (Ta k« »m 56. Volk Kpokornik in druge povesil za mladino (Ksavor MeSko) 57. Vojnimir ali Poganstvo in krst (Josip Ogrlnn- 60. Zbrani spisi za mladino (EneellxTt Caniel) 61. Zbirka narodnih pripovedk za mladino ( !. Planinski 1 62. Zgodovinske anekdote (I»r. ft« rahon > 63. Zlatokopi (Josef Spillman) (Vezava nekaterih knjig Je od letanja nekoliko izkaiena.) Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekai teh knjig ▼ omejenem številu, navedite pri naročilu ve5 knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET HEW YORK NHh,.rtlUmi|,tHrtlMIHlnh4^«iH||,|||.l|||Hlltt