Ste¥Uka 24 • l9fo XXX¥HI • cena 17 din Celle, U.lunUa 1984 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC^ Vlak ponovno v Koniice? železniške tire, ki so v konjiški ob- čini vodili od Loč preko Slovenskih Konjic do Zreč, že dolga leta pokriva trava. Toda še pred dvajsetimi leti se je po ozkotirni železnici normalno odvijal potniški in tovorni promet, ki ga je naglo razvijajoč se cestni pro- met odrinil na stranski tir in v po- zabo. Naraščajoči prevozni stroški, pred- vsem pa dejstvo, da v občini na leto pripeljejo okoli sto tisoč ton tovora in ga prav toliko tudi odpeljejo, so nare- kovali, da je konjiško gospodarstvo pričelo razmišljati o oživitvi železni- škega prometa. V torek so se na prvem širšem se- stanku o tem dogovorili predstavniki konjiškega gospodarstva in predlagali izdelavo nekakšne predanalize, v kate- ri bi upoštevali predvsem izkušnje že- lezniškega prometa in kaj bi železnica tako v finančnem kot rokovnem smi- slu pomenila za konjiško združeno delo. Ce bodo železniško progo v konjiški občini znova usposobili, v teh dneh še ni m.ogoče reči. Ne glede na to, kdaj bo pobuda konjiškega združenega dela realizirana, pa so si bili edini, da bi šlo v prvi vrsti za gradnjo industrijskega tira, ki naj bi ga speljali od Pbljčan čez Loče in Konjice do Zreč^ V kasarni Slavka Šiandra so že zbrani vojaki, ki se pripravljajo na armadno prvenstvo ljubljanske armijske oblasti, ki ga bodo slavnostno odprli danes. Foto: EDI MASNEC So Luče res še ¥eilno najlepši kraj? Zapleti v tem biseru Gornje Savinj- ske doline skazili odnose in podobo kraja. Stran 12-13. Odnos do negospodarskih naložb r regiji Je enolen: potrebujemo wse, ničemer se nI mogoče odreči.., v temi tedna smo pregledali odnos v posameznih občinah do negospodarskih naložb. Stran 2. Z malo denarja veliko postorijo Novi tednik na letečem uredništvu v Slivnici. Stran 12, Pozdrav udeležencem tekmovanja LAO Celje in tudi nekateri dru- gi kraji na celjskem območ- ju bodo štiri dni v znamenju športnega prvenstva Ljub- ljanskega armadnega ob- močja. Medtem, ko so vče- raj v mesto ob Savinji že prispeli vsi tekmovalci - nastopilo bo 19 ekip - bodo prvenstvo uradno odprli danes popoldne ob 17. uri na atletskem stadionu »Bo- ris Kidrid«. Slovesna govor- nika bosta Branko Jerkič, komandant Ljubljanskega armadnega območja in Edo Stepišnik, predsednik celj"- ske občinske skupščine. Vo- jaki in ZTKO Celje pa so pripravili tudi bogat kul^ turni program. Voiake-športnike je Celje pričakalo lepo okrašeno. Tekmovalci so si že včeraj ogledali oba celjska muzeja, Stari pisker in Stari grad. Danes dopoldne pa so si, ogledali terene in naprave, kjer bodo jutri in v soboto tekmovanja v vojaškem mnogoboju in patruljnem- orientacijskem teku. Prven- stvo bodo slovesno zaprli v nedeljo ob 9. uri. ____ Tekmovanja bo spremljal tudi bogat spored kulturnih prireditev na Celjskem. Ta- ko bosta na našem območju gostovala estradni in pihalni orkester Ljubljanskega ar- madnega območja. Estradni orkester bo nastopil šest- krat: že včeraj se je predsta- vil v celjskem domu upoko- jencev in v Slovenskih Ko- njicah, danes dopoldne pa je v kinu »Union« igral za celj- ske cicibane. Jutri ob 15. uri bo nastopil v Rimskih Topli- cah in ob 20. uri v Gorici pri Slivnici, igral pa bo še v so- boto na družabnem večeru v Narodnem domu v Celju. Pihalni orkester Ljubljan- skega armadnega območja bo poleg pihalnih orkestrov EMO in Železarna Štore so- deloval na otvoritveni slo- vesnosti na atletskem stadio- nu, Celjanom pa se bo pred- stavil še s samostojnim pro- menadnim koncertom, ki bo v soboto ob 11. uri na Tomši- čevem trgu v Celju. V dneh prvenstva bodo obiskovalci kinodvoran na Celjskem lahko videli tudi več kratkih filmov iz dela in življenja naših vojakov. sreCko Srot Brigadirli so pričeli z deiom v nedeljo so znova oživela delovišča sirom domovine. Brigadirji bodo na zveznih, republiških in lokalnih delovnih akcijah znova urejali ceste, gradili vodovode, kanalizacijo... Pričelo se je tudi na Kozjanskem Več o tej akciji na strani 5. EDI MASNEC Idejna in akcijska enotnost komunistov na preiskušnji Delavci In občani naj presodilo upravičenost naložb Na celjskem območju smo sicer vsi za razbremenjeva- nje gospodarstva, za uresni- čevanje protiinflacijskega programa in sploh za dolgo- ročno gospodarsko stabili- zacijo. Prisegamo nanje in dvigujemo roke - delamo pa drugače. Tako vsaj kaže dober te- den po seji medobčinskega sveta Zveze komunistov Ce- lje, na kateri so člani sprejeli stališče, da ne moremo zače- njati, kljub že zbranim refe- rendumskim sredstvom, no- 'vih gradenj, ki niso v vlogi prestrukturiranja in katerih vzdrževanje ter programi de- lovanja bi povečevali delež skupne porabe. V zapisniku s seje tudi jasno piše, naj bi morebitna že zbrana sred- stva združevali za edino re- gijsko dogovorjeno pre- dnostno naložbo, to je za mo- dernizacijo celjske bolnišni- ce. Prav tako so sprejeli od- ločitev, naj komunisti v ob- činskih vodstvih SZDL izpe- ljejo akcijo za ustrezno infor- miranje občanov glede za- ostrenih pogojev gospodar- jenja in zoženih okvirov skupne porabe ter za njihovo ponovno opredelitev glede prvotno načrtovanih nego- spodarskih naložb. Zanimalo nas je, kako so se v občinah lotili uresniče- vanja dogovorjenih stališč in o tem smo pripravili tudi te- mo tedna, ki jo objavljamo na drugi strani. Zbrani po- datki pa se od sprejetih sta- lišč z redkimi izjemami tako razlikujejo, da smo za mne- nje povprašali tudi sekretar- ja Medobčinskega sveta ZKS Emila Rojca: Sklepi in stališča zadnje seje Med- občinskega sveta ZKS so glede poenotenja komuni- stov jasni, nedvoumni. Dru- go pa je vprašanje naših ho- tenj in pripravljenosti, da bi sklepe s sej tudi uresničili v življenju. Stališča zapiramo v ozkih občinskih forumih, namesto da bi z njimi šli pred delovne ljudi in obča- ne. Dolžni smo jim pojasniti težavnost sedanjih razmer in prepričan sem. da bi sami najbolje presodili, kaj naj- bolj potrebujejo. Ljudje so pred leti na osnovi drugač- nih gospodarskih rezultatov glasovali z referendumi za naložbe v šolstvo, kulturo... Danes za to m več material- ne podlage.« Odločanje o ali proti nego- spodarskim naložbam zaen- krat še ni preseglo ozkih fo- rumov, tam pa se še naprej odločajo po starem. Ali kaj razmišljajo o posledicah? Emil Roje: »Ni prav, da ne- kaj vodilnih občinskih funk- cionarjev ne računa dovolj z obstoječimi, zao.strenimi go- spodarskimi in socialnimi razmerami. Premalo razmiš- ljajo, kako bodo šli pred de- lavce z nizkimi osebnimi do- hodki, s kakšnimi obrazi jim bodo govorili o stabilizaciji, če pa po drugi strani njihov dohodek usmerjajo za dejav- nosti, ki bodo še bolj priti- skale na žep delavca." 2. STRAN - NOVI TEDNIK 14. JUNIJ 19a< Odnos do negospodarskih naložb v regiji le enoten potrebujemo vse, ničemur si ni mogoče odreči... v temi tedna smo pripra- vili pregled načrtovanih ne** gospodarskih naložb na celjskem območju in skuša- li opredeliti tudi odnos naj- odgovornejših ljudi v obči« nah do teh naložb. V Celju premišljeno Poleg modernizacije bol- nišnice, ki je skupna, pre- dnostna naložba v negospo- darstvu na Celjskem, v sa« mi občini Celje ne načrtuje- jo veliko negospodarskih naložb. Zdravstvena postaja na Dobrni bo kmalu že odprta, zanjo pa so polovico od ne- kaj čez 20 milijonov dinarjev zbrali s samoprispevkom ob- čanov. V programu samopri spevka je tudi izgradnja otroškega vrtca na Dolgem polju - Hrastovje. Predvide- na je bila že v letih 1983-1984, pripravili so že potrebno dokumentacijo, iz- gradnjo pa so že preložili za eno leto. Sedaj že resno ra- zmišljajo, ali morda ne bi gradnje odložili še za dalj ča- sa. Zaenkrat so razgovori še v okviru referendumskega odbora. V Celju močneje kot v ostalih dvanajstih občinah treh regij občutijo tudi nujo izgradnje novega Zgodovin- skega arhiva, saj v sedanjem ne morejo več sistematično zbirati in obdelovati gradiv, v 40 letih zbrana gradiva pa vedno bolj propadajo. Celje naj bi za izgradnjo prispeva- lo 100 milijonov dinarjev - 41 odstotkov potrebnih sred- stev. Izvršni svet se je že opredelil, da bi v letih 1984 in 1985 zbrali sredstva za vso potrebno dokumentacijo in nakup zemljišča. Predlog sporazuma bodo obravnava- li delegati na prihodnji seji občinske skupščine. Predsedstvo OK ZKS 2al8C podpira gradnjo kulturnega doma Ciani predsedstva OK ZKS v Žalcu podpirajo gradnjo kulturnega doma. Tako so se odločili po živa- hni razpravi, ki je bila v po- nedeljek na seji predsed««- stva in na kateri so ocenje- vali negospodarske naložbe v občini. Sekretar OK ZKS Ludvik Semprimožnik je povedal, da je za gradnjo kulturnega doma na voljo devetdeset milijonov dinarjev iz samo- prispevka, pri tem pa so vsa zagotovila, da bo kulturni dom možno zgraditi s tem denarjem. To je bil tudi ra- zlog, da so se člani predsed- stva strinjali z gradnjo tega objekta, ob tem pa so po- udarili, da bo treba zaostriti odgovornost in poiskati krivce, v kolikor bi se kasne- je izkazalo, da bo za dom tre- ba odšteti več denarja kot se- daj zatrjujejo. Kajti nemogo- če bi bilo, da bi kasneje de- nar iskali v gospodarstvu, saj vemo, kakšna je situacija. Na seji so se vprašali, kaj naredi- ti z devetimi starimi milijar- dami, v kolikor kulturnega doma ne bi gradili. Težko bi bilo zadovoljiti potrebe v ne- katerih krajevnih skupno- stih, so menili saj bi na Pol- zeli hoteli prizidek k zdrav- stveni postaji, v Petrovčah čistilno napravo, v Žalcu urejeno kanalizacijo, v neka- terih manjših krajevnih skupnostih pa ureditev dvo- ran v hmeljarskih domovih. Kulturni dom naj bi v Žal- cu torej zgradili z denarjem, ki je trenutno na voljo, na dodaten dotok sredstev iz sa- moprispevka pa tudi ne mo- rejo računati, saj so se v žal- ski občini odločili, da ne bo- do razpisali ponovnega refe- renduma za samoprispevek. Le-te naj bi v bodoče razpi- sovale posamezne krajevne skupnosti, ki bodo želele re- ševati svoje komunalne in druge probleme ter nekatere potrebe. Za Konjičane hotel ni negospodarska naložba Čeprav so v Slovenskih Konjicah pred dnevi pričeli pripravljati gradbišče za novi hotel, ki ga bo preko Dravinjskega doma in ob sofinanciranju združenega dela gradil SOZD Merx, v tem primeru ne gre govoriti za negospodarsko naložbo, pravi Stane Kokelj, pred- sednik komiteja za planira* nje in družbenoekonomski razvoj pri skupščini občine Slovenske Konjice. Je pa v občini v pripravi ali že v delu nekaj adaptacij ali dogradenj kulturnih ali ga- silskih domov, sicer pa več- jih naložb niso predvideli. Omenjene pa bodo financi- rali iz sredstev krajevnih sa- moprispevkov in samo- upravnih interesnih skupno- sti (požarne) ter z lastnimi sredstvi. Med predvidenimi nego- spodarskimi investicijami je adaptacija kulturnega doma v Vitanju, dograditev gasil- skega doma v Slovenskih Konjicah, usposobitev pro- stora za hrambo orodja, ozi- roma adaptacija kulturnega doma v Žicah, v načrtu je tudi ureditev takšnega pro- stora v Tepanju in na Sko- marju. Razmerje med gospodar- skimi in negospodarskimi naložbami je v prid gospo- darskim naložbam. V Laškem vse naložbe nujne za razvoj? v Laškem menijo, da ne gre poenostavljati vpraša- nja investicij. Tako pro- gram samoprispevka kot tudi vsako novo investicijo na ravni občine dobro pre- tehtajo. Nazadnje so imeli razgo- vor z vsemi direktorji, ki so podprli investicije in menijo, da ne bi imelo nobenega smisla, da bi od njih odsto- pali. Gre za investicije, ki že potekajo in med njimi bi le telovadnico v Radečah, ki je iz samoprispevka, lahko oz- načili za negospodarsko. Ostale, kot so most čez Savi- njo, objekt splošne oskrbe v Radečah s spremljajočimi komunalnimi objekti ter na- domestna grad?ija gostilne Hum pa menijo, da so nujno potrebne za razvoj občine v celoti. Andrej Mavri, sekretar OK ZKS Laško meni takole: »Na regijskem posvetu je bi- lo za našo občino ugotovlje- no, da smo storili veliko za razbremenitev gospodar- stva. Ne moremo pa enotiti sa- moprispevke v razvitejših občinah s tistimi v manj raz- vitih, kjer z njimi pokrivamo najnujnejše potrebe. Iz pro- grama samoprispevka smo ostali le pri gradnji telova- dnice v Radečah, ostale na- črtovane investicije pa bomo morali preložiti ali se jim ce- lo odpovedati. Gre za priče- tek gradnje šole v Debru in prizidka k šoli v Rimskih To- plicah. Kar zadeva Hum pa menim takole. Tako ali dru- gače, ga bo potrebno zrušiti. Za nas je načrtovani motel - najprej smo hoteli hotel - po- treben, ker se vključuje v ti- sto panogo, ki po vseh naših razvojnih programih sodi v prednostno - to pa je razvoj turizma. Mislim, da se do vseh investicij v občini go- spodarno obnašamo in inve- stirali bomo le toliko, koli- kor bomo zmožni napraviti.« V Šentjurju ne bo šlo brez zaklonišča Šentjurčani se dolgo časa niso mogli odločiti ali naj dovolijo gradnjo prizidka k osnovni šoli v Slivnici in adaptacijo podstrešja v Zdravstvenem domu v Šentjurju. Zlasti zadnja naložba je bi- la vprašljiva, vendar ker po njihovem mnenju ne gre za velika sredstva, so adaptaci- jo kljub temu odobrili. Kot kaže pa bo končno prišlo tu- di do izgradnje prizidka k osnovni šoli v Slivnici, ki so ga krajani zaradi prostorske stiske že nestrpno pričako- vali. Prizidek bodo gradili v dveh fazah. Najprej bodo zgradili zaklonišče, katere- mu so se sicer hoteli izogniti, vendar jim republiški pred- pisi tega ne dovoljujejo. Vre- dnost naložbe je 84 milijo- nov, končali pa jo bodo dru- go leto. Poleg tega bodo do- končali večnamenski pro- stor v krajevni skupnosti Blagovna, in kulturni dom v Dobju. Drugače pa so tako v ob- činski upravi kot v zvezi ko- munistov sprejeli odločitev, da je potrebno vse negospo- darske naložbe črtati iz tega srednjeročnega obdobja. Ta- ko letos ne bo nič s kulturni- mi in gasilskimi domovi, ki so jih načrtovali v nekaterih krajevnih skupnostih. V Šmarju proizvodnjo v nedokončane domove Od negospodarskih na- ložb, ki jih v tem času izva- jajo v občini Šmarje pri Jel- šah je najpomembnejša no- vogradnja pri osnovni šoli v Ratanski vasi v Rogaški Slatini. Telovadnica je namreč le nadaljevanje prve faze iz- gradnje te osnovne šole. Pre- dračunska vrednost te nalož- be znaša 62,5 milijonov di- narjev, gradnja pa je pri kon- cu in objekt bo z začetkom novega šolskega leta predan namenu. Na področju otroškega varstva šo v občini Šmarje pri Jelšah, zaradi premaj- hnih obstoječih zmogljivo- sti, že v letih 1980/81 načrto- vali gradnjo prizidka k otro- škem vrtcu v Šmarju pri Jel- šah, kjer m niti enega oddel- ka jasli. Lani so pri občinski skupnosti otroškega varstva končno zaključili finančno konstrukcijo in pričeli z gradnjo prizidka v skupni predračunski vrednosti 18,5 milijona dinarjev. Prizidek bo zgrajen do jeseni. Občinska zdravstvena skupnost Šmarje združuje po samoupravnem sporazu- mu sredstva za modernizaci- jo celjske bolnišnice v vre- dnosti 14 milijonov dinarjev, v okviru Spominskega parka Trebče pa skupnost načrtuje izgradnjo zdravstvene posta- je v Bistrici ob Sotli. Za to naložbo so sedaj zagotovlje- na sredstva za pripravo te- hnične dokumentacije. Dru- gih negospodarskih naložb v občini Šmarje in pripravlja- jo. Tiste, ki so bile že v teku, so bile že lani ustavljene. Na območju občine je na- mreč nekaj nedokončanih kulturnogasilskih domov. Zanje velja politična oprede- litev, da je treba poiskati ustrezne proizvodne progra- me, ki bi omogočali vitalnost teh domov. Takšen primer je že v Šmarju, kjer je pod stre- ho tamkajšnjega gasilskega doma tudi temeljna organi- zacija celjskega Topra. Branko Pucelj, predsed- nik izvršnega sveta skup- ščine občine Šmarje pri Jel- šah:« Gradnja prizidka k osnovni šoli v Rogaški Slati- ni je nujna, saj okrog 1100 otrok iz Rogaške Slatine ni- ma telovadnice. Telovadnico bodo v dopoldanskem času s pridom izkoriščali učenci, popoldne in zvečer pa bo služila delavcem oziroma krajanom za najrazličnejše oblike športnorekreativnega in kulturnega udej.stvova- nja.« V IVIozirju s samoprispevki Franc Miklavc, predsed- nik IS SO Mozirje: »Do kon- ca srednjeročnega obdobja naj bi v občini Mozirje do- gradili prizidek k zdrav- stvenemu domu v Nazarjah ter šolo v Mozirju, to pa naj bi bilo tudi vse, ali vsaj naj- večje investicije v negospo- darstvu. Praktično naj bi za nego- spodarske naložbe vključno z odplačilom anuitet name- nili odstotek in pol družbe- nega proizvoda, medtem ko bi za vse investicije namenili 8-10 odstotkov od družbene- ga proizvoda. Približno 90 odstotkov in- vesticij v negospodarstvo bomo pokrili s sredstvi sa- moprispevka, preostali del sredstev pa bomo pridobili z združevanjem, predvsem preko interesnih skupnosti. Gradnja bo seveda odvisna od dinamike priliva sredstev samoprispevka. Po regijskem družbenem dogovoru bomo za izgradnjo celjske bolnišnice letos na- menili 4 milijone dinarjev. Po našem mnenju obreme- nitev občanov, ki plačujejo samoprispevek v višini 1,5 odstotka od osebnega do- hodka, ni prevelika. Poleg tega samoprispevek plačuje- jo le vsi tisti, katerih doho- dek je višji od 70 odstotnega povprečnega osebnega do- hodka, in se zato nismo odlo- čili za odložitev plačila sa- moprispevka.« Solo potrebujejo v T, Velenju zaradi otrok v velenjski občini imajo trenutno v akciji dve večji gradnji, ki jih uvrščam« pod negospodarske naložbe To je kombinirana šola. osnovna in glasbena v Tito- vem Velenju ter vrtec \ Smartnem ob Paki. Oba objekta financirajo iz. ključno s sredstvi, ki so zbra na preko samoprispevka Gre tudi za gradnjo nekaj manjših komunalnih objek. tov (napreljava vodovodov, toplifikacija in podobno), kjer pa se združujejo sred- stva prispevkov občanov, sa- moprispevka, deleže samou- pravne komunalne interesne skupnosti in udarniško delo. Božo Lednik, predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Velenje: »Solo mora- mo zgraditi, ker imamo vsa- ko leto po 300 otrok preveč za osnovne šole. Ce jih osnovno šolo zapusti 400, se jih nam vpiše 700. Zaradi te- ga bomo z letošnjim šolskim letom jeseni znova uvedli v prve razrede vseh osnovnih šol v Titovem Velenju dvo- izmenski pouk. Drugače ne gre in to se bo vleklo vsaj še nekaj let, lahko tudi deset.« Delegati o težkem položaju trgovine Vsebinsko bogata in stro- kovno utemeljena razprava številnih delegatov iz tr- govskih delovnih organiza" ci j je v zboru združenega de- la na zadnji seji skupščine občine Celje še dodatno osvetlila pereč položaj, v katerem se je znašla ta de- javnost. Razmere se slabšajo 2e vrsto let in so v glavnom po- sledica mišljenja, da se mora razvoj trgovine omejevati in podrejati v korist razvoja proizvodnje. Temu so bili prilagojeni tudi vsi ukrepi na področju blagovne menjave, čeprav so se s tem zpžile tudi tržne možnosti proizvodnje. To je tudi razlog za ustanav- ljanje novih organizacijskih enot blagovnega prometa, ki delujejo vzporedno z obsto- ječo trgovino in tudi proti njej. Predstavniki trgovine so takšno ravnanje obsodili. Predlagali so tudi vrsto ukrepov, s pomočjo katerih bi se položaj trgovine izbolj- šal, pa naj gre za njeno aku- mulativno sposobnost, skro- mna obratna sredstva, previ- soke obresti in nenazadnje skromne osebne dohodke v njej zaposlenih delavcev. Brez dvoma so rezerve še tudi v samih trgovskih de- lovnih organizacijah, vendar vsega ne bodo mogle opravi- ti same. Zato so delegati sprejeli pobudo, da sprožijo razpravo o položaju trgovine v republiški supščini. Pred- loge celjskih delegatov pa bo proučil občinski izvršni svet. MBP Voda odplavila dohodek Vzroki za slabe gospodarske rezultate v Rudniku Laško (ob trimesečju so imeli izgu- bo, ki se že manjša) so v nene- hnem vdiranju vode v edinem polju, ki ga sedaj izkoriščajo. Vendar v rudniku že od fe- bruarja potekajo priprave za izkoriščanje dveh drugih polj in upajo, da bo to možno že čez tri hiesece. Do konca leta naj bi popolnoma nehali izkopava- nje v tem polju, kjer se rudarji vsak dan borijo z vdorom več tisoč litrov vode v jamo. VVE 60 let jamskih reševalcev Velenjski rudarji so proslavili 60-letnico svoje jamske re- ševalne enote. Proslava je bila delovna, saj so z vajo - prikazom reševanja - začeli na alarm že zjutraj ob 4.50. Obveščeni so bili, da je na koti plus 45 prišlo do požara, kjer je bilo ogroženih okoli 300 rudarjev. V vaji so sodelovali rudarji vseh slovenskih rudnikov in kot gostje še rudarji iz i Labina Reševalci so prispeli na kraj nesreče v 12 minutah. I Vajo so si ogledali tudi gostje iz Pliberka v Avstriji. Reše- valci so tekmovali tudi pri pripravi jamskih reševalnih apa- ratov. Tako so aparat v pičlih 40 sekundah pripravili za reševanje. Po vaji so si v kinodvorani ogledali film. o eni prejšnjih reševalnih vaj v velenjskem rudniku ter nagradili vse doslej živeče vodje jamskih reševalnih čet v RLV. LOJZE OJSTERSEK Praznik KS Nazarje v spomin na prvi množi- čen odhod mladih fantov v partizane, praznujejo 12. junija svoj praznik kraja- ni Nazarij. Že v nedeljo so v tamkajšnjem gasilskem domu odprli lovsko razsta- vo, včeraj je bila tam tudi seja Izvršnega odbora Zve- ze lovskih družin Celje, za ključne slovesnosti ob praznovanju pa bodo imeli v soboto tn nedeljo, ko bo- do na slavnostni seji skup ščine krajevne skupnosti podelili priznanja kraja- nom, ob 60-letnici gasilske- ga društva Nazarje pa bodo gasilcem predali nov gasil- ski avtomobil. rp 14. JUNIJ 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Primer integracije, lii se je potrdila s pomembnimi rezuitati Ingraa slavi 25-letnlco obstala Petindvajsetletnica ob- stoja, ki jo bodo v petek in soboto slavili pri celjskem Ingradu, sicer sodi v čas, ki zaradi omejevanja investi- cijskih del gradbeništvu ni naklonjen. Kljub temu smo prepričani, da na jutrišnji slavnostni seji in na sobot- nem družabnem srečanju ne bo manjkalo optimizma. In- grad ima namreč za to leto že zagotovljenih okrog 80 odstotkov za letos planira- nih del. Lani so delavci In- grada opravili dela v vre- dnosti nekaj čez šest mili- jard din, za letos pa načrtu- jejo dve milijardi več. Prav v sušnih obdobjih, kakršno je za gradbeništvo ta čas, najbolj prihaja do izraza sposobnost močnejših in bolje organiziranih podje- tij. Takšnih, ki lažje sledijo sodobni tehnologiji in ki so sposobna prevzemati dela tudi v širšem prostoru, vključno s tujino. To potrju- je tudi dejstvo, da so se In- gradu, ki je nastal po več ali manj političnem prepričeva- nju v začetku leta 1959 iz celjskih podjetij Beton, Stavbenik, Graditelj, Savinj- grad in obrtne Cementnine, v kasnejših kriznih obdobjih priključila še vrsta malih gradbenih podjetij iz drugih občin celjske regije, nazad- nje pa celo manjše ljubljan sko podjetje Megrad iz Ši- ške. Tako ima ta čas Ingrad že kar štirinajst temeljnih or- ganizacij, od tega sedem za gradbeno operativo, dve za mehanizacijo, dve za izdelke iz lesa pa tudi svoj projektiv- ni biro. Nekaj več kot tri tisoč de- lavcev Ingrada zgradi letno 800 do 900 stanovanj (od tega večji del v krajih izven Ce- lja), pri čemer pretežno upo- rabljajo utinor sistem. Se pred leti je bil Ingrad znan po gradnji številnih mostov čez Savinjo, Dravo in Savo, pa tudi nekaterih viaduktov. Ker pa je teh naročil zadnji čas manj (mostovi so že zgra- jeni), se zadnji čas v večjem obsegu ukvarjajo z gradnjo objektov z montažno kon- strukcijo za najrazličnejše potrebe. Takih objektov zgradijo za okrog sto tisoč kvadratnih metrov letno. Novost pri Ingradu pa so lahke montažne konstrukci- je, ki so še posebej zanimive za gradnjo živinorejskih farm. S hitro in solidno gradnjo je zadnji čas Ingrad prevzel precej del že tudi na Hrvat- skem, v Bosni in Hercegovi ni, svojo dejavnost pa širijo še na območje Srbije. V dru- gih republikah zaposlujejo že deset do dvajset odstot- kov svojih zmogljivosti, pri- bližno toliko pa tudi v tujini (v Iraku in sedaj še v Alžiru). V okviru sozda Gipos ali tudi s sodelovanjem s tujimi fir- mami, bodo obseg jiela y drugih državah skušali še povečati. Med novicami, ki jih je na zadnji tiskovni konferenci posredoval glavni direktor Ingrada, Janko Golob, velja zlasti omeniti tudi prizade- vanja za bolj spodbudno na- grajevanje po rezultatih dela. Rezultati, ki jih je dalo ne- davno uvedeno stimuliranje prisotnosti na delu (v enem mesecu 20.000 delovnih .ur več) kaže, kako je za zveča- nje produktivnosti in za ka kovost pomembno ustrezno nagrajevanje. To je nedvo- mno najpomembnejša osno- va za zvečanje sedaj skro mnih osebnih dohodkov (po- prečje 15.262 din), ki so letos narastli nr. 17.500 din v po- prečju. V.J, Ceijsica voda dražja za 32 odstoticov z objavo v Uradnem li- stu SRS bo pitna voda v celjski občini dražja za 32 odstotkov. Gospodinjstva jo bodo plačevala ncmcsto po 13,87 dinarjev za kubič- ni meter po 18,30 dinarjev, ostali porabniki pa name- sto po 16,95 po 22,40 dinar- jev. Višja cena vode v Celju ne bo zadoščala niti za ce- lotno enostavno reproduk- cijo. Nepokritih ostaja 164 milijonov dinarjev. Na to so na seji izvršnega sveta, ki je podražitev podprl, opozar- jali predstavniki celjske Komunale. Ker vode ni mogoče podražiti več kot za 32 odstotkov, pa tudi na drugih področjih so omeji- tve, bodo pri Komunali skušali čimprej uveljaviti višje cene za druge storitve. Kaže, da najprej za pogreb- ne, kjer se bi naj cene pove- čale za 35 odstotkov. MBP Celjsifi sindiifati o preicinitvali deia Nezadovoljstvo zaradi razmer in osebnih dohod- kov so v celjski občini letos izrazili delavci Libele, Ste- klarja in Nege, s prekinitvi- jo dela pa v Zdravstvenem centru Celje. O vseh, zlasti pa o zadnji, so spregovorili člani predsedstva občinske- ga sveta Zveze sindikatov. Takšen način reševanja te- žav so obsodili in poudarili, da morajo sindikalna vod- stva vzpodbujati delavce za samoupravno reševanje pro- blemov. Največ časa so namenili prekinitvi dela v Zdravstve- nem centru Celje. Osnovne sindikalne organizacije in konferenca morajo raziskati vzroke prekmitve, saj ta očit- no ni nastala zgolj zaradi pre- nizkih osebnih dohodkov. Celjski sindikati se zavedajo slabšanja družbenoekonom- skega položaja zdravstva in se zavzemajo, da bi se ta ize- načil pri zagotavljanju mate rialnih osnov z gospodar- stvom. Zavedajo se tudi od govornosti za položaj delav- cev v zdravstvu' vendar so opozorili, da je Zdravstveni center regijska organizacija združenega dela ter bi se za- to moral v razreševanje nje gove problematike vključiti Medobčinski svet Zveze sin- dikatov. MILENA B. POKLIC Se vedno je premaio mest za pripravnilfo v šestih občinah celjske- ga območja potrebuje zdru- ženo delo letos okoli 4000 delavcev, da pokrije vse na- črtovane kadrovske po- trebe. Kljub tako visokemu šte- vilu predvidenih potreb pa so delovne organizacije načr- tovale le okoli 1450 priprav- niških mest. Glede na priča- kovani priliv iz šol bi moral obseg teh potreb znašati 2480 delovnih mest. Z usmerjenim izobraževanjem se namreč povečuje obseg potreb, po pripravniških me- stih, ker se le to uvaja po zaključenem izobraževanju za dela na drugi, tretji in če- trti stopnji zahtevnosti. Omenjene številke kažejo, da več kot 1000 mladih ne bo imelo možnosti opravljati pripravništva. Organizacije združenega dela so potemta- kem v večini primerov plani- rale delovna mesta za že usposobljene oziroma že za- poslene delavce, pri priprav- nikih pa so se omejili le na svoje štipendiste. Te napovedi so vzpodbu- dile tudi skupnost za zapo- slovanje v Celju, da vsem ka- drovskim službam v občinah posreduje dopis, kjer navaja- jo te podatke z namenom, da te službe spomni naj še en- krat preverijo svoje kadrov- ske potrebe in zlasti možno- sti za zaposlovanje priprav- nikov tudi na dela in naloge, ki so jih predvideli za že usposobljene delavce. Tako bi omogočili pripravništvo in zaposlitev tudr za štipen- diste iz zdrujženih sredstev in tiste, ki niso sprejemali šti- pendije. Ta vprašalnik naj bi ka- drovske službe izpolnile do 20. junija, kar je tudi skrajni čas, saj je konec šolskega le- ta pred vrati. Celje v slirhi za ogrevanje No¥a ilelovna organizacija nI potrebna Energetski oskrbi name- njajo v celjski občini veliko pozornost. O uresničevanju programa energetske oskr- be doslej in o energetski bi- lanci za letos so spregovori- li delegati zborov občinske skupščine, izvršni svet pa je obravnaval predlog o upra- vičenosti ustanovitve de lovne organizacije za proiz- vodnjo in distribucijo to plotne energije za ogreva- nje. Program energetske oskr- be Celja uresničujejo v obči- ni že peto leto. Največ so do- slej vložili v toplotno oskrbo. Vgrajenih je bilo 27 megawa- tov novih toplotnih zmoglji- vosti in zgrajenih 6 kilome- trov enotnega vročevodnega omrežja. Povezave med po- sameznimi področji, kjer omrežja letos obnavljajo, so odvisne od same priključitve na končni in glavni toplotni vir. O tem bo odločila pred- videna povezava s termoe- lektrarno Šoštanj, čvrstega dogovora na savni republike o smotrni uporabi toplotne energije iz Šoštanja, ki bi po- leg Celja ogrevala še Žalec, pa zaenkrat še ni. Ne glede na to, se dela na- daljujejo. Ne le izgradnja enotnega toplovodnega si- stema, temveč tudi organiza- cijske priprave za bolj poe- noteno gospodarjenje z ener- getiko v Celju. Nalog je veli- ko - od zagotovitve usposob- ljenosti izvajalca, poenotenja ogrevalnega sistema in zago- tavljanja sredstev do uresni- čitve cilja, da bi enota toplot- ne energije postala osnova za pridobivanje prihodka in oblikovanja cen. Cene naj bi se poenotile, uporabniki pa bi plačevali po porabljeni energiji in ne več po kvadrat- nih metrih ogrevanih povr- šin. Da bi vse to dosegli, so v občini pripravili elaborat o ustanovitvi delovne organi- zacje za proizvodnjo in di- stribucijo toplotne energije za ogrevanje. Izvršni svet je podprl vsebin- ske cilje za ureditev proiz- vodnje in distribucije toplot- ne energije, vendar je ocenil, da jih je mogoče doseči tudi z organizacijo temeljne orga- nizacije združenega dela v okviru delovne organizacije Komunala. Se najmanj so za to navdušeni v sami Komu- nali, saj toplarništvo nava- dno spremljajo tudi izgube. Brez dvoma pa bi bila takšna organiziranost bolj smotrna in cenejša od oblikovanja nove delovne organizacije. Novi strokovni kadri bodo sicer vseeno potrebni, ven- dar bi lahko vzporedne de- javnosti opravljale že obsto ječe službe v Komunali. Ker časa ni več veliko, bodo se- stavljalci predloga iz stano- vanjske skupnosti skupno z delavci Komunale oblikov«rii nov predlog do do prihod- njega tedna. To pa seveda ne pomeni, da bi morala biti proizvodnja in distribucja toplotne energije za ogreva- nje vedno organizirana v te- meljni organizaciji. MILENA B. POKLIC IVIozirje do ieta 2000 Nujna bo kadrovska krepitev Kadrovska krepitev go- spodarstva, izvozna usmer- jenost ter prestrukturiranje proizvodnje naj bi pomeni- le osnovo družbenoekonom- skega razvoja občine Mozir- je do leta 2000, so poudarili na izvršnem svetu skupšči- ne občine Mozirje, ko so raz- pravljali o smernicah tega razvoja. Načrtujejo 4-od- stotno letno gospodarsko rast, 35 odstotkov družbe- nega proizvoda pa naj bi ustvarili z izvozom, od tega večino s prodajo na konver- tibilni trg. Uspeh je odvisen od last- nega znanja, zato predvide- vajo, da bi se visokošolska struktura vseh zaposlenih od sedanjih 6,4 povišala na 10,4 odstotka, tistih s končano srednjo šolo pa s 15.2 na 28,6 odstotka. Ob tem naj bi se v struktu- ri število zaposlenih v pri- marnem sfektorju zmanjšalo, povečalo pa v terciarnem sektorju, predvsem trgovini in turizmu, ki naj bi v-pri- hodnosti prevzela večjo vlo- go pri ustvarjanju dohodka. V kmetijstvu bo govedore- ja še vedno predstavljala osnovo razvoja, s tem da bi število feovedi podvojili, pro- izvodnjo pa povečali za dva in pol krat. Načrtujejo, da bo na pašnikih veliko več drob- nice in konj, pospeševali bo- do tudi razvoj kunčjereje, ri- bogojstva in čebelarstva. S komasacijami bodo sku- šali velikost povprečne kme- tije še povečati, razmišljajo pa tudi o domači, specializi- rani predelovalni industriji kakšne gornjesavinjske po- sebnosti. V industriji bodo vlagali v znanje in tehnološko opre- mo ter največ pozornosti na- menili prestruktuiranju v takšno industrijo, ki bo daja- la izdelke visoko specializi- rane končne obdelave. Ne- pogrešljivo pri tem je tudi boljše izkoriščanje lastnih energetskih virov, ter enako- pravna vključitev drobnega gospodarstva v vse oblike proizvodnje. R. PANTELIč Posredovalnica z veliko izbiro - mali oglasi v Novem tedniku POGLED y SVET S icovinoteiino Po Berlinguerjevi smrti Evropa je te dni doživljala prizor, kije bil tako žalosten kot presenetljiv. Mož, ki je omahnil v smrt, je bil komunist, in čeprav v Italiji približno vsak tretji odrasli glasuje za kandidate komuni- stične partije, je bilo videti, kakor da vsa Italija objokuje Enrica Berlinguer- ja, generalnega sekretarja te partije. Ita- lija, ki ima rada hrupne, zgovorne go- vornike (ali pa vsaj ti mislijo, da jih radi poslušajo) je žalovala za politikom, ko- munistom, ki ni nikoli blestel z retoriko, ki je bil prej molčeč kot zgovoren, prej profesorsko zadržan kot govorniško razvnet, Enrico Berlinguer je v petnajstih le- tih, ko je bil na čelu KP Italije, vtisnil pečat ne samo partiji, komunističnemu gibanju v Italiji, marveč je imel eno glavnih vlog na italijanskem političnem odru. Se več, vtisnil je pečat tudi med- narodnemu komunističnemu gibanju, zlasti še tistemu v Zahodni Evropi. Vodil je najštevilnejšo in najmočnejšo partijo na Zahodu. Ni zagrešil napake sektaškega odmikanje od delavstva in delovnih ljudi v imenu togih dogem, pa tudi ni podlegel politikantskemu dobri- kanju, s katerim bi mogoče pridobival glasove, a votli I revolucionarno smer partije. Tuj mu je bil avanturizem v re- volucionarni akciji, prav tako tuji nena- čelni kompromisi. Vendar ni bil proti kompromisom. Dolgoletno strateško smer svoje partije k združitvi vseh demokratičnih sil v Ita- liji je ravno imenoval zgodovinski kom- promis. Potem ko je domača in tuja kon- trarevolucija strmoglavila demokratič- no izvoljeno vlado Salvadorja Allendeja v Cilu. je Berlinguer uvide I in objavil, da nič ne bi pomagalo, tudi če bi KP Italije postala večinska stranka, dobila več kot polovico glasov. Kontrarevolu- cija bi napravila svoje. Od tod zamisel o zgodovinskem kompromisu z večino I ta- RISe J02E SIRCEU lijanov ne glede na politično prepriča- nje, vendar na podlagi antifašistične ustave. Z zamislijo KP Italije ni mogla prodreti. Predvsem ne zaradi krčevitega odpora desničarskih sil vseh barv in od- tenkov. Podobno je bilo z geslom demo- kratične alternative, ■ ki je med drugim predpostavljalo sodelovanje s socialisti. Tako .se je ob nenadni Berlinguerjevi smrti italijanska partija znašla pred ve- liko dilemo: kako naprej, da bi bili zve- sti demokratičnim in revolucionarnim tradicijam, obenem pa našli prave odgo- vore, pravo pot v sodobni Italiji, v so- dobni Evropi in svetu. Velika Berlinguerjeva zasluga je tudi usmeritev na tisto, čemur po navadi pravimo evrokomunizem. se pravi vztrajanje na tem. da mednarodno ko- munistično gibanje ne potrebuje enega centra, enega samega vodstva, da mu je to nasprotno, škodi, da mora biti vsaka partija odgovorna pred svojim delav- skim razredom, pred svojim narodom, da je dosledno za enakopravno sodelo- vanje z drugimi partijami, da se povezu- je z drugimi levimi, naprednimi silami. Takšna opredelitev je Berlinguerju omogočila, da je KPI obnovila stike z mnogimi partijami, vzpostavila nove. Prinesla pa ji je tudi več nesporazumov in nekaj polemik s sovjetskim parti- jskim vodstvom. Berlinguer in KP Itali- je namreč niso skrivali kritičnih pri- pomb in ugovorov na račun ravnanja sovjetskega vodstva, zlasti še ob Afgani- stanu in Poljski. Berlinguerjeva smrt je pustila odprto tudi vprašanje prihodnosti evrokomuni- zma, zakaj glavna partnerja pri tej zami- sli, KP !ipani,ie in KP Francije, sta se bolj ali manj odmaknila od te zamisli: KP Spani,ie predvsem zaradi razprtij v komunistični partiji. KP Francije zaradi nepripravljenosti biti tako kritičen do KP vodstva KP Sovjetske zveze, kot je bila KPI pod Berlinguerjevim vod- stvom. Ti uspehi KP Italije pod vodstvom Berlinguerja pričajo, kako težavno je v razmerah sodobne Zahodne Evrope in sveta prodreti z zamislimi, kakršne je imel Berlinguer. Da ni uspel povsen*. ni tragedija. Bilo je premalo časa. Prehite- la ga je smrt. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 14. JUNIJ 1984 Storskih traktorlev bo več, čeprav bodo tudi dražji Traktorska proizvodnja v železarni Store se je več let otepala z velikimi težavami in izgubami, od katerih je bila v letu 1982 največja. Nastala je predvsem zaradi tega, ker je njihov poslovni partner FIAT zašel v krizo s prodajo traktorjev in je za- radi tega železarjem iz Stor diktiral bistveno zmanjša- no proizvodnjo, celo za po- lovico. Sanacija traktorske proiz- vodnje in njenih izgub je se-' veda zahtevala učinkovite in nove prijeme ter rešitve, ki so jo železarji našli na svoj- stven način in ob podpori skupščine občine Celje ter družbenopolitičnih organi- zacij. Predvsem so oblikova- li sanacijski odbor v tovarni traktorjev, v katerega so z vsemi odgovornostmi in konkretnimi nalogami vklju- čili vodilne ljudi iz železarne, hkrati pa je na pobudo izvrš- nega sveta začel delovati družbeni svet. Danes v železarni Store ugotavljajo, da je bilo delo sanacijskega odbora in druž- beoega sveta uspešno, saj se je lani bistveno povečala ko- ličinska proizvodnja kot osnova za doseganje sanacij- skih ciljev. Proizvodnjo so lani povečali za 40 odstotkov v primerjavi z letom poprej, predvsem pa so se z inovacij- skimi posegi učinkovito loti- li različnih sklopov, kot na primer prednjega mostu, na področju hidravlike in po- dobno, v čemer so bili prej bolj odvisni od uvoza. Delo sveta in sanacijskega odbora so v železarni podal j- .šali še na leto 1984, pred- vsem zaradi tega, ker nekate- re naloge iz sanacijskega programa še tečejo. Ves pro- gram .sanacije je večletno na- ravnan, upošteva bistvene inovacije pri sedanjih tipih traktorjev v designu in me- njalniku, poleg tega pa bodo v Storah že prihodnje leto iz- delali več močnejših traktor- jev. Predsednik kolegijskega poslovodnega organa dipl. ing. Dušan Burnik je v pogo- V prvih petih mesecih le- tos so traktorsko proizvod- njo povečali za 16.5 odstot- ka, izvoz preko Fiata za 15 odstotkov, če to obdobje primerjamo z enakim ob- dobjem lani. Vsekakor v že- lezarni resno računajo s presežkom načrta za letos. voru za naš časnik posebej poudaril, da predvidevajo razširitev asortimana proiz- vodnje z uvedbo dveh novih tipov traktorjev, z 90 in 110 konjskimi močmi, od kate- rih so že naredili nekaj pro totipov in jih preizkušajo. Računajo, da jih bodo nekaj deset naredili že letos, pri- hodnje leto pa bistveno več Zaradi cenovnih proble- mov - traktor je predvsem podcenjen, še posebno, če ceno traktorja tipa 404 S z dvojnim pogonom 380.000 dinarjev primerjamo s 60-od- stotno inflacijo, lansko julij- sko korekcijo cen za pov- prečno 18 odstotkov ter hkratno podražitvijo vhp-. dnih materialov za najmanj 40 dostotkov - v Storah pri traktorski proizvodnji ob polletju še računajo z določe- no izgubo, ki je bila tudi ob četrtletju. Druga polovica le- ta naj ne bi poznala rdečih številk, kajti po 15. juniju naj bi za traktorje veljale višje cene. Vedeti je treba, da za izvožen traktor preko Fiata v Storah dobijo 710.000 dinar- jev, da vlada izredno povpra- ševanje po traktorjih do 65 konjskih moči, ki so najbolj primerni za zasebni sektor kmetijstva, saj imajo proiz- vodnjo za nekatere tipe trak- torjev praktično prodano za pol leta naprej. MITJA UMNIK ZRCALO Riše Bori Zupančič Težave ZiiraviliSča LaSko Delavski svet Zdravilišča Laško je pred kratkim spre- jel predlog ukrepov za obvladovanje motenj v poslova- nju. Vzroke za slabšo likvidnost Zdravilišča gre iskati pred- vsem v upadu nočitev, ki so posledica obnove zdravilišča. Le to je bilo še v prvih dveh mesecih letos v dveh nad- stropjih prazno. Dolga zima je povzročila Veliko porabo energije in s tem več stroškov. Neugodna so bila tudi razmerja cen pri hrani in ostalih zdraviliških uslugah. Le te niso bile krite s ceno uslug. Z višjo ceno oskrbovalnega dne so se tudi ta razmerja nekoliko uravnovesila. Zdravili- šče pa obiskuje vse več gostov. Tako je zasedenost v zadnjih treh mesecih celo boljša kot lani v enakem času. Med ukrepe, ki so jih sprejeli, sodi nenehna skrb za izkoriščenost zdraviliških zmogljivosti. V tej zvezi so že podpisali dogovor s kliničnim centrom v Ljubljani, ki pošilja svoj. bolnike na nadaljnje okrevanje v Laško. Po- doben dogovor je v pripravi tudi s splošno bolnišnico v Trbovljah. VVE Kruh naš vsakdanji Peki ¥ Rogaški Slatini med zgubarjl Izdelovalci našega osnov- nega prehrambenega proiz- voda se ta čas ukvarjajo z nemajhnimi problemi. Mer- xovo Pekarno in slaščičar- no v Rogaški Slatini so, na primer, pripeljali do stanja, ko se je morala, ob letoš- njem četrtletju, soočiti z iz- gubo. Izguba sicer ni velika, le dobra dva in pol milijona di- narjev znaša. To, kar proi- zvajalec kruha v Rogaški Slatini bolj skrbi, pa je na- daljnje gospodarjenje oziro- ma izguba, ki se bo pokazala ob polletju. Ni kaj slepomiši- ti, da bo le-ta takrat večja. Zakaj? Naj kar na začetku zapiše- mo, da v Merxovi temeljni organizaciji Pekarna in sla- ščičarna v Rogaški Slatini ne računajo več na kakršne koli notranje rezerve, kajti vse, kar so imeli in zmogli poči- stiti pred domačim pragom, so že davno storili. TovTstnih stabilizacijskih možnosti to- rej nimajo več. Glavni vir zagat pri poslo- vanju so cenovna nesora- zmerja. Cene kruha so na tr- žišču praktično enake od lanskega julija, vseskozi pa naraščajo cene suvorin, re- produkcijskega materiala, rezervnih delov za obstoječo tehnologijo itd. Cene osnov- nim surovinam za peko kru- ha so se podraZile za sto, dve sto in celo za tri sto odstot- kov, kot je to primer s soljo. Merx, s tem pa tudi pekar- na v Rogaški Slatini, je odgo- voren za nemoteno preskrbo kruha na Celjskem območju. Tu pa niso le veliki in večji preskrbovalni centri, ampak so tudi odročni kraji, vasi v hribih, do koder je zlasti po- zimi težko dostavljati kruh, ob težji dostavi pa so stroški te preskrbe znatno višji. In če velja za mestno oziroma nižinsko prodajo kruha in ostalih proizvodov še eko- nomska upravičenost, je prodaja v odročnih krajih brez vsakršne računice. Izgubi se, pod takšnimi pogoji gospodarjenja, v te- meljni organizaciji Pekarna in slaščičarna v Rogaški Sla- tini, res niso mogli ogniti. Vprašanje je le, kolikšna bo polletna, kajti kruha, smo re- kli, ne bomo občutno dražili. Peki v Rogaški Slatini so la- ni poprečno zaslužili dobrih šestnajst tisoč dinarjev me- sečno, tu pa so vštete vse nadure, dodatki za nočno, nedeljsko delo in delo ob praznikih. Letos so njihovi osebni dohodki višji za 27 odstotkov, kar je glede na dobro kvalifikacijsko struk- turo zaposlenih še vedno izredno malo. Ob visoki sto- rilnosti in ob podatku, da možje v belem z dobrim de- lom ustvarjajo pri hlebu kru- ha devet dinarjev izgube, je nezadovoljstvo med delavci razumljivo. Kruhek naš vsakdanji po- kriva torej trda skorja, ki pa jo mora danes gristi proizva- jalec, pek, taisti, ki mora v gostilni plačati za steklenič- ko soka dvakrat več kot za hleb kruha, ki ga zamesi in speče. _____MABJKhAAORSlZ Se več pozornosti Kontrolikakovosti v občini Laško s tem Ho Izkoristka rezom Rast izvoza se v občini La- ško še nadaljuje. Lani so izvoz povečali za 65 odstot- kov, v prvih mesecih letos pa za 45 odstotkov v pri- merjavi z enakim obdobjem lani. Čeprav je potrebno pospe- ševati izvoz, v občini menijo, da bi morali biti pri tem bolj selektivni. To pomeni, naj bi izvažali le tisto, kar ima tudi dohodkovne učinke. To pa zahteva večjo konkurenč- nost na zunanjem trgu, kar lahko izvozniki dosežejo predvsem z boljšo kvaliteto. Ravno tu pa najbolj šepa v marsikateri delovni organi- zaciji. Ce kvaliteta že dosega mednarodne zahteve je v iz- delek vloženega več dela, in sredstev in še vedno je pre- velik odstotek izdelkov z na- pako. Temu se lahko izogne- jo le z večjo kontrolo kako- vosti. Ne le pri končnih iz- delkih, temveč že v vmesnih proizvodnih fazah, ko je vlo- ženega dela, časa in materia- la manj kot v končnem iz- delku. Večja kontrola kakovosti v proizvodnem procesu naj bi bila ena izmed osnovnih na- log pri iskanju notranjih re- zer\' v proizvodnji, menijo na oddelku za družbeno plani- ranje in razvoj občinske skupščine v Laškem. \'VE Posiel ho risai računainik v Razvojnem centru Celje uresničujejo letos enega najbolj zahtevnih načrtov razvojnih nalog, k čemer naj bi največ pripomogla tudi letos ustanovljena, nova temeljna organiza- cija združenega dela Inštitut za raziskave in razvojno inže- nirstvo (IRRI). Pri inštitutu so zasledovali predvsem dva cilja: združili so kadre na raziskovalnem področju, hkrati pa za posamezne posle oziroma projekte dosegli poslovno in delovno integracijo. Skoraj odveč je poudariti: da so na ta način zmanjšali tudi škodljiv tozdovski separatizem. Da v Razvojnem centru Celje razvojnim nalogam in svo- jemu razvojnemu prestrukturiranju delovne organizacije namenjajo izrazito pozornost, priča tudi podatek, da so z desetimi milijoni dinarjev za "živo- razvojno delo že prebili nekašen finančni »zvočni zid- ter, da z dodatnimi desetimi milijoni nakupujejo računalniško opremo. Vse kaže, da bo računalniška grafika kmalu začela nadomeščati ročno risa- nje. Sicer pa prestrukturiranje RCC zajema tri temeljne usme- ritve: strokovne storitve na področju razvojne infrastruk- ture (razvojno delo, informatiko in planiranje.z ekonomsko, socialno in prostorsko sestavina), tehnologijo (energetika, konstruiranje strojev za nadomeščanje uvoza, fleksibilne strežne naprave, drobno gospodarstvo) in turizem. MITJA UMNIK, Varčevalce, ki so vezali dinarske hranilne vloge nad 36 mesecev, seznanjamo, da se od 1. maja 1984 dalje njihova vloga obrestujepo 38% letni obrestni meri in prosimo, da se po izteku 24 mesecev od sklenitve pogodbe o vezavi oglasijo v banki zaradi uskladitve nadaljnjega roka vezave. 14. JUNIJ 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Začela se je Zvezna mladinska delovna akcija Kozjansko 84 v brigadirsko naselje Jo- že Perčič v Šentvid pri Pla- nini, je prišlo 148 brigadir- jev, ki bodo delali v prvi izmeni Zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 84 Prišli so IZ Slovenije, Ma- kedonije, Kosova in iz Bosne in Hercegovine, delati pa bo- do začeli v Dobju, Planini. Šentvidu in v Sevnici. Otvo- ritev akcije je bila v nedeljo. Slavnostni govor je imel Jo- že Kos. predsednik skupšči- ne ZMDA, v imenu krajanov pa je brigadirje pozdravil Ja nez Pušnik, predsednik kra- jevne konference Socialistič- ne zveze. Zanimiv kulturno- zabavni program so pripravi- li mladinci iz Sevnice. Kakš- ni pa so prvi vtisi brigadirjev in kaj pravijo o njihovem de- lu krajani? Anton Tovornik, iz Šent- vida: Mladinci iz Šentvida piomagamo brigadirjem naj- več na samem začetku, ko je treba pripraviti vse potrebno za njihov sprejem. Kasneje pa sodelujemo z njimi v glav- nem na športnem in kultur- nem področju." Igor Kalčič iz Planine: "Najbolj me veseli, ker se lahko srečam z mladinci iz vse Jugoslavije. Z brigadirji so zadovoljni tudi krajani, še zlasti tisti, katerim brigadirji pomagajo pri hišnih in polj- skih opravilih." Mirko Kovač iz Šentvida: "Kozjansko je zaostalo, zato nam krajanom vsaka mla- dinska delovna akcija veliko pomeni. Brigadirji so v glav- nem zelo pridni, so pa med njimi tudi takšni, ki radi ma- lo lenarijo. Krajanom briga- dirji veliko pomagajo, ven- dar nekateri niso navajeni dela in jih utrudi že delo na deloviščih, tako da od njih ni prave koristi.« Haziri Menduh iz Prišti- ne: "Rojen sem za mladinske delovne akcije in mislim, da bi moral vsak mladinec vsaj enkrat v brigado. S spreje- mom, ki so nam ga pripravili tukaj v Šentvidu sem zelo za- dovoljen in brigadirji iz Pri- štine bomo skušali narediti čim več." Lojz Potiver iz Domžal: »Skušali bomo biti najboljši, čeprav začetek ni bil najbolj obetaven, ker smo zamudili na otvoritveno slovesnost za- radi okvare avtobusa.- liili Žganec iz Domžal: "Čeprav sem letos prvič na mladinski delovni akciji se tukaj na Kozjanskem dobro počutim. V delovnih organi- zacijah so težave, ker ne ve- do kako nadomestiti delav- ce, ki odidejo v brigade. Sa- ma težav nisem imela, so jih pa imeli moji prijatelji in zgodilo se je, da nekaterih med njimi zaradi tega ni na akciji." VILI EINSPIELER Plavalci Neptuna si pripravljajo teren Kar 58 članov Plavalnega kluba Neptun (plavalci, njihovi starši in trenerji) se je pred dnevi udeležilo delovne akcije pri čiščenju in pripravi letnega kopališča ob Ljubljanski cesti za novo sezono. Opravili so 750 udarniških ur. S takšnim delom bodo prihranili denar za svojo osnovno dejavnost treniranje in udeležbo na tekmovanjih. Letos bo voda ogrevana naravno, kar plavalcem otežuje treninge, ker je za »dolgo« treniranje neprimerna, prihodnje leto pa imajo v načrtu ogrevanje na sončno toploto. Samo bazeni z ogrevano vodo Na celjskem območju imamo kar precej bazenov, žal pa je večina takšnih, v katerih mora vodo ogreti sončna toplota. Ker pa je te letos bolj malo, je tudi kljub letnemu času manj odprtih bazenov. Bazen v Titovem Velenju so odprli 3. junija, odprt pa je vsak dan od 9.30 do 19. ure. Vstopnina za otroke do 14 let je 40 din, za odrasle pa 70. Otroci v spremstvu staršev do sedmega leta imajo prost vstop. Temperatura vode je 28 stopinj, V neposredni bližini so re- stavracija ter številna igrišča za rekreacijo (tenis, odbojka, košarka, otroško igrišče itd.). Izposojnina za senčnike ter ležalnike je 100 dinarjev. Urejeno imajo tudi varnost- no službo. Podobno je tudi z bazenom v Šoštanju. V Rimskih Toplicah so ba- zen po tradiciji odprli že 1. maja pa čeprav so v vsem mesecu imeli bolj malo sonč- nih dni in je bil zaradi tega obisk slabši kot sicer. Celo- dnevna karta za odrasle sta- ne 60, za šoloobvezne 45 in za predšolske otroke 30 din. Imajo tudi popoldanske kar- te., odrasli 45, šoloobvezni 30 in predšolski 15 din. Bazen je odprt vsak dan razen ob ponedeljkih od 8. do 18. ure. Ob sobotah imajo od 20. do 24. ure ples, vstopina pa je 100 din. Ležalniki in sončni- ki so po 45 din, temperatura vode pa je 32 do 33 stopinj. Novost so nove vrtine, ki da- jejo toliko vode, da jo lahko v bazenu zamenjajo vsak drugi dan. Sezonskih kart ni- majo, poskrbljeno pa je tudi za varstvo plavalcev. V Celju bodo bazen ob Ljubljanski cesti odprli predvidoma v soboto, 16. ju- nija. V Šentjurju z bazenom upravlja komunalno podjet- je. V tem tednu ga še ne bo- do odprli, pripravljajo pa tu- di ne kakšnih novosti. Kopa- nje bo tako ob ugodnih vre- rpenskih razmerah možno verjetno šele v drugi polovici junija. Do sprememb bo prišlo tudi pri cenah, ki pa jih še niso dobili potrjenih. V tem tednu (15. junija) naj bi odprli tudi bazen v Pre- boldu s katerim upravlja Tu- ristično društvo, gostinske usluge pa nudi hotel Pre- bold. Voda bo ob dobrem sončnem gretju imela od 20 do 23 stopinj. Imajo bazen za odrasle in otroke. Odprt je vsak dan od osme do 18. ure. V bližini je tudi trim steza, ki pa tako kot ribnik še ni ure- jena. Tudi na preboldskem bazenu bo poskrbljeno za varstvo, medtem ko drugih novosti ne bo. Možno bo se- veda tudi kopanje v bazenih v Slovenskih Konjicah. nA Vranskem, .Radečah, Fran- kolovem. vse pa takrat, ko bo dovolj sonca. Prijetno je tudi v Atom- skih toplicah. Bazen je odprt vsak dan od 7. do 18. ure, temperatura vode je okoli 30 stopinj, vstopnina pa za odrasle 70 in otroke 50 din. Sezonskih kart nimajo, ima- jo pa varnostno službo ter ob sobotah ples. Prazne želodce je možno napolniti z jedmi na žaru. Prednost odprtega bazena v Atomskih toplicah je tudi v tem. da se je do njega možno pripeljati z vla- kom. I Nastop Solanili psov v Storah Društvo za vzrejo športnih in službenih psov iz Celja praznuje letos 30. obletnico delovanja. Ob tem jubileju je organiziralo zanimivo in kakovostno prireditev, ki jo je v soboto, na športnem igrišču Kovinarja v Storah, spremljalo veliko ljubiteljev naših štirinožnih prijateljev. Nastop šolanih psov je bil nekakšen prikaz dela in dosež- kov kinoloških dru.štev iz Maribora, Ljubljane in Celja. Pred pričetkom prikaza najrazličnejših veščin, ki jih ob skrbnem vodenju lastnikov, obvladajo psi, je o pomenu te dejavnosti in delu celjskega društva govoril predsednik Marjan Flajš- man. Pridružil se mu je Pavle Boje, predsednik zveze kino- loških društev Slovenije, Jože Potočnik pa je govoril v imenu pokrovitelja te prireditve, SOZD Merx Celje. M.A. SreCanje alitivov celjsliih invalidov v Emu Ob 90-letnici DO »EMO« Celje je tamkajšnji aktiv invalidov, v sodelovanju z društvom invalidov iz Celja, poskrbel za prijeten dogodek. V petek je aktiv iz Ema povabil vse aktive društva invalidov iz Celja na medsebojno srečanje. Gostje so si najprej ogledali najzanimi- vejše obrate te tovarne, potem pa so prisluhnili strokovnemu predavanju ter se seznanili z novostmi na področju invalidsko-pokojninskega zavarovanja. Po skupnem kosilu je nasto- pil pevski zbor društva invalidov Celje, za popestritev popoldneva pa so poskrbeli še člani kulturne sekcije iz Ema. Ostanek dneva je potekal v tekmovalnem duhu. V streljanju z zračno puško, kegljanju, balinanju in šahu so se pomerile posamezne ekipe aktivov društva celjskih invalidov. ...... ^ .....M^. V srcili gojijo ljubezen do bratstva in enobiosti Konec tedna je bilo Vransko prava Jugo- slavija v malem. Že devetič zapovrstjo so se srečali predstavniki osnovnih šol in kra- jevnih skupnosti iz Varaždina, Kruševca, Kikinde, Tranika, Cetinja, Bitole, Suve Re- ke in Vranskega na tradicionalnem sreča- nju bratstva in enotnosti. V treh dneh bivanja na Vranskem so si mladi iz vseh republik in obeh pokrajin ogle- dali znamenitosti Savinjske doline ter delo v tekstilni tovarni Prebold, vsaka ekipa učen- cev pa je pripravila tudi bogat kulturni spo- red. V tem času so na Vranskem ustanovili tudi pionirski odred bratstva in enotnosti. Predstavniki krajevnih skupnosti so med sabo izmenjali izkušnje iz krajevne samo- uprave, pogovorov o tem pa so se udeležili tudi predstavniki žalske občinske skup- ščine. Na Vranskem so goste prisrčno sprejeli. Takoj po otvoritvenem sporedu so se udele- ženci srečanja odpravili k spomeniku padlih med NOB v Gorici nad Vranskim in tam položili venec. Mladi so v času bivanja na Vranskem bili v gosteh na domovih doma- čih učencev in tako so se bratske vezi še bolj utrjevale. JANEZ VEDENIK EDI MASNEC 6. STRAN - NOVI TEDNIK 14. JUNIJ 198A Praznovali so v Juricioštru Slovesnosti tučl na Heninl In ¥ Ložišah Krajani Jurkloštra so v nedeljo proslavili svoj kra- jevni praznik, 9. junija je namreč minilo natanko 40 let odkar so čete Kozjanske- ga odreda napadle nemško postojanko v tem kraju in jo uničile. Jurkk)šter je po zavzetju postal prvo osvobojeno ozemlje na Štajerskem ter središče -jurkloštrske repu- blike". S tem je bila dana možnost za ustanovitev pr- vega narodnoosvobodilnega odbora na Henini, kjer je bila ustanovljena istega leta tudi prva partizanska šola. V nedeljo dopoldne je bila najprej proslava na osnovni šoli na Henini. Nato je bila osrednja prireditev ob tem pomembnem jubileju v Jur- kloštru, kjer je Ljubo Zelič, nekdanji aktivist in borec, obudil spomine na vojna in prva povojna leta v Jurklo- štru. Krajane, ki so se zbrali v velikem številu in goste je pozdravil predsednik skup- ščine občine Laško, Franc Lipoglavšek. Svoj praznik so krajani proslavili tudi s pomembno delovno pridobitvijo. Svoje- Osnovna šola Anton Aškerc iz Rimskih Toplic je ob dnevu šole, ki je posve- čen pesniku čigar ime nosi šola, proslavila še pomebna jubileja na podružničnih šo- lah: 40-letnico partizanske šole na Henini in 100-letni- co šole v Lažišah. Priredi- tev, ki so bile ob koncu te- dna so se udeležili tudi učenci iz pobratenega Tr- stenika. mu namenu so predali več namensko stanovanjsko zgradbo, kjer je ključe novih stanovanj dobilo pet upravi- čencev do stanovanj iz soli darnostnega sklada. V isti stavbi bosta tudi pošta in krajevni urad. Bronasto priznanje KK SZDL Jurklošter pa so za svoje dolgoletno uspešno de-. lo v krajevni skupnosti pre- jeli: Janko Leskošek, Avgust Bezamovski, Edvard Grač- ner, Milena Horjak, Franc Bezgovšek in Alojz Kozmus. VVE Telefoni v Draži vasi Pred nekaj dnevi je v krajevni skupriosti Draža vas zazvo- nilo 20 telefonov, ki veliko pomenijo predvsem številnim kmetom, pa tudi obrtnikom. Telefonsko omrežje je bilo zgrajeno v pičlem času in le za milijon 700 tisoč.dinarjev. Da je bila cena tako nizka, gre pripisati lastnikom novih telefo- nov,, ki so sami opravili izkope, postavili lastne drogove in opravila vsa ostala potrebna dela. Ker pa je v krajevhi skup- nosti 600 prebivalcev, telefonov pa seveda rnalo, so se odlo- čili, da bodo v kratkem zbrali sredstva še za postavitevi telefonske govorilnice. MP^ ________,_j Kunčje specialitete v Merxu v tujini cenjeno in zelo iskano kunčje meso, ki po kvaliteti in bioloških vre- dnostih presega celo teleti- no, si vse bolj utrjuje mesto tudi na domačih jedilnikih. Z intenzivno rejo kvalitetnih vrst kuncev, namenjenih predvsem Z3 izvoz, je lani pričelo Kmetijstvo sozda Merx, restavracija hotela Merx pa je v času turistične- ga tedna pripravila pester izbor kunčjih jedi. Vse do sobote bodo v re- stavraciji Hotela Merx ob Ljubljanski cesti pripravljali kunčje specialitete. ki jih Ce- ljanom nudijo letos prvič. In kaj vam bodo ponudili v ho- telu Merx? Kunca v smeta- novi omaki, kunca na divja- činski način, nadevanega kunca in še mnogo drugih jedi. Zanimiva ponudba, ki bo popestrila turistični te- den. Repuliiišlco prvenstvo radioamaterjev Na Gričku je bilo republi- ško prvenstvo slovenskih ra- dioamaterjev v radiogono- metriranju (popularno ime- nujejo takšna tekmovanja >'lov na lisico-), ki ga je orga- niziral celjski radioklub pri Ljudski tehniki EMO. Sode- lovalo je 72 tekmovalcev. Tekmovalci so morali od- kriti pet radijskih postaj, ki so oddajale signale iz gozda nad Gričkom v smeri proti Libojam. Tekmovalci, ki so pravilno določili lego oddaj- nikov, so morali preteči naj- manj šest kilometrov, naj- boljši trije pri članih pa s(^n dosegli čas pod eno uro. Rezultati: Člani: Simon Mermal, Domžale; Aleš Gerčar, Dom- žale: Goran Krajcar, Celje (LT EMO). Mladinci: Janez Puhan, Domžale; Andrej Osterman, Domžale; Matjaž Seljak, Domžale. Veterani: Matija Japelj, Vrhnika; Miha Ošlak, Slo- venjgradec; Zvonimir Mako- vec, Ljutomer. Ženske: Tanja Zaje, Dom- žale; Bernarda Zemljak, Domžale; Mojca Pinterič, Sevnica. Tekmovanje v radiogonio- metriranju so vaško leto bolj množična, zato razmišljamo, •da bo za prihodnja republi- ška prvenstva potrebno or- ganizirati predhodna izbirna tekmovanja. S. SROT V Grušovljah nov gasilsid dom Krajafii KS Rečica ob Savinji iz vasi Grušovlje so pohiteli; s praznovanjem 60-letnice, ki jo koledarsko praznujejo šele; prihodnje leto. Tudi takrat se ne bodo odpovedali svečano-' sti, vendar pa so priložnost izkoristili pred desetimi dnevi,' ko so po enoletnem trdem delu zgradili skoraj nov gasilski 1 dom. \ Kot je povedal Alojz Blažič, predsednik domačega druš-' tva, je bil dom zgrajen leta 1925 (tega leta je bilo društvo tudi' ustanovljeno), po 40. letih so ga prvič obnovili, letos pa; zgradili skoraj novega. Pridobitev, ki je veljala nekaj sto; tisoč dinarjev, je terjala na stotine ur prostovoljnega dela nekaj deset članov in visoke denarne prispevke. Precejšnjo i pomoč so prejeli tudi od SIS za varstvo pred požari in GLINI Nazarje. Na otvoritvi, ki so jo počastili predstavniki OGZ Mozirje, J vseh gasilskih društev v Savinjski dolini, SIS za požarno! varstvo in SO Mozirje so ob razvitih praporih vseh gasil-' kskih organizacij podelili visoka republiška in občinska- odličja za zasluge na področju gasilstva in samozaščite. I jo2e MIKLAVEC! Nova cesta, pridobitev Icrajanov Podvrha v nedeljo so v Braslovčah s slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti in druž- benopolitičnih organizacij ter z otvoritvi- jo ceste v južni Podvrh zaključili prazno vanje krajevnega praznika. O delu in načrtih je zbranim na seji govo- ril predsednik sveta KS Braslovče Ivan Fa- le in poudaril, da so kljub težki gospodarski situaciji letos veliko napravili. Največja pri- dobitev je nova cesta v južni" Podvrh. Pri gradnji so se izkazali krajani, ki so poleg udarniškega dela prispevali od 20 do 200 tisoč dinarjev. Trenutno urejajo kanalizacijo v trgu Bra- slovče, prižgana pa je tudi že zelena luč za gradnjo mrliške veže. Na seji so podelili letošnje grbe in priznanja. Zlati grb Bra- slovč so prejeli: Lovska družina Braslovče, Franc Kumer st. in Franc Radišek, prizna- nja pa Ela Marovt, Štefan Svetanič, Niko Rožič, Karel Cizej, Milan Strojanšek, Alojz Završnik, Franc Klokočovnik in Janko Turnšek. Na sliki: Novo cesto je s prerezom traku simbolično odprl eden od najstarejših kraja- nov v Podvrhu, 79 letni Franc Turnšek. TONE TAVČAR Uspeli članov ZSAM Celje Na državnem delov- nem tekmovanju šofer jev in avtomehanikov v Zagrebu je lep uspeh do- segla ekipa ZSAM iz Ce- lja. V vožnji tovornjakov, nosilnosti nad 1500 kilo- gramov, je prvo mesto osvojil Blagoje Božič, v vožnji tovornjakov, nosil- nosti do 1500 kilogramov pa je bil tretji Drago Smid. Tretje mesto je v "vožnji avtobusov osvojil Ivan Prevolnik. Pred tem so se člani ZSAM Celje udeležili tudi republiške- ga prvenstva Srbije v Po- žarevcu, kjer so ekipno osvojili pr\'o mesto. V tem času se aktivno pri- pravljaj'o na regijsko in republiško prvenstvo, ki bo v Celju. J.V. Humanost v KS.SlavIco Siander Za upokojence celjske krgjevne skupnosti Slavko Slander je bil pretekli četrtek nekoliko drugačen od ostalih dni. Krajevna organizacija Rdečega križa jih je namreč povabila na družabno srečanje. V dvorani Tehniške srednje šole se jih je ob primerno obloženih mizah zbralo več kot sto, prav vsi pa so z navdušenjem ploskali cicibanom iz otroških vrtcev VVO Anice Cernejeve, ki so peli in igrali in plesali hvalež- nemu občinstvu. M.A. Pitna voda v vseh gospodinistvih v KS LetuS prosla¥UaJo S¥Ol praznik Krajani Letuša v žalski občini praznujejo krajevni praznik 12. junija v spomin na dan, ko so leta 1942 odšli prvi krajani v partizane. Po besedah predsednika sveta KS Letuš, Janeza Brinovca, bodo letos praznovali v so- boto 16. in v nedeljo 17. ju- nija V soboto bo ob 8. uri po- hod pionirjev in ostalih kra janovna i)obrovlje, ob 16. uri popoldne pa bo gasilsko tekmovanje pionirjev za po- kal Letuša. V nedeljo bo naj prej nogometni turnir, mladi likovniki bodo risali na as- falt, oh 10. uri bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopoli- tičnih organizacij, kjer bodo najbolj zaslužnim podelili krajevna priznanja in prizna- nja OF, popoldne ob 15. uri pa bo srečanje krajanov sta- rih sedemdeset in več let Oba dneva pa bo v kultur, nem domu na ogled tudi raz- stava risb in umetnin na ke ramiki Nives Podlunšek. Sicer pa letos v tej krajevni skupnosti niso držali križem rok. Uredili so zadnjih 800 m vodovoda in tako imajo se- daj vsa gospodinjstva v kra jevni skupnosti pitno vodo iz vodovoda, kar je redek pri- mer. Pri akciji so se izkazali krajani, ki so opravili več sto udarniških ur. Uredili so tu- di transformator za zaselek Podgorje, kar je bila želja teh krajanov šest let. Razveseljivo pa je tudi, da so v krajevni skupnosti dobi- li zazidalni načrt in sicer ob desnem bregu Savinje. Tudi gasilsko društvo, ki bo čez dve leti praznovalo 80 letni- co, je zelo delavno. Poleg preventive skrbi tudi za raz- na dela v kraju. Uspešno so izpeljali akcijo, da mora vsa- ko gospodinjstvo imeti gasil- ski aparat. TONE TAVCAR Jože Dolar Množica prebivalcev Savinjske doline. Šempe- tra, številni prijatelji in znanci z najožjimi soro- dniki, so se pred dnevi poslovili od svojega dol- goletnega krajana in turi- stičnega delavca. Jožeta Dolarja. Pokojni Jože Dolar se je rodil J 902. leta v števil- ni družini v Veliki Pireši- ci. kjer so starši poleg kmetije posedovali še ža- go in mlin. Ko mu je bilo komaj 15 let. mu je umrl oče. in mladi Jože je mo- ral materi pomagati pri delu in skrbi za vsakdanji kruh in osem mladolet- nih otrok. Po odsluženi vojaščini se je poročil z Marijo Rehar iz sosednje- ga mlina in v srečnem za- konskem življenju se ji- ma je rodilo kar 8 otrok, šest sinov in dve hčerki, katerim sta kot skrbna starša omogočila vse po- goje za boljše in lepše živ- ljenje. Življenjska pot ju je vodila od mlina v Zalo- ški gorici prek Kolenče- vega mlina v spodnji Re- čici do znanega »rdeče- ga« Joštovega mlina pri Celju. Med okupacijo je služboval v Plavčevem mlinu na Rojah. Ves čas narodnoosvobodilne bor- be je podpiral partizane z žitom in raznimi mlevski- mi izdelki. Po osvoboditvi mlinar- ska obrt zaradi težkih po- vojnih razmer ni dajala veliko zaslužka, vendar pa je mlinarjev ata. kot so prebivalci imenovali po- kojnega Jožeta Dolarja, v času, ko je bila kriza za hrano največja, marsiko- mu, še zlasti pa družinam z malimi otroki, vedno za- gotovil potrebno količino moke za vsakdanji kos kruha. Z ženo Marijo, ki mu je umrla pred 15. leti, sta si po vojni s prihranki in s pomočjo že odraslih otrok kupila malo hišico v Sempertru sredi Savinj- ske doline. V času po upokojitvi pa ga je šem- petrsko turistično druš- tvo naprosilo, da je prev- zel vodstvo znane Rim- ske nekropole v Šempe- tru, ki sta jo z ženo skrbno urejevala nad de- set let. Pokojni Jože Dolar je bil vseskozi pošten in od- krit človek, ki je še zlasti z dobrotljivostjo in vedno odprto roko v najtežjih časih med okupacijo in tudi še po vojni, ko je bila kriza za hrano največja, pomagal vsakomur, ki je potreboval njegovo po- moč, zato ga bodo prebi- valci Savinjske doline, še zlasti pa Šempetra, ohra- nili v najlepšem spominu. VIKTOR KOJC Uubečna praznuje v sredo so začeli v krajev- ni skupnosti in delovni or ganizaciji Ljubečna prazno- vati praznik krajevne skup nosti in delovne organiza- cije. Začeli so ga s turnirjem v tenisu na igrišču delovne or- ganizacije. Na slavnostni seji samoupravnih organov in družbenopolitičnih organi- zacij delovne organizacije Ljubečna so najzaslužnejšim delavcem podelili plakete in priznanja. Priznanja so po- delili tudi nekaterim delov- nim organizacijam s kateri- mi Ljubečna že vrsto let uspešno poslovno sodeluje. V četrtek nadaljujejo s tek- movanjem v tenisu. V petek ob 16. uri bodo kolesarji za- čeli s trim in spretnostno vožnjo po mejah krajevne skupnosti. Start in cilj tega zanimivega kolesarskega tri- ma bo na avtopoligonu v Ljubečni. Nadvse živo bo v soboto ko bodo tudi zaklju- čili praznovanje. Ta dan bo do zaključili tekmovanje v tenisu. Začeli bodo s turnir- jem v malem nogometu. Na strelišču društva upokojen- cev pa se bodo pomerili strelci z zračno puško. Ob 14. uri bo slavnostna seja skup- ščine krajevne skupnosti. Na tej seji bodo podelili krajev- na priznanja najzaslužnejšim krajanom; delovnim organi- zacijam irx nekaterim druž benopolitičnim delavcem občine. Popoldan ob 16. uri se bodo na poligonu srečale nekatere godbe na pihala iz celjske občine. Po srečanju godb pa bodo pripravili še srečanje krajanov in delav- cev. M. BRECL 14. JUNIJ 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Lovski praznik in razvitie prapora Lovska Družina Dreta iz bazarja je od 9. do 13. junija pripravila dneve savinjskih lovcev, prireditev, ki jo vsa- ko leto organizira druga lovska družina iz občine IVIozirje in s katero želijo doseči kar najboljše sodelo- vanje vseh lovcev iz doline. V praznovanje so vključili tudi ostale prebivalce in' šolsko mladino, pridružila pa se je tudi Zveza lovskih družin Celje, katere člani so v Nazarju razvili svoj pra- por. Pečat praznovanju gornje- savinjskih lovcev je dajala zanimiva lovska razstava,- s katero so družine predstavi- le SVOJO dejavnost, pa tudi najlepše trofeje iz leta 1983. Poleg slavnostne seje izvrš- nega sveta skupščine občine Mozirje, na kateri so podelili priznanja zaslužnim lovcem, so pripravili tudi predvaja- nje filmov in predavanja, predvsem zato, da bi tudi mlade seznanili z načrtnim delom, saj lahko le s pravilno vzgojo nadaljujejo lovsko tradicijo in ohranjajo pravi- len odnos vseh do narave in naravnih danosti. V nedeljo so pripravili ve- liko strelsko tekmovanje za pokal krajevne skupnosti Nazarje in občinski pokal, popoldan pa so v Nazarju svečano razvili prapor zveze lovskih družin Celje. Slav- nostni govornik je bil pred- sednik ZLD Vid Jerič, spo- minske trakove pa so na pra- por pripeli , še predsednik skupščine občine Mozirje Lojze Plaznik, predstavnik Lovske zveze Slovenije in predstavnica Grude, tozda Lovec. Zveza lovskih družin je podelila tudi svoja prizna- nja, ki so jih za uspešno so- delovanje prejeli SO Mozirje, Gozdno gospodarstvo Na- Pokal krajevne skupnosti Nazarje je na strelskem tek- movanju prejela LD Skale (638 točk) pred družinama iz Prebolda (619) in Žalca (603). Med posamezniki je bil najuspešnejši Mirko Ocepek iz LD Tabor pred Janezom Blažičem ter Pol- detom Travnerjem iz LD Skale. Prehodni pokal SO Mozirje je v disciplinah srnjak in bežeči merjasec osvojila LD Luče pred Mo- zirjem in Solčavo. zarje ter lovci iz posameznih lovskih družin. Prireditev sta s kulturnim programom uspešno popestrila lani usta- novljeni Pevski zbor in zbor rogistov ZLD Celje. R. PANTELIC V soboto na Pisani baion Pisani balon je uspel. Se- veda lanski. Toda brez lan- skega uspeha tudi letošnje- ga ne bi bilo. Pod gradom Tabor v Laškem bo torej v soboto največja in najbolj bučna zabavna prireditev la otroke. Preko 150 ljudi iz občine zastonj in udarniško priprav- lja to veliko prireditev ob koncu šolskega leta, na kate- ri naj bi se utrdila poznan- stva in naj bi se otroci naučili še kakšno primerno igrico za počitniški čas. Na pobočju hriba bo, tako kot lani, nešteto priložnosti za tekmovanje v najrazlič- nejših igrah, s katerimi si bo- do otroci lahko prislužili na- ziv Balonski mojster. Vodil jih bo Mito Trefalt. Na veli- kem odru, primerno okraše- nem s pisanimi baloni, bo ce- la vrsta nastopajočih mladih šolarjev, ki bodo pokazali, kaj vse so se naučili v šoli ali v izvenšolskih dejavnostih. Med njimi bo tudi pihalni or- kester glasbene šole z maržo- retkami, nastopajoče pa bo spremljal ansambel Vokali. Program bo trajal od 9. do 14. ure, pričakujejo pa preko 3000 otrok iz vse občine, za katere bodo priskrbeli tudi prevoz. Za simbolično vstop- Prireditelj, občinska Zvev za prijateljev mladine, je poskrbel tudi za celo vrsto pravih atrakcij, kot so pa- dalci, velik balon, zmaj in še kaj. nino pa bodo otroci lahko dobili tudi kakšen sladoled, napitek ali obloženi kruh. ....................._______.VVE. HIŠNI RAČUNALNIKI Piše JOŽE GRČAR M Računalnik navadno dela razmeroma počasi, za priključevanje tiskalnikov in perifernih enot so potrebni ne ravno poceni interface... računalniki tega razreda niso primerni za uporabo na poslovnem področju, kjer se od njega zahteva obdelava velikih količin infor- macij. Srednji razred je zelo širok pojem in zajema računalnike, ki stanejo 200-700 funtov. Ti računalniki so zelo primerni praktično na vseh področjih, posebej še zato. ker se njihove sposobnosti zlahka razširjajo z dodajanjem perifer- nih enot. Njihove tastature so profe- sionalne, spomin razmeroma velik, vsebujejo več programskih jezikov... Za tiste, ki nameravajo uporabljati računalnik samo za igro m učenje pro- gramiranja, predstavljajo ti računalni- ki že kar luksus. Za tiste pa, ki namera- vajo uporabljati računalnik za »resne« namene (posebno še, če bo računalnik opravljal posel, ki prina.ša denar) je srednji razred idealna rešitev. Računalniki iz višjega razreda se praktično ne razlikujejo od računalni- kov srednjega razreda. Navadno so do- datno opremljeni s perifernimi napra- vami, kakor so diskovne enote in la- sten monitor. To pomeni, da predstav- ljajo ti računalniki zaokrožen računal- niški sistem posebej primeren za po- slovno uporabo (npr. vodenje poslova- nja v malen gospodarstvu). Dejstvo je, da računalniki srednjega razreda z na- kupom dodatnih naprav lahko vstopi- jo v višji razred. Zato je ugodnej.ša na- bava računalnikov srednjega razreda, ki ga potem v skladu s potrebami raz- širimo. Spomin računalnika Eden osnovnih parametrov pri oce- f^jevanju kvalitete računalnika je nje- gov spomin. Računalnik uporablja Spomin oziroma pomnilnik za razvr- ščanje vseh vstavljenih podatkov ter za programe, ki omogočajo obdelavo teh podatkov. Pri tem najdemo dve oznaki: ROM in RAM. ROM (okrajšava od Read Onlv Me- mory ali v prevodu spomin, ki se lahko samo bere) programi se koristijo za normalno delo računalnika, na primer če računalnik »ve« konstanto PI, je ta zabeležena nekje v njegovem ROM-u. ROM se, kakor tudi RAM, meri v kilo- bajtih. V en kilobajt spomina lahko vstavimo 1024 črkovnih znakov. V ROM se ne morejo vpisovati pro- grami, toda on nam pokaže koliko ra- zličnih ukazov računalnik pozna. Ra- čunalnik, ki ima 8 kilobajtni ROM, ima mnogo manjšo sposobnost kot raču- nalnik s 16 kilobajtnim spominom. Ve- čina današnjih računalnikov ima 12 do 16 kilobajtni ROM, ki v glavnem zado- stuje za realizacijo dokaj obsežnih pro- gramov. Nekateri računalniki dopuščajo raz- širitev ROM-a. Na računalnik se pri- ključi poseben modul, s katerim se razširi ROM in tako se dodajo novi ukazi ter s tem poveča sposobnost. Ra- čunalnik Atom Acorn na primer lahko dela s celimi števili. S priključitvijo dodatnega ROM-a (4 kilobajte) pa dobi ta računalnik ukaze za delo z decimal- kami ter s števili, ki nimajo fiksirano število decimalnih mest. Nekateri računalniki imajo zelo ve- lik ROM; 32 ali 48 kilobajtov. Po- membno je vedeti zakj je ROM tako velik. V njem so zanesljivo razporejeni specializirani programi, ki so lahko za začetnika koristni ali pa povsem nepo- trebni. Tako velik ROM vsebuje program. ki se imenuje Text-editor, to. je pro- gram za tiskanje in obdelavo teksta. RAM (okrajšava od Random Access Memory, oziroma spomin s prostim pristopom) ni najbolje izbran termin za spomin, ki ga lahko uporabnik pro- sto dopolnjuje. V ta spomin se vstav- ljajo programi, ki jih uporabnik odtip- ka, podatki ki jih ti programi obdeluje- jo ter informacije nujne za pravilno delovanje računalnika. RAM se prav tako meri v kilobajtih - pr\'i namizni računalniki so imeli 2 kilobajtni RAM, danes pa je 16 kilobajtov nujna konfi- guracija. Nekateri računalniki imajo RAM, ki se meri v stotinah kilobajtov, pa celo v megabajtih (1 megabajt ima 2'" to je 1024 kilobajtov). Naj navedem nekaj podatkov o tem, kaj lahko na- pravi računalnik, s 16 kilobajtnim spo- minom: - »reši«' lahko sistem 85 enačb s 85 neznankami, - poišče lahko matrico inverzno ma- trici 60 X 60, - po abecednem redu lahko razvrsti 1500 besed, katerih vsaka ima po 10 črk, - lahko igra šah, zloži Rubikovo kocko in premaga neizkušenega na- sprotnika v praktično vseh logičnih igrah. Za večino primerov zadostuje 16 kilo- bajtov. Vendar, mnogi uporabniki se ukvarjajo z izdelanimi programi, ki omogočajo delo z datotekami, kompo- niranjem teksta in podobno. Takšni uporabniki morajo razširiti spomin svojega računalnika s pomočjo RAM modula. RAM moduli se včasih pri- ključijo na port računalnik, najpogo- steje pa so vgrajeni v njega. Komisija za delovna razmerja pri DELAVSKI UNIVERZI CEUE. razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi RAČUNOVODJE za nedoločen čas Za navedena dela in naloge so poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev zahteva še naslednje: - višja oz. srednja strokovna izobrazba - ekonom- sko finančne smeri, - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih nalogah - sposobnosti vodenja in koordiniranja. Na razpisana dela in naloge bo delavec imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi razpi- sa na naslov. DELAVSKA UNIVERZA CELJE, Cankarjeva 1 - ZA RAZPISNO KOMISIJO O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. DELAVSKI SVET DO OPREMA CELJE, Babno 3, razpisuje po določilih statuta in sklepa delavskega sveta DO prosta dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - direktor DO rdiekcija Za navedena dela in naloge se poleg splošnih z zakonom določenih pogojev zahteva še naslednje: - da je inženir lesne stroke z 8-letno prakso na vodstvenih delovnih mestih v mizarski stroki, - da je lesni tehnik z 10-letno prakso na vodstvenih mestih v mizarski stroki, - da je VK mizar 1 15-letno prakso na vodstvenih delovnih mestih v mizarski stroki, - da mu ni s sodbo sodišča prepovedano opravlja- nje funkcije direktorja v podjetju, - da ima moralno-politične kvalitete, pravilen odnos do samoupravljanja ter da je družbeno aktiven - da so z dosedanjim delom izpričali sposobnosti za vodenje in organiziranje dela. Na razpisana dela in naloge bo delavec imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o iz- polnjevanju pogojev na razpisno komisijo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: OPREMA CELJE, Babno 3 - 63000 CELJE LIBELA CELJE Industrija tehtnic in finomehanilte DS DSSS DO LIBELA Celje, razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODENJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še nasled- nje - da imajo visoko izobrazbo ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del oz. nalog, - da imajo višjo izobrazbo ekonomske smeri in štiri leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del oz. nalog, . - da imajo organizacijske in poslovne sposobnosti, - da pri svojem delu uveljavljajo načelo samouprav- ljanja in socialistične morale, - da podajo predlog o načinu vodenja RS in oprede- lijo svojo vlogo pri realizaciji predloga. Kandidat bo imenovan za dobo 4 leta. Kandidati naj svoje prijave, z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljejo na naslov: LIBELA CELJE Opekarniška c. 2 63000 CELJE, Kadrovsko splošna služba z oznako »za razpisno komisijo DSSS« v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 8 dneh po sprejemu ustreznih sklepov. 8. STRAN - NOVI TEDNIK 14. JUNIJ Ifi Nova sezona - nov izziv Podoba mšmile sezono SLG CoUe In pogledi v prlbodnjo Minula sezona v Slovenskem ljud- skem gledališču Celje je bila uspeš- na, saj je gledališka hiša ponudila občinstvu 22 različnih uprizoritev v 216 predstavah, ki si jih je ogledalo 59.545 gledalcev, od tega na gostova- njih 22.546. Ansambel je pripravil pet premier- nih uprizoritev: krstno uprizoritev slo- venske novitete Denisa Poniža Skof Tomaž Hren, igro za otroke Normana Hunterja Profesor Modrinjak, rimsko komedijo Publija Terencija Evnuh, so- dobno tujo komedijo Vaclava Havela Obvestilo in romantično dramo Vic- torja Hugoja Ruy Blas. S predstavami se je gledališče udele- žilo Borštnikovega srečanja in Gori- škega srečanja malih odrov ter Tedna slovenske drame. Z Amadeusom so gostovali za abonente Stalnega sloven- skega gledališča v Trstu in Gorici ter za abonente SNG v Mariboru. V Dram- skem teatru v Skopju in Titovem Vele- su je ansambel gostoval s predstavo Mor. pol. kvalif. tov. Gubca, ljubljan- ska televizija pa je posnela Magnetne- ga dečka, za dramski program pa bodo posneli še Škofa Tomaža Hrena. Igralski ansambel je ostal glede na prejšnjo sezono nespremenjen: sestav- lja ga 12 igralcev in 7 igralk. Vsak igra- lec je opravil v povprečju 98 nastopov v sezoni,,kar pomeni, da je ansambel čezmerno obremenjen. Nekateri posa- mezniki so se v minuli sezoni še pose- bej potrudili. Tako je Zvone Agrež do- bil Borštnikovo nagrado in diplomo za vlogo Mozarta v Amadeusu, Jože Pri- stov nagrado kulturne skupnosti Celja za življenjsko delo v gledališču, Anica Kumrova nagrado Kulturne skupnosti Celje za umetniške dosežke v zadnjih letih, Mija Mencej pa nagrado Združe- nja dramskih umetnikov Slovenije za vlogo Pitiade v Terencijevem Evnuhu. Ansambel se pripravlja že na nasled- njo sezono, za katero je program se- stavljen po načelu, da mora biti dovolj raznolik. Druga težnja je, da naj bo kar najmanj napet na skupni idejni imeno- valec, ki bi navsezadnje nekaj povedal o težnji, da se poišče sorodnost med deli, publiki pa to bore malo pove in da. Repertoar v sezoni 1984/85 bodo se- stavljali: Cehov Striček Vanja, ki pred- stavlja vrh poetičnega realizma. Reži- ral ga bo Miran Herzog. Komedija Po- deželanka, ki jo bo režiral Franci Kri- žaj je ena najbolj smešnih, kar jih je bilo napisanih v angleškem jeziku. Njen avtor je William Wycherley. Na oder Slovenskega ljudskega gledališča bo v prihodnji sezoni prišla tudi Mila- na Jesiha predstava v kabaretnem sti- lu Pravopisna komisija. Režiser bo Zvone Sedlbauer. Mlademu režiserju, Celjanu Vinku Moderndorferju bo zaupana režija politične satire Ivana Cankarja Za narodov blagor. Slavnost- na večerja v pogrebnem podjetju je groteskna tragedija sodobnega hrva- škega avtorja Iva Brešana. Delo bo re- žiral Franci Križaj. Za otroke vseh sta- rosti pa ansambel pod vodstvom reži- serke Ksenije Murari pripravlja ljubez- nivo, prikupno pravljico Dušana Dola- miča Oskar in morska deklica. Pre- miero načrtujejo že v mesecu oktobru letos. Stalno Slovensko gledališče Trst bo sredi novembra uprizarjalo za abo- nente SLG tragično komedijo iz irske- ga odporniškega gibanja IRA, delo Brendana Behana Talec, ki bo v režiji Mileta Koruna lepa obogatitev celjske repertoarne podobe. MATEJA PODJED Predstavitev umetniicov iz Greveniiroiclia Na razstavi »Umetniki iz Greven- broicha«, do katere je prišlo na osnovi medsebojnega sodelovanja dveh mest (Celje-Grevenbroich), je sodelovalo 6 li- kovnih umetnikov in 4 avtorji z deli umetne obrti. Razstava je trajala žal samo tri dni. vendar si jo je kljub krat- kemu času ogledalo 407 obiskovalcev. Po svojem konceptu je bila razstava izredno heterogenega značaja, ki je hkra- ti s tem dopuščala možnosti kvalitativne- ga razpona med posameznimi avtorji. Ta ka pestra panorama kajpak ne more in se. tudi ne trudi pokazati avtorje diferencira- ne po njihovi kvalitetni pomembnosti, marveč je želela z enako om.enjenim šte- vilom del vseh razstavljajočih ustvariti mozaik, ki naj bi pokazal kako visoko je segla njihova likovna sredina. Na njej smo se srečali z različnimi generacijami, z merjenjem moči in aktualnostmi različ- nih izvipov likovne zvrsti. Najstarejšo generacijo je zastopal kipar Clemens Pasch s petimi odličnimi plasti- kami v bronu z izredno intimno preže- tostjo. H. W, Gerresheim je sodeloval z vrsto pejsažnih pastelov in izvrstnim žen- skim aktom izdelanim v duhu novega ekspresionizma. Slikar Hermann Kurz s kritičnim očesom preverja domačo nem- ško in svetovno tradicijo ter v svojih sli- kah odkriva vzroke za razkroj klasičnega slikarstva. Ina Seeberg-Roese se je pred- stavila s petimi laviranimi risbami (por- tretom in pejsažom), kjer le z nujno po- trebno črto okarakterizira upodobljen ■ Gostom i/ CrcvenbroichH. med katerimi je hil tudi mestni direktor l,i{tden, je priredil slavnosten sprejem v poročni dvorani predsednik eeljske uhčinskc skupščine Edvard Stepišnik. Otvoritve razstave, s katere je tudi posnetek, pa so se oh gostih udeležili tudi številni predstavniki celjskega kulturnega in družbenega življenja. FI1I MAS!\EC motiv. Dieter Dannfeld slika v klasičnem duhu turnerjevskega pejsaža, kjer ni pro- stora za razmišljanje, temveč je vse dano, vse izpovedano in barvno pretehtano. Slike-batiki Anne Behrens opozarjajo na razvojne determinante ter zrelost in izvir- nost likovnega izraza. Med razstavljenimi izdelki umetne obr- ti so sodelovali Christa Nokel (keramika), Gerda Morjan (oblikovanje posušenega cvetja s številnimi drugimi rastlinskimi plodovi), Wolfgang Hahn (male keramič- ne plastike) in Anne Bertram s pcrfekcio- niranimi metalnimi in keramičnimi iz delki, primerki sodobnega oblikovanja. ALENKA DOMJAN Opera o ^Celjslciii« Celjske poletne kulturne prireditve bo odprlo to krat Slovensko narodno gledališče iz Maribora. Pri hodnji torek (19. t. m.) bodo z uprizoritvijo opere Vik torja Parme »Urh, grof Celjski« nastopili v dvoran: celjskega gledališča in po enoletnem premoru, ko sc gostovali s "Porgy in Bess«, zopet privabili celjske ljubitelje opernih predstav. Kot že naslov pove, je vsebina te opere zgodovinska tema o Celjskih grofih ter se v njej prepleta motiv »Mlinarjevega Janeza«. Opera "Urh, grof Celjski« je bila skomponirana leta 1883 in velja v slovenski glas- beni zgodovini za prvo pravo slovensko opero. Gostovanje mariborskih opernih umetnikov organi- zira Zavod za kulturne prireditve. EG Prazniif za pesem Zborovsko peUe se v laški občini nenehno širi Laška občina je bila 11. maja in 1. junija v zname- nju pesmi. Zvrstili sta se namreč dve manifestaciji: občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov in nato še občinska revija odraslih pevskih zborov. Mladim pevcem, združe- nim v sedem zborov, od cici banskih do mladinskih, je v dvorani Dušana Poženela prisluhnilo okoli 700 poslu- šalcev. Ljubki cicibani so pod vodstvom Bože 2ibret suvereno odpeli svoj pro- gram. Otroški in mladinski pevski zbor osnovne šole Primoža Trubarja Laško pa sta pod vodstvom Kristine Lesjak prav tako dosegla le- pe uspehe. Tudi mlada diri gentka Jolanda Ipšek iz osnovne šole Antona Ašker- ca iz Rimskih Toplic, se je predstavila z otroškim in mladinskim pevskim zbo- rom. Sveže je deloval pred vsem program z razgibanim petjem. Prijetno sta na reviji presenetila otroški in mla- dinski pevski zbor iz osnov- ne šole M. Nemca iz Radeč, pod vodstvom Tatjane Gori- šek. Zbora sta bila številčno najmočnejša in glasovno ize- načena. Pod vodstvom iste dirigentke so ob zaključku združeni zbori zapeli še pe- sem Radovana Gobca - Pe- sem bratstva in enotnosti. Vsem mladim, pevcem in nji- hovim dirigentom gre izreči priznanja in čestitke. Petek, 1. junija pa je bil praznik za pevce in mnoge ljubitelje petja v Radečah. V tamkajšnji dvorani Svobode se je namreč predstavilo na letni pevski reviji sedem m ških zborov, en ženski in < mešani zbor. Nastopili s moški pevski zbor društ^ upokojencev Laško pc vodstvom Julija Gorica, m ški pevski zbor izTIM Lašl- pod taktirko Lojza Svec ženski pevski zbor društ> upokojencev Laško, prav t ko pod vodstvom Julija Gi riča, moški pevski zbor P pirničar iz Jagnjenice, ki ^ vodi Adolf Dragar, mešai pevski zbor A. Tanc iz Mar jagradca pod vodstvom Mj rije Žagar, moški pevsl zbor Lažiše, pod vodstv-oi Mihe Jelenca, moški pevsl zbor A. Aškerc iz Rimski Toplic, ki ga vodi Julij Gori( pa moški pevski zbor z Vrh; katerega zborovodja je Igo Nerat in še moški pevsl* zbor Sopota Radeče z zbore vodjo Cirilom Jagričem. p lo je okoli 200 pevcev Značilnost letošnje pe^ revije se je zrcalila pred\ v pestrosti programa, 'i na primer nekateri pevsk zbori gojijo izrazito domaa narodno pesem, drugi pa se gajo po težji in sodobnejš pevski literaturi. Razveselji vo je tudi, da se število pev skih zborov veča. Devet jih ^ laški občini ni bilo še nikoli Vse to je dokaz, da je zborov sko petje v nenehnem raz voju in da je tudi ljubitelje\ pevske kulture ves več. Letna pevska revija v Ra dečah je uspela. Organizatoi in člani Svobode Radeče pa so poskrbeli, da je srečanje vseh pevskih zborov po kon- čani reviji minilo v prisrč- nem vzdušju. JULIJ GORIC V Grižaii ie pelo 450 pevcev v soboto popoldne se je v Grižah na malem pevskem taboru zbralo 450 pevcev iz vse Slovenije, to pa je bila tudi prva prireditev v okviru letošnjih poletnih kulturnih prireditev v tem kraju. Pevcem je dirigiral tudi Radovan Gobec, ki je prav v soboto praznoval svojo 70- letnico, med gosti pa je bil tudi znani slovenski skladatelj Viktor Mihelčič. Zbrane pevce je pozdravil predsednik skupščine kulturne skupnosti občine Žalec, Franc Lenko, ki je poudaril pomen prepevanja. JANEZ VEDENIK Revija pilialnili godb Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Žalec in DPD Svoboda Polzela sta pripra- vila v parku Senek letošnjo revijo pihalnih orkestrov občine Žalec. Nastopile so: godba na pihala iz Zabukovice, godba rudarjev in keramikov Svobode Liboje (na sliki), pihalni orkester tekstilne tovarne Prebold in mladinski pihalni orkester Svobode in glasbene šole Žalec. Revija je pokazala, da je tudi ta zvrst glasbe v žalski občini množična in na primerni kakovostni ravni. TONE TAVCAR 14. JUNIJ 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Planinsko srečanje v Lučah Ob ;»0-letiiici sprejema slovenskega planinskega društva v I.ucah - prvega večjega shoda planincev v Gornji Savinjski dolini - bo v nedeljo, 17. junija ob 9. uri pred gasilskim do- mom v Lučah srečanje pla- nincev. Ob U'j priložnosti bodo tudi odkrili spominsko obelež- je, po kratkem kulturnem programu in slovesnem go- voru Fedorja Gradišnika pa bodo planinci organizi- rali pohoda do koče na Lo- ki in Doma planincev v Lo- garski dolini. Množični zbor sloven- skih planincev pred devet- desetimi leti sovpada tudi z otvoritvijo prve planinske koče na Molički peči, celot- no slovensko planin.stvo v Gornji Savinjski dolini in na Celjskem pa je bilo v ti- stem času prepredeno z na- rodnostnim bojem in uper- jeno pjjoti ponemčevanju, zato ima takratni zbor v Lu- čah še posebno velik po- men. Udeleženci nedeljskega zbora v Lučah si bodo lah- ko ogledali tudi razstavi o razvoju planinstva in sicer v gasilskem domu v Lučah in stalno razstavo v Domu planincev v Logarski do- lini. S. SROT V Podčetrtku se je splačalo vrtati Iz no¥e vrtine - vroča voda. Obnovljen kamp, novo gostišče v Kozjem Skrbi okoli zasedenosti hotela v zdravilišču Atom- ske toplice v Podčetrtku ni- majo. Vse zmogljivosti so namreč do konca letošnjega leta oddane. Da pa ima zvon vselej dve plati, potrjuje skrb zaradi neekonomično- sti poslovanja. Zasedene hotelske zmogljivosti na- mreč ne prinašajo s seboj tudi dohodka. Cenovna ne- sorazmerja tarejo tudi to TTG-jevo temeljno organi- zacijo. Cene hotelskih uslug namreč hudo capljajo za stroški. Svoje je pridala še letošnja hladna pomlad. Lani, na pri- mer, je bil v tem času v sta- rem delu zdravilišča pravi kopališki vrvež, letos pa je bil obisk teh objektov na prostem do sedaj sila skro- men. To pa pomeni precej šen izpad dohodka in napo- veduje celo negativno po slovno bilanco ob polletju. V Atomskih toplicah ima- jo zadnja leta precej proble- mov s prostorom za kampi ranje. Tudi v tem času je ta prostor v starem delu zdravi- lišča poln. Zato so se v Pod- četrtku že lani odločili za ši ritev kampa. sedaj pa so ta dela že pri koncu. Kamp bo ustrezal evropskim normati- Gostišče v Kozjem je grajeno v sozvočju z okoljem. vom. Od sedanjih 80 enot se bo povečal za nadaljnjih 70. Zgradili bodo tudi nove sani- tarije in telefonsko govoril- nico. Novi del kampa bo do končno urejen do letošnje je- seni. Končano je.iskanje novega vira termalne vode. Delavci geološkega zavoda iz Ljub- ljane so opravili svojo nalo go, rezultati vrtanja v globi- no pa so pokazali, da je iz nove vrtine pričakovati vo- do, ki bo imela 44 stopinj Celzija, pritekla pa bo, ne da bi jo bilo treba črpati. Tople zdravilne vode torej v Pod- četrtku ne bo še kmalu zmanjkalo, nič manj po- memben pa ni energetski prihranek, ki se s to pridobi- tvijo obeta. S toplo vodo iz nove vrtine bo namreč mo- goče ogrevati hotelske ob jekte zdravilišča, predvideni prihranek energije pa bo kar 10 milijonov dinarjev letno. S tem bi bila ta naložba povr- njena v treh letih. Ekonom- ski vidik poceni energije bo prišel še do večje veljave, ko bodo zgrajeni dodatni objek- ti k hotelu, za kar so že izde- lani idejni projekti. Se ena novost oziroma pri- dobitev zdravilišča Atomske toplice v Podčetrtku je na vi- diku. Gradnja gostišča v Kozjem, ki jo je lani prevzela ta temeljna organizacija, je v polnem zamahu. Objekt je pod streho in v teku so no- tranja dela. Otvoritev gosti- šča, v katerem bo tudi dvo- stezno avtomatsko kegljišče, bo 22. julija. Vsa gradbena dela so bila do sedaj po načr- tu in strokovno opravljena, zato velja ob tej priložnosti pohvaliti izvajalca gradbe- nih del, temeljno organizaci- jo celjskega Ingrada, Grad- beno operativo iz Rogaške Slatine. Otvoritev gostišča bo za Kozje pomemben do- godek, saj postaja ta kraj pravo delavsko središče, pri- mernega gostinskega objek- ta pa nima. In ker je Kozje tudi na območju turistično privlačnega Spominskega parka Trebče, je upraviče- nost izgradnje gostinskega objekta toliko bolj trdna. MARJELA AGRE2 PLANINSKI KOTIČEK Prvi koraki »Kozjanskega drena« V šmarski krajevni skupnosti Lesično se v zadnjem času z aktiv- nostjo potrjuje lani de- cembra ustanovljena planinska sekcija, ki pod imenom »Kozjanski dren« deluje pri tam- kajšnjem društvu Parti- zan. Nekaj mladih ljubite- ljev planin je pričelo ob koncu lanskega leta, kmalu pa se je pokazalo, da imajo v krajevni skup- nosti kar precej somišlje- nikov, ljubiteljev narave. Začeli so se družinski po- hodi v bližnjo okolico, so- delovanje na prvomaj- skem delavskem shodu na Boču, pa odprava Koz- jan§kega drena na Golico. To so, seveda, začetki. V sekciji imajo veliko načrtov in kar obširen le- tošnji program dela. Predvsem imajo v mislih skrb za naravo in ohranja- nje njenih lepot, obnav- ljanje opuščenih planin- skih poti, iz etnografsko zanimivega Pilštanja pa bi radi napravili tudi turi- stično zanimiv in obiskan kraj. V tem smislu bodo letos organizirali širše ak- cije v skrbi za okolje in kulturno dediščino. Spro- ti bodo negovali do sedaj uveljavljeno in priljublje- no obliko izletov v nezna- no, kot jim pravijo. V po- letnem času nameravajo še v Julijce in v Savinjske Alpe, vmes bodo organi- zirali še prvi planinski ples v Lesičnem in jeseni kostanjevo nedeljo. Ti dve prireditvi naj bi po- tem postali tradicionalni. Kot je povedal predsed- nik sekcije planincev pri TVD Partizan Lesično, Mirko Kovačič, je njiho- va želja ustanoviti samo- stojno društvo, saj so se- danji člani sekcije včla- njeni v raznih društvih, največ v celjskem in v planinskem društvu Ro- gaška Slatina. M.AGRE2 Turistični teden v znaku prireditev Turistični teden v Celju, ki ga tokrat že šestič prireja Turistično društvo v Celju, se z današnjim dnem preve- V drugo, po prireditvah I tudi vsebinsko nič manj ogato polovico. Pravza- . f av, gledano z gostinske plati, bodo dnevi do nedelje še bolj zanimivi. Kot je že v navadi, je teden turizma s promenadnim koncertom najavila godba na pihala France Prešeren, pridružili pa so se jim še učenci celjskih osnovnih šol z otvoritvijo likovne razstave Motivi Celja, ki si jo bodo obiskovalci lahko v muzeju NOB ogledali le še jutri. Po- leg nastopov na odru na Tomšičevem trgu, kjer sta se do danes že predstavili Ple- sni gledališči Celje in Pionir- skega doma Cvetke Jerino- ve, zatem New swing kvar- tet, pevski zbor Aero, lovski pevski zbor in zbor rogistov ter Celjski instrumentalni kvintet smo z včerajšnjo otvoritvijo turistično gostin- ske razstave v Narodnem do- mu doživeli tudi prvo no- vost. Večjo popestritev te- dna pa pričakujemo v petek, soboto in nedeljo, ko se bodo ob večerih na parkirišču ho- tela Turška mačka zvrstili Belokrajnski večeri. 2e tra- dicionalni kramarski sejem bo odprt v petek in soboto, na odprtem odru na Tomši- čevem trgu pa se bodo od danes do sobote prestavili še godalni orkester Celje, Celj- ski plesni orkester Zabe, ljudski pevci in godci iz Slo- venije in zamejstva, pihalni orkestri JLA ljubljanskega armadnega območja ter fol- klorne skupine iz Slovenije. Jutri bodo v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju gostovali tudi člani narodne- ga pozorišta iz Tuzle, ki bodo uprizorili Hasanaglnico. Te- ma letošnje okrogle mize, ki bo danes dopoldan, je pogo- vor o razvoju celjskega turi- stičnega območja in dopol- nilno izobraževanje gostin- skega kadra. Tudi letos je turistično društvo pripravilo pod stro- kovnim vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo ogled celjskih kulturnih znameni- tosti ter izlet v žičko kartuzi- jo, v atriju turističnega druš- tva pa so odprli razstavo gra- fik in stalne zbirke Likovne- ga salona Celje. R. PANTELIC 2alski planinci združeni Predstavniki osmih planinskih društev (Zabukovica, Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Tabor, Vransko in TVD Partizan Vinska gora) so ustanovili koordinacijski odbor planinskih društev občine Žalec. Odbor bo usklajeval delo in skrbel za skupen nastop pri ZTKO, v meddruštvenem odboru in PZS. Takšne koordinacijske odbore predvideva novi statut PZS za občine, ki imajo več planinskih društev. §. j. Planinska orientacija Ob krajevnem prazniku pri- reja Planinsko društvo Šem- peter v nedeljo, 17. junija pla- ninski orientacijski pohod, ki se ga bodo lahko udeležili pio- nirji, mladinci, člani in starej- ši člani. To so hkrati tudi kate- gorije, po katerih bodo razde- ljene ekipe, s tem da bodo le- tos posebej tekmovale tudi družine. Start bo pred Hme- ljarskim domom (kino) v Šem- petru ob 8. uri, pisne prijave pa društvo sprejema še do jutri, 15. junija. Proga ne bo preveč zahtev- na, saj bo višinske razlike ne- kaj pod 200 metrov, na progi pa bo 7 kontrolnih točk. Po- krovitelj je ZTKO Žalec. Zapuščeno Braslovško jezero Braslovško jezero, ki je pred leti privabljalo toliko obi- skovalcev je sedaj dobesedno zapuščeno. Le tu in tam se ob lepem vremenu v okolici pojavijo slučajni obiskovalci, ki zaman trkajo na vrata restavracije. Hmezadova delovna or- ganizacija Gostinstvo in turizem je ugotovila, da se poslova- nje zaradi visokih stroškov ne splača, zato je lokal oddala v najem zasebniku, ki bo gostišče v kratkem odprl. Skoda le, da tako pozno, iz prakse pa vemo, da gre gostinstvo v zasebnih rokah nekako bolje kot v družbeni lasti. Upamo samo, da bo tako tudi v primeru Braslovč. JANEZ VEDENIK Čuprijska ulica Cenjene stranke obveščamo, da imamo poleg telefonske številke 23-139 še dodat- no številko 26-611 (rezervacija letalskih vozovnic) GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE Delovna skupnost skupnih služb (reelekcija) Delavski svet DSSS objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA Pogoji: - visoka izobrazba gozdarske smeri - 5 let delovnih izkušenj 2. VODJA FINANČNO- RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Pogoji., - najmanj višja oz. visoka izobrazba ekonomske smeri - 5 let delovnih izkušenj 3. VODJA AOP SEKTORJA Pogoji: - najmanj višja oz. visoka izobrazba ekonomske ali tehnično organizacijske smeri - 5 let delovnih izkušenj ^ Mandat traja 4 leta Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o iz- polnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 20 dneh po objavi razpisa na naslov: GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE DSSS, Nazarje 22 z oznako »za razpisno komisijo« Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 15 dneh po odločitvi DS DSSS. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 14. JUNIJ 1984 Čez poldrugi mesec bomo želi Na Celjskem so morali preorail skoraj 200 hektarov Po prvih ocenah so morali na celjskem območju zaradi vremenskih nevšečnosti preorati skoraj 200 hekta- rov pšeničnih posevkov in to največ v šentjurski, 80 hektarov, in laški občini, 63 hektarov, v konjiški so po- novno brazde zarezali na 16 hektarih, v žalski občini je to naredila zadruga Savinj- ska dolina na 12 hektarih, nekaj malega pa so preorali tudi v celjski občini. Te podatke srno lahko sli- šali na regijskem posvetu o pripravah na žetev 1984, ki sta ga v Celju sklicala repu- bliški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter slovenska zadružna zveza, žal pa se ga je udeležilo manj kot dvajset predstavnikov kmetijskih in pridelovalskih organizacij. Menda je prišlo do kratkega stika pri obve- ščanju m^d izvršnimi sveti občin in kmetijci, s častno izjemo laškega izvršnega sveta. Skoda, ker so bila vprašanja na posvetu nadvse aktualna, saj se nam žetev obeta že čez poldrugi mesec. Mlinsko predelovalna in- dustrija celjskega sozda Merx računa letos na odkup približno 4000 ton domačega pšeničnega zrnja s širšega celjsKega ombočja. Koruze za zamenjavo s pšenico bo dovolj. Trenutno imajo polo- vico potrebne koruze že v si losih, začeli so jo že tudi raz- deljevati kmetijskim zadruž nim. organizacijam, za ostalo polovico pa imajo trdne ob- ljube. Svoje obveznosti in obljube kmetom bodo izpol- nili v celoti, do kilograma, pravijo mlinarji, pri tem pa pri odkupu obljubljajo še manj težav, manj čakanja in poenostavljen postopek pri prevzemu žita. Letos so se bolje pripravili, čeprav tudi lani prevzema žita niso slabo opravili, pa tudi tehnološko so letos bolje opremljeni. Na posvetu o pripravah na žetev 1984 so se v Celju po- govarjali še o večjem sodelo- vanju s tovarno olja v Slo- venski Bistrici. Celjsko ob- močje do sedaj ni pridelova lo na primer oljne ogrsčice, pač pa samo buče. Za letos pa bistriški oljarji že lahko računajo na nekaj več hekta- rov oljne ogrščice: na šo- štanjskem območju nekaj, na šmarskem 15 hektarov, do 50 hektarov v konjiški ob- čini, tako da bo ogrščica le- tos na Celjskem na 80 hekta rih. Za to oljarico pa se zaen- krat še niso odločili v žalski in šentjurski občini, kjer pra- vijo, da v družbenem sektor ju nimajo razpoložljivih po- vršin, saj so vse porabili za hmelj v Savinjski dolini ozi- roma za silažno koruzo, torej za krmo živini. Na celjskem posvetu o pri- pravah na žetev so posebej poudarili, da kaže nadaljeva- ti z dobro in v Sloveniji že uveljavljeno prakso, da njive po žetvi kmetje ne pustijo nepreoranih, mapak jih čim- prej pripravijo za setev do- sevkov. MITJA UMNIK Olfopavanle Icrompirla Kmetje pravijo, da bo letos bolj slabo s krompirjem. Veliko dežja in prenizke temperature so krive, da je precej semena zgnilo, ostalo pa je slabo kalilo. Okopavanje krompirja je še eno od tistih kmečkih opravil, ki jih kmetje v veliki večini še vedno opravljajo ročno. Blizu Mozirja smo na Kotnikov! njivi napravili tale posnetek. TONE TAVCAR Gospodarno kmetovanje Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. inž. Kako vpliva število odrejenili pujsliov na gospodarnost rele plemenskili svinj (4) Drugačno sliko pa dobimo, če upoštevamo v krmnih obrokih domačo koruzno strožno silažo, kot smo prikazali v prejšnjih treh nadaljevanjih. Primer; ^ Poraba krme na odrejenega pujska (kg) X cena Ob polni lastni ceni koruzne strožne silaže 8 din za kilogram in ob navedenih cenah posameznih krmil znašajo stroški krme za posameznega pujska pri 18 pujskih 2601 din, pri 13,5 3057 din in pri 9 pujskih na svinjo letno 3977 din. Stroški krme so torej ob vključevanju navedenih količin doma pridelane krme v primer- javi s krmljenjem samo koncentratov občutno manjši. Podobno kot za koruzno storžno silažo velja tudi za ostala domača krmila. Seveda pa so tudi ob takih krmnih obrokih razlike v stroških krme, ki nastanejo zaradi različne intenzivno- sti reje velike, saj se stroški krme po odrjejenem pujsku povečajo za 53%, če svinja prasi namesto dvakrat le enkrat letno. Pionir šmarskih kooperantov Friderik Kovačič Iz Lesičnega rad kmetuje Eden najstarejših, prav- zaprav prvih kooperantov Kmetijskega kombinata Šmarje pri Jelšah, je Fride- rik Kovačič iz Lesičnega. Kot napreden kmet se je razmeroma kmalu usmeril v govedorejo. V hlevu, obnovljenem pred desetimi leti, redita z ženo nekaj plemenskih telic, ostalo so molznice. Letno proda kombinatu okoli 2C ti- soč litrov mleka. Za letošnje leto je načrtoval nekaj višjo oddajo, pa so prišle vmes nezgode pri živini in tri k a- ve so morale iz hleva. Pied kratkim si je zlomila nogo plemenica, vredna najmanj petnajst starih milijonov, pa jih je zaradi poškodbe zanjo dobil le osem. Načrti so šli torej po vodi. Friderik Kova- čič pravi, da je z merjenjem tolšče ob oddaji mleka v Friderik Kovačič z ženo Julijano. glavnem zadovoljen, se pa zgodi, da sta kdaj z ženo tudi slabe volje. »Tolšča je resda dokaj različno izmerjena, je pa kdaj kriva tudi katera od krav in takšno je potem tre- ba prodati, ker se je ne spla- ča imeti v hlevu. Z odkupno "ceno mleka pa sem zaenkrat kar zadovoljen,<• Pozimi je v hlevu bolj te- sno kot je od spomladi do jeseni. Takrat je na kmetiji več časa in kmet Kovačič vzame v rejo teleta. V dveh izmenah od sto do sto dvaj- set dni jih ima v hlevu od 25 do 28, zrediti pa se morajo . vsaj za 150 kilogramov. Kmetija je mehanizirana, opremljena z vsemi potreb- nimi stroji za učinkovito in napredno kmetovanje. Tu je stroj za molžo, stroji za koš- njo in spravilo, traktor, dva silosa. Živina je navajena do- mače hrane: silažne koruze in tretjega travnega odkosa, od aprila do konca oktobra pa se pase na prostem. >>S kombinatom dobro so- delujemo. Tam sem dobil prve smernice za napredno kmetovanje. Brez zadruge bi bili kmetje danes veliko na slabšem. Na začetku sem do- bil nekaj zadružnih kreditov, sedaj pa nabavljamo kmetij- sko mehanizacijo iz dohod- ka, ki ga daje kmetija. Spo- minjam se, kako hudo je bilo po vojni, zato znam ceniti to, kar imam danes. Zlasti v zadnjih desetih letih je razli- ka v pogojih kmetovanja ne- primerljiva s prejšnjimi. Ko bi nam bila družba takrat nu- dila takšne pogoje, kot jih imamo danes, bi bili v kme- tijstvu nekje pri vrhu v Evro- pi. Imamo pa kmetje že kar nekam prirojeno navado, da kritiziramo, da udrihamo po davkih. Jaz pa pravim, da ni tako hudo. Ce bi se še enkrat rodil, bi ne bil nič drugega kot kmet«, nam je povedal Friderik Kovačič iz Lesič- nega. Z ženo Julijano sta izmu- čena od trdega dela dolgih let, zlasti tistih, ki jih je Fri- derik prebil v vojnem ujet- ništvu in hostah v času vojne vihre. Zato računata na sina Mirka, ki je po poklicu ko- mercialni tehnik, je pa prišel do spoznanja, da je tudi na kmetiji lepa bodočnost. MARJELA AGRE2 Nove površine niso ekonomične Temeljna organizacija Pro- izvodnja, kmetijske zadruge Laško pripravlja tri pašne komplekse v skupni velikosti 100 hektarov in sicer na po- dročju Marofa, Rimskih Toplic in Zidanem mostu. Čeprav so te površine dragocena pridobi- tev za zadrugo, bo obdelava le teh težka 'in neekonomična. Glavna ovira je, da je vsaka za sebe, da so premajhni in na neugodni legi. Zato v kmetij- ski zadrugi razmišljajo, da bi te površine dali kmetom koope- rantom, katerim bi se delo s stroji na teh površinah bolj splačalo kot sami zadrugi. VVE Vse za nego, prileten izgled in dopustniški čas v Prešernovi ulici 4 v Celju, tam,^ kjer je nakupovalni utrip najmoč-^ nejši, je tudi prodajalna trgovske de-' lovne organizacije Moda Celje. Že: samo ime »Drogerija« pove, kaj nam.i prijazne prodajalke lahko ponudijo.; »Drogerije« pravzparav ne bi bilo; reba posebej predstavljati, saj je na-' šim občanom dobro poznana kot: mesto, kjer se da dobiti prav vse za j osebno nego telesa in obraza, najra-j zličnejše pripomočke in sredstva za i ličenje, parfumerijo vseh vrst, drob-j ne modne dodatke k oblačilom, sre- j brni nakit za mlade celjskih Zlatarn, i lake za lase, nohte, sanitetni mate-; rial, bogata je izbira kolekcij krem za! obrazno nego, domačih in tistih iz i domače licenčne proizvodnje sve-i tovno priznanih kozmetičnih hiš. j Nič manj pestra ni izbira kozmetike; za moške. ' To kar je treba posebej poudariti: iz široke izbire v "Drogeriji-' pa je; dolgo pričakovani material za frizer- je, pa široka paleta najrazličnejših j krem in tekočin za in po sončenju,j saj sc bliža čas, ko se bomo, doma, i ali pa kje ob morju, predajali vročim' sončnim žarkom. Po dolgem času je sedaj tudi po- nudba barv in barvnih šamponov za lase dovolj velika, prijetna novost pa je pravkar prispela pošiljka tekočih mil, ki so primerna zlasti pri tušira- nju. Nasproti oddelka kozmetike je še foto oddelek. Filmov vseh vrst je do- volj, tudi ostalega fotografskega ma- teriala, foto albumov, fotografskih aparatov, daljnogledov, sončnih očal in še marsičesa. V »Drogeriji« pravijo, da so zlasti- dobro pripravljeni na prihajajočo'j počitniško oziroma poletno sezono,; ki je pred durmi. i 14. JUNIJ 1984 NOVI TEDMK - STRAN 11 Pozdrav od vojakov Bila le sobota, ki so ne bi prav nič razlikovala od dru- gih, če bi ne inieli izhoda v mesto. Popoldan smo se od- pravili vsi trije, ki smo tu s celjskega območja. Nenado- ma nas je preseneti! glas har- monike in klarineta pred ho- telom Grgin dol. Prisluhnili smo in se približali izletni- kom. Kmalu smo prepoznali Celjane, ki so nas kasneje povabili na manjšo zabavo s plesom v hotel. Bilo je prijet- no, štiri ure so hitro minile in morali smo v kasarno. S tem pismom bi se radi zahvalili za prijeten dan. predvsem še tovarišici Mileni. Ivanu Be- giču iz Žalca in šoferju avto- busa. Hvala in lep pozdrav. VOJAKI MARJAN, LOJZE IN ZDRAVKO, Slavonska Požega Živahna pomlad v KS Aljažev hrib Območni odbor SZDL na Skalni kleti v KS Aljažev hrib v Celju najmanj šest let ni delal. Konec leta je bil izvoljen nov odbor, ki si je razdelil teren na devet okoli- .šev. Takoj smo vzpostavili zvezo s člani SZDL. Kot osnovno smo si zastavili na- logo, da bodo krajani obve- ščeni o vsem, kar se dogaja. Odbor bo vsa vprašanja, ki jih krajani postavljajo, bele- žil in jih posredoval predsed- stvu krajevne konference SZDL ter delegacijam v tej krajevni skupnosti. Aprila smo .se lotili akcije očiščenja okolja, ki pa ni naj- bolje uspela. Skupaj z ob- močjem Selce smo organizi- rali čiščenje > žegnanega stu- denca-. Odziv je bil zelo slab in dela nismo opravili. Mor- da pa ta studenec ni najpo- membnejši problem onesna- ženega okolja na našem ob- močju. Bolje je uspela akcija čiščenja zapuščenega vrta okoli napol porušene hiše v Orožnovi ulici. Zdaj pričaku- jemo, da bodo lastniki vrta v bodoče zanj bolje skrbeli, da ne bo vir nesnage in vsakrš- ne golazni. Zelo pomembno je, da smo presegli oblike forum- skega dela. Zelo pa so naši krajani ne- zadovoljni z neurejenim od- tekanjem atmosferskih voda na cesti na grad od ovinka pri Zalogi laškega piva do Rahtena. Komunala tega ce- stišča ne uredi kljub nešte- tim pritožbam krajanov, ki cestišče ob nevihtah sami či- stijo. Da bi bila mora polna, je Komunala ob cestišču od- ložila precej kubikov odpa- dne zemlje ter asalta in ka- menja s Plečnikove, ki jo re- konstruirajo. Kot v posmeh našim prizadevanjem za či- sto okolje, so to storili nekaj dni pred prvim majem. Do- volj imamo takšne malomar- nosti. Zahtevali bomo. naj pristojni ugotovijo, kdo je osebno odgovoren za takšno gospodarjenje s cesto, ki se uničuje. JOZE zagoriCnik. Celje Na deželi je lepo Zelo rada prebiram Novi tednik, ki ga kupujem vsak teden. Posebej mi je pri srcu stran, ki je namenjena pi- smom bralcev. Tu najdem vse, od kritik do pohval in pritožb. Tudi jaz zato posku- šam na tej strani najti srečo. Živimo v mestu, v tem smradu in hrupu in nikakor se nc moremo vživeti v tako okolje, ker smo vajeni deže- le. Zanima nas, če živi kje na deželi kak osamljen, zapu- ščen moški ali ženska, ki bi imel malo zemlje in ki je ni- ma komu zapustiti. Ce tak- šen je in si želi srečno preži- veti jesen življenja, naj se oglasi. Smo mirna družina, spoštujem stare ljudi. Naš naslov je v uredništvu NT. F. R. Žalec Se o šranganju Ob objavi prispevka o šranganju v Andražu sem. se nameraval oglasiti in sveto- vati, da podobnih prispev- kov ne objavljajte. Takšno pisanje samo seznani druge šrangarje »o primerni« ceni neveste. Zadevo sem hikoli- ko odložil in pozabil. Prispevek D. L. iz Smiatev- ža, objavljen v 22. številki NT na tej strar^i dokazuje, da .sem pravilno sklepal. Stari običaji gor ali dol, vse mora biti v razumnih mejah. Skrajno nečloveško in podlo se mi zdi, da šrangarji denar, ki bi bil v večini primerov še kako dobrodo.šcl mlademu paru. zapravijo ob nacejanju do onemoglosti v bližnji go- stilni. V primeru, da mlada res ne potrebujeta denarja ali se že- li kod »izprsiti«', zakaj ne bi izkoristili priložnosti. Morda bi za denar, dobljen za neve- sto, zamenjali strohnelo lese- no bi-v čez potok v krajevni skupnosti z lepim beton skim lokom. JAKOB GROSL. Titovo Velenje Teden starejših krajanov v KS Šmartno v Rožni do- lini sta bili v tednu starejših krajanov dve zanimivi prire- ditvi. 19. maja je krajevna or- ganizacija RK ob finančni pomoči društva upokojen- cev priredila v kulturnem domu Šmartno srečanje sta- rejših krajanov, ki se ga je udeležilo preko osemdeset povabljenih. Po pozdravu predstavnika družbenopoli- tičnih organizacij so otroci osnovne šole Šmartno ter moški pevski zbor domače- ga prosvetnega društva izvedli bogat kulturni pro- gram, ki so ga prisotni poz- dravili z burnim aplavzom. Zatem in po obilni zakuski se je med udeleženci sreča- nja razvil živahen pogovor, ki ga je tu in tam prekinilo sproščeno petje starih doma- čih pesmi. Srečanja je bilo kar prekmalu konec in videti je bilo, da si ljudje še želijo takšnih srečanj. Od 25. do 27. m.aja pa je društvo upokojencev, ki je med najaktivnejšimi družbe- nimi dejavniki v kraju, četu- di obstaja komaj nekaj več kot leto dni, pripravilo v pro- storih kulturnega doma bo- gato razpravo starih obrti. Med razstavljenimi predmeti je bilo najti pisano zbirko ko- vaških in sodarskih orodij, priprav za izdelavo domače- ga platna, pinje za predelavo mleka v maslo, posebej za razstavo so naredili vzorec s slamo krite strehe in .še veli- ko drugih zanimivosti je bilo videti. Posebno pozornost je zbujal lesen pralHi stroj, ki ga je bilo potrebno poganjati z roko, pa domača stiskalni- ca za olje iz bučnic. sončnic ali orehov ter žrmlje. Razstavo so popestrili še s spisi otrok iz osnovne šole na temo: -Kako si predstav- ljam SVOJO starost". Razstavo SI je ogledalo precej obisko- valcev, ki so po vrsti izražali željo, da bi bilo takšnih pri redi te v še več. M. P.. Šmartno v Rožni dolini Slovenščina, slovenščina Pri železniški postaji v Zi- danem mostu so zgradili za- klonišče, na vrata pa obesili napis -Sklonište-. Mar ta na- pis pomieni, da bodo prostor lahko uporabljali le delavci iz drugih republik ali pa je zaradi malomarnosti posa- meznikov to spet korak -na- prej« v ljubezni do materine- ga jezika? xMARIJA LIPOVSEK-SCHULLER Zidani mo.st OGLAS V NOVEM TEDNIKU JE POT KVSPEHU Izlet - srečanje - rekreacija - promenadni koncert - piknik - zabava s plesom in še kaj... OBISOITE DOBRHO Izlet ne le v enega najstarejših zdraviliških krajev Slovenije, ampak istočasno v čudovito in oskrbovano okolje, povezano z neštetimi možnostmi rekreacije in vsekakor zdravljenja, predstavlja odlično izbran cilj vašega izleta. Tudi ob neugodnih vremenskih pogojih se lahko kopate v bazenih ali kabinah s termalno vodo, uporabljate trim kabinet, savno, kegljišče, masaže, medicinsko kozmetično nego ... Restavracije na Dobrni vam nudijo kulinarične posebnosti, ki vam dopolnijo prijetno počutje izbranega dne. Na Dobrno vas iz Celja popelje avtobus vsako uro. Bazen Golovec vas vabi na rekreativno plavanje - novost: sončenje v zavetrju terase bazena, kjer so vam na razpolago ležalne deske in osvežilne pijače Savna - kjer je možnost za različne aktivnosti (odbojka, košarka, namizni tenis) in tudi sončenje Tenis; vsak dan od 8. do 20. ure (rezervacije igrišča in možnost posoje teniških rekvizitov pri varnostniku - tel. 33098) NOČNI KLUB za mlade vsako soboto od 21. do 01. ure Vstop prost! Avtosejem, bolšji sejem - vsako soboto od 8. do 13. ure VABLJENI PRIREDITVE Slovensko ljudsko gledališče Petek. 15. junija ob 19.30: Milan Ogrizovic: HASANAGI NICA. Izven Go.stuje Narodno po/ori.šte i/ Tuzle Ponedeljek. 18 junija ob 11 30: F^eter Shaffer: AMAUEUS Zaključena predstava za Tehni.ško .šolo. Torek, 19 junija ob 19.30: Viktor Parma: URU, GROF CELJ- SKI. Izven. Gostuje SNG Opera iz Maribora Kulturni dom Zarja Tmovlle v kulturnem domu Zarja bodo v .soboto. 16. junija ob 20. uri nastopili člani gledali.ške skupine slovenskega prosvetnega društva Dobrač na Brnci iz avstrijske Koroške Uprizorili bodo komedijo Nikole Manzanja Naši ljubi otroci. Letno gledališče Griže v okviru programa poletnih kulturnih pi ireditcv. ki jih orga- nizira delavsko prosvetno dru.štvo Griže ob 90 Letnici kultur- nega delovanja v kraju in 60 letnici organiziranega zborov- skega petja bo v soboto. 16. junija ob 20. un gostovalo kulturno umetniško društvo iz Marija gradca. Predstavili se bodo s Kožuharskim likofom, folklornimi motivi s plesi in petjem. Prihodnjo soboto, 23 junija pa bo v Grižali gostovala Opera Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Predstava se bo pričela ob 20. uri, ogledali pa si boste lahko delo Viktorja Parme: Urh, grof Celjski. Zdravilišče Laško v dvorani Zdraviliškega doma bo danes ob 20 uri kt>ncert. na katerem bosta nastopila pevski zbor in tamburaški orkester kulturnoumetniškcga dru.štva Vrh nad La.škim. Prihodnji petek, 22. junija pa pripravljajo v Zdravilišču Za- bavni večer, Z Ijud.skimi .šegami in plesi bo nastopila folklorna skupina Anton Tanc iz Marija gradca, pnsluhn-li pa bo.ste lahko igranju ansambla Melos iz Ljubljane. Gorica riri Slivnici v Gonci pri Slivnici pripravljajo organizatorji veliko priredi- tev z naslovom Srečanje generacij, ki se bo pričela jutri, 15. junija ob 9. un z malo likovno kolonijo na (jsnovni .šoli. Z ostalimi prireditvami bodo nadaljevali v popoldanskem času, ko bo ob 15. un pri osnovni šoli turnir v m.alem nogometu, na Slivniškem jezeru bo le pol ure zatem surf regata. ob 16.30 uri pričetek ribiškega tekmovanja m ob 17, un tekmovanje gasil- cev v premagovanju vodnih ovir. prav tako na slivniškem jezeru. Popoldan se bodo pomerili šc šahisti na hitropoteznem ša- hovskem turnirju, ekipe kolesarjev bodo tekm,ovale na krono- meter, v telovadnici šole bo košarkarska tekma, ob 19, uri otvfjritev likovne razstave, ob 20, uri pa koncert orkestra Ljub- ljanskega armadnega območja v kulturnem domu. Celjski turistični teden Celjski turistični teden se je že prevesil v drugo polovico. Tako bo danes ob 19. uri na odprtem odru na Tomšičevem trgu koncert Godalnega orkestra in plesnega orkestra Žabe. Jutri se bo ob 9. uri dpooldan pričel na Tomšičevem trgu kramarski sejem, ob 19. uri pa boste lahko prisluhnili ljudskim pevcem in godcem iz Slovenije in zamejstva. Tudi v soboto, 16. junija bo na Tomšičevem trgu kramarski sejem, ki ga bodo odprli ob 9. uri dopoldan. Ob 11. bo na Tomšičevem trgu promenadni koncert pihalnih orkestrov JLA ljubljanskega armadnega območja, ob 19, un bo na odpr- tem odru na Tomšičev^em trgu Večer slovenske folklore, ob 20. uri pa se bo pričela zabava in ples, s katerim bodo zaključili Sesti turistični teden v Celju. Zdravilišče Dobrna v dvorani Zdraviliškega doma bo danes ob 19.30 uri Zaklju- čna akademija osnovne šole XIV. divizije Dobrna. V soboto. 16. junija bo od 19. ure dalje na piknik prostoru zdravilišča Dobrna Lovska noč, prireditev, ki jo organizira lovsko društvo Dobrna. Za zabavo bo igral ansambel Nočna izmena. Zdravilišče Rogaška Slatina v dvorani Zdraviliškega doma bo \- soboto, 16. junija ob pol devetih zvečer nastop plesno ritmičnih skupin iz Rogaške Slatine. Razstavni salon Rogaška Slatina v Razstavnem salonu bodo jutri zvečer ob 20. uri odprli razstavo likovnih del slikarja amaterja Vojina Tišme. Ob otvo- ritvi bo v kulturnem programu nastopil oktet Studenček iz Celja. Razstava bo odprta do 12. julija. IViuzej revolucije Celje v spodnjih raz.stavnih prostorih Muzeja revolucije bodo v ponedeljek, 18. junija ob 18. uri odprli razstavo likovnih del Jožeta Horvata Jakija. Otvoritvi bo prisostvoval tudi slikar. Razstavo si boste lahko ogledali do 4. julija. Likovni salon Celje v Likovnem salonu bodo v torek. 19. junija odprli razstavo slik in plastik iz stalne zbirke Likovnega salona. Razstava bo odprta do 6. julija. Kino Vojnik v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo. 17. junija popoldan ob 17. in zvečer ob 19.30 uri italijansko kome- dijo Super policaja. Laški dvorec Laško v prostorih Laškega dvorca je odprta razstava članov druš- tva likovnih amaterjev iz Celja z naslovom Kulturna dediščina Celja in Laškega, Razstava bo odprUi do nedelje. 17, junija. KoncerUia dvorana Giastiene šole Prihodnji četrtek. 21. junija bo ob 16 uri v koncertni dvorani Glasbene šole zaključna slovesnost s koncertom učencev Glas bene .šole Celje. 12. STRAN - NOVI.TEDNIK Z malo denarja veliko postorijo Leteče uredništvo In ustni časopis v Slivnici, klor pravilo, tla kure neselo zlata lalca Slivnica je prelep, med kozjanske brege stisnjen kraj ki smo ga to pot izbrali za cilj našega letečega uredništva. In dobro smo izbrali. Ekipa novinarjev, ki je ves dan reše- tala« ta teren, zvečer pripravila pa še ustni časopis, je bila zadovoljna. Polne beležnice, lepi vtisi o kraju in predvsem o ljudeh, katerih uspehe zdaj cenimo bolj in katerih težave tudi šele zdaj bolje razumemo. In kaj smo izvedeli o kraju? Tudi pri njih delegatski si- stem še ne deluje tako kot bi moral, predvsem to velja za delegate, ki zastopajo kraja- ne v samoupravnih intere- snih skupnostih. Poleg tega je tudi nekaj krajanov, ki ni- so zadovoljni z življenjem v krajevni skupnosti. Slivničani kljub temu s so- sednjimi krajevnimi skup- nostmi dobro sodelujejo pri urejanju cest, telefonskega omrežja... in to ne le z bese- dami, ampak tudi z denar- jem. Zato jim ni vseeno, da drugje kažejo tako malo ra- zumevanja za prizidek k osnovni šoli, še zlasti zato, ker se v Slivnici šolajo tudi njihovi otroci. ' Krajani so se začeli zbirati pred dvorano mnogo prej kot pa so zazveneli prvi zvo- ki ansambla Marjana Koče- varja in bilo jih je mnogo več kot smo pričakovali. Niso prišli zaman, saj so na ust- nem časopisu, tako kot mi, izvedeli marsikaj zanimive- ga. Kdo bi si na primer mi- slil, da kokoši iz Slivnice ne- sejo »zlata« jajca? Nepriza- deta je ostala le krajanka, ki nam je dejala, da so jajca že tako draga, da drugačna kot zlata tudi ne morejo biti. Otroci, ki so se zbrali ria pri- reditvi, pa so obljubili, da bodo veseli, pridni in delav- ni še bolj kot doslej, ko bo šola končno dobila prizidek. So pa bili med njimi tudi takšni, ki so nam kar takoj zabrusili v obrciz, da se že zdaj pridno učijo. In nena- zadnje, krajanom je predsed- nik šentjurskega izvršnega sveta Ivan Jager obljubil, da bodo v občini začeli voditi drugačno stanovanjsko poli- tiko, tako da mladi, ki so sposobni za delo, ne bodo več odhajali iz manjših kra- jevnih skupnosti, ker v do- mačem kraju ne dobijo sta- novanj. 2e zaradi te obljube je bilo vredno priti na večer- no prireditev, ki pa je bila zanimiva tudi zaradi pestre- ga kulturnega programa. V njem so, poleg ansambla Marjana Kočevarja, nastopa- va Slivnici smo po daljšem času znova izdali terenski Novi tednik in vanj zajeli nekaj bežnih vtisov o Sliv- nici, Slivničanih in krajev- nih zanimivostih. Izdajo ča- sopisa, ki so ga krajani pri- dno prebirali, so omogočili: Aurea Celje, Ribiška druži- na Vogiajna, Štore; gostilna Maksimiljan Hvaleč, Cmo- lica; trgovina »Pri Belo- kranjki«, Cmolica; mesnica Mirko Klanšek, Šentjur in gostilna Franc Senegačnik, Dramlje. li: harmonikaš Franc Zurej, moški pevski zbor pod vod- stvom Janeza Slane, učenka šontjurske Glasbene šole Mojca Kolar, folklorna sku- pina osnovne šole, ki jo vodi Branka Jelen, harmonikaš Jože Bohorč, ki se je tokrat predstavil s triom, ki ga ra- zen njega sestavljata Ivan Murn in Zvonko Zadravec, humorist Marjan Kladnik, kantavtor Martin Sporer iz Šentjurja, učenec Dušan Vo- lavšek, ki je prebral krajši se- stavek v tipičnem slivni- škem narečju, učenka Mi- haela Kerš, ki je za to prilož- nost napisala spis o svojem kraju in učenka Marjeta Vo- deb, ki nam je pripravila kra- tek izvleček iz šolske kro- nike. —........ . _. V skupščini KS Je kar 66 delegatov v skupščini so dejansko zastopani interesi vseh sre- din in zapišemo lahko, da krajevna samouprava dobro deluje: Se zlasti zato, ker vsa- ka vaška skupnost sama odredi, kako bo porabila sredstva. Tako imajo krajani možnost odločati in jim ni treba samo dvigovati rok, kot je to v navadi v nekaterih drugih krajevnih skupno- stih. Drugače pa je Slivnica se- stavljena iz 16-tih vasi, ki so zaokrožene v sedem vaških skupnosti. Od 1977, krajanov, ki prebivajo na tem področ- ju, jih je zaposlenih 664. V krajevni skupnosti je zapo- slenih le 50 domačinov, če- prav je na razpolago 90 de- lovnih mest. Osnovno šolo pa obiskuje 365 učencev, ki morajo imeti zaradi pomanj- kanja prostora pouk tudi v jedilnici in na hodniku. Čeprav v Slivnici potrebe presegajo sredstva vsaj za 10,-krat, so si za letos zadali obsežen program, Urediti nameravajo javno razsvetlja- vo v centru Gorice in na od- seku proti šoli in vrtcu, v va- ški skupnosti Slivnico in Pa- ridol bodo napeljali telefon, dogradili bodo mrliško veži- co, zgradili pločnik proti šo- li, sofinancirali izgradnjo pri- zidka k osnovni šoli, moder- nizirali cestni odsek Stopa- -Voduce, uredili kanalizaci- jo, zeleno igrišče in avtobu- sno postajališče v centru Go- rice, postavili TV-ojačevalec in uredili slivniško jezero za turizem in rekreacijo. S sa- moprispevkom bodo pokrili, četrtino programa, polovico bo dodatnih sredstev kraja- nov, preostali denar pa na- meravajo dobiti od posamez- nih samoupravnih inteEe- snih skupnosti. r VILI EINSPIELER Foto: EDI MASNEC Humorista Marjana Kladni- ka v Slivnici vsi že zelo do- bro poznajo, zato je kar ne- kam čudno, da je uspel na- smejati vso dvorano. Mladinci v Slivnici so aktivn njimi je ravnatelj osnovne i dopolnil 27 let. Iz šolske kronike 1900 Radi hribovitega šolskega i kega uboštva tukajšnjega Iji zelo slab. Pozimi kadar zapad šolo ona deca, ki stanuje v Sli slivniškega hriba. Ostali otrc ko se pot napravi, namreč gi pride deca iz Jelc, Drobinsk Helene. Ti so delom 6-8 kil Slivnica je znana po zborovskem petju, čeprav zadnje čase na tekmovanjih nima naj- večje sreče. Petje moškega pevskega zbora, ki ga vodi prof. Janez Slana, je bilo kljub temu dovolj dobro, da je pritegnilo številne krajane, ki so prišli na večerno prireditev^ V narodnozabavnem ansamblu Marjana Kočevarja igrajo: Slavko StingI bas kitaro, Polde Gotar, ritem kitaro, Marjan Kočevar harmoniko, pojejo pa Janez Korez, Janko Močnik in Dani Jošt. io uiče res Se vedn Srvffl gomiosaviniskega bisera le nesmotrna gratUtfa otpvzlla Alojza Selišnika, od najinega prejšnjega srečanja je minilo le dobro leto, kar ne morem prepoznati. Jeze pri njem nisem bil vajen, še manj obupa, tudi živcev ne more več brzdati, ko mi pojasnjuje, da je poizkusil narediti vse, kar je bilo mogoče. Zaman so bila vsa pota, telefoniranje, tudi pomoč vplivmh mož: »Ce ne bo nič boljše, bomo v juliju ali avgustu z družino odšli na dopust. Otroci so zrastli, mi pa že dvajset let nismo bili skupaj na počitnicah,« mi razloži in še enkrat potrdi, da bo res tako. Preden povemo, zakaj bodo Selišniki po tolikšnem času odšli na zaslužene počit- nice, ponovimo na kratko enkrat že objavljeno zgodbo. Emika in Alojz Selišnik sta lastnika Penziona Raduha v Lučah. Pravzaprav penzion vodi Emika, Alojz pa irna mi- zarsko delavnico. Gradnja enonadstropnega, skoraj tri- deset metrov dolgega penzio- na, v katerem je 11 zelo oku- sno urejenih sob s kopalnica- mi, restavracijski del, kmečka in lovska soba, recepcija in to- čilni pult, ni mačji kašelj. Ne- kako toliko je trajala, kolikor dolgo niso bili Selišniki na dopustu. Gostišče je zelo oku- sno, lepo in domače urejeno, tudi kvaliteta storitev je takš- na, da ji ni para. V občini pa verjetno tudi v regiji ni tako kvalitetnega gostinskega lo- kala. Zveni sicer kot reklama. a te Selišniki ne potrebujejo več. Gostov imajo namreč do- volj, včasih se jih morajo tudi braniti. Zakaj na dopust? Verjetno pa penzion Radu- ha, če bi ga ocenjevala kakšna strokovna komisija, ne bi pre- jel najvišje ocene, ki si jo po opisanem verjetno zasluži. Pravilniki o ocenjevanju go- stinskih lokalov namreč pred- videvajo tudi ocenitev okoli ce, ki pa znanemu gostišču ni več v čast. Preprosto poveda- no, zazidan je z vseh strani. Gostje, če že sedejo na vrt, ne vidijo več drugega kot kovin- sko predelovalno delavnico. Takšen je pogled z vrtal kljub občinskemu odidi visoko in neurejeno st okoli katere so kupi ploč in vse kaj drugega kot re jutra naprej trušč, ropot po novem dopolnjuje š< čar. Takšna zadeva v sre spodnjega dela Luč pra tovo ne sodi, gotovo pa bližino takšnega lokala, l( di turističnim Lučam nI nočitev, in v katerem se K Tudi z druge strani raste zidov je. 1984 NOVI TEOMK - STRAN 13 i r//i in neaktivni v mladinski organizaciji. Se najbolj aktiven med i m Horvat, katerega pa iz vljudnosti nismo vprašali, če je že B radi veli- obisk šole ide lahko v na pobočju o le lahko, i. Težko pa orja in sv. oddaljeni. deloma morajo iz svojega hriba v dolino in iz doline zopet na slivniški hrib. Ker pa so ti hribi strmi in po pol ure hoda visoki, zmorejo to pot le krepki in zdravi, ne pa gladni otroci. Zavoljo uboštva uporablja pa kočar in kmet uže svojo desetletno deco k delu. Pogrešekprešnjega časa se nahaja tukaj, otroci so se namreč dirjali strogo le ob torkih in petkih v šolo. Ta dneva se poučuje veronauk. Ta napaka vleče se kot rudeča nit skozi tukajšno učiteljevanje ter se ne da odpraviti. najlepši kraj? )pši peta f on In skazila kraj sto na Savinjo in most v Lučah le kupi pločevine, proizvodnja Ijenju miru teče nemoteno. jo tudi ostali turisti, ki prebi vajo v zasebnih sobah. Stalni domači, še posebno pa tuji gostje se čudijo, kako je kaj takega sploh mogoče. Zidovi in železje pričajo, da je mogoče. Sosed je imel sicer le dovoljenje za gradnjo gara- že, ki ga je dobil na občin- skem referatu za urbanizem, pooblaščena strokovna orga- nizacija pa je Razvojni center iz Celja. Ze takoj na začetku gradnje je bilo jasno, da gara- ža ne bo garaža in že takrat je Alojz Selišnik na Flazvoinem centru dobil odgovor: »Ce ne bo garaža, pa soseda tožite!<< Preprost recept sicer, v kate- rem pa ni upoštevano, da go- stišče ali pa obrtno delavnico gradiš le enkrat v življenju. Pritožbe niso pomagale, tudi pomoč predsedr)ika sveta krajevne skupnosti in pred- sednika skupščine občine ni Zalegla. Zato bolj kot,nespa- metnega soseda Alojz Seliš- nik krivi tiste, ki izdajajo taks ne odločbe, saj so ti povzro- čili, da med sosedi ni več mi ru, ob tem pa so veliko škodo Povzročili tudi razvoju turi- zma. Enaka podoba je tudi na drugI strani penziona, saj ra- ste na prostoru, kjer so Seliš- niki in lučka osnovna šola skupno načrtovali parkovni nasad, družinska hiša, ki jo v glavnem sredi turistične sezo- ne gradi zdomec. A zaradi te ga niti ni več prave jeze, saj bo hiša, takrat ko bo zgrajena, malce uglednejša od prej omenjene, to, da bo središče Luč popolnoma pozidano, pa tako nikogar ne zanima. Selišniki so si torej za 20 let- no vlaganje v turizem prislu- žili lepo »nagrado«, prav zato si bodo verjetno letos privo- ščili počitnice, kar pa gotovo ne bo v prid Gomjesavinjske- mu turizmu. Ali so iMtB Š8 najlepši kraj? Ze nekaj let Luče, ta pred- alpski biser, prejemajo najviš ja zvezna in republiška priz- .nanja, kot naš najlepši turi stični kraj, Gornjesavinjča- nom je v vsem povojnem ob- odobju uspevalo, da so dlino ohranili takšno kot je. z vsemi naravnimi lepotami, niso je skazili z betonom, celo do to- likšne mere so bili previdni, da so v turizem premalo vla- gali. Zato je tembolj nerazum- ljivo, kako se je lahko kaj takšnega zgodilo sredi turi- stičnega kraja, kakršne so Lu če. Gotovo že samo zaradi te- ga Luče niso več najlepši kraj. R. PANTELIC Ustvarjalna žilica rojeva zelo uspele pogruntavščine Mojster Eai FIket Je kolar, a hkrati velik Inovator, ki zna ceniti vse staro Ustvarjalna žilica Edija Fiketa njegovim letom navkljub - 80 jih je že naštel - nikoli ne miruje. V delavnici v kleti, pod pojato, pod kozolcem in se- veda tudi pri sosedih, je spravljenih kup njegovih pogruntavščin, ki jih je porodila nuja, kot pravi. Prav tako ponosen pa je Edi Fiket na bogato zbirko orodja, ki večinoma izvira iz predvojnih let njego^ vega mojstrstva. Na steni nad posteljo visi uokvirjena diploma kolar- skega mojstra. Edi Fiket je postal mojster v Zagrebu, meni pa, da je smisel za ob- delovanje lesa in tudi kovin podedoval. »Oče je bil v Zagorju, od koder izvira naš rod, priznan mojster. Tudi na tej strani Sotle so ga cenih, stari ata pa je bil pravi mojster za lesene pluge.« Ediju je najbolj žal, ker ni- ma naslednika v delavnici. Sina to delo ne zanima, pra- vi, tako da bo vse orodje ver jetno ostalo neizkoriščeno. Najbolj uspele pogruntav- ščine, ki so prišle iz Fiketove delavnice v Lesičnem, so kmetijska orodja. »Človek rabi pa nima, pa potem cele noči grunta,« je razložil postopek, kako je prišel do originalnih idej. Tako je že pred vojno na- stal mlin na ročni pogon. Edi mu pravi kar partizanski mlin. ker je med vojno, ko so Nemci uničili večino vodnih mlinov, še kako prav prišel. Mlin je še danes uporaben, vendar si je Edi medtem že omislil boljšega, ki ga poga- nja elektro motor. Mlin za sadj'e je novejše iz- delave. »Zelo dobro melje,« se je pohvalil mojster, »Čeprav ima sarno ročko iz železa, vse drugo pa je leseno.« Tudi sejalnik in trosilnik umetnega gnoja sta novejše- ga datuma. Edi Fiket je vse tehnične probleme pri teh Leseno stružnico, ki je stara že 400 let, je kupil. Ima že muzejsko vrednost in zanjo so se zanimali tudi etnologi. »Dakler bom živ, tega oro- dja ne dam,« je odločen Edi. »Čeprav stare stružnice ne uporabljam več, ker sem si naredil novo stružnico za les, ki je prav tako na nožni pogon.« strojih rešil enostavno in učinkovito, čeprav se zaradi številnih zobatih koles zdi, da je vse skupaj zamotano. Fiketova delavnica je v kleti. Kot nekakšen muzej iz- gleda, saj je na stenah ovene no vse polno starega, a še ve- dno zelo uporabnega in učin kovitega orodja. Ko ga moj- ster začne razkazovati, ga kar m mogoče ustaviti. Zelo ponosno nam je razkazal vse, od lesene stružnici do majh- nih pil. Precej tega orodja je sam naredil, za drugo pa se še natančno spominja, kje in kdaj ga je kupil ali kateri mojster mu ga je naredil. Tudi njegova zbirka sve- drov je edinstvena. "Tisti, ki so ročno kovani. , ^ ^ .. . ». ... so najboljši Sicer pa se že na Mlin za sadje: večina delov je lesenih, mlin pa zelo dobro melje, se je pohvalil mojster. oko vidi, če je orodje kvali- tetno narejeno.« Oblice si je večinoma izde- lal sam. Tudi nekaj drugega Edi Fiket zelo rad kosi. Pravi, da ga kosa ne utrudi, čeprav drugače ni preveč trdnega zdravja. Pred štiri- mi leti - 76 jih je takrat štel se je v Lesičnem udeležil tekmovanja koscev in - zmagal. Lani se tega tekmo- vanja v Lesičnem ni udele- žil in zmago so odnesli La ščani. Ediju je bilo strašno žal, da je zamudil to tekmo- vanje, hkrati pa je obljubil, da se bo udeležil nasled- njega. orodja in priprav je nastalo v njegovi delavnici. Edi prav- zaprav že dolgo ni več samo kolar. Svojega znanja nikoli lju- bosumno ne skriva. Večkrat ga obiščejo otroci iz bližnje šole v Lesičnem in Edi jim z veseljem dolge ure razkazuje svoje orodje, spretnosti, ki so potrebne za takega moj- stra in, seveda, svoje izume. Edi Fiket je odprl obrt, ko je imel v žepu le 15 dinarjev. Malo denarja tudi za tiste predvojne čase. Dolgo časa je delal za kmete in tudi dru- ge na obeh straneh Sotle. Tu- di po vojni je imel še nekaj časa prijavljeno obrt. »Potern so me preveč .fuj- trali' z davki in sem odpove- dal obrt.« Kljub temu še marsikaj na- redi za sosede in prijatelje in seveda največ za doma. »Veste, material je zadnje čase predrag, tako da se sko- raj ne splača delati za druge. Zastonj pa nočem delati.« Letom navkljub je Edi Fi- ket tudi še vnet kolesar. Ves material nabavlja s kolesom, ki ima že tudi muzejsko vre- dnost. Natačno ve, v kateri trgovini bo lahko kaj kupil. Tako se še vedno vozi s kole- som v Krško, Brežice, Ku- mrovec, Klahjec ali Šmarje pri Jelšah. sreCko Srot Foto: EDI MASNEC Edi Fiket na kolesu. Leto, navkljub še vedno pridt\ kolesari. Sejalnik: preprosta, a učinkovita rešitev, ki jo na Fiketovi kmetiji še sedaj s pridom uporabljajo. 14. STRAN - NOVI TEDNIK 14. JUNIJ 1984 FOOUZiUEVIH SLEDEH »Je zvit kakor ovnov rog!« Počasi Je vse skupaj utihnilo, tttetJ lJutJmI pa se Je začela najprej ttocela neopazno, potem pa vetJno bolj In bolj spletati velika prlpoveti o zvitem In pogumnem razbojniku Guzaju In njegovi druščini. Nekoč se je vozil celjski zdravnik k nekemu bolni- ku na Planino. Na cesti se mu je pridružil neki mož, ki ga je vprašal, če se sme ž njim peljati. Zdravnik ga je povabil in začela sta govoriti. Doktor je spo- znal, da ni njegov gost nihče drug kakor ropar Guzaj. Ko sta se vozila proti Planini, je ta ravnodušno povedal, kedo da je in re- kekl je zdravniku, da se kot pomočnik siromakov njega nima bati. Potem je skočil Guzaj iz voza in zginil v gozdu. K moji babici, soprogi davčnega predstojnika Rožanca v Laškem, je prišla nekoč berači ca, ki je hotela v hišo. Babica si je ogledovala žensko skozi priprta vrata in opazila, da ni obrita, to- rej da je moški. Zato je babica zaprla vTata in obrnila ključ. Ženska je letela okrog hiše, da bi se vsilila pri zadnjih vratih. A babica jo je prehitela in tudi zadaj zaklenila pre- dno je mogel kot ženska preoblečeni ropar vsto- piti. Nadalje je od Guzaja znana povest s kovaškimi žeblji. Guzaj je srečal blizu Šentjurja neko staro bab- nico, s katero je začel po- govor, in jo vprašal, kaj misli o znanem ropaiju. Starka, ki ni vedela, kdo je njen spremljevalec, se je začela kregati ter zmer- jati in psovati roparja. On je popolnoma mirno poslušal. Cez nekaj časa je potegnil par krajcarjev iz žepa in je poslal žensko v trg St. Jurij po kovaške žeblje. Babnica je res kmalu prinesla zaželjeno. Guzaj je postavil žeblje z glavo v tla in postavil bo- so žensko na kvišku mo- leče osti ter ji povedal, da je on sam ropar Guzaj. Tudi na Planino je Gu- zaj večkrat prišel, deloma preoblečen, deloma v svoji moški obleki, a ne da bi tam storil kaj hu- dega. Tako se je nahajalo ne- ko nedeljo predpoldne v planinski cerkvi osem žensk z enakimi rutami, ki so tu in tam sedele v cerkvenih klopeh. Po maši se je izkazalo, da so bile te ženske preo- blečeni Guzaj in njegovi tovariši, ki so hoteli poka- zati, da se upajo med tru- mo ljudi v cerkev, ne da bi bili prijeti. Ko so orožniki po maši začeli iskati tiste tuje žen- ske, nobene niso mogli več dobiti, ker so jo ropar in njegovi pajdaši že pra- vočasno odkurili. Roparja ujeti je bilo tu- di zato tako težko, ker so ga ljudje bali in se ga nih- če ni upal izdati. Celo oblastne osebe so se ga raje ogibale in se napravi- le slepe in gluhe, ker no- beden ni hotel biti tisti, ki bi ga spravil v ječo. Dokaz temu je sledeči dogodek: V gostilni mojega strica župana Hartnerja v Polj- čanah je nekoč sedel ve- lik fant, katerega je nata- karica spoznala za Guza- ja. Sla je takoj k gospo- darju županu v drugo so- bo in mu povedala, kdo se nahaja pod njegovo streho. Pričakovala je se- veda, da bo Hartner dal roparja takoj zapreti. A ta je po kratkem pomisleku odločil takole: 'Le pusti Guzaja lepo pri miru: Naj spije in plača, potem bo že odšel. Ko bi ga jaz dal prijeti, bi gotovo ušel iz ječe in mi potem zažgal dom. Le naj ga drugi za- prejo.' Natakarica je storila po gospodarjevih besedah in Guzaj je odšel iz župano- ve hiše, prost, kakor je vstopil. Izpolnitev vaših želja - je oddelek ŽENSKE KONFEKCIJE v VELEBLAGOVNICI T. Pestra ponudba ženskih oblačil za poletne dni. Emest Tiran m m mm Razbojnik Guzaj 23 M sam kriv, tako je pač naneslo. Pre- kleta Klančarica, ko jo dobi v roke, buli! Kako bo cvilila! Plačal ji bo za vse, za vse! Za nazaj in za naprej! Da bi le še toliko časa živel, da se nad njo maščuje. To je zdaj edino, kar ga še drži nazaj, da sam sebi ne naredi konec. Maščevanje! Dobil jo bo, pa če bi jo moral izvleči iz pekla! Danes se bo to- rej videlo, koliko je res njegovili. Zdaj je že tri sto goldinarjev vreden. Samo tri sto?! Hahahaha! No, saj je tri sto goldinarjev že kar lep denar, za marsi- koga najbrž tudi velika izkušnjava! Ju- dež je Kristusa izdal celo samo za tride- set, pa je bila morebiti takrat drugačna vrednost. Je med njegovimA Judež? Kdo bi jim mogel videti v srce. - Drob- ne, - ta je moj. Seveda bi se me rad otresel in se naredil poštenega, če bi mogel. Pa bi prišlo preveč vsega tega na dan, če bi me izdal, ne bo tvegal. Tudi ima tako več koristi od mene. Vrabčevemu sem rešil grunt, ta bo držal. Gregi sploh. Sicer rad pije, pa ve, kdaj sme, kdaj ne in tudi nese ga. Ta ne bo črhnil, kadar sam noče. Zanesljiv je. Golob je zvit kakor ovnov rog, pri njem nikdai- ne veš, kaj zares misli. Potuh- njenec.. Štef je mehak, če ga dobijo, jim sploh ne bo treba veliko pritiskati nanj, da bi govoril. Amapk njega se še spomnil nihče ne bo, takega fantka, ki se ga skoro še mleko drži. Saj res, - z Bošteletom se danes lahko pogovori zaradi Klančarice. On pozna Dobrno, kot svoj žep, njemu bo še najlaže najti pravo priložnost. Moram jo dobiti v pest, babo hudičevo. Užival je v samih mislih na maščevanje, če je videl Klan- čarico, kako se zvija in cvili in moledu- je za milost, pa zaman! Pokanju suhih vejih pod stopinjami ga je zdramilo iz strastnih misli. Prislu- hnil je. Nekdo gre! Blizu je že! Guzaj se je skril za bukev. Oglasila se je šoja. To je bil spoznavni znak. Že je prišlec ho- tel mimo, ko je Guzaj nenadoma stopil izza drevesa. Gregi se je sredi koraka zdrznil in obstal kakor vkopan. Šele potem je spoznal Guzaja. »Kar ustrašil sem se te! Kaj si še sam ?'< »Nikogar še ni, ti si prvi! Pol ure že čakam, da me v noge zebe!» je rekel Guzaj in mignil Greglu, naj stopi za njim v goščo. »Nismo hoteli skupaj, saj veš, če bi le bil kdo kje. Ne bo dolgo, ko bodo tukaj. Na, pij!« Ponudil mu je čutarico. Guzaj je napravil krepak požirek in mu jo smeje vrnil: »Hrvaška?« Gregi se mu je zarezal: »Graščinska! Škoda, da je bo kmalu zmanjkalo, ni bila slaba, res ne! Če boš spet z\redel za kaj podobnega, glej, da rne ne pozabiš vzeti s seboj!« »Kaj se ve, morda se bo res kaj nak- Ijuknilo spet... Samo, - nekaj me jezi, tebi povem - Zdaj sem že nekaj kratov zvedel, da so se mi pritaknili še drugi in da delajo na moje ime, pa nič ne veš zanje! Kaj praviš, če ni kdo od naših 7« Gregi je zamišljeno za trenutek po- molčal. » Vrag si ga ve... Ne verjamem, da bi si kdo upal. Bom že zvedel. Jih boš moral malo prestrašiti!» Za trenutek je premolknil, potem pa pogledal mimo Guzaja: »Lesjakov mi je naročil, naj ti po- vem, da odstopi. Da mu je hudo, pa da si res ne upa več. Ženo ima in tri majh- ne otroke...« In mu je pomolil v cunjo nekaj zavi- tega. » Tole ti pošilja, naj ti izročim. Menda je denar, nisem gledal.« Guzaju je nekaj stisnilo srce. »Torej je zbegnil. Prvi-« In po daljšem, mučnem premolku: »Prav. Naj se le umakne, če ga je strah. To-le mu nesi nazaj, povej mu, da sem jaz rekel, da je njegovo, tako mu sporoči. In da ni nikdar nič videl, ne slišal, nikjer bil, nikogar poznal, to mu še posebej zabičaj, naj se pazi, gorje mu, če bi kdaj kaj bleknil!« »Ne bo. Mislim, da ga dovolj poz- nam. Ne bo.« »In še to mu sporoči od mene, naj v rršru živi in naj bo srečen-« Glas se mu je za trenutek omehčal, potem pa je sunkoma dvignil glavo in oči so mu zažarele: »Nas pa ni strah pred nikomer, ini nimamo ne doma ne nikogar nikjer, svobodni smo kakor lisica v hosti. - Lisica je prebrisana in zvita in previ- dna, - mi tudi. Daj mi še piti, Gregi, prekleto je hladno v hosti!« Gregi mu je brez besede pomoli čuta- ro. Guzaj je napravil dva, tri dolge po- žirke. Nobeden ni nobene rekel V tem je prišlo še nakaj drugih: Go- lob, Štef, Šalobir, Drejec, Nandek. »No, Golob! Bi ti tudi rad zginil od nas?« jih je Guzaj pozdravil. »Kaj? Jaz? Zakaj? Je kdo kaj rekel? Tisto pa ne, prav gotovo ne. Samo to ti pa res povem, na Hrvaško ne grem več s teboj, za noben denar ne! Tja pa niko- li več, da veš! Naj jih zlodej vzame! Tu pogledi!« Vzel je klobuk z glave in pokazal še ne popolnoma pozdravljeno rano na te- menu. »Hahahaha!«, se je Guzaj široko za- smejal. »Tinedišijo batine, kaj?No. saj bo kje bliže tudi še posla. Upam. Ce bi se pa rajši umaknil, - in vi vsi ravno tako!, - rajši storite to danes kakor ju- tri, jutri zna biti že prepozno! Zdaj še na nikogar ni suma, nekaj ste že dobili, nekaj dobite danes, potem pa kakor je koga volja! Ali naj ostane ali naj gre! Nikogar nisem prosil, naj pride, niko- mur ne bom branil, če hoče iti! Nočem, da bi mi kdo kdaj pozneje očital da sem mu jaz kriv. Samo eno pa vam povem! Na svojo roko in na moje ime ne bo nihče, - naj si ne misli, da bi mi ušel! Dobil ga bom in ga zmastil kakor smrdljivo stenico, kakor gnilo gnido v laseh.« Šalobir mu je segel v besedo: »Kaj pa ti je danes? Kaj pa misliš! Mar .smo babe ali kaj smo?! Da bi te zapustili, ko si nam življenje rešil! Bodi no pameten!« In Golob je pristavil: »Če bi tebe ne bilo tam, bi mi trije sedeli zdajle v ječi, če bi sploh še bili pri življenju! Verjemi mi, pošteno po- vem, da mi je bilo res žal, da sem se podal v to reč, zdaj se pa ne bojim ničesar več, ko si tako dobro izvozil Si bodo zapomnili Hrvatje tebe, bogme!« Še dva sta. prišla. Vrabcev in Brez- nik. Ta je povedal, da Bošteleta ne bo, da ima predaleč z Dobrne. Kje je pa Vrečko ostal? Ne bomo več čakali. Gregi je povzel besedo. »Guzaj pravi, da lahko vsi odstopite, če hočete. Samo naj se nihče nikar ne predrzne, da bo na svojo roko začel. Mi smo vsi preveč butasti za komando. Kogar bi Guzaj dobil, da bi poskusil, - nekaj je zvedel! Vsi za enega in eden za vse, - je tako ali ne? Mislim, da bo še najbolj prav, če bo še naprej, on že ve, kako je treba, da bo prav. Mi bomo pa delali, kakor bo rekel Je tako ali ne?« Vsi so mu pritrdili. »Kako pa ti misliš?«, se je obrnil do Guzaja. »Če mislite, da je tako prav, - v redu! Ampak povem vam pa, kdor bi hotel tudi najmanjšo stvar po svoje in zase, naj nikar ne misli, da bi mogel meni kaj utajiti in skriti! In usmiljenja pri meni ne bo, ni treba misliti! Strašno ga bom kaznoval! Ne gre drugače. Vi moji, jaz vaš! V dobrem in hudem! Na življenje in smrt! Sprejmete? Dobro prej premi- slite! Potem bi bilo že prepozno! Za vsak najmanjši greh bo samo ena ka- zen - smrt! Tudi za en sam Groš!« Vsi so mu stisnili roko. »Sprejmemo. Prav se mu bo zgodilo. Smrt izda- javcu!« Guzaj se je odmaknil za pol koraka nazaj in jih gledal Nobene ni rekel, samo čeljusti je stisnil »V vojski je tudi samo ena koman- da, « je dodal Golob. »Samo na Hrvaško me nikar več ne pošiljaj,« je še prista- vil Vsi so se zasmejali, še Guzaj. Neen- krat so bih spet živi I«. JUNIJ 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 15 t*rvo srečanje dopisnikov Pionirskem domu Je bilo veselo In prisrčno Dvorana Pionirskega doma Cvetke Jerinove je bila rejšnjo sredo popoldne skorajda pretesna za vse, ki so irišli na I. VRTILJAKOVO SRECANJE Novega tednika in {adia Celje. Prišlo je veliko nastopajočih, še več dopisni- |0V, njihovih prijateljev, mentorjev, staršev in, česar smo ( posebej veseli, prišli so tudi dopisniki, ki letos niso rejeli priznanj, kar dokazuje, da se naše sodelovanje res se bolj utrjuje in krepi. Sploh pa se nismo zbrali samo l^to, da bi podelili priznanja najboljšim dopisniškim rožkom, fotokrožkom in posameznikom, ampak pred- sem zato, da se srečamo tudi »v živo«, ne le na strani Itroški vrtiljak. Bilo je prisrčno. Kako tudi ne, saj so program pripravili Itroci iz 13 osnovnih šol in res so se prav vsi potrudili. 'avli Pionirskega doma smo odprli tudi razstavo fotogra- ij, ki so nastale v akciji Otroškega vrtiljaka »Pionirji 9tografirajo«. Na prireditvi pa je urednik fotografije No- ega tednika, Edi Masnec, podelil priznanja najboljšim otokrožkom in pionirjem fotografom. Posebej veseli so ili člani fotokrožka OŠ Anton Aškerc iz Titovega Vele- ija, saj so si s prizadevnim in kvalitetnim delom prislužili Hoaparat, nagrado Fotolika. Priznanja Otroškega vrtiljaka je podelil odgovorni ure- dnik Novega tednika, Branko Stamejčič. Kot se za tako slovesno priložnost spodobi, nas je na začetku pozdravil pravi pi- halni orkester. Prišel je iz OS Store. Ljubke so bile plesne skupine iz Stranic, Šempetra in OS Frana Roša iz Celja. Metka Jeseničnik iz Vitanja, ki je prejela nagrado za spis Koline, je navdušila poslu- šalce, ko je nagrajeno delo prebrala v pojočem vitanj- skem. dialektu. Tudi Zoranu Sunajki iz Laškega, ki je pre- jel priznanje za prispevek Nekaj globokih o prepisova- nju, so se poslušalci od srca nasmejali. Na vprašanje, ali večkrat zna ali ne, je namreč iskreno odgovoril: »Večkrat ne znam!« Nagrajene prispevke so §rebrali tudi Vanja Golob iz martnega ob Paki ter Petra Pižmoht in Vidko Burnik iz OS Slavko Slander v Celju. Imenitni sta bili Danica Kla- dnik in Bernarda Gorjup iz Šempetra, ki sta recitirali in peli. Iz OS Ivan Kovačič - Efenka v Celju je prišel glas- beni trio: Darja Jontes, Eli- sam Hastan in Nina Milano- vič so zaigrale na violino, flavto in klavir. Z ubranim petjem je navdušil nonet iz OS Vera Slander s Polzele, iz OS Pohorski odred iz Slo- venskih Konjic pa je na I. Vrtiljakovo srečanje prišel pevski zborček. Za konec nam je zapela in zaplesala še folklorna skupina iz OS Kompole. Ko se je program iztekel, smo z nekaterimi dopisniki ostali še v sproščenem po- menku o našem novinar- skem delu. Skoda, da je veči- no priganjal avtobusni in že- lezniški vozni red, tako da se o vsem nismo mogli pogovo- riti. Prihodnje leto bomo skušali napako popraviti. Si- cer pa so vsem, ki jih zanima naše delo, vedno odprta vra- ta našega uredništva. Vsak začetek je težak. Zato smo tudi mi z malce strahu in negotovosti pripravljali našo prireditev. Strah je bil očitno odveč. Ker je srečanje po zaslugi vseh sodelujočih imenitno uspelo, smo prepri- čani, da se bomo prihodnje leto spet srečali. NADA KUMER Foto: GORAZD JELENKO POLDI AHTIK Poglejte, kak' pridne peričice smo me. Me spančkamo...« Tako so zapele in zaplesale leklice iz Kompol. ^lade plesalke iz Stranic so odplesale ljubko točko Šu -šu...^ ZDRAVSTVENI CENTER CELJE TOZD CENTER ZA ZDRAVLJENJE NOTRANJIH, NALEZLJIVIH IN KOŽNIH BOLEZNI CELJE objavlja po 126. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu ter 83. čl. Samoupravnega sporazuma o usmerjenem izobraževanju in štipendiranju ZC Celje eno SPECIALIZACIJO IZ INTERNE MEDICINE Pogoji: - končana medicinska fakulteta - splošna smer - opravljen strokovni izpit - dve leti dela na področju osnovne zdravstvene dejavnosti. Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili v 8. dneh po objavi na delavski svet TOZD Center za zdravljenje notranjih, nalezljivih in kožnih bolezni ZC Celje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE CELJE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge svetovalec zaposlitve za občino Laško Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva- ti še naslednje: - višja izobrazba socialne, pravne oz. organizacij- sko-kadrovske ali druge ustrezne smeri - poznavanje področja kadrov in zaposlovanja - dve leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Kandidati naj prijavo z dokazili o izpolnjevanju po- gojev pošljejo v 8 dneh po objavi na Strokovno službo občinskih skupnosti za zaposlovanje Celje, Šlandrov trg 7. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku objave. KS Frankolovo razpisuje naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo TAJNIKA ORGANOV KS FRANKOLOVO Kandidati morajo poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje: - znanje pridobljeno na srednji ali višji stopnji stro- kovne zahtevnosti - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj - poznavanje področja krajevne samouprave ter področja SLO in DS - družbeno politična razgledanost in aktiven odnos do uveljavljanja načel samoupravljanja - ustvarjalnost, organizacijske sposobnosti ter spo- sobnosti dela z ljudmi - izbrani kandidat bo za opravljanje razpisanih del in nalog imenovan za 4 leta Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili na naslov: KS FRANKOLOVO, Stražica 2 Razpisna komisija zaseda v 15 dneh po objavi razpi- sa. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po končanem postopku. Komisija za delovna razmerja v TOZD za ptt promet Celje vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog: 1. samostojno vzdrževanje in gradnja TK omrežja (tt rajon) 2. vzdrževanje in gradnja TK omrežja 3. dostavljanje ptt pošiljk pri ptt enoti Celje/1, Polzela, Prebold in Žalec Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva- ti še naslednje pogoje: 1. 1. in 2. poklic monter TK omrežja ali elektro tehnik šibki tok 3. končana osnovna šola ali najmanj 6 razredov osnovne šole in opravljen izpit iz cestno prometnih predpisov Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja pri TOZD za ptt promet Celje, Titov trg 9, Celje ^ 16. STRAN - NOVI TEDNIK 14. JUNIJ IS Dva prcdsedniKa odstopila Je »primer Tovornih*' res le odraz muhavosti športnika ali pa gre za Izslljevanle In denar? Celjski tekmovalni (vrhunski) šport doživlja krizo, kot je že dolgo ni. Dokaz ni samo v slabih ali slabših tekmovalnih uspe- hih, prehodu igralcev, proble- mih s trenerji, temveč tudi v de- lu ostalih. Zaradi vsega sta v zadnjem času odstopila tudi dva predsednika uglednih celj- skih športnih kolektivov. _T() sta predsednik izvr.šnega očibora Rokometnega kluba Ae- ro Celje. Franci Erjavce in pred- sednik Ko.šarkar.skega kluba Li- bela. Jože Geršak. Vsak ima .svo- je vzroke za takšen postopek. Franci Erjavec pravi, da si kot pedagog ne more dovoliti takš- nega stanja in odnosa kot je vla- dal v rokometnem klubu. Jože Ger.šak je po svoji izjavi odstopil zaradi zdravstvenih in osebnih razlogov. Pri Rokometnem klubu Aero so sklicali za danes (četrtek. 14. junija ob 18. uri) 7. sejo skupšči- ne kluba, kjer bo prišlo do teme- ljitih sprememb. Sejo sklicuje predsednik predsedstva Mile Zu- pančič, direktor Aera, pokrovite- lja rokomelašev. ki naj bi v bodo- če imeli tudi ključne položaje v klubu, da bi naredili red in povr- nili ime klubu. V predsedstvu bo 19 članov, po predlogu tudi predsednika IS obgne Celje ter občinske konfe- rence SZDL Zvone Hudej oz. Drago Medved. V predsedstvu je • pet članov Aera. Izvršni odbor bo .sestavljalo 13 ljudi, vsak pa ima točno določene delovne naloge. Pri trenerjih je šest mest; stro- kovni vodja mladih selekcij ,bo po predlogu Tone Goršič, po- močnik trenerja prve ekipe Slav- ko Ivezič, trener mladinske eki- pe Miloš Rovšnik, trener pionir- skih ekip Herman Virt in pomoč- nik trenerja mladih selekcij Tone Tiselj. Odprto je torej najpo- membnejše mesto - trenerja prve članske ekipe V klubu so se tudi odločili, da bodo takoj »pometli- z vsem. kar ne bo teklo tako. kot so zapisali. Predvsem pa je treba urediti medsebojne odnose ter se marsi- komu tudi odpovedati, pa čeprav na .škodo trenutnega padca kvali- tete Dejstvo je, da so v klubu premalo delali prav na osebnih odnosih, disciplini in podobnem. Kaže, da v tem klubu le zmaguje- jo zdrave, športne sile. V košarkarskem klubu je od- stopil Jože Ger.šak. Znova je po- čilo • na relaciji Olimpija r Libe- la, Jože Ger.šak pa. je podpredse- dnik republi.ške košarkarske zveze, bil je predsednik kluba, ki je v tej igri ter je predsednik .ZTKO Celje. Verjetno je res tež- ko krmariti med temi vratci. če- prav \' po.štenost Jožeta Geršaka nihče ne dvomi. Nasprotno, od- stop je verjetno prav posledica te poštenosti. Matjaž Tovornik! Tretje leto bi ■ rad" k Olimpiji. tretje leto se je premislil in ostal v Celju. Mlade- mu igralcu takšne poteze vseka- kor niso potrebne, .še manj pa vse tisto, kar naj bi sodilo zraven. Zdaj je Matjaž na Japonskem in njegove izjave, zakaj je preklical pristopnico, nismo mogli dobiti. Tudi v Libeli ne vedo ali nočejo nič vedeti. Dosedanji pred.sednik Jože Geršak je povedal, da Mat- jaž Tovornik za svojo odločitev, da ostane v Celju, od Libele ni dobil popolnoma NlC! To pa je neverjetno, kajti tudi Matjaž ver- jetno ni naiven, da bi kar tako pustil lepe denarce, ki mu jih je ponujala Olimpija, Je torej Mat- jažu Libela ponudila vsaj toliko? In naprej - kako bo to vplivalo na ostalo delo, zlasti pri mlajših se- lekcijah, KK Libela se ne kopa v denarju in večja vsota bi lahko pri širšem delu pustila nepredvi- dene posledice. In drugo: kako bodo na vse to gledali o.stali igral- ci prve ekipe? Dobro bi bilo v korist vseh ljubitelje\' športa in ostalih, da KK Libela le pove, kje je PRAVA resnica! Poklicali smo tudi ljubljanski košarkarski klub Olimpijo. kjer je sekretar Rado Lorbek izredno uradno in kratko povedal, da so preklic za pristopnico Matjaža Tovornika sicer dobili, ukrepali pa bodo, ko se vrne z Japonske. Govorili smo tudi z v.d. KK Li- bela, Branetom Planincem: "Sam ne vem nič. Tovornik je preklical pristop k Olimpiji. Mi- slim, da so v ospredju osebni ra- zlogi in pa izkušnje Golca ter Pi- pana, ki se \' ljubljanski sredini nista znašla. Vse. kar smo v klu- bu storili za Tovornika je to, da mu poskušamo omogočiti šola- nje, ki mu bo koristilo po prene- hanju igranja košarke. Avto ima. res staro diano, zdaj pa se je tudi res vozil z golfom. Mi mu ga ni- smo obljubili, saj smo brez de- narja. O kakršnihkoli • pribolj- ških' za Tovornika nismo govo- rili ne tako ne drugače, vsaj jaz ne \'em zato. F'ant tudi iskreno živi s sredino, kjer je začel igrati in od koder se je prebil v državno reprezentanco. Od Olimpije ni- smo dobili nobenega uradnega zahtevka, ni bilo nobenega ra/ govora ali kaj podobn'.'ga. Vsi c.i kanio na Tovornikov povratek / Japonske.' Ob dveh odstopih in drugih novostih si je resnično težko ustvariti svoje, recimo temu. pra- vilno mnenje. Dejstvo je, da je \' našem športu (tekmovalnem, vr- hunskem) nastopil čas krize, ki jo bomo težko prebrodil. Vsi bi radi uspehe, za njih pa je potreb no delo in veliko samoodpoveci vanja ter seveda tudi denar. lamo ne več tako radi. samooci po\'edujemo se tudi ni', 'denarja je vse manj. uspehe pa zahteva- mo. Ob vsem tem bo verjetno re- snično potrebna širša družbena pomoč, da se bodo .stvari uredile in da se bodo povrnili uspehi ne samo na tekmovalnem, temveč tudi vodstvenem področju posa- meznih klubov, ki so v pi-\i prio- riteti. Obeta se burno športno po- letje v Celju ob tem pa kopica vprašanj, ki terjajo odgovore in resnico! Jih bomo dočakali.' TONE VRABL 20GA JE OKROGLA Republiška liga: nogometa.šem Kladivarja je le uspel ostati v republiški ligi, V predzadnjem kolu so na gostovanji v Ajdovščini premagali Pnmorje 1:3. strelci Savic, Gajzer ii Skedelj. Šmartno je gostovalo v Novi Gorici in izgubilo z Vozil 3:1, strelec Prašnikar. Rudar iz Titovega Velenja pa je z gol Naveršnika, Jalušiča in Celica premagal Muro 3:2. Lestvic; pred zadnjim kolom: 2. Rudar (TV), 11. Šmartno, 12. Kladivai Zadnje kolo: KLADIVAR - Izola (9). ŠMARTNO - Železnica (7) in Rudar Trbovlje (3) - RUDAR (TV). Medrepubliška liga mali nogomet: v 8. kolu sta celjski predstavnika na gostovanju v Zagrebu dosegla polovičer uspeh. Penal je premagal Zamzam 3:2 (strelci Hribernik, Na prudnik in Bojovic). Aero pa izgubil proti vodeči Uspinjači 9:1 strelec Viden.šek). 9. kolo; Penal - Gorica (Titovo Velenje) in Aero - Zamzam (Zagreb) v soboto ob 18. uri v hali Golovec. Občinska liga mali nogomet 9. kolo:v 1. ligi vodijo Skavti, Aero in Partizan Gaberje pred Vitezi, Penalom, IGM, Grofijo, Trim Aškerčeva, Kovinotehno, Cinkarno, Gaberje 39 in Zvez- dašein. Strelci: Medjo (Vitezi) 18, Koren (Kovinotehna) 14, Zupane (Grofija) 12 itd. TV-JK Druge v Sloveniji Rokometašice Smaitna so dosegle svoj doslej največji uspeh, ko so po zmagi v vzhodni ligi ter srečanju z zmagovalcem zahodne osvojile drugo mesto v republi- ki. Na posnetku spredaj od leve proti desni Trobina, Meh, Omladič, Urankar, Jud, zadaj Golič. Kvartič, Križ, Irman, Alsajegh. Bole in Dobra\^. Foto: TONE TAVCAR Mladi rolcometaSi Aera prvalci v Šmartnem pri Litiji so se za nasi republiškega prvaka pomerile št mladinske rokometne ekipe. Zmagali predstavniki Aera Cehe, ki so premag Kolinsko Slovana, Šmartno in igr neodločeno s Slovenj gradcem. Naslov osvojili: Bala (14 zadetkov), Robic Kvartič (vsak p 8), Seško, Markovič, K vačič, Doberšek (vsak po 4), Cvikl, Cen la, Jeršič, Anžič in Kapitler. ............... ^ ._____.______________ RepubliSico prvenstvo v Gotovljaii Člani Konjeniškega kluba v GotO! Ijah pri Žalcu bodo po nekaj letih obst ja pripravili prvo republiško prvenst v preskakovanju zaprek, ki ga jim zaupala osrednja republiška konjeniši zveza. Ob tem prvenstvu bodo priprav še kmečke dirke v eno in dvo vpre| galopske dirke šolanih in kmečkih ko in kasaško dirko. Vse bo na poligonu Gotovljah 1. julija s pričetkom ob 10. ui NA KRATKO BalInarJI 2alGa prvič na republiškem prvenstvu Člani Društva invalidov Ža- lec, ki se ukvarjajo z balina njem, bodo prvič nastopili na republiškem prvenstvu, ki bo 30. junija v Žalcu. Pomerile se bodo ekipe Koroške, Štajerske in Prekmurja. Da bi se na to tekmo- vanje čimbolje pripravili, bodo imeli v Društvu invalidov kon- cem tedna dve tekmovanji. Naj- prej v soboto na balinišču v Športnem centru med seboj, v nedeljo pa dvoboj s predstavniki Titovega Velenja. Trener Jože Cehovin ima na voljo 12 tekmo- valcev izmed katerih bo po tre ningih in tekmovanjih izbral naj- boljše. JOZE GROBELNIK strelci Celja v^ Postojni tretji v Postojni je bilo tradicional- no tekmovanje z MK puško, kjer so nastopili tudi strelci Celja in Kovinarja Store. Lanski zmago- valci Celjani so tokrat v postavi Tone in Barbara Jager ter Jože Jeram osvojili tretje mesto. Kovi- nar (Ivan Kočevar, Vili Dečman in Branko Malec, tretji najboljši med posamezniki) pa šesto me- sto. TJ IVIladi atleti na občinskem prvenstvu Na stadionu Borisa Kidriča so se pomerili atleti 5. in 6. razre- dov 10 osnovnih šol celjske ob- čine na tekmovanju »Mladi pio- nirski atletski pokal Slovenije«. Zbranih je bilo okoli 300 pionir- jev z vseh osnovnih šol. razen Po- lul in Veljka Vlahoviča. Rezulta ti: pionirji 60 m Aleš Stolcc. Jure Vračun, Sebastijan Leber, 300 m Robi Pukmeister, Matiaž Kotnik. Zdravko Kroflič: 600 m Igor Vo- deb. Milenko Vidmar, Viii Ko- sec: daljava Robi Kok. Samo An- drenšek, Ma.no Panič; višina Ser- gej Rozman, Marko Urlep, Peter Deželak: krogla Blaž Vaudi, Kle- men Lorber, Stane Spegl: ekipno OS Slavko Slander Celje. Prva osnovna šola Celje. Vojnik. Pio- nirke 60 m Jerneja Pere. Tatjana Kresnik, Nataša Zabret; 300 m Sonja Koželj, Barbara Dolenc. Katja Smigoc; 600 m Barbara Co- kan, Marta Kovačič, Mateja Kvas; daljava Maja Radmanovič, Marjana Fogler. Barbara Cret- nik; višina Spela Sešler, Metka Piki, Vesna Pangerl; krogla Mir- jana Pelin, Vidojka Sibanc, Re- nata Strašek; ekipno OS Ivan Kovačič Efenka. Fran Roš. Voj- nik itd. Skupaj pionirji in pionir- ke; OS Ivan Kovačič Efenka, Fran Roš, Slavko Slander itd. MIRO KOCUVAN Jadralci na vodi v Forminu pri Ptuju Za slovenski pokal je nastopi- lo 58 slovenskih jadralcev, med njimi tudi člani Nivoja iz Celja. V težki kategoriji sta Lado Forte in Nac Keršinar osvojila peto oz. deseto mesto, v lahki pa je bil Srečo Forle šesti. IVIladi kolesarji IVIerxa vedno boljši Kolesarski klub Branik Mari- bor je pripravil tekmovanje za pokal Tališ, kjer so nastopili tu- di štirje kolesarji KK Merx Celje. Med ml. mladinci (17) so osvojili naslednja mesta; 6. Damir Kitak. 9. Darko Kitak, 11. Branko Mer- nik, med st. mladinci pa je bil med 14 tekmovalci Iztok Melan- šek peti. EDO KRAJNC Najboljši Konjicam SD Comet je pripravila v po- častitev dneva šoferjev in avto- mehanikov v Slovenskih Konji- cah regijsko tekmovanje z zrač- no puško. Ekipno so bili najbolj- ši predstavniki ZSAM Slovenske Konjice pred UNZ Celje in ZSAM Laško, med posamezniki pa so prva tri mesta osvojili Ko- njičani - Jože Kovše. Franc Ne- krep in Branko Kos. strelci v Rečici pri Laškem Na občinskem prvenstvu z MK puško in pištolo je nastopi- lo 31 strelcev laške občine. Re- zultati MK puška člani ekipno 1. SD Dušan Poženel Rečica pri La- škem, 2. SD Tone Bostič Zidani most. 3. SD Alojz Kerže Pi\'ovar- na Laško, 4. SD Stane Rozman Laško. 5. SD Gvido Pavlic .Se- draž itd., posamezno člani An- drej Brun.šek. Damjan Paderoba Rečica, Boris Gorišek Zizani most. Vinko Lavrinc. Stanko Pe- klar oba Rečica itd., mladinci Aleksej Peklar Rečica, .Alojz in Drago Ajdič Zidani most, MK pi- štola Drulow člani Vinko La- vrinc Rečica. Toni Kožar Pivo varna Laško. Jernej Jelen. Ivan Ržen, Janez Sašek vsi Zidani most itd. VL Seminar za rekreatorje v krajevnih skupnostih ZTKO Celje in Velenje bosta skupaj pripravila seminar za ljudi, ki naj bi v krajevnih skup- nostih vodili rekreacijo. Semi nar bo v okviru regijskega izo- braževalnega centra od 22. do 24. junija v Ribnem pri Bledu. Prija- ve sprejemata obe ZTKO do 19. junija, sodelujejo pa lahko vsi. ki so starejši od 18. let ter čutijo vselje do športno rekreativnega dela v krajevnih skupnostih. Lovci bodo tekmovali na RinkI Tudi letos bo Lovska družina Žalec pripravila na sodobnem strelišču pri lovski koči na Rin- ki (Gotovlje pn Žalcu) regijsko lovsko strelsko tekmovanje \ treh panogah; na glinaste golobe, tarčo srnjaka in merjasca. Tek- movanje bo v nedeljo, 17. junija ob 8. uri, popoldne pa še zabava z Nočno izmeno in srnjakovim go- lažem. Delavcem Aera tri zmage V Kranju je bilo tretje delav- sko srečanje med Savo in Ae- rom v enajstih športnih pano- gah. Ekipno so zmagali člani Sa- ve, Aero pa je bil najboljši v roko- metu, šahu in namiznem tenisu Ženske, Partlzanovcl na Plazu Na Plazu v Logarski doHni se je 50 tekmovalcev Partizana Gaberje pomerilo v veleslalo- mu. Med člani so bili najbolj.ši Matej Sivka, Marko Lobe in Me- tod Marguč, med članicami pa Darja Delakorda, Brigita Mlakar in Mojca Žitnik. Progo je posta- vil znani celjski smučarski dela- vec Peter Faktor. .METOD TREBICNIK Razočarala Tanja Gobec V Mariboru in Novi Gorici je bilo republiško prvenst\ v kegljanju. V Mariboru so nastopile članice, kjer so kiju razočaranju Tanje Gobec (tudi udeleženka svetovnega venstva) Celjanke dosegle lep uspeh Rezultati: 2. Razlag, 2 Seško, 4. Kuder, 6. Pečovnik, 7. Bajde, 8. Kranjc vse Celje, i tem so si pridobile tudi pravico nastopa na državnem prvei stvu, ki bo 23. in 24. junija v Cazinu (BIH). Clani^so nastopili v Novi Gorici, Celjana Nareks in Kači pa sta bila tretji oz, šesti. Oba bosta nastopila na državnei prvenstvu v Makedoniji. V Novi ifandidati za letovanje Prispelo je 58 dopisnic, vendar je številne zapeljal odgovor Partizan Nova vas. V Novi vasi v Celju že tretje leto deluje akti Partizana Gaberje, vendar sta konec aprila in v začetku maj letos bila na novo ustanovljena Partizan LOPATA in Partiza FRANKOLOVO. Gosta v oddaji »Iz življenja in dela društe Partizan« Jaro Grajži (Partizan Lopata) in Anton Drev (Partiza Frankolovo) sta izžrebala dobitnike nagradne igre Partizan št( vilka 3, ki bosta prejeli plošče oziroma kasete ansambla AVSI NIK. Prva in druga nagrada gresta v Male Braslovče 25, Adolf Kinbertiču, tretja pa naši lanskoletni zmagovalki Malčki Kr( anik iz Celja, Vojkova 10. METOD TREBlCU NAGRADNA IGRA PARTIZAN št. 4 Letošnje zvezno srečanje organizacij Partizan v partizanskem mnogoboju bo v SR Srbiji. To tradicionalno srečanje imenovano SMOTRA, na katerem se podeljujejo tudi prehodne zastave Maršala TITA, bo letos v BEOGRADU, TITOVEM UZICU ali ČUPRIJI Pravilni odgovor obkrožite, kupon izrežite, nale- pite na dopisnico in pošljite na Uredništvo NT in RC, Trg 5. kongresa 3/a, najkasneje do petka, 22. junija 1984. NAGRAJUJE ZASEBNI OBRTNIK hudohmet! Partizan GABERJE skupno z Zvezo te- lesnokulturnih organizacij Celje v okvi- ru XX. JUBILEJNEGA FRENKOVEGA MEMORIALA VABI vse delovne organizacije, osnovne in srednje šole, družbene organizacije in društva ter krajevne skupnosti, da ob tem visokem jubileju posvetijo več ak- tivnosti namiznemu tenisu. Vse organizacije ki bodo do 10. no- vembra 1984 izvedle interna prvenstva v namiznem tenisu v moških in ženskih konkurencah ter o tem obvestile Parti- zan Gaberje, bodo za vse udeležence tekmovanj prejele priznanja, značke in nalepke. Finalno tekmovanje za vse kategorije bo 17. in 18. novembra 1984. V finalnem delu bo v posameznih kate- gorijah sodelovalo 3-5 igralcev iz vsa- ke organizacije, ki bo o izvedbi inter- nega prvenstva pravočasno poslala pi- smeno poročilo na društveni naslov. ^ 14. JUNIJ 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 17 NOČNE CVETKE • Miličniki so v soboto zvečer pridržali Ivana T. iz Vojkove ulice. Možakar je preveč pridno praznil ko- zarce, poleni pa razgrajal doma, zatem v bolnišnici in nazadnje spet doma. Tako miličnikom ni kazalo dru- gega, kot da so mu odkazali miren kotiček na Postaji milice. • V gostilni »Pri pošti" je razbijal Nedža E. Konča- lo se je kot ponavadi v ta- kih primerih, le da je nasil ni Nedža enega izmed go- stov porezal s kozarcem po vratu in bo zato kazen višja. S. S. Škodljiva pogodba za Gorenje Delavci UNZ Celje so ova- dili javnemu tožilcu 54-le nega Slavka Geratiča iz Ti- tovega Velenja, ki je uteme 1 jeno osumi jen» da je kot di- rektor TGO Gorenje sklenil škodljivo pogodbo za to de- lovno organizacijo. Slavko Geratič je mnenju strokovnega tima navkljub sklenil pogodbo s švedsko firmo Ero Frys o uvozu opre- me za proizvodnjo mikrova- lovnih pečic. Za to pogodbo direktor tudi ni imel sklepa delavskega sveta in jo je to- rej podpisal kot nepoobla- ščena oseba. Oprema je res prišla v Tito- vo Velenje, vendar pa je bila že precej dotrajana in nepo- polna. Do proizvodnje mi krovalovnih pečic tako niko- li ni prišlo, opremo pa so spravili v skladišča, kjer je še danes in tudi nič ne kaže, da bo kdaj koristno uporab- ljena. V dogovoru s švedsko fir- mo je Geratič obšel tudi de vizne predpise. Devizno do- kumentacijski kontroli pri Narodni banki so namreč prikazali, da so kupili samo opremo. V resnici pa so ku- pili tudi »know-how<<, plači- lo zanj pa je bilo skrito v izvozni pogodbi. Gorenje bi namreč moralo švedski firmi prodati več mikrovalovnih pečic s specialnim popu- stom. Slo je torej za neke vrste črnega fonda v tujini. Ker do proizvodnje pečic ni nikoli prišlo in te pogodbe torej niso mogli izpolniti, so morali švedski firmi plačati 800.000 švedskih kron od- škodnine. Ko so iskali način, kako bi poravnali ta dolg v tujini, so izbrali firmo Gore- nja na Danskem. Ta je plača- la Švedom in za tolikšen zne- sek potem dobila dobropis pri matični tovarni v Tito- vem Velenju. Pri tem popolnoma pro- padlem poslu je imelo TGO Gorenje, tozd kuhalni apara- ti za več kot 34 milijonov di- narjev škode. SREČKO SROT Nasedali so goljufivim obljubam Čeprav je še mlad (19 let), je Boris Ferenčak iz Šent- jurja dokazal, da je že pre- vejan goljuf in je ogoljufal več občanov za kar čedne denarce. Najbolj mu je nasedel Ivan O. s Planine pri Sevnici, ki mu je izročil 920.000 dinar- jev. Za 500.000 dinarjev naj bi mu Ferenčak priskrbel devize, za ostali denar pa ku- pil avto. Deviz in avtomobila seveda ni bilo, Ferenčak pa je denar potrošil na potova- njih doma in v tujini. Ferenčak je večim obča- nom tudi obljubil, da jim bo iz tujine priskrbel razne te- hnične predmete. Jemal je predplačilo, ki pa ga je sko- raj praviloma potrošil za last- ne potrebe. Zadnjo večjo goljufijo je izpeljal na novosadskem kmetijskem sejmu. Pod tu- jim imenom se je izdajal za zastopnika štorske Tovarne traktorjev in sprejemal pred- plačila za traktorje do 200.000 dinarjev. Do sedaj se je oglasil en ogoljufani ku- pec, delavci celjske Uprave za notranje zadeve pa sumi- jo, da je ogoljufanih še več. Ce je še kdo dal predplačilo Ferenčaku, potem naj to javi celjskim, kriminalistom ali miličnikom. Ko so kriminalisti izsledili Ferenčaka, so naredili tudi preiskavo, vendar so našli zelo malo denarja, ker je go- ljuf vseskozi živel na veliki nogi. S. SROT Z naročilnicami je kupoval bencin | ■ i Ivan Golež iz Slovinovega prodajnega skladišča v Celju 1 se bo moral zagovarjati zaradi kaznivega dejanja grabeža v zvezi s kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Kot organizator dela v tem skladišču in transportu je namreč v letih 1980 do marca letos z naročil- nicami delovne organizacije nabavljal bencin zase. Golež je naročilnice, ki so jih imeli vozniki pri Slovinu, hranil v predalu svoje pisalne mize. Tako je lahko večkrat vzel kakšno naročilnico, s katero je nabavil bencin na šent- jurski bencinski postaji, kjer mu je pri njegovem nečednem poslu pomagal Ivan Strnad. Crpalkar mu je namreč v naro- čilnice vpisoaval lažne podatke o tovornih vozilih. Golež je nato te naročilnice prilagal k posameznim potnim nalogom šoferjev, kriminalisti pa so ga z lahkoto odkrili, ker v nobenem od teh potnih nalogov ni bila vpisana smer proti Šentjurju, čeprav je bilo s tamkajšnje bencinske črpalke pirecej naročilnic. Na ta način si je Golež v približno štirih letih nagrabil za 226.000 dinarjev koristi. S. S. Pet iet in poi za umor Petčlanski senat celj- skega sodišča je obsodil 29-letnega Franca Dela- kordo na pet let in šest mesecev zapora, ker je umoril svojega očeta Franca Ploštajn^rja. Oče in sin sta se že prej večkrat prepirala, do uso- dnega spora pa je prišlo 3. februarja letos med 19. in 19.30 uro v stanovanju v Iršičevi 4, ko je sin vrgel očeta na kavč, potem pa šel v kuhinjo po nož in zabodel očeta. Sodišče je pri izreku kazni upoštevalo mnenje .sodnega izvedenca, da je bil Franc Delakorda bi- stveno zmanjšano prište ven, upoštevali pa so tudi neurejene družinske raz- mere, v katerih je živel in stalne prepire med oče- tom in sinom, ko je dejan- sko šlo za to, kdo bo koga prvi napadel. S. S. Dajai je darila Delavci celjske UNZ so ovadili kmeta in obrtnika Stanka Zakelška iz Lise 6 v Celju za kaznivo dejanje dajanja daril in Branislava Lozjanina iz Zagreba za kaznivo dejanje sprejemanje daril. Zgodba se je začela, ko je delovna organizacija »Nivo« odpisala buldožer in bager in ga prodala skop- ski delovni organizaciji Prehrana, enota v Zagrebu. Za ta stroja je izvedel Zakelšek in ju hotel kupiti od za- grebške poslovalnice, vendar na način, da mu ne bi bilo potrebno plačati prometnega davka - stroja bi morali uvrstiti v kategorijo kmetijskih strojev. Da bi izpeljal ta nakup, je izročil Branislavu Lozja- ninu iz zagrebške poslovalnice 100-000 dinarjev. Zakel- šek je potem zaprosil za kredit pri Kmetijski zadrugi Celje, kjer je kooperant, vendar ga zadruga ni krediti- rala, ko je zvedela za kakšnega kooperanta gre. Zakel- šek tako ni zbral dovolj denarja, zapletlo pa se je tudi s prometnim davkom in do sklenitve pogodbe s Pre- hrano, poslovalnk:o v Zagrebu ni prišlo. S. S. Sest kaznivih dejanj v enem dnevu Zoran Bostič je prestajal zaporno kazen v Celju, hkrati pa \ obi.skoval kovinarsko šolo v Storah. Prejšnji mesec je 15. maja ■ izostal IZ šole in potem zvečer poskusil priti do tujega avtomo- ■ bila. Našel je odklenjeni osebni avtomobil "Mercedes", vendar! ni znal popustiti ročne zavore. Zato si je raje izbral -Jugo-,; kateremu je bil kos s svojimi vozniškimi sposobnostmi. Odpeljal' se je v Hrastnik, kjer je doma, in v Sevnico, spotoma pa se je ^ ustavljal in pretepa! občane. V Smarčni pri Sevnici je storil še^ nasilno dejanje nad dvema starejšima ženskama. Na prostosti je bil samo 24 ur. a je v tem času uspel izvršiti kar šest kaznivih J dejanj. j Enemu kupcu kar 79 skrinj v Kovinotehnini trgovini »Tehnika« v Celju so v aprilu, ko : je v trgovinah primanjkovalo hladilnih skrinj, prodali kar 113' teh skrinj. Toda srečnih kupcev je bilo samo 5. Največ skrinj je i kupil (za devize) Ljubiša Lukovič iz Arilja in sicer kar 79. \ Kriminalisti so zato ovadili javnemiu tožilcu poslovodkinjol Zofko Teršek, ki je utemeljeno osumljena kaznivega dejanja : dajanja prednosti kupcem. Osumljeni pa so tudi kupci in sicer' kaznivega dejanja nedovoljene trgovine, saj je na dlani, da zase; niso potrebovali toliko hladilnih skrinj. ■ Kriminalisti pa s pomočjo kolegbv v Arilju tudi preverjajo, izvor Lukovičevih deviz, s katerimi je kupoval skrinje. Manjka v kmetijski blagajni V Kmetijski zadrugi Celje, poslovalnici Kmetijska preskrba j v Vojniku in Celju so kriminalisti pri pregledu poslovanja | ugotovili, da imajo stalni manjko v blagajni. Ko so preverjali; izvor manjka, so ugotovili, da so v obeh primerih v ozadju ; poneverbe, ki so v riekaterih primerih prešle v grabež. ; Javnemu tožilcu so ovadili 4 osebe iz poslovalnice v Vojniku ; in 6 oseb iz poslovalnice v Celju. Toliko pa je tudi skupno število ; zaposlenih v teh dveh poslovalnicah, osumljenci pa so spravili v ' svoj žep nekaj več kot milijon dinarjev. S. S. i V ovinku po levi Iz Celja proti Laškemu je vo- zil a\lobus JOZE SENCAR, 28, iz Hrastnika. V dvojnem le vem ovinku v Tremarjih je na sproti pripeljal z osebnim avto- mobilom SILVESTER CUNK. 26, iz Polzele, ki je vozil po levi strani in zatcj opla-^il ob avto- bus. Cunka je odbilo v jarek, kjer je obležal težje ranjen. Zbil pešca na mostu Ko je pripeljal na most čez Koprivnico v Zrečah, je zaradi prehitre vožnje zaneslo v levo voznika osebnega avtomobila JOŽETA HRIBARJA, 23. iz Sevnice. Ob mostni ograji je stal 17-letni S. V., katerega je Hribar zbil po cestišču. Pešec ima hude telesne poškodbe in so ga prepeljali v celjsko bol- nišnico. Padel je pod traktor Med nalaganjem sena na traktorsko prikolico na Ponik- vi, je pričel traktor lezti navz- dol 71-letni IVAN FENDRE, doma iz Brez pri Slomu ga je skušal ustaviti, prikolica pa ga je udarila in zbila na tla, kjer ga je prevozilo kolo. Ivan Fendre je na kraju nesreče umrl. Skozi rdečo luč Skozi rdečo luč je v križišče Partizanske ceste in ceste proti TGO Gorenje v Titovem Vele- nju zapeljala voznica osebnega avtomobila JOZEFA KOVAČ. 23. iz Dcbrce in se zaletela v tovornjak, ki ga je vozil DURO STIJAKOVIC. 34. iz Banja Lu- ke. Pri trčenju sta sc Kovačeva in njena sopotnica huje ranili, škode pa je za 80 000 dinarjev. Padla v gnojno jamo v ponedeljek ob približno 12. uri se je pred domačo hišo v Andražu pri Polzeli igrala dve- letna Dominika M. Ko deklice nenadoma ni bilo več pred hi- šo, jo je mati začela iskati, sku pa j s starejšo hčerko pa sta jo kmalu našli v gnojni jami. Do- miniko so odpeljali v celjsko bolnišnico, od tam pa v ljub- ljanski Klinični center, kjer je ob 18 uri umrla. Prevrnil se je na streho Iz smeri Laškega je pripeljal v Celje voznik osebnega avto- mobila FRANC CVEK. 30. iz Celja. Zaradi prehitre vožnje in zaradi nepazljivosti pa ga je z.a- čelo zanašati in je zapeljal v desno s ceste ter se prevrnil na streho. Pri nesreči se je voznik Cvek huje poškodoval. Lahkovernost '\ Prejšni petek sta dva ne- znanca - moški in ženska - ogoljufala Maro I. za večjo vsoto deviz. Pod pretvezo, da rabita devize za kredit in da ji bosta takoj vrnila di- narsko protivrednost, sta ji zvabila denar, potem pa jo popihala. Mara je tako zara- di lahkovernosti ob toliKo denarja kot znese njen tri- letni osebni dohodek. Po2ar v prostorih Pošte v soboto, nekaj po polnoči je zagorelo na Pošti v Celju. Sna- žilka je pozabila izključiti elek- trični kuhalnik Vnel se je le- sen pokrov kuhalnika, nato pa je ogenj uničil še hladilnik, stenske obloge in močno po- škodoval računski stroj. PRAVNIKI ZA BRALCE Posebnosti - pri časti in ugledu V dosedanjih zapisih smo nakazali na nevarnosti, ki se bolj na splošno pojavljajo pri pisanju o občanih in kako se ob tem lahko izognemo postopku pred sodišči, obenem pa upravičeno izrečemo tvorno kritiko. Danes bi opozorili še na to, posebnost skozi dvoje problemov: - pisanje o sodnih zadevah in ostalih dogodkih, ki jih obravnavajo sodišča in podobni organi; - pisanje novinarjev skozi določila njihovih pravil (kodeksa) o pisanju. Zakon o rednih sodiščih je dal izhodišča za obveščanje javnosti o zadevah, ki tečejo na sodiščih. Vrhovno sodi- šče SR Slovenije je nato izdalo posebno Navodilo za stike rednih sodišč s sredstvi javnega obveščanja. To navodilo izhaja iz načel javnosti dela sodišč na eni strani, kot tudi iz ustavnih določil o spoštovanju pravic in svoboščin človeka in občana. Sodišča morajo svoja obvestila osredotočiti bolj na problem, kot pa na osebo. Očitno pa naši časopisi kaj .radi sprejmejo takšna obvestila, kjer so obsojene osebe navedene s polnim imenom in priimkom in celo sta- rostjo in prebivališčem. Seveda je vprašljivo, kako se bi novinar zagovarjal in skliceval na podatke, ki jih je dobil od sodišča, če pa je dejansko on avtor obvestila in ne sodišče, tistega obvestila, ki ga bere javnost. Sodišča morajo spoštovati pri dajanju informacij pra- vila o tajnosti postopkov (na primer zoper m.oralo, mla- doletnike) in tako varovati človekovo zasebnost, kot tudi poslovni ugled delovnih organizacij (na primer, če gre za gospodarski kriminal). Navodilo še posebej določa kdo je tisti, ki lahko daje novinarju podatke o kazenskih postopkih: - javno tožilstvo daje informacije vse do obtožbe; - če preiskava traja dalj časa, daje informacije tudi sodišče; To očitno velja tudi za postopek po vložitvi obtožbe. Zato navodila določajo, da daje takšne informacije pred- sednik sodišča ali pooblaščeni vodja oddelka oz. enote; - navodilo ne ureja vprašanja obveščanja po začetku obravnave. Vse obravnave so praviloma (izjeme so dolo- čene v zakonu) javne in so tako (poleg javnosti - obča- nov) prisotni lahko tudi novinarji. Bilo bi v stilu cenzure, če bi od njih zahtevali, da pišejo tako, kot navodilo pravi in je zato njihovi novinarski sposobnosti, časti in etiki prepuščeno, da dostojno in pravično sporočajo bralcem to, kar so na obravnavi sli.šali (kar imajo sicer urejeno v kodeksu). To še tembolj, ker se marsikdaj zadeva na sodišču obrne na glavo, kot pravimo. Zato navodilo zadolžuje sodišče, da mora v tistih primerih, kjer ni prišlo do obsodbe, pa je v dotakratnem postopku bila posredovana informacija, ravno sodišče o tem seznaniti javnost (da je bila na primer izrečena oprostilna sodba). Po drugi strani navodilo tudi predvideva in nalaga to dolžnost, da mora sodišče v posebno občutljivih prime- rih novinarje celo opozoriti na varovanje ustavnih svo- boščin prizadetih (torej na primer po glavni obravnavi ali pa po ostalih stadijih postopka). Najbrž je marsikdaj vse to opisano bilo opuščeno vsled preobilice dela na sodiščih. Navadno pa ravno takšne novice razburjajo posamez- nike, nakar sledijo podpisani ali anonimni prispevki različnih prizadetežev, ali celo rafinirane intervencije in. pritiski na sodišča. V takšnih primerih morajo sodišča dati javnosti informacijo. Navodilo določa, da je treba spoštovati pri informacijah nasploh osebno in družinsko življenje, spoštovati intimnost človeka, zlasti pa to v dejanjih, ko gre za spolno nedotakljivost (glede žrtve), kot tudi duševno prizadete storilce. Potrebno je varovati tudi ugled žrtev, svojcev, zlasti otrok. Kar oglejte si ob priliki prizadetost svojcev ob obsodbi storilca, ki ga je okolje označilo za tatu, morilca, zločinca, pa kljub temu, da je sodišče korektno in zako- nito izvedlo postopek, pa so k takšni »ljudski sodbi« , doprinesle govorice, brezčutnost, nekoliko pa tudi naša slovenska majhnost, malomeš-^anščina in potrošniška miselnost. V posebno občutljivih primerih pa mora sodišče novi- narje celo opozoriti na varovanje ustavnih svoboščin prizadetih, kot že rečeno v tistih primerih, kjer so stadiji postopka bili že objavljeni ali pa objavljeni podatki in gre za že predhodno seznanitev javnosti. Vse opisano velja za kazenski postopek, torej tistega, ki teče pred sodiščem, torej pred sodnimi organi. Ne velja torej za tisti del postopka, ko zadeva še ni prišla na sodišče in jo obravnavajo izvensodni organi (organi za notranje zadeve, inšpekcije, tožilec). Opisana navodila za te organe niso obvezna, ker to niso sodni organi, temveč organi odkrivanja in pregona in ne odločajo o vprašanjih, ki so po zakonu dana sodiščem, torej tudi o obsodbi človeka in občana. V teh primerih in za primere pisanja o dogodkih torej, ki še niso na sodišču pa močno pride do izraza družbena vloga in funkcija novinarstva, kot dejavnika, ki lahko odločilno vpliva na ustvarjanje javnega mnenja. Ta odgovornost pa se presoja skozi določila »novinarskega kodeksa«. mag. LUDVIK VIDMAR 18. STRAN - NOVI TEONIK! 14. JUNIJ 19a t4. JUNIJ 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 19 bodeči Pri košarki nekdaj so koši veljali; danes so boljši, I ki več bodo dali! ^ Težave Nekateri mladi Celja- ni tarnajo, da ne vedo, v kakšna društva se lah- ko vse vključijo. To še nI najhujše - hudo bo, ko res ne bodo vedeli, v katero delovno organizacijo se lahko vključijo. TT ~ V Celju poteka zdaj TT - turistični teden. Glede na program, naj bi bil letos tudi dokaj dober. Seveda pa bi bilo še bolje, če bi bila dobra vsa turistična sezona. Ta se v glavnem začenja šele tedaj, ko bo konec turističnega tedna. Ne najdražje Celjani si lahko oddahnemo - tudi izvršni svet je ugotovil, da Celje le ni najdražje slovensko mesto. No, gospodinje tudi tega podatka niso najbolj vesele. Če že ni najdražje, je še vedno predrago! Odstopi Odstopil je predsed- nik rokometnega kluba. Pa predsednik pri ko- šarkaših. Nekateri menijo, da je še vedno bolje, da od- stopajo predsedniki, kot pa da bi odstopile kar cele ekipe. Zamrznitev Slišali smo, da je samo v eni trgovini neki kupec kupil 79 zmrzovalnih skrinj. Pa ni bil s kakšnega organa, ki je skrbel za zamrznitev cen! VČASIH JE LAŽJE ZAMENJATI PUBLIKO KOT PA GOVORNIKA! Prednost Pravijo, da je Celje vendarle zdaj v nečem pred Ljubljano. V Celju smo že Imeli stanovanjsko afero, tam pa je zdaj šele na vidiku! Tema Elektro ima precejšnje težave z nadomešča- njem žarnic v javni raz- svetljavi. Nekatere rade hitro pregorijo, druge pa tudi radi razbijajo ljudje. S tem je najhuje v mest- nem parku. Jasno, vsaj tam so lju- dje radi v temi! Pri nas Je - na srečo - veliko krvodajalcev. Je pa pri nas - na žalost - tudi veliko takih, ki nam pijejo kri. Cene mesnih izdelkov Podražitev i in znižanje - Z današnjim dnem so cene mesnih izdelkov ^trajnih Petkrat lahko vsakdo ugiba, na katero stran se tehtnica nagiba! Za kmetijstvo v šmarski občini ugo- tavljajo, da jim je že pre- cej temeljnih kamnov za razne objekte prerasla trava. Nič slabega - lažje bo- do razvijali kmetijstvo. ^ Tudi globinsko v velenjskem Gorenju bo kmalu začel delati poseben robot za povr- šinsko obdelavo. . Ne bi bilo slabo, čo bi nekatere obdelal tudi bolj globinsko. ZDRAVSTVENI CENTER CELJE Na podlagi 16. čl. Statuta DSSS ZC Celje in 12. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih temeljne organizacije, komisija za delovna razmerja razpisuje dela oz. naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4 ieta in sicer: a) PREDSTOJNIKA ZDRAVSTVENO- ORGANIZACIJSKEGA SEKTORJA b) PREDSTOJNIKA PLANSKO- ANALITSKEGA SEKTORJA C) PREDSTOJNIKA SPLOŠNO- KADROVSKEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mo- rajo kandidati izpolnjevati še naslednje: a) da imajo visokošolsko izobrazbo zdravstvene smeri, opravljen specialistični izpit, 5 let delovnih izkušenj b) da imajo visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj ' c) da imajo visokošolsko izobrazbo pravne ali so- ciološke smeri, 5 let delovnih izkušenj Od kandidatov za razpisana dela oz. naloge, poleg navedenih pogojev zahtevamo še: - da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da imajo ustrezne organizacijske sposobnosti, - da aktivno sodelujejo pri skupnih družbenih nalo- gah, - da delujejo v smeri razvoja samoupravne sociali- stične morale, - da predložijo opredelitev svoje vloge pri realizaciji razvojnega programa DSSS. Kandidati naj pošljejo ponudbe z zahtevanimi podat- ki in dokazili ter programom v zaprti ovojnici v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni center Celje, kadrovska služba, Gregorčičeva 7, 63000 Ce- lje. Na ovojnici pripišite: »Prijava na razpis«. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. PO CIPRU Piše Janez Vedenik 9 Ladje Iz Libanona v Limassolu v Paphosu smo se pripeljali na neki travnik ob morju. Izstopili smo in po nekaj metrih smo pod sabo zagledali številne rove. Vse pod nami je bilo prepredeno z njimi. Baje so tako zaple- teni in zaviti, da se lahko človek v njih enostavno izgubi. Lepo so se še videli stebri in mesta, kamor so pokopavali ugledne in bogate ljudi. Bili smo torej pri znamenitih kraljevskih grobovih, pa čeprav sem niso nikdar pokopavali kraljev. Grobovi izvirajo iz šestega do drugega stoletja pred našim štetjem, vidijo pa se še ostanki palač, dvoran in dvorišč. Za časa Rimljanov so jih oro- pali in deloma uničili, prvim kristja- nom pa so kraljevski grobovi služili za katakombe. Zelo zanimiv je bil tudi ogled Dioni- zove palače v neposredni bližini. Lepo ohranjena palača privablja številne tu- riste. Vidijo se še ostanki atrija, spalni- ce, kopalnice in sprejemne sobe. Izre- dno dobro so ohranjeni mozaiki, ki prikazujejo boga vina Dioniza, prizore z lova in razne dogodke iz grške mito- logije. Pravijo, da je najlepše ohranjen mozaik, ki prikazuje pijanega Ikarusa s svojimi prijatelji. Dionizova palača izvira iz tretjega stoletja pred našim štetjem. V Paphosu je mogoče videti še mar- sikaj: amfiteater iz časov cesarja Avgu- sta, arheološki muzej in v bližini mesta še jame svetega Solomonija. Zal ni bi- lo časa. da bi si vse te stvari tudi po- drobneje ogledali. Vračali smo se v Limassol, drugo največje ciprsko mesto in največje pri- stanišče, ki je bilo polno ladij z vsega sveta. Nekatere so bile namenjene v Libanon, pa so se zaradi tamkajšnjih nemirnih dogodkov ustavile v tem pri- stanišču, druge spet pa so sem priplule iz Libanona. Kot zanimivost naj zapi- šem, da smo pristanišče v Limassolu zgradili Jugoslovani še pred kriznim obdobjem leta 1974. Nasploh smo ta- krat imeli Jugoslovani na Cipru še ve- liko dela. Gradili smo jezove, zbiralni- ke za vodo, opremljali mnoge zahtev- ne objekte in še bi lahko naštevali. Po letu 1974 smo na Ciper pravzaprav po- zabili in vrednost gospodarske izme- njave se iz leta v leto zmanjšuje. Na ambasadi pravijo, da v dobršni meri po naši lastni krivdi. Limassol je sedaj največje turistično središče Cipra. Na vsakem koraku so trgovine, ki vabijo v svoje dobro založene prodajalne. 20. STRAN - NOVI TEDNIK 14. JUNIJ 191 MODNI NASVETI Blazer in bluza Ponovno moška linija v ženski modi. Le ta je naj- bolj vidna na razno raznih blazerjih, ki so strogi, rav- nih krojev in malce' kraj- Pripravlja Duška Sorn ši. Današnji blazer ima dodatni prišit del in daje videz brezrokavnika nad blazerjem. Tudi drugi model - bluzaima dodat no prišit del. ki ga zape- njamo le z enim gumbom, ki je preoblečen. Rokavi _SQ. široki, /■ dolžine. Steklina ponovno na pohodu steklina je še vedno med najbolj dramatičnimi na- lezljivimi boleznimi, saj je, če se z njo okužimo, zvečine smrtna. Steklino so opisali že 2000 let pred našim štetjem. Kljub strogim sanitarno-ve- terinarskim ukrepom je še vedno v ekspanziji (tudi v Sloveniji). Steklina je bile- zen mnogih sesalcev, vendar sta bila v preteklosti volk oz. pes poglavitna prenašalca okužbe V današnjih dneh je to vlogo prevzela lisica. Grki so imenovali bolezen LYS- SA, kar pomeni norost. Rim- ljani pa rabere (besneti, no- reti), iz tega izraza je nastal sodoben izraz rabies (stekli- na). Zaradi bolnikovega stra- hu pred vodo imenujemo steklino tudi hydrophobia, to pomeni strah pred vodo. Povzročitelj stekline je vi- rus, ki je vedno v živčnem tkivu in v slini okužene živa- li, redkeje v urinu. Dva do 4 dni pred pojavom bolezen- skih znakov je že v slini obo- lelih živali. Virus stekline je dokaj neodporen. Uničimo ga že pri 58 C, prav tako z navadnim razkužilom. Bolezen je dokaj zahrbtna, vendar so opisali tudi prime- re pri ljudeh in živalih, ki jih je ugrizla dokazano stekla ži- val, a kljub temu niso zboleli za steklino. Dom.nevajo, da pri teh obstajajo prirojena ali pridobljena protitelesa. Po poškodbi ali po ugrizu se virus skriva v organizmu povprečno 14-90 dni. To uspavalno dobo imenujemo inkubaqija bolezni. Opisani so primeri, ko se je steklina pojavila šele po letu ali dveh. Inkubacija je odvisna od me- sta ugriza in velikosti rane. Najkrajša je pri poškodbah glave, okrog 10 dni. daljša je pri poškodbi vratu, rok, tru- pa oz. nog. Prvi bolezenski znaki se pojavijo čez več te- dnov ali mesecev, če je rana majhna in je na spodnjih okončinah. V Jugoslaviji je idoslej umrlo za steklino 360 ljudi (1946-1980). Pn teh registri- ranih primerih je bila naj- krajša uspavalna doba 12 drii in sicer pri poškodbi glave, najdaljša 341 dni pri poškod- bi nog. Inkubacija pri živalih je praviloma krajša kot pri lju- deh in znaša povprečno 10 dni. Dolžina inkubacije je odvi- sna od vrste Živali, ki so po- vzročile poškodbo (volčji, li- sičji ugriz oz. poškodbe, ki jih povzročajo divje živali so bolj nevarne, kot ugrizi psov, mesta poškodbe (najbolj ne- varna je poškodba obraza nasploh in vsak del telesa, kjer so številni živčni konči- či po katerih se hitreje širi infekcija), bolj nevaren je ugriz na golo telo skozi p škodovano kožo, kot skc obleko in nepoškodovat kožo. V času inkubacije do 2 četka pojava bolezensk znakov človek nima noben težav. Steklina so pri ljud« začenja z občutkom nelag dnosti, vznemirjenostjo t občutkom strahu. Na mesi poškodbe bolnik ponavai čuti ralilo bolečino, srben ali mrtvenje. Kmalu se poj; vi izguba teka, še večja vzni mirfenost, strah pred vod zaradi krča čeljustnih miši Najbolj značilen bolezensl znak pri ljudeh je hydroph( bia, krči se pojavijo tudi, < bolnik samo sliši, kako teč voda. Bolnik je žejen, mo ga svetloba, ropot. Vsak o teh dražljajev lahko povzrc ča ponovne krče. Počasi s pojavijo hromitve miši spodnjih in zgornjih okor čin, na koncu vratu, kjer je možganskem deblu cente za dihanje. Smrt nastopi za radi prenehanja delovanj, dihalnega centra, vendar j( bolnik ves čas pri zavesti Bolezen traja praktično 2- dni, razen pri tako imenova ni počasni obliki stekline, k traja do 10 dni, a tudi ta obli ka je smrtna. Virusni delci vdirajo \ živčne končiče in se širijo pc hrbtnem mozgu približno s hitrostjo 3 mm na uro. Vzdolž poti infekcija priza- dene vso živčno tkivo, tako da pridejo virusi stekline do- kaj hitro v možgane, kjer se razmnožujejo. V naslednji fazi se širi infekcija po živcih proti periferiji, na slinavke, kjer se tudi razmnožujejo vi- rusi. To zadnje je ključnega pomena za širjenje virusa v naravi. Steklino najdemo skoraj po vsej zemeljski obli, izje- me so le nekateri otoki, kot N.Zelandija, Anglija, Irska Havaji ter skandinavske de- žele z izjemo obrobja Dan ske. dr.MARGITA KOCiS (nadaljevanje prihodnjič) Epidemija Jersiniaze 21. maja se je v VVO Vojniku začela epidemija nalezljivega črevesnega obolenja. Povzročajo ga določena vrsta bakterije, ki se imenuje Versi- nia-enterocolitica. Bolezni jersiniaze doslej v naši epidemiološki regiji še nismo zasledili, vendar ta bolezen ni tako redka, zato dajerno nekaj poja- snil. Bolezen se prične ponavadi nenado- ma. Spremljajo jo visoka temperatura, glavobol, bolečine v trebuhu, bruha- nje in driska. Bolezenski znaki trajajo 1-5 dni. Minejo ponavadi po 1 tednu, kar pa .še ne pomeni, da je ozdravljena. Tudi človek brez bolezenskih znakov še vedno lahko izloča bolezenske klice ii3 je kot tak nevaren za okužbo. Bole- zen se lahko pojavi v več oblikah. V milejši obliki opazimo le nekoliko po- višano temperaturo, slabo počutje, blage bolečine v trebuhu, odvajanje redkejšega blata, rahel glavobol in brulianje. Včasih se jersiniaza javlja v obliki vnetja slepiča s hudimi, krčevi- timi bolečinami v spodnjem desnem delu trebuha ali z izrazitimi znaki vnet- ja možgan kot so hud glavobol, otr- plost tilnika, visoka temperatura do 40 X\ Zaradi tega lahko v začetku po- mislimo, da gre za vnetje slepiča, vnet- je možgan in take bolnike velikokrat napotijo na infekcijski oddelek zaradi suma vnetja m.ožgan ali h kirurgu zara- di suma na akutno kirurško obolenje. Bolezen ni smrtna. Ne poznamo kakrš- nekoli posledice. Možna je ponovna infekcija. Pri milejših oblikah, razen počitka in diete ni potrebno posebno zdravljenje. Težje primere praviloma pošljemo na zdravljenje v bolnišnico. Bakterija, ki povzroča to bolezen, se izloča z blatom. Zaradi tega z neposre- dnim pregledom vzorca blata lahko ugotovimo povzročitelja bolezni. Bakterije lahko imajo v blatu tudi na- videz zdravi ljudje. Zato je obvezno, da v skupini ljudi, kjer seje pojavila bole- Ob pojavu navedenih bolezenskih znakov je potrebno poiskati zdravni- ka, ki bo ustrezno ukrepal. Obrati družbene prehrane, zdravstveni do- movi, morajo ob pojavu ali sumu na vse črevesne nalezljive bolezni kot na jersiniazo, to takoj prijaviti Zavo- du za socialno medicino in higieno. zen, pregledamo vzorec blata pri vseh. Bolezen se prenaša s stikom z obolelo ali navidezno zdravo osebo, tako ime- novanim, kiiconoscem. Pomemben vir infekcije predstavljajo okuženi pred- meti, voda, hrana, surovo kravje mle- ko, tudi pasterizirano mleko, mlečni izdelki, kakor tudi razne živalske vrste; psi. mačke, podgane, kokoši. prašiči in muhe. Ker tudi človek brez bolezenskih znakov lahko izloča bole- zenske klice, je izredno važno dajanje blata na pregled. Bolniki oz. kliconosci so lahko pro- glašeni za zdrave šele takrat, ko je bla- to trikrat zaporedoma negativno; to pomeni, da delavci v živilski stroki lahko gredo v službo po treh negativ- nih izvidih blata. Osebe, ki so bile v kontaktu z obolelimi ali so sumljivi na obolenje, vodimo kot zdrave po dveh negativnih izvidih blata. V primeru predšolskih otrok to pomeni, da lahko spet obiskujejo vrtec po dveh oz. treh negativnih izvidih blata. Vsi oboleli oz. kliconosci so do ozdravitve pod zdrav- stvenim nadzorstvom higiensko-epi- demiološke službe Zavoda za socialno medicino in higieno Celje. Kot že rečeno, se klica izloča s člove- škim blatom, zato je najvažnejši ukrep pri zatiranju jersiniaze temeljita oseb- na higiena. Po vsakem iztrebljanju ob- vezno operemo roke z milom, jih raz- kužimo in uporabljamo papirne brisa- če. Bolnike oz. sumljive na jersiniazo do ozdravitve izoliramo. Njihove oseb- ne predmete, delovno okolje, razkuži- mo. Družinske člane obolelih in njiho- ve sodelavce seznanimo z boleznijo in opozorimo na strogo upoštevanje sani- tarno-higienskih ukrepov in navodil. Ob sedaj že zaznavnem padcu živ- ljenjskega in družbenega standarda se moramo zavedati, da lahko sam.o z do- slednim izvajanjem sanitarno-higien- skih ukrepov preprečimo pojav oziro- ma širjenje nalezljivih bolezni. dr.KOCiS MARGITA BEOEPT TEOtli Ribja luha po italijansko Potrebujemo: pol kg rib, sol, dve žlici paradižnikove mezge, eno drobno čebulo, ko- renček, zeleno, žlico seseklja- ne prekajene slanine, eno žlič- ko moke, poper, muškatni orešcek, eno zeleno papriko, peteršilj in kruhove kocke. OCi.=:čene. oprane.in osoljene ribe dušimo z nekaj paradižni- kove mezge, sesekljano čebulo in na drobno sesekljanim ko- renčkom in zeleno. Natozalije- mo z enim litrom, vode in ku- hamo le toliko, da prevre. Rib- je kose predevamo v drugo po- sodo, juho precedimo in doda- mo razpuščeno slanino, pod- met iz malo vode in moke, soli- mo, popopramo, dodamo raz- kosano zeleno papriko, mu- škatni orešček ter prevremo. Ribje kose vložimo v juho. Preden ponudimo, dodamo še sesekljan peteršilj. Pražene kruhove kocke ponudimo po- sebej. llRiVlimjRim^ Češnja Češnja (Prunus avium L.) je štiri do osem me- trov visoko drevo s te- mnorjavkastim raztrga- nim lubjem, ki .se lupi v vodoravnih pasovih. Spada v družino slivasto- plodnih rožnic, kamor spadajo tudi mandijevec, breskev, marelica, črni trn in tudi zelo bogato cvetoče vrste, ki služijo za okras. Češnja ima premenjal- ne, kratkopecljate, nekoli- ko nagubane liste, ki so debelo napiljeni. Beli cve- tovi so nabrani v kubulih in iz njih se razvijejo obla- sti, nekoliko srčasti, rdeči ali rumeni plodovi, ki jim pravimo češnje. Drevo cveti aprila ali v začetku maja, dozori pa v juniju in v juliju. Raste po nasadih, vrtovih pa tudi po gozdo- vih kot divje rastoča oblika. Nabiramo plodove s peclji. Plodovi češnje vse- bujejo nekaj sadnega sladkorja, malo beljako- vin in so zelo sočni. Pri- merni so za uživanje, zla- sti pri bolnikih, ki jih pe- stijo srčna obolenja, bole- zen obtočil, ledvične bo- lezni ter protin in revma. Svež češnjev sok krepi srce, pospešuje odvajanje vode. Zaradi nizke kalo- rične vrednosti je prime- ren za shujševalne kiare. Tudi sladkorno bolni lah- ko uživajo češnje v zmerni količini. Tudi češnjevi peclji so zdravilni. Vsebujejo čre- slovine, grenčine in še ne- katere nedoločene snovi, ki dobrodejno delujejo na prehladne tegobe in olaj- šajo izkašljevanje. Ljud- ska medicina uporablja stolčene koščice namoče- ne v vinu za odpravljanje ledvičnih kamnov in pe- ska. Ponekod nabirajo tu- di cešnjevo smolo in jo na- močijo v dobrem doma- čem vinu. Tako dobijo do- bro domače zdravilo, ki lajša star, kronični kašelj. Ponekod so nabrali še me- liso, meto in žafran ter so vse skupaj s češnjevo smolo namočili v jabolčni kis. Dobro zaprt kozarec so postavili na toplo za šti- rinajst dni in so dobljeno tekočino uporabljali za zdravljenje kožnih obo- lenj, razne srbečice in so jo vtirali tudi v lasišče pri hudem prhljaju. Dandanes pripravljamo iz posušenih pecljev čaj, za kar vzamemo eno veli- ko žlico pecljev in jih pre- lijemo s skodelico \Tele vode, pustimo, da se ohla- di, dodamo žlico medu in ga dajemo bolnikom pri kašlju, bronhialnem ka- tarju, pri bolnem mehurju in driski. Bolnik naj pije vsako uro po en požirek tega čaja. Ponekod kuha- jo iz češenj češnjevec, ki deluje poživljajoče pri že- lodčnih težavah, utrujeno- sti in pri napadih slabosti. BORIS JAGODIC Ob 35-letnici izhajanja je Predsedstvo SFRJ odlikovalo Novi tednik z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Glasilo občin celjskega območja Novi tednik so ustanovile občinske konference SZDL Celje. Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšali in Žalec na osnovi družbe- nega dogovora o prevzemu ustanoviteljskih pravic in zagotav- ljanju materialnih pogojev za izhajanje Novega tednika in oddajanje Radia Celje. Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369. Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ure- dnik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež j (Šmarje, mladina). Vili Einspieler (Šentjur), Violeta Vatovec i Einspieler (Laško, izobraževanje), Mateja Pod jed (Slov. Ko- I njice, kultura), Milena Brečko Poklic (Celje, notranja politika, j zdravstvo). Rado Pantelič (Mozirje, turizem), Zdenka Stoparj (Celje, socialna politika). Srečko Srot (reportaža, kronika-kri- minal), Mitja Umnik (gospodarstvo, kmetijstvo in namestnik odgovornega urednika NT), Janez Vedenik (Žalec, zamejstvo), Tone Vrabl (Titovo Velenje, šport) Franček Pungerčič (glasba in glasbeni urednik RC). Urednik fotografije Edi Masnec. Te- hnični urednik Ftanjo JBogadi. Vzhaja vsak četrtek. Tisk: CGP Delo, Ljubljana. Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Celoletna naročnina 760 dinarjev, poUetna naročnina 380 dinarjev. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa 50700-603-31198 - CGP Delo Ljub- ljana, TOZD Novi tednik Celje. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. | JUNIJ 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 21 Trgovina, Ici ne upošteva želja potroSniliov, Je le sama sebi namen Nova mesnica In aellkatesa le odprta tutll ob netlellah._ Nova mesnica in deli- katesa v Šentjurju je že na samem začetku poskr- bela za presenečenja. Od- prta je tudi ob nedeljah, tako da se Šentjurčanom ni treba bati nenadnih obiskov. Gospodinjam bo skušal Mirko Klanj- šek ustreči še na druge načine, pekel bo jagnjeta, odojke in ostale vrste mesa, izdeloval bo razne specialitete kot sona pri- mer domače klobase in da bo mesa vedno dovolj, bo živino odkupoval sam. Pravi, da se lahko potrošniku približaš le na ta način, da mu po- strežeš s tistim, kar želi in pričakuje. Mirko Klanjšek je po poklicu mesar. Učiti se je začel leta 1955 pri stricu, ker je le-ta želel, da bi to postala v družini tradicija. Ko se je izučil, se je zapo- slil v Celjski mesni indu- striji, kjer je začel od nič, z leti pa je s pridnim delom napredoval dp vodje toz- da maloprodaja v Celju. Tako je lahko iz dneva v dan videval, kje šepa po- nudba z mesom in mesni mi izdelki. Poleg tega ga je jezilo, ker je bila v Šent- jurju oskrba z mesom-zelo slaba in odločil se je za lastno mesnico, S tem pa nima namena kovati veli- kih dobičkov, saj je cenej- ši kot sta Merx in Kmetij ski kombinat, ki sta doslej oskrbovala z mesom šent- jursko občino. Zeli le za- dovoljiti občane in se sa- mostojno ukvarjati s po- Mirko Klanjšek je adaptiral stare prostore, v katerih je bila nazadnje garaža, in uredil mesnico, ki obsega 100 m'. Čeprav je vhod v mei^nico lep in prostoren, je ob določenih urah kar preozek, ker občani še ne verjamejo, da pri Klanjšku mesa nikoli ne zmanjka. klicem, ki mu je prirasel k srcu že v zgodnji mlado- sti. Brez podpore širše družbene skupnosti nove mesnice in delikatese ne bi bilo, kar pa tudi pove, da so bili z oskrbo nezado- voljni tudi drugi. Zaen krat pa lahko potrošniki dobijo v novi mesnici vse vrste mesa, enkrat teden- sko tudi jagnetino in odoj- ke. Prva pošiljka je prišla prav ta teden in sicer od zasebnika iz Zlatar Bistri- ce na Hrvaškem. Mirko Klanjšek ne sodeluje sa- mo z njim, z mesom ga oskrbujeta tudi tozd Klav- nica šentjurskega kmetij- skega kombinata in mesa- rija Strašek iz Slovenskih Konjic. O oskrbi z mesom le še to, Mirko Klanjšek bo vsak teden odkupil 3-4 goveda in 15 prašičev in si na ta način sam zagotovil okoli 80 odstotkov mesa, ki bo sveže in kvalitetnej- še kot drugod. V novi mesnici in deli- katesi pa lahko potrošniki dobijo tudi mlečne izdel- ke in kruh. Raznovrstni siri so iz celjskih mlekarn, iz Ljutomera in pa iz Kra- pine, ki slovi po kvalitet- nih sirih. Kruh je iz pekar ne Rogla v Slovenskih Konjicah in slovi na celj- skem območju kot eden najboljših. Za prodajo kruha se je Mirko Klanj- šek odločil zato, ker ga prej v Šentjurju veliko- krat ni bilo ali pa je bil slabe kvalitete. To so potr- dili tudi v pekarni iz Ro Mirko Klanjšek pravi, da so izkušnje pi vega te- dna presegle vsa pričako- vanja. »Najbolj mi je všeč, ker gre vsaka stran- ka vesela iz trgovine,« je še dejal in povedal, da je pred dnevi šel mimo sta- rejšega moškega, ki je pravkar odhajal iz me- snice in si mrmral v bra- do. »Že sedemdeset let sem star, pa še nisem bil tako postrežen.« gaške Slatine, ki dobavlja kruh za Šentjur in boljše- ga ne more speči, ker ima dotrajane peči. Mirko Klanjšek je po- skrbel tudi za delavce, povprečni osebni doho- dek je pri njem večji za okoli 30 odstotkov, zato je bilo zanimanje za zaposli- tev veliko in Mirko Klanj- šek je lahko izbiral med najboljšimi. Poleg regre- sa, ki je 10.000 dinarjev, bodo delavci deležni tudi polletnih stimulacij, ki pa bodo odvisne od rezulta- tov poslovanja. Vidi se, da se Mirko"Klanjšek zaveda, da se bodo v odnosu do strank potrudili le zado- voljni prodajalci. Mirko Klanjšek od časa do časa stopi tudi sam za prodajni pult, pa ne zato ker prodajalci ne bi zmogli dela sami, temveč zato, ker ga veseli delo s strankami. Še posebno rad pa zareže z nožem v sočno in sveže meso. GOP »OBNOVA« CELJE Komisija za delovna razmerja TOZD Gradbena operativa objavlja prosta dela in naloge dveh strojnikov srednje ali lahke gradbene mehanizacije Poleg splošnih pogojev zahtevanih po zakonu mo- rajo kandidati za prevzem objavljenih del in nalog izpolnjevati še naslednje: da imajo poklicno šolo ustrezne smeri ali za delo strojnika opravljen verifi- ciran tečaj in 18 mesecev delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge je določeno 3 mesečno poskusno delo. Dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delov- nim časom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpol- njevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: GOP »OBNOVA« CELJE. Lava II., št 1. - kadrovska služba - Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku. »Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb SOZD IVIERX CELJE razpisuje 2 kadrovski štipendiji za študij na II. stopnji Visoke ekonomsko komercialne šole - smer poslovna informatika oz. Visoke šole za organizacijo dela - smer računalništvo. Prijavi oz. vlogi (obr. DZS 8,40) priložite: - potrdilo o vpisu v šolo - overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske organizacije zdru- ženega dela o opravljenih izpitih - potrdilo o premoženjskem stanju družine in števi- lu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospo- dinjstvu - potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledar- skem letu (zajeti morajo biti vsi dohodki preteklega leta). Prijave pošljite v DSSS SOZD MERX - Sektor za kadre in splošne zadeve, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje do 30. 6. 1984.« Pohištvena industrija »GARANT«, p.o. POLZELA Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge: -p 1. VZDRŽEVALEC II - KLJUČAVNIČAR 2. SNAŽILKA V UPRAVNI STAVBI Za opravljanje navedenih del se zahtevajo naslednji pogoji: Pod 1: - končana poklicna šola - strojni ključavničar - 1 leto delovnih izkušenj pri opravljanju del strojni ključavničar - dvomesečno poskusno delo Pod 2: - končana osnovna šola in 10 mesečne de- lovne izkušnje - enomesečno poskusno delo Objavljena dela in naloge se združujejo za nedolo- čen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja DO nima. Za dela in naloge pod točko 1, so poleg zahtevanih pogojev zaželene tudi delovne izkušnje s področja vzdrževanja, odslužen vojaški rok in stalno prebivali- šče v bližini DO - zaradi dežurstva. Dela in naloge pod točko 2. se opravljajo samo v II. izmeni. Rok prijave je 8 dni po objavi na naslov Pohištvena industrija »GARANT«, po. POLZELA. Kandidati bodo pismeno obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA CELJE Pot na Lavo 22, 63000 CELJE objavlja prosta dela in naloge 1. 1. učitelja matematike in fizike pogoj: profesor matematike in fizike 2. 1. učitelja za praktični pouk - eiektro pogoj: inž. energetike - eiektro f 3. 1, učitelja geografije in umetnostne vzgoje pogoj: profesor geografije in umetnostne vzgoje za določen čas - nadomeščanje delavke med porodni- škim dopustom Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva- ti še pogoje, določene z zakonom o združenem delu in zakonom o usmerjenem izobraževanju. Delavci bodo izbrani pod 1. in 2. za nedoločen, pod 3. pa za določen čas. Prijave z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh od dneva objave razpisni komisiji Srednje tehniške šole Celje, 63000 Celje, p.p. 90. • Nastop dela je 1. septembra 1984. LIBELA CELJE Industrija tehtnic in finomehanike Delavski svet DO LIBELA Celje, TOZD Tovarna tehtnic razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE PROIZVODNEGA SEKTORJA Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še nasled- nje: - da imajo visokošolsko izobrazbo' (VII. stopnjo) strojne, eiektro, organizacijske ali druge ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju po- dobnih del in nalog, - da imajo organizacijske in poslovne sposobnosti, - da pri svojem delu uveljavljajo načela samouprav- ljanja in socialistične morale, - da podajo predlog vodenja proizvodnega sektorja glede na razvojni plan delovne organizacije in opre- delijo svojo vlogo pri realizaciji predloga. Kandidat bo imenovan za dobo 4. let. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpol- njevanju pogojev na naslov: LIBELA CELJE, Opekarniška 2 Kadrovsko splošna služba, z oznako »za razpisno komisijo TOZD Tehtnice« v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 8 dneh po sprejemu ustreznih sklepov. 22. STRAN - NOVI TEDNIK 14. JUNIJ II 14. JUNIJ 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 14. JUNIJ 18( Družine so pele v Andražu v Andražu nad Polzelo nimajo niti kina, niti česa dru- gega, kamor bi se lahko hodili zabavati. Pa vendar so si zabavo vedno znali priskrbeti. Polni so svežih domislic in ena od njih je tudi ta, ki so jo uresničili v nedeljo. V organizaciji DPO je bila v dvorani zadružnega doma prireditev »Družine pojo.« V tem kraju je še vedno precej številnih družin, ki so znane po tem, da imajo dobre pevce. Ohranjenih je tudi veliko starih pesmi, ki so marsikje že zdavnaj pozabljene. Na prireditvi je nastopilo devet družin, ki so jih predstavili z domačimi hišnimi imeni. Naj jih naštejemo: Spodnji Grebenškovi, bratje Kužnik, družine Pižorn, Koprivšek, Praprotnik, Petelinšek, Bajht, Stosovi sestre in bratje in družina Alojza Pižorna. Zapeli so po dve pesmi. Dvorana je bila nabito polna, Andražani pa zagotav- ljajo, da se bodo potrudili in se pod tem naslovom s petjem predstavili vsako leto. Na sliki Prižornovi: oče Henrik, mama Helena in hčerke Alenka, Andrejka, Manca, Polonca in Barbka. Vsi skupaj imajo 126 let in so tako z najnižjim starostnim povprečjem med nastopajočimi družinami. TONE TAVCAR S kllsklm krapom do cesarske krone MIlan Ivankovič le novi rtbiški car Celjski ribiči se tudi letos niso izneverili svoji tradici- ji. Toda kako bi se izneveri- li, ko pa gre za tekmovalno obliko, ki daje vsako leto novo ime »Ribiškega carja«. , Kar 188 ribičev je v nedeljo vneto namakalo trnke v Smartinsko jezero in se že dvanajstič potegovalo za ta laskavi naslov. Po triurnem tekmovanju je tehtnica po- kazala, da je zmagal in s tem postal Ribiški car za leto 1984/85 Milan Ivankovič, s krapom težkim 960 gramov. Drugo najtežjo ribo je ulovil Ivan Janežič - krap, 750 gra- mov; tretjo pa Leopold Tra- tenšek - krap, 725 gramov. Četrto in peto mesto si delita ribičinja Silva Gaber - plo- ščic, 555 gramov in Anton Hladin st. - krap 555 gramov. Posebno diplomo, in sicer za najmanjšo ribo, je prejel Av- gust Tihole, ki je ulovil rde- čeperko težko celih 7 gra mov. Maks Bastl, direktor celj- ske cinkarne, ki je bila po- krovitelj tega tekmovanja, je izročil novemu carju preho- dni pokal in zlato medaljo, predsednik Ribiške družine Celje Franc Vitanc pa cesar- sko krono in svečano listino, kjer so zapisane vse obvez- nosti novega vladarja. Novi car, Milan Ivankovič, je že deset let član celjske ribiške družine, obenem pa je zapri- seženi ribiški čuvaj in član gospodarske komisije. Na tem srečanju so v nede- ljo podelili tudi Ribiške zna ke za zasluge druge, tretje in četrte stopnje. V imenu RZS jih je podelil Franc Ocvirk, v imenu RD Celje pa njen predsednik Franc Vitanc. FRANJO BOGADI Bodice Nekateri ukrepi me spominjajo na Danielo- vo popevko - »Bio sam naivan«. Marsikateri politik zna pted volitvami bolje kot vsi vrtnarski mojstri - rožice saditi. Kaj ko bi tudi za lažji prehod iz proizvodnje v administracijo uredili - signalno-varnostne na- prave? Nič čudnega, da je vre- me v juniju čisto april- sko - ko pa v zvezi s sta- bilizacijo vedno posluša- mo prvoaprilske. MARJAN BRAD/kŠ. Ko vdrejo mravlje Na zemlji živi preko 5000 vrst mravelj. Živijo v veli- kih skupnostih, ki štejejo nekaj tisoč mravelj, v mravljiščih, ki si jih zgradi- jo v zemlji, v trhlem drevju ali pa nad zemljo. Mravlje in mravljinci imajo krila, mravlje delavci in vojaki pa so brezposelni in brez kril. Na srečo se v stanovanjih največkrat pojavijo male rdeče mravlje, ki so brez vo- nja in niso strupene. Kljub temu pa so lahko prav nepri- jetne in celo nevarne povr- hu, saj prav lahko zastrupijo nekatere vrste hrane. Kdor jih je že imel v svojem stano- vanju ve, kako so hitre in ka- ko naglo se razširijo po vseh prostorih. Zavlečejo se v majhne odprtine v zidu, v tla, v instalacijo in pohištvo. Značilno zanje je, da se vča- sih pojavijo v velikem števi- lu, drugič spet v majhnem, začasno tudi povsem izgine- jo in se zopet vrnejo, zelo redko pa iz stanovanja po- vsem izginejo, ne da bi za to poskrbel človek. V stanovanjih se največ- krat pojavijo mravlje delav- ci, ki se v stanovanjih naje- do, hrano pa odnesejo s sabo tudi v mravljišče. Boj proti tej nadlegi pa ni enostaven. Kdor je prepri- čan, da lahko mravlje fizično uniči, opravlja Sizifovo delo, saj pozablja kako hitro se mravlje množijo, zato mora uničiti matice. Najlaže je mravlje odpravi-. ti z uporabo kemičnih prep; ratov, ki jih je moč kupiti ■specializiranih trgovinah vabe pa lahko napraviti sami. Za izdelavo strupenih vai lahko uporabite dva recept^ V pol kozarca vode, ogret do 60 stopinj vsujete čajm žličko boraksa ali borove ki slino in pet žličk sladkorja Ko se raztopina ohladi pa š žličko medu. Takšna raztopi na je uporabna 5 do 7 dni. "Lahko pa dve čajni žličk boraksa ali borove kislin« vmešate v pol kozarca mlete ga mesa ali ribe. Ta zmes j( uporabna 3 do 5 dni. S sladko raztopino namo čeno vato nastavite na me sta, kjer mravlje prihajajo i: skrivališč, Strupeno zmes p; na majhnih postavkih posta vite v bližino »najbolj ogro ženih« rhest. In kar je najvažnejše, v bo ju proti mravljam je potreb no veliko potrpežljivosti. AMADEUS POROČA Bili smo na veiilii nogi zdaj puf nam standard je spodrezal ostali so le čevlji ubogi naslednik naš še v njih bo gagal Narava preseneča Narava nas včasih še kako preseneti, to je dokazala pred- vsem letošnje leto, ko majske češnje postajajo rdeče šele junija, dokazala pa -je tudi, da jesenske ajdovke lahko zra- stejo tudi nekaj mesecev prej. Francu Erjavcu se je na nedeljskem sprehodu prikazala celo 1,30 kilogramov težka, našel pa je še nekaj zelo lepih gob, ki mu bodo še kako popravile jedilnik v teh dneh. Foto: Edi Masnec FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN Edi Masnec - Med odmorom.