PRIMORSKI DNEVNIK TRST, torek, 30. januarja 1968 Poštnina plačana v gotovini sr\ i. Abb. postale I gruppo LCDS OU lir Leto XXIV. Št. 25 (6918) ŽIVAHNI IN RAZBURLJIVI SEJI V POSLANSKI ZBORNICI IN SENATU zahtevo Poslanci so pričeli obravnavati o preiskovalni komisiji glede SIFAR Poziv Sicilijancem naj ne odhajajo Predhodno je vlada na seji uskladila stališče - Anderlini je citiral nekaj «omisis» iz poročila Manes - Senat zaseda od danes po 18 ur9 da onemogoči obstrukcijo desnice glede deželnega volilnega zakona RIM, 29. — Danes se je pričela v poslanski zbornici razpra-ya o SIFAR in o zahtevah, da se ustanovi parlamentarna preiskovalna komisija. Predvideno je, da se bo razprava nadaljevala do srede, ko bo odgovoril predsednik vlade Moro. O stališču vlade in o Moro-vem govoru je danes razpravljal ministrski svet, a se niso še dokončno odločili, če bo Moro zahteval zaupnico in s tem javno glasovanje; o tem bo odločal Moro po koncu razprave. Menijo pa, da do zaupnice ne bo prišlo, ker je večina socialistov odločena, da se upre vsaki možnosti vladne krize, tako da bi imela vlada tudi pri tajnem glaso-vanju dovolj glasov. Na današnjem zasedanju poslanske zbornice so obrazložili resolu-olje in vprašanja: za MSI De Marži0 in Romualdi, za PLI Malagodi, za PSIUP Lami, govoril pa je tudi neodvisni poslanec in bivši socialist Anderlini. Razprava se bo Nadaljevala jutri ob 10. uri. Vsi današnji govorniki so, sicer z različnih zornih kotov, zagovarjali u-stanovitev parlamentarne preiskovalne komisije. Medtem ko je bilo med obrazlo- žitvami poslancev dokaj mirno v poslanski zbornici, pa je prišlo do viharnega ozračja, ko je spregovoril Anderlini, ki je že na procesu De Lorenzo-Espresso povedal dokaj zanimive stvari. Govornik je dejal, da bo izpopolnil vrzel nekaterih od 72 «omisis» in torej izpuščenih odstavkov poročila Manes, ki jih je črtalo poveljstvo karabinjerjev, češ da gre za vojaške tajnosti. Takrat pa je nekaj rekel predsednik Moro, ni pa se moglo nič slišati, ker je nastalo vpitje. Končno je Moro lahko dejal, da ni hotel reči nič drugega, kot da si prevzema posl. Anderlini veliko odgovornost... tudi tega stavka Moro ni mogel zaključiti zaradi vpitja. Predsedujoči je nato s težavo pomiril zbornico, na kar je Anderlini citiral razne opuščene odstavke, iz katerih izhaja, da sploh ni šlo za vojaške zadeve, temveč da i,,ll"iiniii,,i„lmllllll,lll]IIItlllll1lllmliiI,1,llltIllnl,II..im,....... TISKOVNA konferenca novih avstrijskih ministrov Izjave m o o Južni Tirolski Slovencih na Koroškem so izpustili odstavke, ki bi še bolj bremenili De Lorenza. Dejal Je, da je bil gen. Viggiani lahko imenovan za poveljnika obveščevalne službe le na tak način, da so ponaredili dokumentacijo o njegovih službenih letih, za kar je odgovoren De Lorenzo. Končno je imenoval poslanec dvajset oseb, vsi so bili člani KPI in po večini sindikalisti, ki so bile na «čmem seznamu« za Marke. čujejo se govorice, da bo vlada uvedla lastno politično komisijo, v kateri naj bi bili Moro, Tremelloni in nekateri drugi ministri, s čimer bo vlada skušala utemeljevati svoje stališče proti parlamentarni preiskovalni komisiji. Senat je včeraj ponovno delal prvikrat v nedeljo po petnajstih letih in povrh so senatorji izredno zaostrili svoj delovni umik, tako da so danes zasedali 16 ur, od jutri dalje bodo po 18 in končno bo sledila neprekinjena seja noč in dan. Proti temu je protestirala desnica, ki je navedla določbe ustave, ki predvideva pravico do počitka in zakonsko omejevanje delovnega umika, člen 24 človečanskih pravic in druge argumente, ki pa seveda niso zalegli, ker je večina trdno odločena čim prej zaključiti razpra- Kancler Klaus je zavrnil nove zahteve slo-venskih katoliških koroških organizacij DUNAJ, 29. — Na današnji tiskov-konferenci je kancler Klaus Predstavil tisku nove ministre. Med razpravo so novinarji zastavili tu-* več vprašanj o avstrijskem staršu do Južne Tirolske; zastavlje-n° Pa je bilo tudi vprašanje o Slovencih na Koroškem. . Neki novinar je vprašal kanclerja, če obstaja kronološki načrt razgovorov z Italijo in če predvidevala’ da se bodo dvostranska pogajanja lahko zaključila pred italijanskimi političnimi volitvami. Kan-cler je dejal, da je zelo težko go-voriti o nekem časovnem programa* ker sta za pogajanja potrebni dye stranki in ker ni mogoče predmeti težav, ki se lahko pojavijo y. Prihodnosti, da pa se trudijo, da bl dosegli rešitev. Novi zunanji minister Waldheim Je nato povedal še nekatere podrobnosti in je predvsem poudaril, da se bodo dvostranska pogajanja nadaljevala. Zanikal je, da je v Innsbrucku v soboto na seji stro-kovnjakov napovedal, da bo Avstri- Ja zahtevala, da se o južnotirol-?kem vprašanju razpravlja na se- .. * ooauju la^piavija ni* »jv. j1 evropskega sveta pri čemer pa Je dodal, da M—* _______________so člani sveta parlamentarci in da ne more izključiti V zdravici na banketu je Tito omenil vojno v Vietnamu in krizo na Srednjem vzhodu ter poudaril, da se mora reševanje krize na Srednjem vzhodu začeti s takojšnjim umikom izraelskih čet z zasedenega ozemlja. Dodal je, da je tu stalna nevarnost obnovitve sovražnosti. Glede Vietnama je ponovil podporo junaški borbi tamkajšnjega ljudstva. Obsodil je nato reakcionarne imperialistične sile, ki hočejo vsiliti neokolonialne metode v Afriki s politiko sile in izsiljevanjem, nato je izjavil, da velika razlika med razvitimi in nerazvitimi državami povzroča vedno večjo nestabilnost na svetu. Na koncu je omenil sodelovanje med Etiopijo in Jugoslavijo na raznih sektorjih ter njuno politiko nepovezovanja. Cesar Haile Selasie je poudaril, da je treba iskati rešitev mednarodnih sporov v okviru. Združenih narodov. Glede Vietnama je poudaril, da je treba spoštovati ženevske sporazume, predvsem pa je treba ustaviti bombardiranje na severu. PALERMO, 29. — Sicilski deželni predsednik Carollo je izdal danes poziv na sicilsko prebivalstvo, ki je bilo prizadeto zaradi potresa. Predsednik ugotavlja, da so dobro razumljivi dejstvo, da so zgubili vse, strah pred novim potresom in volja po novem življenju. Dodaja pa, da vse to ne opravičuje vsakodnevnega množičnega bega v druga mesta in v druge dežele, kjer možnost dela ne more biti tako hitra in tako lahka, kakor mislijo. Predsednik ugotavlja, da bi ta beg z otoka lahko pri-šala pripraviti Sovjetsko zvezo do I nesel nova razočaranja in novo tega, naj prisili Castra, da uvede trpljenje prizadetim, in nadaljuje, politiko, naklonjeno Sovjetski zve- da se oblasti trudijo, da jim za-zi. Aretirali so baje deset ali dva- gotovijo delo blizu njihovih vasi, najst oseb, med katerimi je naj- in sicer v večji meri in bolj go-bolj znan Anibal Escalante. tcvo kakor prej. Nato pravi, da Zadevno poročilo o tem je podal bodo v kratkem začeli graditi to-Castro na seji centralnega komi- vame in začela se bo obnova po-teja kubanske komunistične stran- rušenih vasi. Potrebno pa je stike prejšnji teden, toda objavljeno skati zobe še za nekaj tednov, da je bilo šele danes. se lahko pripravijo načrti in fi- V svojem poročilu trdi Raul Ca- nanciranje. stro, da je protipartijska skupina . Preteklo hotela, naj bi kubanska komunistič- *e dva potresna sunka. Porušilo se na stranka vodila politiko, «ki bi J® nekaj razmajanih zidov. V pose skladala s politiko sovjetske ko- krafnah Trapam Palermo in Agri. munistične stranke«. Zatem pravi, ^ento so odredili, da bodo šo e še da so člani skupine dobili ou so- dalje zaprte ™ ' vjetske agencije Tass in Novosti bmjerji uvedb preiskavo zaradi ne. članke latinskoameriških komuni- rednosti, ki so nastale pri razde-stičnih voditeljev, ki so napadali Devanju pomoči ponesrečencem. Castrovo politiko, in so jih nato Iz vae ItalNe 111 tudl 12 I^Une razmnožili ter razdeljevali na Kubi. fe dalje prihaja pomoč v blagu Zatem pravi poročilo, da je sku- I i11 denarju, pina osvojila sovjetsko politiko v vo o zakonskem predlogu o dežel nem volilnem zakonu. Včeraj je bil na vrsti drugi člen zakona, danes pa tretji, glede katerega so se zvrstili pred mikrofoni liberalci in misovci, ki so obrazložili 713 vloženih popravkov. Do ostrih polemik je prišlo, ko je senator Veronesi (PLI) zahteval, da morajo senatorji utemeljiti razloge, kadar zapustijo seje in se vpišejo med odsotne, ter je pri tem obdolžil večino politične špekulacije. Nekaj resnice bo v njegovih obtožbah, saj je za večino dvakrat ugodno, če je čim več senatorjev uradno odsotnih. Na tak način se namreč znižuje kvorum in so glasovanja bistveno lažja in lahko večje število senatorjev neuradno zapusti senat in se ukvarja s svojimi opravki med obstrukcijo desnice. čez nekaj dni pa bo ta način omogočil, da bo določeni del senatorjev večine počival, medtem ko bodo ostali zagotavljali predvideno večino. šele v četrtek bo znano točno besedilo preiskave Beolchini o SI FAR, ker bodo takrat besedilo pre-čitali pred sodiščem na procesu Le Lorenzo-Espresso. Aretacije na Kubi HAVANA, 29. — Včeraj so javili, da je bil kubanski komunistični vo ditelj Escalante aretiran skupno z drugimi člani «protipartijske skupine«. Obtožujejo jih zarote proti režimu. Ministrski podpredsednik Raul Castro je izjavil, da je skupina sku- Preteklo noč sta bila na Siciliji V Rimu je minister za kmetij-vseh vprašanjih, v katerih so bila I stv0 Restivo podpisal odlok, ki do nesoglasja med Sovjetsko zvezo in deljuje Siciliji dve milijardi m 300 Kubo. Med temi je tudi Castrova milijonov lir za obnovitev javrnh podpora kverilski vojni v latinsko- naprav, predvidenih v okviru «ze-ameriških državah in njegovi na- I lenega načrta«, padi na ((sovjetsko pomoč latinskoameriškim oligarhijam«. | KAIRO, 29. — Uradno so javili, Raul Castro je končno izjavil, da I ^ bo Prv' teden februarja v Asua-je član skupine dr. Emilio Quesada nu '»tristranski vrh«, katerega se stopil v stik s sovjetskimi in češko- I Pdd0 udeležili državni poglavarji slovaškimi visokimi komunistični- ZAR’ Sudana in Jugoslavije. Kakor mi voditelji, ko se je leta 1966 ude- He znano: 130 predsednik ™° PrlšeI ležil zdravniškega kongresa v Ev- ^ Etiopije na uraden obisk v ZAR. ropi. Omenjenim voditeljem je po- | v Asuan 150 Prišel 3. februarja, roča] o mnenju skupine, kateri je Ameriška nosilka letal Enterprise je takoj po zaplembi ameriške vohunske ladje «Pueblo» v severno, korejskih vodah odplula v bližino Koreje skupno z drugimi ameriškimi vojnimi ladjami, da se s tem izvaja pritisk na Severno Korejo in tudi na varnostni svet OZN pripadal. ..............................................................................im.....m.......minil...............................................mini......liuiiim...... Zaključena pogajanja med SFRJ in Bonnom ODLOŽENA NA NEDOLOČEN ČAS SEJA VARNOSTNEGA SVETA PARIZ, 29. — Pogajanja med Zahodno Nemčijo In Jugoslavijo za obnovitev diplomatskih odnosov so se danes končala. Tokaj zatem so objavili sporočilo, ki pravi, da bosta voditelja dveh delegacij poročali o izidu pogajanj svojima vladama, ki bosta sprejeli zadevne sklepe. Po neuradnih poročilih sta delegaciji dosegli popoln sporazum in sedaj morata obe vladi sprejeti dokončen sklep o obnovitvi diplomatskih odnosov. Nadaljuje se posvetovanje desetih v OZN v zvezi z zaplembo ameriške ladje «Paehlo» Ameriška vlada je zaprosila Japonsko za posredovanje - Kosigin je izjavil, da bi morali spor rešiti neposredno Severna Koreja in ZDA - Novi spopadi ob demilitariziranem področju NEW YORK, 29. — Predstavniki desetih držav članic var-Po neuradnih poročilih je bese- I nostnega sveta so se včeraj in danes posvetovali o možnih podilo izjave, o kateri sta se delegaciji teh, da bi incident z ameriško ladjo «Pueblo» poravnali na mi-sporazumeli, zelo kratko: javlja ob- ren način. novitev diplomatskih odnosov in ob zaključku posvetovanj je poudarja, da ta obnovitev služi in- predsednik varnostnega sveta A-teresom miru. | ga šahi sporočil, da so sklenili odložiti sejo varnostnega sveta, BRUSELJ, 29. — V Bruslju šejki je bila določena za nocoj. Ni je začelo dvodnevno zasedanje sve- bilo sklenjeno, kdaj bo nova seta ministrov zahodnoevropske zve- ja. Za odložitev so se odločili, ze. Kakor je znano, je bila ta zve- da dajo delegatom možnost na-ustanovljena leta 1954, ko je | daljevanja posvetovanj. možnosti, da postavijo to vprašali saj so suvereni. Daljša obravnava je bila na tiskovni konferenci posvečena tudi gospodarskem i združevanju Avstrija z evropsko gospodarsko skup-°stjo, glede česa obstajajo italijanski veto, francoske rezerve in "egativno stališče SZ, ker je Av-irija obvezana z mirovno pogod °°’ da ostane nevtralna. Irgovski minister Mitterer je v J zvezi dejal, da se ni nič spre-enilo glede tega vprašanja in da • , } iskali na elastičen način pri-etek pogajanj. Glede diplomatske-p in političnega dela vprašanja r* Je Ponovno spregovoril zunanji .- ln'?ter. ki je dejal, da je treba kn” sdko z državami, da se lah-v . začnejo pogajanja. Italijanski zel samo eden izmed aspektov zapletenega vprašanja in Av-'Ja mora to upoštevati. 'veki novinar je vprašal kancler-’. zakaj je Avstrija tako ostro re-kriif ■ na Program, ki so ga pred atkim predložili katoliški Sloven-na Koroškem A,, anci°r je odgovoril, da se je 19551 3 2 dl'žavno pogodbo (leta lož Zvezala, de. bo sprejela do-ene ukrepe v korist narodnih Deii n- ^ed~‘ šolstva, jezika itd. žeJa ie'. da so nekatere ukrepe tekiUVe<^'' drugih pa so v cii«1 ^°^ajanja z dvema organiza-(i , ?. Slovencev na Koroškem ni. . sk° in socialistično) z osred-.ln deželno vlado. Kancler je Prem » ’ 133 Prehaja pred kratkim vip °i?en Program katoličanov ok-obveznosti Avstrije v zvezi državno pogodbo. razpadla evropska zveza za obram-1 gahi je ^^1, da se je danes bo. V njej so včlanjene države ev- ločeno pogovarjal z ameriškim po-ropske gospodarske skupnosti in Ve- slanikom Goldbergom in s sovjet-lika Britanija. Skim poslanikom Morozovom in da se bo z njima ponovno sestal, JOHNSON PRCDIOŽIL KONGRESU PRORAČUN B,1“”“c “ Pr"dl' N°' Polovica proračunskih izdatkov je določena v vojaške namene Vojaški izdatki so najvišji po letu 1945 - Ogromni izdatki določeni za vojno v Vietnamu ■ ZDA ne spoštujejo napovedanega premirja v Vietnamu in nadaljujejo bombardiranje privaten sestanek izvoljenih članov varnostnega sveta je bil določen za 23. uro. Šahi ni hotel povedati, o čem govorijo na privatnih sestankih. V krogih sovjetske skupine izjavljajo, da je sklep o odložitvi seje varnostnega sveta dobro znamenje. Morozov je izjavil, da bi bilo dobro, če bi varnostni svet povabil Severno Korejo, naj pošlje svojega predstavnika v OZN. Azijski in afriški člani varnostnega sveta so izjavili, da jih še vedno zanima možnost, da bi povabili predstavnika Severne Kore-vamostni svet, kljub temu WASHIN GTON, 29. — Ameriški predsednik Johnson je predložil danes kongresu proračun za finančno leto 1968-1969, ki se začenja 1 julija. Proračun določa skupno 186 milijard in 100 milijonov dolarjev izdatkov, tj. deset milijard in pol več kakor lani. Skoraj polovica teh izdatkov je določena v vojaške namene Ti izdatki znašajo 79 milijard in 800 milijonov dolarjev. Za voj- lit# zaključil pogovore v Adis Abebi ziiVu1? ABEBA, 29. — Danes so se etir, ,51i Tltovl uradni pogovori z 1emPSV*m. cesariem Halle Selasi-“m. Jutri bo odpotoval na zahod-tri S0*1106-)6 na lov, kjer bo ostal v ir,' februarja bo odpotoval Kairo. Danes so Titu podelili na jJ^erzi v Adis Abebi častni dokto- no v Vietnamu je določeno 26 milijard in 300 milijonov dolarjev. Primanjkljaj znaša 8 milijard dolarjev. Med dohodki se predvidevajo tudi dohodki z zvišanjem davkov, ki ga zahteva Johnson. Brez tega zvišanja bi primanjkljaj znašal 20 milijard dolarjev. V zvezi z zvišanjem davkov pravi Johnson v svoji poslanici, ki spremlja proračun, da bodo na en ali na drug način uvedli nove davke: ali neposredno ali pa posredno, tj. z inflacijo, z visokimi obrestmi, z možnostjo poslabšanja plačilne bilance in z grožnjo gospodarskega poloma. Predvideni izdatki so takole razdeljeni: notranji program 57 mili; jard in 700 milijonov. Tu so všteti programi za zdravstvo, šolstvo, stanovanja in so se v primerjavi z lanskim letom zvišgb za šest milijard in pol. Vesolje: 4 milijarde in 600 milijonov: kmetijstvo 4 milijarde i.i pol; naravna bogastva 2 milijardi in pol; pomoč tujini 4 milijarde in 400 milijonov; prevoz ništvo in trgovine 8 milijard: bivši bojevniki 7 milijard in 400 mili jonov; obresti za javne dolgove 14 milijard. Vojni izdatki so najvišji po letu 1945, ko so znašali 81 milijard in pol dolarjev. V primerjavi z lanskim letom se bodo zvišali za 3 milijarde in 300 milijonov dolarjev. V svoji poslanici p za vi Johnson, da je zvišanje teh izdatkov potrebno zaradi vojne v Vietnamu. Ta vojna stane 14 odstotkov celotnega ameriškega proračuna, tj. 26 milijard in 300 milijonov dol., vključno z gospodarsko pomočjo. Do 30. junija 1969 bodo ZDA porabile za vojno v Vietnamu 75 milijard dolarjev. Johnson je zahteval tudi 351 milijonov dolarjev za razvoj nadzvočnega letala «SST», ki bo imelo hitrost 3.218 km na uro in bo lahko prevažalo 300 potnikov. V Vietnamu nadaljujejo ameriška letala bombardiranje Severnega Vietnama in položaje osvobodilnih sil južno od demilitariziranega področja, kljub temu, da je tudi ameriška vojska napovedala za da nos začetek pi-emirja ob vietnamskem novem letu. Toda prav danes sta ameriško ir- saigonsko poveljstvo javila, da se ne bosta držali tega premirja v petih severnih pokrajinah Južnega Vietnama in na področjih severno od demilitariziranega pasu. Trdijo, da so to skle- je v nili »zaradi vebkih koncentracij se- da bo severnokorejska vlada ver vernovietnamskih sil na tem pod- lstno tako vabilo odbila ročju». Predstavnik Bele hiše Christian Toda sevemovietnamska tiskovna Je izjavil, da ZDA nadaljujejo na-agencija je javila, da so ameriška P°fe za mJrno re&tev incidenta z letala bombardirala danes tudi ob- ^J0 «Pueblo», toda hkrati nada-ljudena področja okoli Hanoja. V UuJej° ((previdno omejeno m red-Južnem Vietnamu so ameriška le- no zbiranje svojih sil na Daljnem tala močno bombardirala položaje vz 0 u>>' . osvobodilnih sil okoli Ke San. Predsednik Johnson nadaljuje Zatrjuje se, da je sklep o neiz- posvetovanja s. svojimi glamirm so-vajanju premirja zahteval general dela-vci. Christian m Westmoreland češ da se na pod- dati, kakšne so' arn® i varnost ročju Ke San zbira okoli 40.000 se- ske P°bude ,g 3ni hotel no MM nem svetu. Prav tako m hotel po- vernih Vietnamcev. Včeraj so bili med Nanagom in morjem južno od I veuau> au Jc ““ hmrii I sredno v stiku s Kosiginom. Dalje je Christian izjavil, da sku- boji. ' „mn»i nr, - ____ssi„- ša mednaročbii Rdeči križ sto- BOSTON, 29. Znani ameriški | v s severnokorejskim zdravnik Pehjr.min Spock se je i jjdečim križem, da dobi informaci-moral danes zagovarjati pred sodi- Q posadki zapienjene ladje. Pri-ščem v Bostonu skupno z drugimi nil je da se ameriški vladi štirimi osebami pod obtožbo, da je dozdeva) da je ladja «Pueblo» v hujskal mladeniče, naj se ne ja-1 pristanišču Vonsan, toda ameriška vijo nabornim uradom, da jih_ ne vlada ni dobila še nobene infor-bi poslali v Vietnam. Vsi obtožen- macije 0 posadki. Danes je med-ci so izjavili, da so nedolžn- Sod- narodni Rdeči križ sporočil, da Senik jim je dal trideset dni časa, verna Koreja ni še odgovorila n» da predložijo svoje utemeljitve, jav- zahtevo, naj bi sporočila informa-nemu tožilcu p« dvajset dni za od- Cije 0 posadki, govor. Razprava se bo torej nada- predsednik Johnson se je danes Ijevala čez dva meseca. dvakrat posvetoval z glavnimi čla- Pred sodiščem je več tisoč ljudi ni vlade In številnimi bivšimi čla-demonstriralo proti pošiljanj^ vo- ni vlade v zvezi z Vietnamom in s jakov v Vietnam. Sledili so spopa- Korejo. Predstavnik Bele hiše je di z desničarskimi demonstranti, izjavil, da pri sklepih v zvezi Vse štiri obtožence so izpustili na ladjo «Pueblo» sodelujejo bivši dr-svobodo proti plačilu kavcije tisoč žavni podtajnik George Bali, bivši dolarjev. predsednikov svetovalec za zuna- njo politiko George Bundy, bivši podtajnik za obrambo Cyrus Vanče in bivši poslanik v Sajgonu general Taylor. Johnson se je najprej posvetoval s tajnikom za obrambo Mc Namaro, zatem je kosil z McNa-maro, Deanom Ruskom, Cabotom Lodgeom in s Clarkom Cliffor-dom, ki bo zamenjal McNamaro. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da niso govdrili samo o Koreji temveč tudi o Vietnamu in predvsem o stanju na področju Ke San. Dodal je, da se ZDA «še dalje trudijo«, da bi dobile od Hanoja ((pojasnila o izjavah severno-vietnamskega zunanjega ministra in o drugih poznejših izjavah«. Danes so ZDA znova zaprosile diplomatsko sodelovanje JaponsKe. Japonski zunanji minister Takeo Miki je sprejel ameriškega poslanika v Tokiu. Ta je baje sporočil japonskemu ministru, da se ZDA ne morejo sprijazniti z zaplembo ladje, ker da je plula na odprtem morju. Dalje je izjavil, da ZDA postavljajo na isto raven incident z ladjo «Pueblo» in ((severnokorejske infiltracije na Južno Korejo ter hočejo vzpostaviti red na vsej Koreji v okviru varnostnega sveta«. ZDA bi želele vedeti za stališče Japonske s tem v zvezi. Končno upajo, da bo Japonska prispevala k ureditvi incidenta po diplomatski poti. Zatrjuje se, da je japonski minister odgovoril, da japonska vlada ne bo štedila z napori za mimo ureditev. Hanojski radio je objavil izjavo, s katero obtožuje ZDA več tisoč oboroženih izzivanj po končani korejski vojni leta 1953 m poudarja, da je prihod ladje «Pueblo» v severnokorejske vode novo izzivanje. Izjava pravi, da se sevemoviet-namsko ljudstvo postavlja odločno na stran korejskega ljudstva v borbi proti ameriškim imperialistom. Predsednik sovjetske vlade Kosigin je v Novem Delhiju Izjavil, da je zaplemba ladje «Pueblo» zadeva, ki jo morajo rešiti samo neposredno prizadete države, izrekel je tudi prepričanje, da je ladja bila v korejskih vodah, ko so jo zaplenili. Nekemu časnikarju, ki ga Je vprašal, ali bi se kriza rešila, če bi ZDA priznale, da je ladja kršila severnokorejske vode, je Kosigin odgovoril: «To vprašajte severne Korejce.« Dodal je, da morata Severna Koreja in ZDA na kak način rešiti ta spor. Ameriški podpredsednik Humph-rey je izrazil upanje, da bo Sovjetska zveza ponovno proučila svoj sklep, da ne bo posredovala pri severnokorejski vladi. Rekel je, da je mogoče, da bo «Koreja popustila pod pritiskom komunističnih in nekomunističnih vlad«. Po njegovem mnenju je incident z ladjo «Pueblo» v zvezi s stanjem v Severnem Vietnamu. Trdil je namreč, da so severni Korejci povzročili ta incident, da bi zastra-šili Južno Korejo, ki namerava poslati čete v Južni Vietnam, in jo prisiliti, da obdrži čete doma. Predstavnik ameriškega vojaškega poveljstva na Južni Koreji je izjavil, da so bili sinoči novi štirje spopadi na meji demilitariziranega področja.. Ameriško poročilo trdi, da je več ((severnokorejskih skupin« skušalo prodreti v demilitarizirano področje. Dejal je, da ti poskusi trajajo že sedem dni, odkar se je začel v Južni Koreji lov na skupino, kt je pripravila atentat na iužno-korejskega predsednika. V prejšnjih poročilih so jih imenovali juž-nokorejski gverilce, nenadoma ps so jih začeli imenovati ((severnokorejske komandose«. Konferenca o spoštovanju človeških pravic ŽENEVA, 29. — V okviru dvajsete obletnice izjave o pravicah človeka, ki se proslavlja letos, se je sestala v Ženevi mednarodna konferenca, ki so jo sklicale nevladne organizacije, da proučijo ukrepe za hitrejše izvajanje izjave, ki je mnoge države niso začele še izvajati. Na konferenci bodo proučili vprašanja, ki so povezana s civilnimi in političnimi pravicami, z gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi, ter mehanizem za izvajanje teh pravic. Delo konference se bo zaključilo 31. januarja; na njej sodeluje 90 nevladnih organizacij, ki predstavljajo najrazličnejše sektorje: sindikaliste, kulturnike, znanstvenike, bivše bojevnike, socialne delavce, verske predstavnike itd. ntiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiv NISO SE NAŠLI DVEH PODMORNIC Od sobote zvečer pogrešajo tudi podmornico «Minerve» Na francoski podmornici je bilo 52 članov posadke NIKOZIJA, 29. — Angleški vojaški predstavnik na Cipru je izjavil, da so ujeli radijski znak na isti frekvenci, na kateri oddaja radio pogrešane izraelske podmornice «Dakar». Radijski oddajnik je na boji, ki jo spusti podmornica v primeru nevarnosti, in ostane na površju nad potopljeno podmornico. Opremljena je z majhnim oddajnikom, ki avtomatično oddaja znake v presledkih. Takoj ko so ujeli ta znak, ki pa ga niso mogli dešifrirati, so začeli še z večjo vnemo iskati pogrešano podmornico, in sicer na področju med Ciprom in Hajfo. Iskanje nadaljujejo izraelske, ameriške, angleške, grške in turške ladje. Vendar pa do sedaj niso našli nobenih sledov za podmornico. PARIZ, 29. — Od sobote zvečer pogrešajo francosko podmornico ((Minerve«. Podmornica je bila na vajah dvajsetih milj od toulonske obale. V oporišče bi se morala vrniti v soboto ob 21. uri, a se ni vrnila. Takoj so organizirali iskanje, pri katerem sodelujejo ladje, letala in helikopterji Na podmornici je bilo 52 članov posadke. Iskanje se je nadaljevalo danes ves dan, in sicer na področju juž- no od Toulona. Pri tem sodeluje tudi ladja «L’Eliemonnier», ki je specializirana za podmorske študije in podmorska raziskovanja in opremljena s potrebnimi napravami. številne ladje, opremljene z aparati, «Sonar» so ujele zvoke, ki prihajajo z morskega dna, in sicer tri milje in pol jugozahodno od Cap d’Armes. Pozneje je tudi podmornica «Ariane» ujela zvok, ki bi utegnil prihajati od kovina-stega predmeta v globini od 135 do 220 metrov Ni še mogoče ugotoviti oblike in velikosti predmeta. Toda zdi se malo verjetno, dt je podmornica plula na tem področju. Na vsak način so na to področje poslali ladje in letala za nadaljnje iskanje. Zdi se, da bodo ponoči spustili v morje posebno kabino. Francoska mornarica je zaprosila ameriško mornarico, naj ji da na razpolago nekaj cevi za zračenje in majhno specializirano e-noto, ki je sedaj baje v Gibraltarju. Popoldne je odpotoval iz Marseilla znani oceanograf, poveljnik Cousteau s posebnim pontonom, na katerem je batiskaf, ki lahko doseže globino 400 metrov in se lahko zelo hitro premika vodoravno ali navpično. v socialistični stvarnosti Pot k socializmu ni niti kratka in niti lahka. Novi družbeni odnosi, ki so nastali po zadnji vojni v vzhodnih deželah, še zdaleč niso rešili desetletnih in včasih stoletnih izprašani, ki so trli in še danes tarejo določene družbene skupnosti. Dve desetletji togih in okostenelih koncepcij sta posebno v zadnjih časih ovirali sprostitev u-stvarjalnih sil delovnih množic ter ustvarjali skoraj neznosne odnose med državnimi in partijskimi forumi na eni strani ter najizrazitejšimi predstavniki kulturnih in intelektualnih krogov na drugi strani. Res je, da se prav v teh krogih izražajo posredno izvirne težnje širokih ljudskih množic. Ne gre seveda, v vsakem primeru, za tako zdravo posredovanje. Večkrat smo bili priča poskusom starih, preživelih nositeljev miselnosti, ki spada že skoraj v nekakšno prazgodovino človeštva. So pa tudi druge družbene silnice, ki poganjajo zdrave mladike, ki obetajo mnogo cvetja in sadov v bodočnosti. Gre za zdrave, globoko socialistične pojave, ki nimajo nič skupnega z gnilimi ostanki razdobja pred zmago socialistične miselnosti. V tem smislu so nedavni sklepi CK KPČ zelo značilni. S tem, da se vračajo češkoslovaškim intelektualcem določene pravice, da se jim omogoči, da izdajajo svoj list, da svobodno izražajo svoje mi-s'i in zahteve, je napravljen velik korak naprej po poti utrditve socialistične demokracije. Zato v na-slednnn odstavkih objavljamo sestavek, ki ga je za ljubljansko »Delo* napisal v tej zvezi Janez Stanič. Zadnji plenum CK KPČ, na katerem so sprejeli vrsto važnih ukrepov o delovan:u in vlogi partije ter med drugim ločili funkciji predsednika republike in prvega sekretarja CK KP, ki ju je prej združeval Antonin Novotny, je naletel na močan odmev po vsej državi. Za notranjepolitična gibanja po plenumu je značilna široka podpora partijskih organ zacij sklepom plenuma po vsej državi. Trenutno je razvoj še v obdobju izrekanja za plenumske sklepe, manj pa je še konkretnih posledic. To je tudi razumljivo, saj ne gre za ukrepe, ki bi lahko čez noč spremenili to ali ono, ampak za dolgotrajen proces. Sicer pa to najbolj točno razlaga odlomek iz komentarja bratislavskega radia: »Šlo je predvsem za to, kako izvajati sklepe Xm. kongresa KPČ, za metode in način dela partijskih organov, posebno CK, za odnos partije do državn h, gospodarskih in družbenih organov in organizacij ter za vprašanja razvoja in ukrepit-ve socialistične demokracije. Rezultat preučevanja teh vprašanj je bilo personalno razdvajanje funkcije prvega sekretarja CK KPČ od funkcije predsednika republike. Bistvo sprejetih ukrepov in vsebina politike prihodnjih tednov in mesecev je spodbujanje in podpora vsem zavestnim procesom in praktičnim ukrepom, ki bodo vedli k zbliževanju in združevanju vseh socialnih in drugih skupin prebivalstva, pri izpopolnjevanju programske linije XIII. kongresa KPČ na vseh področjih družbene dejavnosti.* Čeprav torej ne gre za dogajanje, ki bi moralo prinesti takoj vidne rezultate, je bil pa vendar že v nekaj dneh po plenumu opažen dogodek, ki je neposreden in po- memben plod januarskega plenuma. Gre za sejo centralnega odbora zveze češkoslovaških književnikov in sklepe, ki so bili na njej sprejeti. Znano je, da je lani dozorel do vrhunca konflikt med precejšnjim delom češkoslovaške inteligence, na čelu katere so bili književniki, in med nekaterimi pogledi in metodami partijske kulturne politike. Višek je bil junijski kongres književnikov, ki je postal tribuna ostre kritike partijske politike na kulturnem in tudi drugih področjih, vse tja do zunanje politike. Na kongresu je bilo slišati tudi nekaj pretirano ekstremnih mnenj, toda povračilo' udarec je zadel zvezo književnikov v celoti, posredno pa tudi velik de’ češkoslovaškega razumništva. Vodstvo partije je kongres ocenilo kot forum za uveljavljanje partiji in državi tujih pogledov. Nekaj književnikov je bilo izključenih iz partije. Njihovo glasilo «Literami Noviny» pa je prevzelo posebej ustanovljeno ministrstvo za kulturo in informacije, ki naj bi odslej skrbelo za uresničevanje partijske linije v kulturni politiki. Tem ukrepom je sledil bojkot s strani književnikov, ki so v velikem številu — med njimi vsi člani prejšnjega uredništva — odbili sodelovanje v listu, ki izhaja pod nadzorstvom ministrstva. Zdaj po plenumu so se stvari bistveno spremenile. Kot se je Izvedelo bodo «Literami Noviny» v kratkem prenehale izhajati, namesto njih pa se bo pojavila nova tedenska revija ((Literarni List«, ki bo znova v rokah zveze književnikov. V uredništvo so povabili vse člane starega uredništva ((literarnih Noviny». Na omenjeni seji centralnega odbora zveze književnikov so zelo pozitivno ocenili januarski plenum, mu dali vso podporo in izrekli upanje, da bo novo partijsko vodstvo pospešilo normaliza- cijo odnosov v kulturi na sploh, in z zvezo književnikov še posebej. Na tej seji je zveza ponovno dobila vodilne funkcionarje, kajti po lanskem kongresu so ostala izpraznjena mesta predsednika in podpredsednika. Za novega predsednika je bil izvoljen znani književnik Edvard Goldštiker, za enega novih podpredsednikov pa je bil izvoljen Jan Prohaska, ki je bil po junijskem kongresu izključen iz vrst kandidatov za člane CK KPČ. Tak razvoj dogodkov bo imel nedvomno močan pozitiven odmev v javnosti. Začetek normalizacije odnosov med književniki in partijo, ki so bili dolgo let skaljeni, pa bo imel odmev tudi na zunaj, zlasti če dobro voljo, željo po boljšem razumevanju in zaupanju, primerjamo s položajem in posledicami, ki jih povsem drugačna politika povzroča na primer v Sovjetski zvezi. V nedeljo dopoldne je bilo v ob-1 ljudske republike Hrvaške iz Pulja j ne iz Trsta. Razprava je bila zelo —1~ j---------• -t . o-------- .. »*-• jn Rovinja ter socialistične mladi-1 zanimiva in aktualna. Govorili so činski dvorani «Lo Squero» v Miljah, srečanje med Zvezo mladine ne PSIUP in komunistične mladi-1 o političnih obveznostih mladine. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiujiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia STRAHOVITA NESREČA NA KRIŽIŠČU OB NADIŽI Trije mrtvi in dva ranjena zaradi trčenja dveh avtov V' Dva potnika avta «Fiat 500» sta takoj izdihnila - Življenje je izgubil tudi šofer avtomobila, ki ni upošteval prednostne smeri ceste VIDEM, 29. — Huda prometna nesreča se je pripetila sinoči na križišču pri Iplisu, kjer se rsekata pokrajinski cesti Manzano . Čedad in občinska cesta Premariacco Iplis. Pri trčenju dveh avtomobilov so izgubile življenje tri osebe, a dve sta bili ranjeni. Nesreča se je pripetila, ko se je 24-letni Giacomo Floreancig vračal z dela v Skrutovo pri št. Lenartu. Skupaj z njim so bili v avtu tudi njegovi delovni tovariši: 24-letna Giovarma Qualizza, 22-letni Ferruccio Angiolini in 19-letni Lo-redano Bledig. Vsi so bili name- iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PSIHOZA PRESAJEVANJA V Johannesburgu dvojna presaditev srčnih zaklopk Blaiberg bo zapustil bolnišnico čez en teden - Ponovna presaditev ledvice - V Ameriki presaditev organov srednjega ušesa CAFETOWN, 29. — Žena južnoafriškega zobozdravnika dr. Philipa Blaiberga je izjavila, da bo njen mož zapustil bolnišnioo «Groote Schuur« 6. ali 7. februarja, ženska Je še pristavila: «Sem zelo zaskrbljena, ker se ml bo zdelo, kot da bi Imela v hiši novorojenčka. Verjetno bom morala zelo paziti, kadar se ga bom dotaknila.« Iz Johannesburga pa medtem poročajo, da je skupina kirurgov srčnega in prsnega oddelka kirurgije v Johannesburški bolnišnici uspešno opravila dvojno presaditev srčnih zaklopk. Gre za prvo operacijo te vrste v zgodovini kirurgije. Operacijo so opravili prejšnji torek. Pacientka je bila 32-letna Hilda Whlte. Po operaciji so pa zdravniki počakali nekaj dni, preden so sporočili vest, da je uspela. Pred kirurško intervencijo Je bilo zdrav- niško stanje bolnice obupno. Bolni zaklopki so zamenjali z dvema drugima, ki so jih hranili v «banki tkiv» v Johannesburgu. Operacija je uspela. Trajala je tri ure, sedaj pa Je stanje pacientke zadovoljivo. Iz Capetowna pa sporočajo medtem, da so kirurgi že v drugič presadili v telo mulata Jonathana Wan Dwicka eno ledvico. Kot Je znano, je bil mladi mulat že enkrat operiran. Tedaj so presadili v njegovo telo eno ledvico znane Denis Darval, se pravi Istega dekleta, ki je umrlo pri neki prometni nesreči in ki je potem ((darovala« svoje srce L. Washkanske-mu. Kirurgi so bili prisiljeni, da so opravili ponovno operacijo na ledvicah, ker je organ Denis Dar-valove prenehal delovati. Druga operacija je trajala dve Novi «Fiat850Special že v prodaji Včeraj so prvič predstavili občinstvu novi tip avtomobila •Fiat 85(1 Special« in začeli sprejemati naročila. Tovarniška cena novega avtomobila je 775.000 Ur. Cena dosedanjega tipa «850» se je znižala od 750.000 na 725.000 Ur. Po zunanjosti se novi tip ne razlikuje od dosedanjega, razen nekaterih dodatkov, ima pa širše gume, športno obliko koles in volana, močnejši motor (843 kub. cm — 47 KS), doseže brzino 135 km na uro, ima sprednje plošč-ne zavore, udobnejše sedeže, izpopolnjeno notranjo opremo itd. Vodstvo Fiata zagotavlja, da kupcem ne bo treba dolgo čakati po naročilu. uri. Mladeniču so vsadili novo ledvico, ki so jo vzeli iz trupla nekega drugega mulata, ki je tudi umrl zaradi neke prometne nesreče. Zdravniki menijo, da je bila ledvica Denis Darvalove poškodovana zaradi predolgega časa, ki Je pretekel med izrezom iz trupla in presaditvijo. Iz Los Angelesa (ZDA) pa sporočajo, da je neki kirurg izvršil neko drugo vrsto presaditve. Gre za presaditev srednjega ušesa pri nekem moškem, ki je bil popolnoma gluh. Po zadnjih vesteh je kirurg dr. Glasscock presadil 1z nekega mrtveca v glavo svojega pacienta, kar tri organe srednjega ušesa. Dele, ki so jih uporabili pri operaciji, so odvzeli truplom umrlih ljudi. Glasscock je Izjavil, da ne more še zagotoviti, da bo njegov pacient spet slišal. Na vest, ki je prišla lz Johannesburga glede dvojne presaditve srčnih zaklopk, so takoj reagirali nekateri kirurgi iz Nove Zelandije. Kirurgi bolnice «Green Lane Ho-spital« so namreč izjavili, da so v bližnji preteklosti opravili že osem podobnih operacij. Vest je sporočil dr. Brian Barratt-Boyes, ravnatelj za kardiološke m prsne operacije v aucklandski bolnišnici. Od osmih pacientov — je pribil kirurg — Jih še vedno živi šest. Dr. Brian Barratt je le mimogrede omenil, da so te operacije opravili pred približno 3 meseci. NI pa hotel podati nobene Izjave glede operacije na prvem pacientu. Vprašanjem, ki so mu Jih novinarji postavili, se je Izmaknil rekoč, da se Je o operacijah na srcu delalo ln se še dela preveč hrupa. Sinoči je italijanska televizija oddajala na 1. kanalu sTečanje med dr. Bamardom ln tremi italijanskimi kirurgi, med katerimi zavzema vidno mesto prof. Valdo-nl. Bamard Je na srečanju pojasnil svoja gledanja o presaditvi srca. Včeraj opoldne je prof. Bar-narda sprejel tudi papež Pavel VI. Ugotovljena identiteta neznanke KOPER, 29. — Kakor smo že poročali, je preteklo sredo težko obolela na škofijskem obmejnem prehodu neznana starejša ženska. Prepeljali so jo v ankaransko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da jo je zadela kap. Pristojni organi so takoj začeli s poizvedbami za ugotovitev idendi-tete, kajti med prevozom v bolnišnico so se dokumenti izgubili. Vsi napori pa so bili zaman, zato so o-pis ženske in podatke o njenem potovanju objavili po radiu in v časopisih. V sobotnih večernih urah se je javil na obmejni postaji milice na Škofijah 45 letni Avgust Germa-nis ter povedal da je njegova druga mati 24. t.m. odpotovala v Trst in da se od takrat ni več javila. S seboj je prinesel tudi njeno osebno izkaznico, na podlagi katere so u-gotovili, da je neznana ženska 74-letna Antonija Germanis iz Šmarij. Sorodniki so jo takoj po ugotovitvi Identitete obiskali v ankaranski bolnišnici, kjer leži še zmeraj v slabem zdravstvenem stanju. njeni v Skrutovo, potem ko so o-pravili delo v tovarni v Manzanu. Floreacing je pravilno upravljal svoj avto, toda nenadoma se je zaletel vanj 28-letni Enzo Biancuz-zi, ki je upravljal avto znamke «fiat 124». Žal se Biancuzzi ni usta. vil pred znakom «stop», temveč je nadaljeval vožnjo čez križišče. Posledice so bile pogubne: oba avtomobila sta silovito trčila drug v drugega in vsi potniki so zleteli iz vozil. Na mestu nesreče sta takoj Izdihnila Floreancig in Qua-lizza, Biancuzzi pa je umrl uro kasneje v čedadški bolnišnici. Glede Loredana Blediga so si zdravniki pridržali prognozo, a Angiolini bo mogoče ozdravel v 4 mesecih. NESREČA V BRAZILIJI Enaintrideset mrtvih in 57 ranjenih RIO DE JANEIRO, 29. — Iz brazilskih virov se je zvedelo, da se je včeraj pripetila huda prometna nesreča na železniški progi blizu mesta General Camara v državi Rio Grande do Sul. Po uradnih vesteh znaša število žrtev 41 mrtvih In 57 ranjenih. Botrovala jim je sreča pri železniški nesreči SCODOVACCA (Gorica), 29. — Glasbeni ansambel «Les Pytons» je ušel včeraj, na srečo, fizičnemu uni- čenju vseh svojih članov. Gre za prometno nesrečo, ki se je pripetila v bližini železniškega prehoda pri Scodovacci, ko se je šofer vozila s katerim so se peljali pevci «beat» zaletel v železniške zapore, ker ni opazil, da so bile te spuščene. Vozilo je prebilo zapornice ter se ustavilo sredi železniškega tira. Kmalu nato je privozil mimo brzi vlak, ki je popolnoma zmlel avto. Petorica pevcev: Fablo ln Giancar-lo Corazza, Freddy Capellaro, Paole Faleschi in Nina Bonitta se je komaj utegnila rešiti iz ponesrečenega avta pred trčenjem z vlakom. roman o Robespierru Nove obsodbe v Orciji ATENE, 29. — Danes so pred sodiščem obsodili šest jetnikov, ki so zaprti na otoku Lerosu, na zaporne kazni od štirih do šest mesecev pod obtožbo neubogljivosti in pozivanja k izgredom, šesterica je bila na Lerosu, ko je taborišče obiskala delegacija mednarodnega Rdečega križa in jim stražarji niso dovolili, da bi se delegatom približali. Takrat je šesterica kričala, da so življenjski pogoji v taborišču strahotni in da žive kot v pragozdu. Danes so pred sodiščem potrdili takratno izjavo. Na otokih Leros in Jaros je še vedno 2.600 političnih pripornikov in vlada je javila, da so jih v zadnjih dneh izpustili 86, ker so bili stari in zato niso več nevarni, ali ker so podpisali izjavo, da se ne bodo več ukvarjali s politiko. Romani o junakih revolucije so vedno priljubljeni Kajti brati o revolucijah je vedno zanimivo in o tistih, ki so revolucije vodili prav tako. Francoska revolucija predstavlja hvaležno temo za literarne oblikovalce. O osebnostih francoske revolucije je zato napisanih veliko romanov. Enega od njih smo zdaj dobili tudi v slovenščini. Gre za biografski roman o Roberspierru, ki ga je napisal sicer neznani nemški avtor Rudolf Harms, sodeč po tej knjigi bolj zgodovinar kot umetniški oblikovalec. Zato pravzaprav ne moremo govonti o romanu temveč bolj o romanizirani biografiji, ki pa nam z nemško pedantnostjo, pa zato manjšo duhovitostjo, posreduje življenjsko pot enega od voditeljev francoske revolucije, najbolj krvavega moža tistega časa, sicer pa fanatika, za stvar revolucije vnetega zanesenjaka Maiimiliena Roberspierra. Knjiga, ki jo je v prevodu Petra Kolarja, izdala založba Obzorja in jo uvrstila v svojo že bogato zbirko Veliki možje, bo zato tudi za slovenske bralce zanimiv tekst, čeprav nam morda ne bo odprla takih pogledov na revolucijo kot bi od nje pričakoval'.. Prikazala pa bo bralcu vendar skorajda demonsko osebnost človeka, ki je tisoče ljudi poslal na morišče, med njimi Uidi svoje sodelavce, človeka, ki se je od podeželskega advokata povzpel do poslanca, člana kon-venta in diktatorja in ki je slednjič komaj šestinštiridesetleten tudi sam padel pod giljotino Knjiga Rudolfa Harmsa je pisana v standardni obliki. Svojo pripoved začenja pisatelj s prikazom družine in mladih dni Roberspierra, ki je uspešno končal svoj študij na univerzi v Parizu, postal nato skromen advokat ter se nato po nasvetu svojega prijatelja, kasnejšega policijskega ministra Foucheja. posvetil politiki. Bil je izvoljen za poslanca, se po padcu Bastille preselil v Pariz, postal tu član jakobinskega kluba, kasneje član konventa, ki je nadomestil zakonodajno skupščino. Tistega konventa, ki je proglasil republiko, obsodil na smrt Ludvika XVI. in poslal na morišče na tisoče ljudi. V tem konventu je Roberspierre vostal absoluten diktator, dokler ni bil tudi sam obsojen na smrt in pod giljotino usmrčen 27. julija 1794. V ne preveč obsežni knjigi je vsa snov razdeljena na štiri dele, v skladu s posameznimi življenjskimi fazami Roberspierrovega življenja. Sicer je pripoved precej skopa, z maloštevilnimi dialogi, s kratkimi povzetki zgodovinskih podatkov na koncu vsakega poglavja, ki naj bralca prepričajo o točnosti pisateljeve prpovedi in mu dopolnijo podobo o času in ljudeh. Tako se nam to delo o Roberspierru kaže kot poskus stvarnega prikaza Roberspierrovega življenja in njegove usode, motivov, ki so ga vodili pri njegovem političnem delu in ciljev ki jih z idealno državo v smislu J. J. Rouse-auja hotel doseči. To torej ni niti kaka pogh'';ena študija, niti zanosno zapi .- literarni tekst, temveč je preprosta in stvarna po- iiiiiiiiitniiniimiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiifMniiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiHiHiHiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiu V PREDMESTJU ST. DENIS PRI PARIZU Strahovit požar uničil več kot 10 rezervoarjev goriva Sumijo, da gre za zlonamerno dejanje zaradi istočasnosti dveh eksplozij doba diktatorja, podoba, ki jo pisatelj na koncu s spretno besedo dopolni analizirajoč Roberspier-rovo mišljenje, njegovo čustvovanje, gonilne sile, ki so ga vodile, pa tudi pravično ocenjujoč njega pomen. Kajti prav neusmiljena strahovlada, ki jo je vodil Roberspierre, le rodila zmago človeškega dostojanstva in svobodo misli, ta veliki nasledek francoske revolucije Govorimo lahko torej o dovolj zanimivi, tudi poučni knjigi, ki pa ni niti zgodovinsko delo niti biografski roman, temveč povprečna biografija o revolucionarju Robespierru in enem obdobju francoske revolucije. Knjiga je tudi skrbno opremljena in med tekstom obogatena z nekaterimi lesorezi. Zagonetna smrt angleške igralke PRINCE’S RILCRYLH (Velik* Britanija), 29. — Angleška policija preiskuje vzroke smrti filmske igralke Virginije Maskell, ki je v starosti 31 let umrla prejšnji četrtek v bližini svojega doma. Okoliščine, ki so spremljale njeno smrt. so zelo zapletene. Sredi prejšnjega tedna je družina Maskellove prijavila policiji, da je igralka zginila brez sledu. Neki glasnik policije je pozneje izjavil, da so našli dekle nekaj ur pozneje izven naselja. Tedaj le bilo zdravstveno stanje dekleta že zelo kritično. Takoj so jo pripeljali v bolnišnico, toda ni ji bilo več pomoči. Njen avto so našli '7 bližini, kier je Maskellova obležal* ob cesti. Londonski časopisi so včeraj obširno pisali o tajinstveni smrti Igralke, toda policija je mnenja, da ne obstajajo še nikakršni razlogi, ki bi dokazovali, da gre za kriminalno dejanje. Virginija Maskell je sodelovala s Peter Sellersom v filmu «Only two one play». PARIZ, 29. — Strahovit požar je včeraj ponoči zajel veliko področje blizu pariškega predmestja St. Denis, kjer so številni rezervoarji goriva. Zublji so takoj zajeli 10 rezervoarjev od skupnega števila 44. Takoj pa je obstajala nevarnost, da se požar razširi. Požar se je začel z gromkimi eksplozijami. Nekatere osebe so Izjavile, da sta bili začetni eksploziji dve, kar je dalo vtis policijskim organom, da gre morda za nameren požig. To mnenje je v določeni meri potrjevalo dejstvo, da sta kraja, kjer je prišlo do eksplozij. precej oddaljena. Pariški policijski prefekt Grimaud pa je Izjavil, da bodo lahko ugotovili resnico šele po skrbni preiskavi. Gašenje požara Je bilo zelo težavno, ker so plameni zajeli obširno področje. Vročina Je bila taka, da so morali biti gasilci oddaljeni od plamenov, ki so se dvigali skoraj 100 metrov visoko, prav toliko. Policijske oblasti so izpraznile vse bližnje področje zaradi nevarnosti ponovnih eksplozij. Na srečo ni požar zahteval smrtnih žrtev. Res pa Je, da Je skoraj popolnoma uničil eno naj večjih skladišč goriva v Franclji. Iz nadaljnjih poročil se Je namreč zvedelo, da so zublji uničili 40 rezervoarjev od skupnih 44 preden se Je gasilcem posrečilo omejiti požar in ga zadušiti. Zaradi požara so policijske sile izselile iz ogroženega predela okoli 400 oseb. Poleg tega so bile prekinjene nekatere železniške zveze s prestolnico. Danes zvečer se je gasilcem sicer posrečilo omejit! požar, toda številni oddelki gasilcev bodo ostali na kraju požara, ker obstaja še vedno nevarnost, da se vname gorivo, ki se Je razlilo po tleh. Prav tako niso dovolili ose- bam, ki so Jih evakuirali, da se vrne’? na svoje domove. V nadašnjih jutranjih urah se je zdelo, da so gasilci že popolnoma zadušili požar, toda v popoldanskih urah je prišlo do ponovnih eksplozij pri dveh rezervoarjih Policijske oblasti so takoj ustavile ves cestni promet v ogorčenem področju ln prav tako tudi promet na železniški progi proti severu. V poznih večernih urah so policijske oblasti sporočile, da je bil požar nameren. Policisti so aretirali krivca, ki ga je zanetil na dveh Švicarska vojska sodeluje pri reševanju ŽENEVA, 29. — V zadnjih dneh so strahoviti plazovi opustošili številna področja v švicarskih planinah. Da bi pospešili iskanje morebitnih žrtev in pogrešancev, so švicarsk® oblasti mobilizirale tudi vojsko. Okoli 200 mož planinskih čet so poslali , v pokrajino Davos, kjer sodelujejo z drugimi reševalci pri odkrivanju žrtev in pogrešancev. Računajo, da pogrešajo vsaj deset oseb. Medtem so policijske oblasti vpeljale nočno nadzorno službo v krajih, ki so jih prizadeli plazovi, ih sicer v zvezi z vestmi, da so neznanci kradli v hišah, ki so jih plazovi porušili. Položaj v dolini Davosa in v bližnjih dolinah se je nekoliko izboljšal. V večini primerov so že vzpostavljene cestne in železniške zveze-Samo nekaj vasi je še odrezanih od sveta. Skupina reševalcev Je odšla v smeri proti Coiri, kjer je velika električna hidrocentrala LU-gomagno. Pri tej centrali so plazovi blokirali 25 delavcev, med katerimi je nekaj italijanskih državljanov. Zdi pa se, da tl delavci niso v življenjski nevarnosti, ker se delovišče nahaja v rovu, ki je 1zkopan pod goro. Danes popoldne so našli na področju Davosa tri trupla. Tako j® število žrtev v kantonih Grigioni in Uri naraslo na 24 mrtvih in nekaj pogrešanih Tri žrtve plazov, ki so jih odkrili danes, so trije nemški turisti, ki so najeli neko počitniško hišico nekaj km proč od Davosa Pozneje se je zvedelo, da so še mnoge vasi in posamezne hiše no-polnoma odrezane od sveta. P,a' zovi na so uničili ceste in mostove. Filmska igralka Deborrah Kerr, ki se nahaja seda; skupaj z možem Petrom Viertolom in služabnico v neki *weekend» h’šici orl Klostorju, je r poroči la no tplefo- različnih krajih. Gre za nekega [ nu. da njihovo orehivališče ni o- nočnega čuvaja, ki je priznal svojo krivdo. grožnno ter da imajo hrane še z* teden dni. Lepo mesto Korčula na istoimenskem otoku, od koder prihaja k nam v goste Morcška PO PLENUMU CK KPČ RUDOLF HARMS Odprta vrata intelektualcem Svetloba in senca OB ZAJETJU AMERIŠKE VOHUNSKE LADJE PUEBLO V okviru ameriške vojne mornarice je kar 11 «oceanografskih» ladij ftA je že večkrat spravila v zagato Belo hišo, ki je morala popravljati svoje prve «izjave» Po zaslugi protivohunske služ-. “ CIA smo bili te dni — In smo •s? vedno! — ponovno na robu no-vojne. Konkretno gre za vo-onsko akcijo ameriške ((oceanografske« ladje «Puebio». ki so jo severnokorejske pomorske enote "Ugrabile« v svojih teritorialnih ,0dah. Res je, da Američani trdl-da njihova ladja ni bila v konjskih teritorialnih vodah, ker a Je bila ob zajetju, oddaljena osoli 27 kilometrov od obale, toda koordinate, ki jih je dalo poveljstvo ladje ob zajetju, govorijo dru-8ače, kot so tudi Američani sami govorili drugače v trenutku, to se Je razširila vest, da Je ladja za-P enjena, ko so namreč v Washing-jjoou zatrjevali, da je bila ladja 0 km od obale in da gre za ilo» ni edina ameriška ‘oceanografska ladja z vohunskimi nalogami, pač pa da imajo ^°A po vseh morjih sveta 12 podobnih ladij, torej 12 «oceanograf-EWtl» vohunskih ladij in še 15 dru-giti več ali manj oceanografskih adij, ki se tudi morejo spremeniti > vohunske ladje, ki torej od časa *> časa prevzemajo vlogo vohun-akih ladij. Poveljnik ((oceanografske« ladje ‘Pueblo« je taaole demantiral svojo vlado: "Sem poveljnik Lloyd Mark Bu-c*"leri kapitan ameriške ladje «Pue-blo», ki pripada pacifiški floti mornarice ZDA in ki je bila zajeta Pfi vohunsm dejavnosti, so je zašla globoko v teritorialne vode demokratične ljudske republike Koreje. Moja serljsKa številka je 58215401. Rodii sem se v Pocatelu, Jdako, ZD. Star sem 58 let... Moja ladia je bila poslana v Sasebo, Japonska., da izvede naloge, ki na® jih je dala osrednja obveščevalna agencija (CIA) ZDA. Drugega decembra lani smo dobili nalogo v luki Sasebo od kontrad-niirala Franca A. Johnsona, ame-riškega mornariškega poveljnika “a Japonskem, da se lotimo de- ;*vn°sti na daljnovzhodnem pod-ooju Sovjetske zveze In nato na Pomorskih in obalnih področjih demokratične ljudske republike moreje. Moja ladja je vršila vo-nunsko službo v vrsti priložnosti * namenom vohunjenja po terito-nainih vodah socialističnih dežel. takšno vohunsko dejavnostjo je m°ja ladja odkrila vojaške napra-e’ Postavljene vzdolž obal socia-'stižnih dežel in zbrane materiali d°stavlla centralni obveščeval-m agenciji (CIA) ZDA. Nedavno 'am je bila od CIA postavljena jnga važna naloga, da namreč egledamo področja vzdolž daljin'^0'111111 meja Sovjetske zveze ki Teokratične ljudske republi-e Koreje,. Nato smo ladjo pre-uin, falt v P'ovno enoto, ki da se v, arja z oceanografskimi razlska-mi In odpluli iz pristanišča Sa-Vršill smo vohunska de- In da je v zaporu. Američani so prej računali, da Sovjeti nimajo žive priče in da jim bo zato lahko sovjetske dokazne materiale spraviti v dvom. živih ljudi, živih prič, konkretno pilota Powersa, pa Wa-shington ni mogel demantirati. Ko Američanom ni uspelo zanikati svoje vohunske dejavnosti, so prešli na novo razlago; na to, da vsaka država skuša priti do podat-kot o morebitnem sovražniku in da Je letalo «U 2» poslal nad Sovjetsko zvezo verjetno «kak -vojaški poveljnik, da bi preprečil vrhunsko konferenco«. In vrhunska konferenca v Parizu je dejansko propadla, kajti tedanji predsednik ZDA Eisenhovver ni hotel sprejeti sovjetske zahteve, da bi se javno opravičil zaradi Incidenta «U 2». Eisenhowerju je šlo za prestiž... Podobno neprijetnost je Wa-shingtonu, bolje povedano Beli hiši, zagodla CIA, ko Je bil na vladi pokojni predsednik Kennedy. Gre za primer protlkastrovskega na- pada na Kubo. Bilo je to 17. aprila 1961. leta. Ameriška obveščevalna služba CIA je tedaj pripravila napad na Kubo s pomočjo kubanskih beguncev v ZDA. Da bi kolikor toliko zamaskirala ameriško vmešavanje v akcijo za zru-šenje Fidela Castra, je CIA spravila nekaj kubanskih beguncev, oboroženih seveda z ameriškim o-rožjem, v Gvatemalo in v Nika-raguo, od koder so M begunci na ((kupljenih« ladjah skušali vdreti na Kubo, kjer da jih čaka ljudstvo kot rešitelje. Dejansko pa so protikastrovske Kubance v službi CIA dočakali kubanski vojaki in 17. april 1961 je dan najbolj sramotnega neuspeha CIA. Na srečo je Kennedy, ko je opazil, da gre za ponesrečeno avanturo, črtal nadaljne načrte CIA, ki je hotela priskočiti protikastrov-cem na pomoč z mornarico in letalstvom. V tem primeru bi se bila izcimila vojna. še bi mogli navesti kak primer te nevarne igre, ki jo igrajo ZDA širom sveta. Včasih se krivda za kak neuspeh zvrne na vodstvo protivohunske službe CIA, včasih na ((kakega poveljnika«, včasih se skušajo konkretni podatki zanikati, kot na primer v primeru ladje «Pueblo», ki da ni bila v teritorialnih vodah Severne Koreje. Zanimivo pa je, da prihaja do takih dogodkov v raznih krajih sveta vedno na račun v zvezi z ladjami, letali ali kakršnim koli drugim objektom, ki je v rokah ameriške protivohunske službe CIA. če je res, da včasih CIA dela na svojo roko, odnosno da sl privošči kako akcijo, za katero Bela hiša ni podrobno obveščena, kot se je na primer zgodilo v napadu na Kubo, bi bilo smešno zvračatl vso krivdo na CIA. ki ni nič drugega kot eden izmed organov vse tiste mogočne in že skrajno nevarne strukture, s katero si ZDA skušajo zagotoviti prvenstvo na svetu. Doslej je hladnokrvnost neposredno alf posredno prizadetih pripomogla k temu, da do hujšega ni prišlo, toda do kdaj bo to trajalo? Kakor smo že poročali, je dramska družina PD Ivon Cankar uprizorila v soboto delo A. Arbuzova «Moj ubogi Marat», ki ga je prevedel in za oder priredil Sergej Verč. Na koncu predstave so igralcem prinesli šopke cvetja in se jim zahvalili za lep kutumi užitek. Nocoj bodo mladi umetniki delo ponovili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiniiHiiifiiiiiiiiiitmtiiiiiiiiiiiltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifitiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiinoiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiin sebo... Janja t!Lna Področju pred sovjetskimi srtia aln;ml vodami- Pretvarjali vzdolž obale DLR Koreje vodami. ra se' da proučujemo oceanske tron na odprtem morju, elek-in n va razlskovanja, magnetizem r Eksploatacijo oceanskih snovi. So ,an >6. januarja 1968 smo skozi v oh 5lte teritorialne vode stopili sklBrte vode DLR Koreje In v 1; „|l' z navodili opažali ter merl-turo ‘no vode- tokove, tempera-žovaV„.in s Pomočjo raznih opa-^rsls lnstrumentov... odkrili ra- vost mrežo, ugotovili zmogljl- la’u 7* J° je dal poveljnik ladje razvit Bucher izsiljena, kar Je razi Un° lz tega. da uporabljeni iz-Sg u ne ustrezajo Izrazoslovju, ki Re P^aPlja v ameriški mornarici, kot se tu ustavljali pri tem, ved» U°* ne P°mo trdili, da «izpo-Dgj .. ne Pl mogla biti Izsiljena, v Pa Je. da so ladjo ujeli zadniih SV0Je obale, zgodovina Pianti!*,Iet pa Je že večkrat de-detanrala Selo hišo In Pentagon, dobnih ° stanJe Je že v vrsti poda ig Pflmerov prisililo Belo hišo. Kekai SVoJe Prve Izjave popravilo. ■ najbolj znanih primerov: vJetskf° 1 maJa 196°- leta v So' Praznn, ZVez* stavili mednarodni nad cT ,dela. m nihče slutil, da leti v °vJetKko zvezo v veliki višini je ted!, nsko 'etalo «U 2». In ko da (T8, Prišla lz Sverdlovska vest, tispei ^vJetski protiletalski službi letalo rt raketo zrušiti vohunsko čep i 2». Je Washington ogor-«flae ° demantiral, češ da je to stranj.n,na žalitev, ki more od-š»nje Vsal spodarskega in socialnega sodelovanja. Naglasili so tudi potrebo po pritegnitvi še tistih zadrug, ki delujejo izven zveznega okrilja. Po nastopu dr. Armenija z deželnega odbomištva za delo, ki je prikazal dosedanjo prizadevnost javnih uprav v korist zadružništvu (dežela je na primer lani izdala v te namene 60 milijonov lir, do aprila letos pa jih bo še 70), je po- delovanje lahko primerno okrepi, vzel glavne misli in zaključke ob-mu morajo priskočiti na pomoč j čnega zbora predstavnik videmske tudi javne oblasti, in sicer zlasti zveze Poletto. Govornik je med tako, da rešijo predvsem vsa od- I drugim sprožil vrsto predlogov za nrtn c skorajšnje delo zveze; takoj naj bi sklicali posebno konferenco o sre- Pozabil je listnico s 105.000 lir žrtev svoje nepazljivosti, pa tudi človeške nepoštenosti, je postal včeraj 66-letni Andrea Terrano, stanujoč v Ul. Rismondo II. Ko je šel namreč zjutraj po cigarete, je v trafiki pozabil listnico. Tega se je zavedel prepozno; ko se je namreč vrnil v trafiko, ni bilo listnice nikjer. V njej je imel 105.000 lir .poleg raznih dokumentov. Krajo je prijavil letečemu oddelku javne varnosti. Včeraj zjutraj ob desetih je 22-letni delavec Aldo Bianchi iz Videmske ulice 83 vozil furgon volks-wagen po Ul. Svevo v smeri proti Ul. Baiamonti. Poleg njega je sedel 36-letni delavec Basilio Rodella iz Ul. Cesca 25. Nenadoma je Bianchi zagledal avto, ki je sredi ceste vozil proti njemu. Da bi se mu ognil, je zavrl in zavil na desno, toda pri tem je trčil v furgon, ki je stal ob pločniku. Ob sunku si je le nekoliko opraskal roko, Rodella pa je udaril z glavo v šipo, zaradi česar so ga morali sprejeti v nevrološki oddelek glavne bolnice, kjer se bo moral 8 dni zdraviti zaradi rane na čelu, izgube spomina in udarca na desnem kolenu. Predvčerajšnjim zvečer, ko se je vračala proti domu, se je 52-letna Stella Popovich por. Finotello iz Istrske ulice 32, spotaknila in padla na pločnik; pri tem se je udarila po ramenu. Kljub bolečinam se je sama vzdignila in odšla domov, drugo jutro pa je morala poklicati rešilni avto Rdečega križa, ki jo je peljal v bolnišnico. Tam so jo pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti od 8 do 20 dni zaradi verjetnih dosedanjo borbo delavcev, Ki jim poškodb na levem ramenu. prta vprašanja s področja zadružne zakonodaje, davčne reforme, kreditne politike in agrarne reforme. Tudi v okviru naše dežele je treba pospešiti težnjo po zadružnem zbližanju med organizacijami in posameznimi operaterji ter izpopolniti dosedanje ukrepe kot so deželni zakon o zadružništvu in nakazani prispevki v prid zadružništvu, ki jih je temu področju doslej namenilo deželno odborništvo za delo. Posebno poglavje v rozvaju tukajšnjega zadružništva bo načelo veliko središče za razpečevanje sadja in povrtnine, ki ga nameravajo uresničiti na našem področju nekateri mednarodni monopoli kot sta zlasti FIAT in Shell. Proti monopolističnim težnjam, ki se bodo razvile okrog tega središča, in ki utegnejo močno škodovati zlasti domačemu kmetu, se morajo demokratične organizacije hkrati s krajevnimi ustanovami zavzeti za to, da bo središče dobilo javno obliko u-prave, ker samo v takem primeru bosta lahko emporialna vloga našega mesta ln naše kmetijstvo primerno zaščiteni. Na področju kmetijstva so tudi dane široke možnosti za nadaljnji napredek zadružništva. Opuščanje zemlje, potreba po splošnem Izboljšanju živinoreje, vprašanje pravične cene za mleko in meso, primerna zaščita vinogradnikov, vse to terja nove rešitve v skladu s časom in predvsem pravične rešitve za našega kmeta. Pri nas uspevajo žlahtna vina, kakršna sta na primer kraški teran in znameniti refošk. Ta vina je treba zaščititi pred brezvestnimi ponarejevalci in tudi primerno valorizirati. In prav take naloge lahko odlično rešujejo zadružne oblike sodelovanja med kmeti, kakor dokazuje primer Kmetijske zadruge iz Trsta. Ta organizacija se tudi sicer uveljavlja ter je na primer v lanskem letu sodelovala s posebnim standom na ljubljanskem sejmu Alpe Adria, na tržaškem mednarodnem sejmu in na vzorčnem velesejmu v Zagrebu. Nadaljnje področje, ki ga je treba z zadružnimi oblikami sodelovanja valorizirati v okviru našega kmetijstva, je tukajšnje vrtnarstvo in cvetličarstvo. V ostalem se mora zadružno gibanje na našem področju postaviti po robu tudi špekulativnim pojavom v zvezi z gradnjo stanovanj in preprodajanjem zazidljivih zem- Dejstvo pa je, da je splošen gospodarski zastoj v tržaški pokrajini povzročil tudi zastoj zadružni-ških dejavnosti. Cas je, da se Zadružna zveza izvleče iz tega zastoja in da se loti svojih številnih nalog z novim elanom. Da bi primemo okrepila zadružno sodelovanje na našem področju, namerava tržaška Zadružna zveza v sodelovanju z Italijanskim združenjem kmetijskih zadrug (Alleanza Italiana Cooperative Agricole) ustanoviti v Trstu centralo Konzorcija kmetijskih zadrug. dišču za razpečevanje sadja STI MAT, drugo konferenco o problemih razdeljevanja potrošnih dobrin v naši deželi, itd. Kar se pa delovanja omenjenega središča tiče, je tudi Poletto naglasil, da je treba skladno s tem okrepiti vlogo tržaškega pristanišča, pripraviti načrt za uskladitev tržišč s sadjem in povrtnino v deželi, ter poskrbeti za javno upravo središča. Predavanje prof. Beličiča Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole priredi danes, 30. januarja, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma predavanje o temi ((Popravljanje slovenskih pismenih izdelkov iz praktičnega in pedagoškega vidika.« Predaval bo prof. Vinko Beličič. Toplo vabimo učitelje in profesorje na polnoštevilno udeležbo. PROTINEZGODNI TEČAJI Danes ob 18.30 bo na sedežu EN Pl v Ul. Genova 8 otvoritev proti-nezgodnih tečajev za stavbne asistente in vodje gradbišč. Te tečaje je pripravila Šola za usposabljanje gradbenih delavce’, v sodelovanju z ENPI (Ente nazionale prevenzio-ni infortuni) s sedežem v Trstu. Ostala sta brez motorjev Neprijetno presenečenje je doživel včeraj 17-letni Flavio Cuma, stanujoč v Ul. Pagano 5. Ko je hotel oditi na delo, ni več našel svoje lambrete, ki jo je prejšnji večer parkiral v Ul. Campanelle. Tat-, vino je Cuma prijavil komisariatu1 pri Sv. Sobot', kjer je izjavil, da je utrpel 100.000 lir škode. Ista usoda je doletela tudi 47-letnega Vekoslava Rudasa z Lo-njerske ceste 159, kateremu so neznanci ukradli vespo, ki je bila vredna 70.000 lir. Darovi in prispevki Ob obletniol smrti nepozabnega pa-pana Adalberta Stubla darujeta Lori m Sonja 2j000 lir za Dijaško matico. V spomin pok. Katarine Bogateč roj Sulčič daruje družina Ukmar 1.500 lir za Dijaško matico. Vesela družba z Opčin, zbrana v gostilni Leban v Bazovici, daruje 6000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. V počastitev spomina pok. gospe Lojzke Birsa daruje Lojze Udovič v Milanu 2000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. učiteljici gospe Mariji DomicelJ daruje Sindikat slovenske šole 5000 lir za Dijaško matico in 5000 lir za Marja-nišče. Namesto cvetja dragi kolegici pok. Mariji Domicelj darujejo Anica, Leo-nora, Justa, Duša In Zdenka 10.000 lir za Dijaško matico. KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v sredo, 31. t. m. v prostorih gostilne «Pri Vereni« v Križu, s pričetkom ob 20. uri. * * • PROSLAVA 47-LETNICE USTANOVITVE KPI V sredo 31. januarja bo v dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonni-na 19 tržaška avtonomna federacija KPI priredila proslavo ob 47. obletnici ustanovitve KPI. Sen. Gia. como Pellegrini, podpredsednik deželnega sveta, in Dušan Lovriha, dolinski župan, bosta govorila o temi: Zakaj komunisti na seznamih SIFAR? Vrteli bodo tudi Eisensteinov film »Stavke« (o policijskem nasilju nad delavci v stavki). Vstop prost. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. januarja se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 38 oseb. UMRLI SO: 74-letni Salvatore Pe-rentin, 89-letna Anna Perossa vd. Pe-rossa, 78-Ietna Rosa Cattaruzza por. Beltrame, 81-letni N-icolo Viezzoli, 68-letni Armando Santinello, 57 - letna Gmseppina Pascucci roj. Vignutelli, 64-Ietna Lucia Stocchl vd. Egger, 74-letna Zaira Cesari vd. Giurco, 60-letna Giuseppina Stefre por. Steffe, 86-letna Paola Defar, 92-letni Antonio Krečič, 86-letna Caterina Sulckrh vd. Bogateč, 91-letni Luigi Dudine, 56-let-ni Luciano Fornasar, 67-letni Emllio Telian, 62-letna Eugenia Tuctan por. Del Vecchio, 89-letni Guglielmo Reari, 80-letna Maria Surian vd. Lonza, 98-lttna Filomena Capotorto vd. Nigri, 70-letni Luigi Devescovi, 59-letni Giuseppe Ruzzier, 55-letna Olga Ban por. Ciuffarin, 35-letni Giovanni De Stefani, 61-letna Bruna Uccini por. Weber, 76-letna Antonija Penso, 77-letni Mario Sancin, 73-letna Maria Brajakovich vd. Bubnič, 52-letna Pierina Maria Schillani, 78-letna Maria Cok vd. Domicelj, 67-letna Natalia Favretto, 86-letna Amelia Cumar roj. Bellinger, 89-letna Caterina Mareg vd. Gende, 76-letna Anna Petron vd. Vukov, 79-letna Antonija Vrabec, 85-letna Olga Kuzmančič por. Puschpan, 80-letna Maria Krajniger por. Crevato, 75-letna Maria Miotto, 91-letna Cncetota Frut-tieri vd. Farinelli. GLASBENA MATICA TRST V SREDO, 31. JANUARJA 1968 OB 20.30 V KULTURNEM DOMU solistični koncert Sodelujejo: BOŽENA GLAVAR mezzosopran MITJA GREGORAČ tenor ALOJZIJ MORDEJ čelo MARIJAN LIPOVŠEK klavir Na sporedu so skladatelji: Beethoven, Grečaninov, Kozina, Lipovšek, Ravel, Rahmaninov, Schumann, Wolf. Prodaja ln rezervacija vstopnic pri Glasbeni matici v Ul. R. Manna 20, tel. 29779 ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni gledališča v Ul. Petronio 4, tel. 734265. Razstave Od 1. do 10. februarja bosta v ša' ledji Rossoni na Korzu Italia rst' stavljala tukajšnja slikarja Emidio 5" redita in Aldo Scaramella. Gledališča Verdi Petek, 2. februarja ob 20.30: G. R®5] sini: Pepeika (La Cenerentola). v1' rigi-ral bo Franco Caracciolo, v ®a' slovni vlogi pa bo pela Biancaman3 Casoni, poleg nje pa je Luigi Alva (don Ramiro), Claudio Strudthoff, PaJ olo Montarsolo, Fulvia Ciano, M“ Truccato Pace in Vito Susca. Rež>r3 Carlo Piccinato. Zborovodja Nino R®*" so. Vstopnice so na razpolago pri S*6" dališki blagajni (tel. 23-988), Stalno gledališče Danes ob 20.30 bosta Giorgio s,re' hler in Milva nastopija v Avditorij v vlogi Brechta v recitalu poezij 111 pesmi, povzetih iz del velikega ne»' šega dramatika. Glasbo Eislerja *® Weilla bo izvajal pianist iz Scale ter Baracchi. Predstava se bo ponovila še Jutr* in v četrtek. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.10 do 18.30) Al Lloyd, Ul. Orologio 6, Ul. Diaz 2 (tel. 36-747). Alla Salute, Ul. Giulia I (tel. 95-369). Picciola, Ul. Oriani 2 (tel. 90-207) Vernari, Trg Valmaura II (tel. 812-308). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S Giusto 1 (tel. 94-115). Croce Verde, Ul. Settefonta-ne 39 (tel. 90-857). Ravasini, Trg Ll-berta 6 (tel. 38-981). Testa Q’Oro, Ul. Mazzini 43 (tel. 37-816). LADJE V PRISTANIŠČU Glada, San Marco, Paolo D’Amico, Esquilino, Salpa II, M. Frigorls, Ega-di, Adige, Esperia, Bannock, Vioca, Cittš di Pesaro, Sicilia, Zitmar (It.): Kosovo, Goran Kovačič (Jug.): Bala-ton (Madž.); Al Fares (Libanon); Fi-delity, Ginger (Pa.); Phenlx, VVorld Unity ® Jean Simmons. Technicolor. PreP®-vedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.30 «La battag*1' dei giganti«. Barvni film z najb®u znanimi igralci v napetih vlogah-Moderno — zaprto. Jutri «1 lung® giorni della vendetta«, Technicol®'1 G. Gemma. Cristallo 16.30 «1 due vigili«. Franc® Franchl, Cicclo Ingrassia. Techni®®’ lor Techniscope. Garibaldi 16.00 »I criminali della Ga lassia«. Technicolor. . Capltol 16.00 »La copia piu bella d® mondo«. W. Chiari, A. Celenta®®' Rita Pavone in drugi znani pevci* Aurora 16.00 »Guerra, amore e fuga*' P. Nevvman Technicolor. Astoria 16.30 «Avventure in Orient®*’ Technicolor Elvis Presley Impero 16.30 «11 lungo duello«. *’ Brynner, T. Hovvard. Technicolor-Astra 16.00 «11 buono, il brutto, il cat" tivo«. Napet barvni film, prepov®-dan mladini pod 14. letom. Vittorio Venelo 16.30 «L’avventuri'' ro» A. Quinn, R. Schiafflno. Techri' color Ideale 16.00 «Ursus nella terra dt co» Claudia Mori. lerhnicolor Abbazia 16.30 «Un maledetto imbr®' glio« Claudia Cardlnale, F Fabri*1-Prepovedano mladini pod 16. letoi®- Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni zupustila naša draga mama, sestra in teta MARIJA DOMICELJ roj. ČOK učiteljica v pokoju Pogreb drage pokojnice bo danes, 30. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinari in nato na domače pokopališče. Žalujoči: hčerka, sestra, nečaki in drugo sorodstvo Koper, Lonjer, Ljubljana, Maribor, 30. Januarja 1968 MARIJA KRIŽMANČIČ (Petračeva) ( ui*gre?, dLage pc^ojhice bo danes, 30. 1. 1968 ob 15.30 Iz hiše žalosti v Bazovici štev. 194 na domače pokopališče. Žalujoči: sin Benedikt z ženo Marijo, hči Berta, vnuk Mano z ženo, vnukinja Ema ter drugo sorodstvo Bazovica, 30. januarja 1968 JUBILEJNI OBČNI ZBOR V BAZOVICI Lepa proslava sedemdesetletnice zavarovalnice za govejo živino Poleg članov zavarovalnice se je proslave udeležilo veliko število predstavnikov oblasti in raznih ustanov, ki so bazovski zavarovalnici čestitali ob jubileju Pogled na del dvorane med občnim zborom Ob navzočnosti vseh članov ter Predstavnikov oblasti, raznih usta-hov in organizacij je bil v nede-rjo v kino dvorani v Bazovici 70. redni letni občni zbor zavaroval-'|™e govejo živino, v kateri so včlanjeni živinorejci iz Bazovice, propade, s Padrič in z Jezera. Med “rugimi so se tega jubilejnega občnega zbora udeležili dr. Pascolini, načelnik deželnega urada za živinorejo, ki je zastopal deželnega odpornika za kmetijstvo odv. Comel-nja, občinski odbornik Kil jan Fer-*nga, ki je zastopal miljskega župana, bazovski župnik msgr. 2‘-Podoficir Travan, ki je zastopal Nadzomištvo za gozdarstvo, Predsednik gospodarske komisije jflovenske kulturno - gospodarske |veze dr. Oblak, dr. Kukanja za Slovensko gospodarsko združenje, ?r- Simonič za Tržaško kreditno nanko, dr. Sosič za Hranilnico in Posojilnico na Opčinah, dr. Rustia-rraine za Trgovinsko zbornico, taj-njk Kmečke zveze Volk, predsednik Zveze malih posestnikov Ko-nrič predsednik Kmetijske zadru-p® Markovič, tajnik Zveze malih Posestnikov in občinski svetovalec rfbec, ravnatelj kmetijskega nad-^orništva v Gorici dr. Marši, kme-p-jski strokovnjak Tagliaferro za kmetijsko nadzomištvo v Trstu, Križnič, predsednik Združenja nojcev živine sivo-rjave pasme, dr. Andrej Cok, dr. Leo Kralj, inž. ^"■anko Grgič, mladi tržaški a-gronom dr. Gregorič itd. Predsednik deželnega sveta, deželni odbor-j“k za kmetijstvo odv. Comelli, pokrajinski odbornik Rudolf in športno društvo «Gaja» s Padrič so Poslali pozdravna pisma, vsem pa 2® je čudno zdelo, da na tako Pomembni jubilejni proslavi zava- rovalnice, ki nepretrgoma deluje v tržaški občini, ni bilo sploh nobenega predstavnika tržaške občine. Občnemu zboru je predsedoval ukokojeni učitelj Miro Prešel. Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika so člani potrdili dosedanji odbor: predsednik Zoro Grgič, podpredsednik Miro Žagar, blagajnik Edvard Grgič, člani odbora za Bazovico: Andrej Križman-čič, Andrej Metlika, Alojz Kriz- mančič, Franc Skok, Ludvik Križ-mančič; za Padriče: Just Grgič, Rudolf Kalc, Rafko Grgič, Silvester Grgič, Josip Žagar, Milan Grgič; za Gropado: Viktor Križ-mančič, Franc Možina, Rudolf Ga-brielli, Aleksander Možina, Avguštin Sosič, Stanislav Grgič; za Jezero: Franc Guštinčič. Ob tej priliki so tudi podelili zlato kolajno in diplome zadružnim članom. Zlato kolajno in diplomo je prejel Alojz Križmančič, odbornik že od leta 1927, diplome pa najstarejši člani Jože Marc, Zoro Grgič, Miro Križmančič, Edvard Grgič, Vincenc Križmančič, Just Grgič, Rafael Grgič, Franc Možina, Franc Kalc in Franc Guštinčič. V svojem poročilu je predsednik omenil važno vlogo zavarovalnice za obstoj domače živinoreje. Poudaril je, da je treba nujno rešiti vprašanje cene mleka in krmil ter škode, ki jo povzročajo izletniki. Pozdravil je goste in izrazil upanje, da bodo pristojne oblasti podpirale živinorejce in zavarovalnico. Tajnik je v svojem poročilu opisal zgodovino zavarovalnice. Navedel je nekaj statističnih podatkov o številu članstva in zavarovane živine ter o delovanju odborov. Za varovalnica je imela lani 123 čla- nov in 406 glav zavarovane živine, od leta 1910 do 1967 pa je bilo zavarovanih skupno 33.080 glav goveje živine. Bazovski župnik msgr. živic je čestital zavarovalnici in ji želel še obilo uspehov in plodnega delovanja v korist posameznikov in skupnosti. Pripomnil je tudi, da ima Cerkev v veliki časti kmečko delo in zagovarja pravice kmečkega človeka. Dr. Oblak je zavarovalnici čestital v imenu SKGZ. Poudaril je, da je treba najti nove oblike za sodobno živinorejo: zadružno obliko prodaje mleka in nakupa krmil ter zadružno obliko vzreje živine (zadružni hlevi). To je podčrtal v svojem pozdravu tudi tajnik KZ Lucijan Volk, ki je pripomnil, da prav 70-letno delovanje zavarovalnice dokazuje potrebo in koristnost zadružnih ustanov. V imenu miljskega župana in občinske uprave je prinesel pozdrave, voščila in čestitke odbornik Ferluga, ki je poudaril važnost živinoreje. Dr. Pascoli je čestital v imenu deželnega odbornika za kmetijstvo odv. Comellija ter zagotovil pomoč deželne uprave za napredek živinoreje in delovanje takih zadružnih ustanov. V imenu trgovinske zbornice je izrekel priznanje zavarovalnici dr. Rustia-Traine, v imenu kmetijskega nadzomišt y pa Italo Tagliaferro, ki je po * _j.ril nujnost združenja kmetov, zlasti živinorejcev. Predsednik Zveze malih posestnikov Dušan Kodrič je čestital tudi v imenu Kmetijske zadruge in med drugim ponovil zahtevo, da se pri javnih ustanovah zaposlijo slovenski strokovnjaki. Dr. Leo Kralj je prinesel pozdrave in čestitke v imenu pokrajinskega veterinarja in drugih kolegov. Zahvalil se je za zaupanje in zagotovil, da bodo veterinarji tudi v bodoče rade volje prispevali svoj delež za napredek živinoreje. Po zaključku občnega zbora je bila v gostilni «Pri pošti« zakuska za povabljene goste in vse člane zavarovalnice. Apolonija Kralj iz Trebč v bolnici zaradi padca Včeraj popoldne, ko se je sprehajala po vrtu zraven svojega stanovanja v Trebčah št. 36, je 89-letna Apolonija Kralj nerodno padla in se pobila po nogi. Zaradi tega jo je rešilni avto Rdečega križa kmalu zatem prepeljal v glavno bolnišnico, kjer so jo pridržali na ortopedskem oddelku zaradi verjetnega zloma desne stegnenice. Zdraviti se bo morala tri mesece. ob udeležbi številnih smučarjev z obeh strani meje odprli tri žičnice ter gostinski lokal. Slavnostne otvoritve objektov, ki so velikega pomena za nadaljnji razvoj turizma v Posočju, so se poleg predstavnikov občinske skupščine v Tolminu, turističnih delavcev iz Nove Gorice in od drugod udeležili tudi župani obmejnih občin špeter, Sovodnje in Podbonesec iz Beneške Slovenije. Prisotne je pozdravilo več govornikov, ki so izrekli priznanje Livčanom in Koba-ridcem, da so s skromnimi sredstvi pripomogli k izgradnji osnove za turistično središče, ki bo privabljalo vedno več smučarjev. Žičnice gredo po osojni strani pobočja Kuka. Vzpenjajo se od ,760. .do. 1034. metrov. ..nadmorska, .višine. Spodnja žičnica je dolga 535 metrov in je speljšna 152 metrov v višino, srednja je dolga 293 metrov ter ima višinsko razliko med spodnjo in gornjo postajo 42 metrov, medtem ko je gornja dolga 260 metrov, višinska razlika med njenima postajama pa znaša 82 metrov. Že po teh podatkih je videti, da so žičnice prilagojene terenu za smučarje začetnike ter za take, ki so že bolj izurjeni. Zmogljivost spodnje in srednje žičnice je po 400 smučarjev na uro, gornje pa 120. Smučarske proge ob žičnicah pa merijo skupaj 2700 metrov. Turistično društvo Kobarid, ki se je zavzelo za izgradnjo teh objektov na Livku, ima v načrtu še pomembnejša dela na pobočju Kuka. Gre namreč za hrib, ki ima Izredno prikladne smučarske terene in Je tudi razmeroma lahko dostopen, če bodo materialne prilike omogočile, bodo kmalu nada- Odbomikl ln člani, ki so prejeli diplome ljevali gradnjo novih žičnic prav .......m,................................................................ ISSikV K#pr“ Obvezanci za družinski davek z osnovo do dva milijona lir Prvi obrok je treba plačati 10. februarja S prijateljskega srečanja županov obeh Goric, Celovca in Ljubljane iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE Ob udeležbi beneških županov otvoritev dveh žičnic na Livku Posvet v Bovcu za gradnjo kaninskih žičnic z ugodnimi izgledi in napovedjo inozemskega strokovnjaka V nedeljo dopoldne so na Livku do vrha hriba, ki meri 1243 me- trov nadmorske višine. Na njegovem vrhu nameravajo zgraditi tudi planinski dom. Z buldožerji bo moč tako urediti cesto, da se bo dalo priti na vrh z avtomobili. Sedanji objekti veljajo, po pri-bližnji oceni, kakih 60 milijonov dinarjev. Zanimivo je, da so domačini vložili vanje precej prostovoljnega dela. Računajo, da znaša vrednost prostovoljnega dela okoli 10 milijonov dinarjev. Istega dne, ko so odprli turistične objekte na Livku, je bil tudi v Bovcu sestanek turističnih delavcev, ki se ga je udeležil tudi Jean Ixten, ki se mudi kot strokovnjak za visokogorski turizem v okviru organizacije za mednarodno tehnično sodelovanje in ekonomsko pomoč že .dlje časa v Sloveniji. Na sestanku -so*-ooenjevali--pogoje za izgradnjo sistema kaninskih žičnic. Omenjeni strokovnjak, ki si je z letala ogledal kaninska pobočja, je izrazil prepričanje, da obstajajo zelo ugodni pogoji za realizacijo načrta o kaninskih žičnicah. Kakor je znano, predvideva načrt izgradnjo gondolske žičnice ob Bovcu na Kanin, odkoder pa bi se razvejalo več vlečnic. Vrednost investicije naj bi znašala okoli 2,5 milijarde dinarjev. Kot smo poročali že v nedeljo, je sobotno srečanje županov glavnih mest obmejnih pokrajin Gorice, Ljubljane, Nove Gorice in Ce-| lovca, na goriškem županstvu poteklo v prisrčnem vzdušju. Po zaključku voščil, ki so si jih izmenjali vsi štirje župani za nadaljnjo poglobitev dobrih odnosov in sodelovanja med tremi sosednjimi I deželami, je goriški župan Martina poklonil županom iz Ljubljane, Celovca in Nove Gorice zlate spominske kolajne, na katerih je upodobljen Goriški grad in imena štirih mest, katerih predstavniki so se udeležili tega srečanja. Obenem je izrazil željo, naj bi se taka srečanja in izmenjava novoletnih voščil ponovila vsako leto izmenoma v enem izmed teh štirih mest. Na naši sliki so od leve proti desni: župan iz Celovca Hans Aus-senwilnkler, goriški župan Martina med svojim pozdravnim govorom, predsednik skupščine ljubljanskih občin Miha Košak ter predsednik občinske skupnosti iz Nove Gorice Milan Vižintin. V prvi vrsti med gosti pa so v sredini goriški nadškof Cocolin, prefekt Princivalle, podpredsednik deželnega odbora Devetag, član izvršnega sveta LRS Štrukelj in predsednik goriške pokrajinske u-prave Chientaroli. OB IZIDU NOVE ŠTEVILKE «Goriška srečanj a» in zamejski problemi Novogoriška kulturna revija posveča posebno pozornost manjšinskim problemom Pred nekaj anevi je izšla zajet- j riški profesor in publicist spomina, dvojna (9-10) številka «Goriških' nja dveh ljudi ki sta pred krut- srečanj*, novogoriške kulturne revije, ki je po zaslugi mladih kulturnih in političnih delavcev, ki sestavljajo njeno uredništvo, v kratkem času postala ena izmed najbolj živahnih in dejali bi tudi modernih revij v Sloveniji. Goriška srečanja so v začetku obravnavala le krajevne probleme, ki bi težko našli svoj prostor v tedniku Primorske novice. Svoje obzorje je revija polagoma razširjala, v zadnji številki pa je precejšen del svojega prostora posvetila zamejski problematiki, zlasti oni na Tržaškem. Goričani moramo pričakovati, da se bo takšna angažiranost revije tudi o zamejskih problemih nadaljevala v bodoče, upravičeno pa bi želeli, da bi bila revija posvečena bolj goričkim kot tržaškim kim umrla: Antona Vuka iz Mirna in inž. Josipa Rustje iz Gorice. Ivanu Regentu je posvečen članek Branka Marušiča, Slovenskemu klubu v Trstu pa članek R(oberta) H(lavatyja). O plešivskem vinogradniku Gradimirju Gradniku in o nagradah za njegovo vino piše D. v posebnem članku. V listu je tudi Gradnikova fotografija, ko sprejema nagrade iz rok predsednika deželnega sveta ae Rimldinija. Drago Svoljšak oblavlja recenzijo Jelinčičeve knjižice o razvoju slovenskega ribištva m Tržaškem, L. Bezlaj recenzira Jadranski koledar 1968, sledi članek o številkah 35 in 36 revije Inizialiva isontina. O Novem zemljepisnem učbeniku prof. Rada Bednarika, ki je izšel lani v založbi slovenske srednje šole *Si- oJ^nc Poženel praznuje danes semdesst let. Nihče mu tega ne bi »rJel. če ne bi sam priznal, saj je S hitrih nog in čilega zdravja. Polnih pa ima tako živ, da mu JA Pripovedovanju ne uide nobena ***jrobnost iz dolge življenjske poti. se je v Idriji 1. 1888. S pet-“Jstinu leti je odšel s trebuhom Da frul?°hi v Ljubljano, leta 1906 slii v? , * ^ v Trstu in se je zapo-do ,prl že'eznici, ki ji Je ostal zvest T^Pokojitve leta 1948 ,*oaa Franc ni hodil samo v ln lz službe, marveč se je bolno? udejstvoval v delavskem in. 80cXneT življenju. Bil je član stu * 0 demokratske stranke v Tr-i- Ze v času stare monarhije in tkivno deloval v delavskem kul-Povni? društvu «Ljudski oder«, last „ 8a je imela fašistična obleti. "a 4rnem seznamu in Je 1931. Sl^ubll službo. Preselil se je v Je o?? v Ljubljano, z družino pa stanoval v Logatcu. Ja J;„?kuDaciji je fašistična pollci-ženeio , lla med drugimi tudi Pont--. a ln ga je 1942. aretirala. Naj- v k’*ga odpeljali v Trst, potem in j. Pfske zapore, nato v Benetke na ,° v Parmo. Obsodili so ga 1944 let zapora, vendar je leta gatee nSel lz -leče in se vrnil v Lo-seiii j,Pred desetimi leti se je prebran m$,rJu v Koper, bralec Cr,Poženel Je ves čas zvest v-sokiI,v,iYmorskega dnevnika. Ob Vsi stir*i živlJenjskem jubileju mu in »»“A® otroci, sorodstvo, znanci želi1n s ni Prijatelji čestitajo in dovon„, dolgo let zdravja in za-ustva. r. z. ja, 3 mil. (217.524); Egidio Zorze-non, industrialec, 3 mil. (217.524); Mario Vinci, računovodja, 2,9 mil, Objavljamo danes nadaljevanje seznama goriških obvezancev za družinski davek, ki je bil na vpogled na protokolnem uradu gori- (206.424); Giuseppe Romitelli, zdravite občine do včeraj. Na seznamu nik, 2,8 mil. (195.588); Luigi Vannt, so davčni obvezanci z osnovo od 2 milijona lir navzgor. V oklepaju je navedena vsota, ki jo bodo morali plačati; Enrico Vouk, upokojenec, 4,7 mil. (440.940); Bruno Stafuzza, notar, 4,5 mil. (410.508); Ennio Sorrentino, zdravnik, 4,1 mil. (354.678); Pietro Protto, geometer, 4 mil. (341.316); Bruno Seculin, notar. 3,8 mil. (314 tisoč 616); Livio Sgubin, geometer, 3,5 mil. (276.474); Adolfo Ugomari. zdravnik, 3,5 mil (276.474); Gio-vanni Vetrih trgovec, 3,45 mil. (270.282); Quinno Rigonat, direktor, 3,3 mil. (252.108); Pietro Solza, industrialec, 3.05 mil. (223.122); Felice Rapu/iz zdravnik, 3 mil. (217.524); Teodoreo Stori, zdravnik, 3 mil. (217.524' Mario Tiberio, u-pokojenec, 3 mil. (217.524); Ermes Zambelli zdravnik, 3 mil. (217 tisoč 524); Pietro Zanei, bančni vod- !*ino «iwis. fbosem Predvaja danes, dne 30. t. m. z začetkom ob 19.30 barvni film Cinemascope: DOLCI VIZI AL FORO Z ERO MASTEL - PHIL SILVES — JACK GILFORD Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! igrajo; uradnik, 2,8 mil. (195.588); Giuseppe Vidossi, uradnik, 2,8 mil. (195 tisoč 588); Rambaldc Zuccalli, učitelj, 2,8 mil. (195.588), Guglielmo Riavis, učitelj, 2,7 mil. (185.028); Carlo Storto, sodnik, 2,7 mil. (185 tisoč 28); Renato Principe, zdravnik, 2,6 mil. (174.726); Giacomo Sardagna, upokojenec, 2,6 mil. (174 tisoč 726); Villibaldo De Schiller, upokojenec, 2,6 mil. (174.726); Al-derico Žani, gradbeno podjetje, 2,55 mil. (169 668); Senio Princivalle, prefekt, 2,5 mil. (164.694); Michele Rosi, šolski ra -natelj, 2,5 mil. (164 tisoč 694); Italico Tavagnacco, asistent, 2,5 mil (164.694); Giovanni Vecchi, trgovec 2,5 mil. (164.694); Augusto Vierthaler, ravnatelj šole, 2,5 mil. (164.694), Primo Zorzenon, uradnik, 2,5 mil (164.694); Virgilio Zotti, uradnik, 2,5 mil. (164.694); Adone Zulli, Industrialec, 2,5 mil. (164.694)- Egidio Toffoli, trgovec, 2,45 mil. (159 690); Alba Pussini vd. Camera, učiteljica, 2,4 mil. (154 tisoč 770); Augusto Sfiligoj, odvetnik, 2,4 mil. (154.770); Italo Soran-zo, lekarnar, 2,4 mil (154.770); Luigi Sussi, uradnik, 2,4 mil. (154 tisoč 770); Federico Ticozzi, trgovski zastopnik, 2,4 mil (154.770); Mar-cello Venuti, zdravnik. 2,4 mil. (154 tisoč 770), Luigi Poiani, upokoje nec, 2,3 mil. (145 1401; Teresio Ros si, zdravnik, 2,3 mil (145.140); Os kar Šinigoj, mesar, 2,3 mil. (145 tisoč 140); Lucio Strassi, učitelj, 2,3 mil. (145.140); Sergio Predolin, inženir, 2,2 mil. 035 780); Zoilo Prin-cis, zdravnik, 2,2 mil. (135.780); Giacomo Rigonat, industrijec, 2,2 mil. (135.780); Antonio Russo, častnik, 2,2 mil. (135.780); Isidoro Vi-zin, trgovec, 2,2 mil. (135.780); Gui-do Scarel, dirigent, 2,1 mil. (126 tisoč 696); Gu.do Schiozzi, inženir, 2,1 mil. (126.696); Giulio Sdrigotti, učitelj, 2,1 mil. (126.696); Giuseppe Segatti, učitelj, 2,1 mil. (126.696); Ljuboslava Šorli vd Bratuš, učiteljica, 2,1 mil. (126.6969); De Pott Margherita vd. Prandi, 2 mil. (117 tisoč 900); Italo Querini, zdravnik, 2 mil. (117.900); Evelino Rodenigo, zdravnik, 2 .ml. (117.900); Giuseppe Russian, trgovec, 2 mil. (117 tisoč 900); Antonio Santoro, uradnik, 2 mil. (117.900)- Giuseppe Sardelli, notar, 2 mil. (117.900): Antonio Sca-rano, direktor, 2 mil (117.900); Et-tore Scubla, uradnik, 2 mil. (117 tisoč 900); Fausta Serravalle vd. Boschian, c mil. (117.900); Luigi Ossanti Sessaota, uradnik, 2 mil. (117.900); Antonia Smilovich por. Delnevo, 2 mil. (117.900); Bruno Suppani, funkcionar, 2 mil. (117 tisoč 900); Tullio Tomassich, zdravnik, 2 mil. (117 90); Nicold Tonkli, 2 mil. (117 900), Maria Treu vd. Bortoluzzi, 2 mil. (117.900); Primo Vascellari, geometer, 2 mil. (117 tisoč 900); Luigi Vidoz, gradbeni podjetnik, 2 mil. (117.900); Oscar Viviani, mil (117 900); Rodolfo Volk, mesar, 2 mil (117.900); Antonio Zitter, trgovec, 2 mil. (117 tisoč 900); Egidio Zottar, prodaja goriva, 2 mil (117 900) Rodolfo Zul li, industrialec, 2 mil. (117.900). Zborovanje posoškega konzorcija za vino Prejšnji teden Je imel v deželni enoteki v Gradiški zborovanje u-pravni odbor «Posoškega konzorcija za zaščito imena tipičnih vin«, ki obsega ravninski del goriške pokrajine. Zborovanja so se udeležili tudi predsednik sorodnega konzorcija za briška vina grof Attems ter pokrajinski nadzornik za kmetijstvo dr. Marši. Predsednik posoškega konzorcija inž. Sergio Cosolo je pozdravil prisotne goste, potem pa so obravnavali vprašanje zaščitnega znaka, ki ga bodo uvedli tudi za ravninska, vina, brž ko bodo dobili iz Rima potrebno dovoljenje. Konzorcij namerava organizirati konec februarja in marca več tečajev o vinogradništvu in kletarstvu. Tečaji bodo v Gradiški in v Ron-kah. Govorili so tudi o organizaciji «Kmetijstvo in turizem«, ki so Jo ustanovili v Gorici ter podčrtali njeno važnost; izrazili so svojo pripravljenost za sodelovanje za boljšo valorizacijo tipičnih in izbranih goriških vin. Razpravljali so nadalje o problemu trtogojnic ter poudarili njihovo važnost za vinogradništvo. Dr. Marši je s tem v zvezi najavil prispevke, ki jih namerava določiti deželna uprava v korist izbranega vinogradništva. Na sestanku so poskušali tudi ne katera izbrana vina članov konzorcija, ki se pripravljajo letos na udeležbo na številnih krajevnih m državnih vinskih razstavah. Med prvimi je med deželna vinska razstava v Pramaggiore. Memorandum delavcev o položaju v Solvayu Člani notranje komisije v kemični tovarni Solvay bodo skupaj z drugimi sindikalnimi predstavniki danes ob 9.30 izročili tržiškemu županu Romaniju spomenico, v kateri navajajo položaj v tej tovarni in svoje zahteve s tem v zvezi. Ob 11.30 bodo tako spomenico izročili tudi predsedniku pokrajinske uprave Chientaroliju v Gorici, pozneje pa še predsedniku deželne uprave dr. Berzantiju v Trstu. ministrstvo za turizem in gledali šče izdalo predpise, ki urejajo podelitev državnega prispevka za kon. certe in druge glasbene prireditve v letošnjem letu. Podrobnejše predpise in navodila daje tiskovni urad na prefekturi. Razna obvestila PREDAVANJE BORISA PAHORJA o njegovi najnovejši knjigi «Nekropola», bo jutri zvečer ob 20.30 v klubu «S. Gregorčič« v Gorici, Verdijev korzo 13. Odlomke iz te knjige bo brala tržaška radijska napovedovalka Savina Remec. pioblemom. (S tem mnenjem svo- mon Gregorčiči v Dolini, piše Ma-jega sodelavca se popolnoma ne j rijan Brecelj. Manjšinska proble- ----n- — ' matika se zaključuje s polemičnim člankom Marjana Tavčarja do Novega lista. Do tod manjšinska problematika, ki je, in to rade volje ponavljamo, v tej številki zelo obširna. V prihodnje si želimo tudi sodelavce z Goriškega na tej strani meje in tudi sodelavce, ki gledajo na politično dogajanje v zamejstvu z drugega zornega kota kot tisti, ki so sodelovali v tej številki. Logično pa ie, da je precejšen del revije posvečen jugoslovanski problematiki. Rudi Šimac objavlja članek «K razp-avam o vitalnih regijah in mestih na Slovenskem*, Tomaž Vuga članek «Nova Gorica v slovenskem prostoru*. Jože Eržen pa «Pristanišče Koper, njegov pomen in njegova perspektiva». To so članki, ki p’ecej podrobno analizirajo gospodai sko problematiko Primorske s precejšnjim poudarkom na tranzitni važnosti te zahodne slovenske dežele. Ezio Jazbec prikazuje v kratkem članku zgodovino koprske radijske postaje, dr. Tone Prijatelj pa objavlja sociološki članek «Delovni čas in fiziologija dela*. V rubrilco «Naši pogovori» so tokrat uvrstili razgovor z inž Jožetom Valentinčičem, ravnate'jem anhovske cementarne. Boru- Deisinger pa piše o mrejanju delovnih razmerij s splošnimi akti delovnih organizacij*. Še tri pesmi, in sicer Marijana Breclja «Razvm oženje vod večer*, Aleksandra Peršolje rškorpijon* in Nevina Birse "Kiosk* donolniujeio pesniško stran, na kateri sta objavljeni ttidi dve pesmi zamejcev, ki smo jih že prej omenili Alenka Kodermac razpravi jo o pesniku A-lojzu Gradniku v članku «Srečanje s pesnikom po smrti*. Revija se zaključuje z nekaj lokalnimi č'anki. med katerimi naj omenimo Tomaža Pavšiča recenzijo o Bevkovi knjigi cMlini življenja*, Jožeta Hočevarja recenzijo o knjigi «Prva in druga prekomorska brigada*, recenzvo idrijske revije «Kaplje». Pozabili smo omeniti naše umetnike. Reviio krasijo slike Rudolfa Sakside. Milka Bambiča, Klavdija Palčiča, Roberta Hlavatigja in Avgusta Černigoja. Objavljene so tudi številne fotografije fotoreporterja Maria Magaine. — m strinjamo. Op. ur.). Pričnimo kar z analizo vsebine dvojne številke Goriških srečanj, in sicer najprej s članki, ki obravnavajo zamejsko problematiko. Na-brežinski župan in urednik Novega lista Drago Legiša objavlja članek 8 19 Novara 20 4 11 5 15 17 19 Venezia 20 6 6 8 14 17 18 Potenza 20 2 11 7 15 ?2 15 Modena 20 2 9 9 15 24 13 Lecco 20 1 11 8 14 25 13 Messina 20 2 8 10 11 28 12 Prihodnje : tekme (4.2.) Bari - Padova, Catania - Piša, Catanzaro - Poggia, Genoa -Modena, Livorno - Reggina, Messina - Venezia, Monza - Verona, Novara - Lecco, Palermo -Perugia, Potenza - Lazio. A SKUPINA CLI«?® IZIDI •Biellese — Mestrina •Bolzano — Monfalcone •Como — Verbania •Legnano — Udinese Entella — ‘Pavia •Rapallo — Marzotto 1:1 2:2 2:0 2:1 2:1 0:0 Alessandria — ‘Solbiatese 1:0 •Trevigliese — Piacenza 0:0 ‘Treviso Savona 2 :1 •Triestina — Pro Patria LESTVICA 0:0 Como 19 12 a 4 27 11 27 Piacenza 19 8 9 2 17 8 25 Udinese 19 10 4 5 30 20 24 Treviso 1!) 8 8 3 26 15 24 Verbania 1!) 7 9 3 18 12 23 P. Patria 19 7 7 5 22 15 21 Marzotto 19 7 (i 6 21 19 20 Solbiatese 19 8 4 7 26 16 20 Triestina 19 6 8 5 17 15 20 Rapallo 19 8 4 7 20 19 20 Savona 19 6 7 6 15 12 19 Trevigl. 19 6 7 6 11 13 19 Monfal. 19 4 9 6 13 17 17 Biellese 19 3 11 5 16 23 17 Legnano 19 5 7 7 14 20 17 Entella 19 6 4 9 14 20 16 Bolzano 19 4 8 7 19 25 16 Alessand. 19 3 9 7 13 21 15 Pavia 19 2 8 9 10 27 12 Mestrina 19 1 6 12 5 28 8 Prihodnje tekme (4.2.) Biellese - Monfalcone, Como -Entella, Legnano - Mestrina, Pavia - Udinese, Rapallo - A-lessandria, Savona - Bolzano, Solbiatese - Verbania, Treviglie-se - Pro Patria, Trevlso - Piacenza, Triestina - Marzotto. TRIESTINA-PRO PATRIA 0:0 Gostje izredno slabi domači napad še slabši SMUČARSKI SKOKI Za veliko nagrado narodov TRIESTINA, Chendi; Kuk, Martinelli; D’Eri, Capitanio, Del Picco-lo; Ridolfi. Ive, Pedroni, Pestrin, Gon. PRO PATRIA: Cazzaniga; Manera, Croci; Tumiati, Taglioretti, Ri-moldi; Baffi, Gambazza, Galli Ferraguti, Solbiati. SODNIK: DAmico iz Loreta. KOTJE: 4:2 (2:1) za Pro Patrio. GLEDALCEV je bilo približno 3.000. Zopet izgubljena točka. In vendar- le take priložnosti, kot jo je imela v nedeljo, Triestina zlepa je ne bo našla na svoji poti. Pro Patria je prišla v Trst, da prekine z negativnimi nastopi. To se ji je tudi posrečilo, vendar ne po njeni zaslugi, temveč predvsem po krivdi tržaške prednje vrste, ki si ni znala ustvariti ugodnih priložnosti ali bolje, teh :.i znala izkoristiti. Obramba Triestine je še vedno najmočnejša točka moštva, napad pa brez dvoma daleč najslabša. Sicer moštvo igra, vendar prednja vrsta, nima v svoji sredi moža, ki bi znal priložnosti spremeniti v dosežke. V nedeljo je to nekajkrat poskusil Pedron;, vendar brez sreče in predvsem brez potrebne volje in vztrajnosti. Zanimivo je, da igralci Triestine «garajo» na igrišču, vendar njihovo delo ostane brez posledic in brez rezultatov. Tako je bilo tudi v nedeljo. Ozadje je zalagalo napad s še kar ugodnimi žogami, a te nikoli niso prišle do cilja, i Predvsem, ker je manjkala organi zacija. Prav zaradi tega se je moral Pedroni, popolnoma osamljen, poganjati za žogami, ki so bile zanj nedosegljive, Ridolfi, sicer vztrajen, je bil nesposoben, da bi vezal z o-stalimi, Ive je bil neodločen v svojih posegih, Gon se je preveč držal središča, Pestrin pa se je trudil in nič več. O Pro Patrii lahko rečemo, da ni ničesar naredila za dosego neodločenega izida. Gostje so igrali nevezano, njihove akcije so bile sad posameznikov in vsi so bili brez vsakršne volje. Prav zaradi tega je bil tržaški vratar praktično brez dela. Dovolj bi bilo tedaj, da bi znal Pedroni izrabiti eno od dveh izrednih priložnosti, da bi Triestina praznovala zmago in z njo bi se tudi njena vrednost dvignila. Tako pa lahko rečemo, da so Tržačani precej izgubili na veljavi in sicer od tedaj, ko je napad ponovno zašel na področje sterilnosti laiiiiMiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 11111111111111 niiiiiii)iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiniiii iiiim Čeh Raška najboljši v Cortini cTAmpezzo Brescia — Torino Cagliari — Bologna Fiorentina — Milan Inter — Mantova Napoli — Roma Sampdoria — Varese Spal — Vicenza Bari — Perugia Lazio — Reggiana Messina — Genoa Padova — Verona Triestina — Pro Patria (0:0) Trapani — Taranto (nev.) KVOTE 12 — 10.214.700 lir 11 — 238.800 » (0:5) (1:1) (0:2) (3:0) (2:0) (1:1) (3:0) (4:1) (0:1) (1:1) (1:2) MOŠKA A LIGA MOŠKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO Katastrofa Bora Romolo Marchi Pordenone premagal plave 91:34 Z veliko lahkoto in z visokim rezultatom je Romolo Marchi Por. denone premagal košarkarje Bora. Kakor rezultat sam pove, je šlo za monolog zmagovalcev, ki so z agresivno obrambo popolnoma zmedli plave. Prestregli so zelo veliko žog, in ko so prešli v press-smg, je borovcem trda predla, ker si niso znali pomagati: naenkrat ni bilo nobenega prostega igralca, ------------- da bi prejel podajanja iz auta oziroma izpod koša. Tako so nasprot- niki najprej dali koš po akciji, nato so prestregli prvo podajo in realizirali drugi koš. Se vedno je bila statičnost usodna. Z nedeljske košarkarske tekme promocijskega prvenstva Bor — Romolo Marchi Pordenone, ki se je slabo končala za nepopolno ekipo plavih V napadu so plavi slabo zaigrali, tudi zato, ker so jih nasprotniki atletsko, tehnično in taktično prekašali. Težko je bilo hiteti v prodore, streli so prihajali iz nemogočih položajev. Romolo Marchi je branil z elastično cono 3-2. Sprednji trije so branili zelo agresivno, do polovice igrišča, ostala dva pa sta se držala bliže koša. Zastonj je prof. Mari dopovedoval, da je dovolj, če dolga podaja doseže igralca za tremi agresivnimi branilci. Pod obema košema so plavi ulovili malo odbitih žog. Majhen odstotek odbitih žog, ki se jim je posrečilo osvojiti, jih borovci niso znali uporabiti, da bi organizirali hiter protinapad. Zadostovalo je, da se je igralec za trenutek obotavljal kam naj poda, pa mu je bila sleherna možnost podaje onemogočena. Prepočasi se je ekipa vračala v obrambo in to so nasprotniki izrabljali in nanizali precej točk v protinapadu. Med plavim! so dobro igrali Kralj v vlogi pivota, Sancin kot režiser, Spacal na mestu sprednjega centra. Sicer pa nam statistika jasno prikazuje: Spacal — 15 metrov, 3 koši (20 odst.), 4 prosti meti 2 realizirana (50 odst.). Fabjan — 4 streli 1 koš (25 odst.) Starc — 3-krat vedno zgrešil, realiziral je 2 prosta strela. Sirk — 3-krat zgrešil, realiziral 1 prosti strel na 2 (50 odst.). Kralj — 11-krat metal, 3-krat zadel (27 odst.), 5 točk na 6 prostih metih (83 odst.). Zavadlal — 5-krat metal, 3-krat zadel (60 odst.), realiziral je 4 proste mete na 4 (100 odst.). Skupni odstotek na metih iz razdalje je 20 odst., na prostih metih pa 77 odst. Postava je bila naslednja: Spacal S. (8), Fabjan (2), Starc (2), Sirk (1), Kralj (11), Sancin, Prinčič, Kafol, Zavadlal (10). ADRIJAN ZAVADLAL IZIDI •Simmenthal — Oransoda •Ignis Sud — AirOnesta •Petrarca — Noaiex •Eldorado — Becchi Candy — ‘Fargas Butangas — ‘Ignis Varese LESTVICA Candy. Ignis Sud, Oransoda 18; Simmenthal 16; Butangas 12, Ignis Varese, Noalex 10; All’Onesta, Eldorado 8; Becchi, Petrarca 6; Fargas 2 točk*. 82:68 96:76 77:63 75:68 68:62 80:69 ŽENSKA A LIGA IZIDI ‘Geas — Lamborghini •Recoaro — Fiat »Lanco Torino — SGT •Standa Fe — Fiamma Standa Mi — *Ultravox 32:30 74:39 66:60 51:31 70:25 LESTVICA Recoaro 9 9 0 606 330 18 Standa Mi 9 8 1 504 331 16 Geas Šesto 9 7 2 448 308 14 Lanco Torino 9 6 3 386 476 12 Lamborghini 9 4 5 366 349 8 Fiat Torino 9 4 5 400 428 8 Triestina 9 2 7 389 451 4 Standa Fe 9 2 7 329 439 4 Fiamma 9 2 7 327 491 4 Ultravox 9 1 8 286 449 2 V nedeljo ne bo prvenstvenih kem. te- CORTINA D’AMPEZZO, 29. — V nedeljo je bila v Cortini prva skakalna tekma v okviru turneje za veliko nagrado narodov. Druga bo v Saint Moritzu v Švici, tretja tekma pa 31. t.m. v Chamonixu v Franciji. Nedeljsko tekmovanje na italijanski olimpijski skakalnici se je zaključilo z uspehom Čeha Jirija Raške, ki je pustil za seboj svetovnega rekorderja Avstrijca Bachler-ja, medtem ko se je Italijan Aimo-ni presenetljivo uvrstili na tretje mesto. Od jugoslovanske trojice je bil najboljši Marjan Mesec, ki se je Uspešen nastop Sokola v Gorici V nedeljo je ženska odbojkarska vrsta nabrežinskega Sokola gostovala v Gorici, kjer je imela dve pri jate] jskl tekmi z AGI. V prvi v pripomogla, da se je Jugoslavija ekipno uvrstila na tretje mesto za ČSSR in Avstrijo. Izid nedeljskega tekmovanja, katerega se je udeležilo 52 predstavnikov Italije, Avstrije, Jugoslavije, ČSSR, Švice, Francije, Zahodne Nemčije, Norveške in švedske, je naslednii: 1. Raška (ČSSR) (82, 82 m) 227.5 2. Bachler (Av.) (79,5 ,78,5) 210,9 3. Aimoni (It.) 78,5, 80,5) 208,5 4. Hoehnl (ČSSR) (79, 78,5) 207,1 5. Hubač (ČSSR) (78,5, 79) 202,6 6. Mesec (Jug.) (78, 78,5) 202,5 7. Doubek (ČSSR) (77, 77) 200,5 8. Kongaart (Nor.) (78, 74) 9. Poirot (Fr.) (78, 76,5) 10. Gollner (ZRN) (79,5, 77) 200,1 198,8 198,5 EKIPNA LESTVICA ČSSR (Raška, Hoehln, Hubač) 637,2 Avstrija (Bachler, Preiml, Gol-ser) 601.9 Jugoslavija (Mesec, Pečar, Štefančič 588,6, itd. ■ g il i t j 1. — 1. Roque Pine 1 2. Tony M. 2 2. — 1. Romolo 1 2. Cialda X 3. — 1. Marvin X 2. Marquita X 4. — 1. Perelada 1 2. Carso X 5. — 1. Appal X 2. Durandal 2 6. — L Watson 2 2. Triplanisette X KVOTE 12 — 8.479.565 lir 11 — 173.052 » 10 — 15.732 » dolžile v tekmi z mešano ekipo go-riških odbojkaric. Izida AGI A — Sokol 3-0 (15:13, 15:7, 15:11) Sokol — AGI (meš. ekipa) 3:0 (15:8, 15:9, 15:11) Nedeljska prijateljska tekma Primorca z Rosandro se je zaključila s 4:0 (4:0) v korist slednje enajsterice. Na Sliki poseg vratarja Trebencev .............................. ..............................................................mn,umu,Mimi.... JUVENTINAMARANESE 0:4 (0:1) V v Črna nedelja za Standrežce Juniorski derby z Juventino za Sovodenjce JUVENTINA — Marušič, Paulin, Paškulin, Tabaj, Ferfolja, Ru-pil, Milocco, Bizaj, Collini, Klaučič, Makuc. MARANESE — Citossi, Ghenda, Ocehioni, Marson, Bentilin, Bortolusso, Serafini, Venturini, Barbiero, Scala, Cinigotto. STRELCI — v 4’ p.p. Serafini; v 5’ in 20’ d. p. Venturini, v 30’ Barbiero. KOTI: 4:4. SODNIK Rosa iz Casarse Enajsterica iz štandreža je zares čudna v igranju: včasih preseneti gledalca s pošteno zmago, osem dni pozneje pa je sposobna katastrofalno izgubiti, celo na domačem polju. Res1, da je tokrat njena nasprotnica bila Maranese, ki solidno igra, zlasti pa je čudovit njen napad. Izredno je okreten in hiter, napada in se umika, obkroža in izigrava, dokler ne najde proste poti do nasprotnih vrat. Obramba Juventine ni bila kos ta-mu igranju in zlasti Tabaj je premalo markiral določenega mu nasprotnika, desno krilo Serafinija, ki je bil najboljši igralec gostov. Iz golov bi se dalo sklepati, da so domači slabo igrali, a to ni res. Zaradi obojestranskega prizadevanja je tekma potekala zelo živo, moglo bi se reči, da je bila vse- lllliililiiiiiimitlllii,iiiiiillimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiii,iiiiiii,iiiiii,nmmMmmmmiimiii,,,,,11,11,1111111111111,111111,11,m,nmiiiiiit,hm,iiiiniiitiiti 7. KOLO PRVENSTVA B LICE Bor-TT Merano 6:3 Diskvalificiranega Edija Košuto je nadomestil Sergij Tavčar Za Edija Boleta in Adrijana Tavčarja celoten izkupiček triral in je v odločilnih trenut- Proti ekipi TT Merano, ki je v nedeljo gostovala v okviru B lige pri Boru, je prvič zaigral Sergij Tavčar. Ta novost v slovenski 'kih zabil na nasprotno stran mize ekipi je bila potrebna, ker je italijanska namiznoteniška federacija ! c~f° ser'i“ neubranljivih forhand izključila za 2 prvenstveni tekmi Edija Košuto, zaradi nekorektnega i ^raierzanerijivozaMjučeval^s "o^ obnašanja napram sodniku, občinstvu in igralcem. Po vsej verjetno- j handom in se prvič le redkokdaj 0fi ---- — ■ ■ . ■ ... _ posluževal top-spina. Kaže, da mu * tren^anjem in z več- fak načln igre bolj prija Tudi vei jo zagrizenostjo pa se bodo kaj volje do zrnage je tokrat pokazal, kmalu poraz; spremenili v pogoste izidi: zmage. sti bo ta kazenski postopek preprečil Boru vstop v A ligo. Seveda nismo mogli sprejeti te novice z veseljem, z druge strani pa se popolnoma strinjamo z odločitvijo federacije. Spoštovati ljudi, s katerimi smo v stalnih stikih in športna korektnost sta važnejši kot zmaga sama. Prepričani smo, da bo tudi sam Bor primerno ukrepal. Mladi Sergij Tavčar se je morda nekoliko ustrašil svojega letošnjega prvega nastopa. Izgubil je vse tri tekme, čeprav je le pokazal precej lepih potez, katerim pa so Tavčar premagal vsaj dva nasprot-žal sledile grobe napake. Posebno i nika. Naš predstavnik pa je pre-v zadnji tekmi proti Lintherju je ] magal vse tri in kar je še bolj A. Tavčar Otto Linther 2:0 Kako je zaigral Edi Bole? Kot po (21:14, 21:17) navadi: umirjeno, z enostavno igro s. Tavčar — Silvano Glacomuzzi 0:2 in s točnim zaključevanjem s for-: (10:21, 16:21) handom. Imena nasprotnikov ni- E. Bole — Arduino Fain 2:0 so sploh pomembna, saj se je V| (21:13, 21:17) vseh treh tekmah ponovila ista A Tavčar — Silvano Glacomuzzi 2:1 slika. Razlika v igri je bila prevelika, da bi lahko prišlo do privlačnih potez. Praktično se je igralo samo na eni strani mize. Računali smo, da bo Adrijan Sergij uspešno napadal. Ce bi malo bolj pazil na servise in na pim-planje, ne bi mogel zgubiti te tekme. Njegov nastop je bil vsekakor važno — prepričljivo. Nekaj težav je imel le proti Giacomuzziju, ki mu je iztrgal en set. V tretjem setu je Adrijan zopet točno kon- (21:18, 21:23, 21:15) E. Bole — Otto Linther (21:8, 21:19) S. Tavčar — Arduino Fain (18:21, 10:21) E. Bole — Silvano Glacomuzzi (21:13, 21:7) A. Tavčar — Arduino Fain (21:18, 21:10) S. Tavčar — Otto Linther (17:21, 13.21) 0:2 2:0 2:0 0:2 T-ar. skozi najhitrejša izmed vseh, ki smo jih gledali do sedaj v tem prvenstvu. Torej ne le goste, tudi rdeče-beli so lepo igrali, le da ima Maranese res premočan napad, da bi ga bilo mogoče zavirati. Razen tega je še Maranese pri prvem golu imela srečo. Marušič je Se-rafinijev strel z gotovostjo prestregel, a žoga se je odbila prav Se-rafiniju v koleno in je zletela v mrežo, ne da bi bil igralec pri tem kaj pripomogel. Po prvih 10’ je Juventina prešla v napad in je držala skoraj ves prvi polčas nasprotno polovico igrišča, a napadu ni uspelo realizirati. Toliko bolj nevarni so bili redki protinapadi Maranese, ki so vsakokrat prisilili Marušiča do akrobatskih posegov, za katere mu gre vsa pohvala. Tudi v drugem polčasu je hitrost igre ostala nezmanjšana, način igranja je bil še vedno isti in Maranese si je, še vedno z naglimi protinapadi, pripravila kar pet ugodnih priložnosti za gol. Od teh ji je uspelo tri pozitivno izkoristiti. Dvakrat je stresel mrežo domačinov Venturini, ki je uvrščen kot desno polkrilo, prvič v 5’, drugič četrt ure kasneje. Četrti gol za goste je zabil srednji napadalec Barbiero v 30’ d. p. Tudi Juventina je imela nekaj prilik za realizacijo, a jih ni znala izkoristiti. Dve od teh sta bili izredno dobri, zlasti v 11’, ko je iz trojnega podajanja Rupil - Ferfolja -Klaučič slednji imel žogo in jo je «vljudno» brcnil vratarju v roke, namesto v katerokoli drugo stran vrat. Enak položaj je nastal v 40’, le da je tokrat spet Klaučič streljal mimo prečke. Kljub porazu domačinov iz Stan-dreža je bila ta tekma ena najlepših zadnjih tednov. Izmed vseh ekip, ki se po zadnjih tekmah držijo na vrhu lestvice, ima Maranese za njen način igranja še največ pravice in možnosti, da si ob koncu prvenstva pribori prvo mesto in prestopi v višjo ligo, ki jo je res vredna. Po našem mnenju je precej boljša od Audaza in Do-legnana, čeprav sta bili do sedaj ti dve ekipi na vrhu. Vendar, kljub krasni ekipni igri in odločnim posegom, zasluži Maranese grajo zaradi nekorektnega igranja. Res je morala maščevati svoj prejšnji poraz s strani Juventine, kar ji je s štirimi goli razlike korenito uspelo, a to ji še ni dalo pravice suvati in brcati nasprotnih igralcev. Sodnik vseh grobosti ni mogel zapaziti, vendar mu je le uspelo najhujšo videti in strogo ukrepati. V drugi minuti d. p. je levo krilo Cinigotto. kakor že več- krat v prvem polčasu, hote močno brcnil Paulina v nogo. Pri priči je bil izključen, toda z njim je moral zapustiti igrišče tudi Paulin, ki ga je noga prehudo bolela, da bi nadaljeval srečanje. Izid tekme je potrdil, da je njegova odsotnost bila huda izguba za domačo obrambo. Tudi derby med Sovodenjci ih juniorji iz Štandreža se je za slednje slabo končal. Dejstvo je, da so zgubili za 2:0, čeprav se skušajo tolažiti, da so Sovodnje igrale ž vsemi igralci iz prvega moštva, ki še niso osemnajstletni, ker je ekipa III. kategorije počivala pred pričetkom povratnega kola. Vendar se Juventina vseeno smatra z* boljšo, ker je njena prva zmagš v tem derbiju, 6:0, precej boljša od sedanjega poraza. D. R. V sredo, 31. t. m, bo na sedežu, Vrdelska cesta 7, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju 10. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR z naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev predsedstva in volilne komisije 2. Poročila predsednika, tajnika, blagajnika 3. Diskusija 4. Razrešnica staremu odboru 5. Volitve 6. Razno Vabimo člane Bora, ki niso dobili vabila, da se vseeno udeleže občnega zbora. O B V L STILA ŠD BREG javlja, da bo odbojkarski trening v sredo, 31. t. m.: ob 18. uri *» mladinke, ob 19.15 za članice, ol* 21. uri pa za člane in mladince- ŠD BREG priredi v nedeljo, 4. februarja, smučarski izlet v Sappado. Vpis®* vanje pri vaških zastopnikih. CHARLES EXBRAYAT____________________________________43. Drugič v Sevilli «Gotovo veste, da ste naju — mene in Alonsa — močno prestrašili? Prvi hip sva že mislila, da ste odšli na drugi svet... ko ste zopet nedisciplinirano Igrali plesalca na vrvi, kaj?» «In Alonso?« Imej sem občutek, da mu je nerodno. «No, bil je tam, kjer sami veste... zdaj ga pa še nisem videl.« «Pot,em nimate nobenih novic?« ((Ne'» Njegovi odgovori mi niso bili všeč, sodeč po njegovem obrazu pa mu je bilo hudo. Potrebno bo, da bom spet obiskoval tečaj psihologije, ko se vrnem v Washington... «Morales... ugibam, kaj mislite.. Oprostite, da tako govorim...« Moj vrli Anglež se je gotovo zelo potrudil, da je spregovoril o mojem ((zasebnem življenju«! «... toda tudi jaz sem se motil o tem fantu. Bil je dober dečko... pogumen... Ali mislite, da bi šel to lahko povedat njegovi sestri?« «Seveda ,moj stari... vsaj ne bo tako sama... In Lajolette?« Skomizgnil je. «Oh, ta... ne moremo zvedeti, kje se skriva... Morda ga sploh ni v Sevilli? Naj vam po pravici povem, Morales, da ' sem že utrujen od letanja za njim — najraje bi se vrnil v London...« «Odšli boste?« «Kaj hočete — še mesece ne morem ostati v Španiji... Vard se lahko vpraša, če sem morda turist, ki potuje na stroške njenega veličanstva... In vi? Kaj nameravate storiti?« ((Odkrito povedano, Charley, o tem še nisem mislil. Najprej se moram pozdraviti. Ce se ne bo dogodilo nič novega, se Dom z avionom odpeljal v Washington.» Ko sta vstopila še Lucero in bolničarka, se je soba spremenila v salon. Dekle, ki je morala skrbeti za moje zdravje, nam je skušala dopovedati, da bi mi obiski lahko škodovali, toda nismo je hoteli razumeti; zato je raje odšla. Ko me je povprašal, kako je z menoj, in mi sporočil želje komisarja Fernandeza, da bi hitro okreval, je Lucero pripovedoval, da večina mornarjev na ladji La Caridad nima čiste vesti. Tako je tudi s kapitanom, ki je potoval pod lažnim imenom; njega iščejo v treh državah. Kljub strogim vprašanjem pa žal niso mogli dati o Lajolettu nobenih pojasnil, ker ga nobeden izmed teh ljudi ne pozna. Ko sta obiskovalca odhajala, je Arguthnot rekel, da bo prišel tudi naslednji dan — gotovo bom že telovadil z ročkami in utežmi. Seveda je nekoliko pretiraval. Nisem prižgal svetilke, kajti mislil sem na neki drug somrak, v katerem Marija moli poleg bratovega trupla. Nesrečni Juan! Ce ne bi šel z menoj v Huelvo, bi bila gotovo poleg moje postelje Marija — in rana bi naju morda dokončno zbližala. Namesto tega pa... Ko je videl, da je soba v temi, je Alonso presenečeno obstal. Moral sem hitro prižgati luč in mu tako dokazati, da nisem mrtev. Komaj sem mu pustil toliko časa, da me Je kot nežna koklja povprašal, kako mi gre. Hotel sem vedeti, kako je z Marijo. «Saj lahko veš, Pčpč, kako je sprejela vest o nesreči? Oh, ni kriknila, toda mislil sem, da bo tudi z njo konec... Bila je kot mrtva, bleda kot smrt... niti spregovoriti ni mogla... Ko vidiš tako žalost, tl je hudo, P6pč... meni pa še posebno...« «Ne bolj kot drugim, Alonso!« «Da... ker imam Ruth!» «Da, ti imaš Ruth!» Vedel je, kaj sem mislil. Sklonil se je nad posteljo. «Ti si moj edini tovariš, Pčpč... Nisem pozabil, kar si storil zame v zvezi z Ruth... Tisti dan cem sklenil, da ti bom vse povrnil, ko pride priložnost...« ((Alonso, ali ti je kaj rekla... o meni?« ((Ko sem ji povedal, da je brat umrl, da bi tebi rešil življenje, je preprosto pripomnila: Dobro je storil, samo tako mu je lahko dokazal... In ko je zvedela, da si ranjen, se je vznemirila. Ce hočeš slišati moje mnenje, Pčpč, ti povem, da partije nisi popolnoma izgubil, le potrpežljiv boš moral biti, zelo potrpežljiv...« «Ne laži, saj ni treba...« Alonso ni odgovoril. Moje besede, ki niso bile iskrene, so imele strašen prizvok krute resnice. «Kdaj ga bodo pokopali?« «Jutri popoldne... preden se bodo začele procesije...« «Ali boš šel...?« ((Seveda, mislim, da bo šel z menoj tudi Charley.» «Ce bi mogel vstati, misliš, da bi šol tudi jaz...« ((Poslušaj, Pčpč, za zdaj na Marijo ne misli več... ClmpreJ boš odpotoval, tem bolje bo.» Izvlekel je denarnico in potegnil iz nje letalsko karto. «Za jutri zvečer sem ti prinesel karto za letalo, ki pelje v Lizbono. Na Portugalskem boš presedel na Clipper. V soboto zvečer boš lahko že v Washingtonu.» Ogledoval sem karto. «Ali so me odpoklicali?« «Ne govori vendar neumnosti, storil sl več, kot je bila tvoja dolžnost!« «Cliffu sem obljubil, da se bom vrnil z Lajolettovo kožo!« <(Eh, Cliff jo bo moral priti sam iskat!« «Ali boš ti še ostal?« «Samo še nekaj dni, da napišem poročilo..,» «In Lajolette se bo še enkrat izmuznil...« «Ni prvi, ki nam je ušel!« Alonso je imel končno prav — pri tej zadevi sem naprš' vil precej neumnosti! Ce bi svojega prijatelja poslušal >° odpotoval, ko me je prvikrat prosil, bi bil Juan najbrž še živ- ((Dobro, Alonso, jutri bom odpotoval... Mislim, da r°e obveza ne bo preveč ovirala...« ((Priporočil sem te spremljevalki, razen tega pa ima* srečo —potoval boš z nekim zdravnikom, ki se vrača v Ne^ York. Pomehkužil se boš...« Ko sem bil zopet sam, sem napravil podrobno bilanco o svojem bivanju v Sevilli. Kako žalostno... povsod neuspeh1 Pošiljanje mamil smo sicer ustavili vsaj za nekaj časa i0 tudi Lajolettova organizacija je pretrpela resen udarec, tod9 to bi lahko napravil kdorkoli. Nič ni bilo takega, kar bi me prepričalo, da nisem pičlih uspehov predrago plačal! Marija-." Juan. Juan... Marija... Brez smeri sem plul v vrtincu p0*’ kazni, med katerima sta bila tudi Percelova; rogala sta s® in mi dokazovala, da sta zmagala — saj se vračam bre^ Marije! Mislil sem že ,da se mi blede. Tedaj so se namrefi odprla vrata, vstopil je nazarenec v belem in modrem. S*1 sem zelo presenečen, a spokornik je že odložil kapuco "* bil je kirurg, ki me je operiral! Opravičeval se je, da bi prišel prej, toda bolničarke so mu sporočile, da se mi zdravj® naglo vrača. Ves dan je bil preobremenjen z delom, zdaj P® — kot član Baratillove bratovščine — hiti, da se pridru*1 svojim prijateljem, ki jih bo verjetno dohitel na Čampa0*’ Preden je odšel, mi je nekaj stisnil v roko in rekel: ((Domišljam si, da v vašem poklicu, sefior Moralčs, sp0-mini take vrste ne smejo manjkati. Tu imate kroglo, ki sei° jo dobil v vaši rami. Shranite jo, spominjala vas bo na S0, villo... Dobro spite, jutri vam bodo zamenjali obvezo, la°' ko noč!« (Nadaljevanje sledi J (UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magdo 1/L Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338 95-823 - naročnina- „ --------^e). •četrtletna 2.250 lir, polletna 4 400 Ur celoletna 8.100 lir - SFRJ posamezna številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun’- Založništvo mČi,« Tri. m P SFRJ: ADJT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni bank! v Ljubljani - 501 3-270,1 - OGLASI: Gena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mal! 40 Mr heseri-l nVoT.i i/Likn «« goriško pokrajino se naročajo prt upravi. - I? vseh drugih t k.i.jlp Ital! le pri «Snrlerh PuhMloltk Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ir tiska Zai-.žnirivo — -WK. rrst ueseua ugias: za rrzasno i 1