Posamezna Številka 10 vinarjev.
SIBV. 199.	¥ UahUant, v sredo, i sBpMra m
Leto XL11I
Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . za en meseo „ . za Nemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo
K 26'-„ 2-20
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meceo „ . . „ 2*—
V	opran preleman mesečno „ 1*70
B Sobotna izdaja: s
za celo leto........ V—
za Nemčijo oeloletno . „ 9*— i ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enoatolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 1U v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ u „ za večkrat primeren popust.
Ponična mili. zahvale, osmrtnice lil:
enostolpna petltvrsta po 2Jviu.
Poslano: -enoatolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja Tuk dan, lzvromil ne* delje ln praznike, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga Vozni red.
93T Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. B/OL Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št 8. — Račun poštne branllntoe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 18&
Brezuspešni laški napori za tolminsko Dhmostfe.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Ob gornji Soči, 29. avg.
Danes teden sem poročal, da bitka za obmostje Tolmin—Sv. Lucija, ki traja že od 14. avgusta dalje, še ni dosegla vrhunca. Po silovitosti kanonade in vehemenci sovražnikovih naskokov sodeč je bilo pač domnevati, da je sovražnik že tedaj napel vse sile, da bi dosegel svoj cilj na tem odseku, to je prodrl našo fronto med Tolminom in Sv. Lucijo, Po brezuspešnem napadu, ki je sledil strahoviti kanonadi koncem prejšnjega tedna, je res nastopil precejšnji mir, ki je trajal od 23. do 26. avgusta. Med tem časom je sovražnik s svojimi topovi trkal na našo fronto in z manjšimi naskoki sondiral teren; večji ljuti spopadi so se vršili v odseku pri Tolminu, zlasti pa je sovražno vodstvo navedene dni osredotočilo svoje napadalne sile v odseku Bovec—Rajbl, odkoder se je čulo silovito grmenje topov. Tudi v ožjem krnskem ozemlju, dalje na Mrzlem vrhu ter pod slemenom, ki veže Mrzli vrh in krnsko pogorje, so se italijanski napadi ponavljali. Med tem časom je sovražnik proti obmostju, katero tvorita višina Kozmarice (888 m) ter Sv. Marija, ležeči na desnem bregu Soče ob S". Luciji med Selom in Tolminom, koncentriral ogromne sile svojega topništva vseh kalibrov. Celo pogorje, ki se vleče ob desnem bregu Soče nasproti gori imenovanima višinama, je sovražnik natrpal s topovi, t. j. greben Kolovrata in njegov južni izrastek Ježo, dalje takozvani Pavličevgrad (Hrad vrh), Koto (606 m) itd.
Tudi naše vodstvo ni mirovalo in je za Italijane pripravilo dovolj presenečenj. Že 27. t, m. so Italijani zopet začeli s svojimi topovi obsipavati našo fronto; nakrat pa je začelo nad njihovimi pozicijami vr-šanje in žvižganje, katerega jakost si more samo oni predstavljati, kdor je kedaj čul delovanje naših motornih baterij; pero je preslabo, da bi opisalo silovit vtis na okolico te baterije ali celo učinek takega izstrelka. Sovražne baterije so kar obmolknile, ko so iz vratolomne višave začeli v njih vrste padati prvi »somi«, kakor arti-Ijeristi imenujejo te izstrelke nezaslišanega obsega. Na večer 27. t. m. se je prikazal
sovražni aeroplan v meglenih višavah nad nami, da bi odkril pozicijo tega nevarnega protivnika. Vrniti se je moral, ne da bi povoljno rešil svojo nalogo, kakor nam je dokazovala smer ognja sovražnikove artiljerije dne 28. avgusta. Italijani so svoje topništvo še. ojačili z možnarji težkega kalibra in vsa njih žrela so bruhala ogenj in jeklo na višine severozapadno od Sv. Lucije ter na dozdevne pozicije naše težke artiljerije, kakor tudi na tolminsko obmostje. Ta odsek fronte, jedva 7 km zračne črte dolg, je bil obdarovan z najmanj 10.000 izstrelki vseh vrst, od ekrazitnih granat iz 21 cm možnarjev do 7 mm ličnih izstrelkov, takozvanih gorskih brizgalnic. Naša težka artiljerija je nemoteno in z lepimi uspehi odgovarjala.
Italijani so jo z mrzlično naglostjo morali odkuriti iz važne pozicije, v kateri so se že vgnjezdili. Artiljerijski opazovalci so poročali grozovite podrobnosti o učinkovanju našega ognja. Sovražnik je zato z vso ljutostjo naperil svoj ogenj na gori navedene naše postojanke in prometne zveza v zaledju. Navaden račun kaže, da je najmanj deset vagonov jekia in železa deževalo na ta kratki odsek tekom enega dneva; 10.000 izstrelkov povprečno 10 kg (nizko vzeto) = 100.000 kg. Težke dneve smo doživeli 17. julija, 14. do 22. avgusta itd.; toda Italijan je 28. in 29. avgusta v ja-kosti artilerijskega ognja na tej fronti rekord dosegel, kot so zatrjevali artiljeristi, ki so se udeležili majnikove bitke pri Gor-licah. Nemim pričam tega prizora na vznožju gori navedenih vrhov so otopeli čuti za vse te vtise; toda naši junaki tam na grebenu menda nimajo živcev, kajti kakor hitro je sovražnik smatral naše pozicije dovolj omajane, kritja dovolj razdrta, jarke razdejane in žične zapreke porušene ter se je proti večeru dvignil iz svojih jarkov z naskokom, tedaj je zopet naletel na nezlomljen odpor naših bojnih čet. Naskok za naskokom je bil gladko odbit, kar niso opravile puške, to je dokončal bajonet. Sovražniku se mora priznati, da se je v bojih na Soči naučil vztrajnosti in da tudi on mirno gleda smrti v obraz, kadar mu iz žrtev klije zmaga. Dokaz tega
je 200 Italijanov, ki so se dali nocoj na višinah pred Sv. Lucijo do zadnjega moža pobiti, ker se niso hoteli vdati našim vrlim Bošnjakom in Tirolcem; njih poveljnik, mlad poročnik, je izkrvavel, preboden neštetokrat. Imamo resnega sovražnika pred sabo; delno pomanjkljivost svoje pehote skuša zenačiti s številom in s svojo močno artiljerijo. Zato pa je slava naših junakov ob Soči tem večja. Vsak zavedni Slovenec, posebno »zadovoljni Kranjec«,
jim je vekomaj dolžan čast in hvalo.
Danes se boji nadaljujejo z nezlomljivo silo na obeh straneh; kanonada se menja s pehotnimi naskoki; sovražnik ne strpi več do mraka in napada pri belem dnevu; zato pa imajo naše puške tem večjo smrtno žetev ... Epopeja bojev na Soči še ni končana; zaključila se bode s slavo spevom na avstrijskega vojaka.
Dr. —ič.
Cesarjev rojstni Ion oU Soči.
Zagrebške »Novine« priobčujejo naslednji dopis s soške fronte:
Kraljev rojstni dan je. Zastave vihrajo. Zelenje na vseh straneh. Namesto zvonov tulijo topovi. Posebno naš »Marko« (30'5 cm možnar)! Če bi na tisoče psov lajalo v zraku, bi ne bilo tako, kakor kadar se on oglasi. En pozdrav je poslal na Šte-verjan. Gledam. Oblaki dima. Niti Vele-bit ni tak, kadar se pokrije z oblaki, predno začne iz njih sipati burjo. Ko se razpuste oblaki, vidim porušen stolp. Od-ondi so Italijani opazovali naša pregibanja. Sedaj nas opazujejo z nebes! lznenadil jih je »Marko«.
Zjutraj so prišli k službi božji vsi častniki od divizije, brigade in od polkov, ki so bili v rezervi. Sv. maša se je vršila v cerkvi oo. kapucinov. Ljubeznjivi in prijazni možje. Že itak krasno cerkev so še bogato okrasili. Poskrbeli so za pevce, ki so nas vse iznenadili s svojim petjem.
Kjerkoli je stalo vojaštvo, je bilo vse okrašeno z zelenjem in cvetjem. Vsakemu se je na obrazu brala radost, veselje. Med obedom ni manjkalo napUnic. Poleg mene sedi nadporočnik Vilic. Že tretja svetinja mu krasi prsi. Čita mi pismo, ki je je dobil od očeta: Veseli se na batine, ki jih bodo dobili Italijani, in pravi, da je že kot deček slišal govoriti: Napoletani bona jente, ma per la guerra non vol niente (Napolitanci So dobri ljudje, a za vojno ne marajo) itd.
Po kosilu sem šel na Kalvarijo. Došel sem pratežno kolono, ki je ravno nesla jed v bojno črto. Ali so veseli! Imajo jedi in pijače in tobaka! Začeli so pogovor o Italijanih. Kako hitro jim teče beseda; vsak tekmuje, da pove svoje. Kakor bi rekel dr. Marijan: »Dalmatincu beseda gladko teče, kakor njegovo olje, in on je vedno dobre ter židane volje, kakor njegovo vino.«
LISTEK.
Na Krasu.
Na levem boku naših stališč je največ možnosti, da si s kake izmed mnogih višav natančno ogledamo svoje in sovražne bojne Črte. Po nagli vožnji tlospemo v D i -vačo (487 m nad morjem), od koder se odcepi železnica v Pulj. Kraj slovi zaradi Škocijanske jame, ki je v bližini. Tu se zdj, da si se preselil na luno. Na levi in desni zmeda širokih, okroglih brezen, ob vznožju pa ti izginja Reka v podzemski svet. S »Štefanijinega razgledišča« si najlepše ogledaš takozvano »Veliko dolino«. Začudiš se, ko vidiš vse te prepade, tesni, rove in jame na veličastnem prizorišču pred seboj. Navda te vtis, da si videl posebnost prve vrste. Tu so italijanski letalci že ope-tovano oddali svoje »posetnice«, ne da bi napravili kaj škode; samo število lijev in jam v zemlji so za nekoliko pomnožili. Oni sicer odločno trde, da so kolodvor in njegove naprave razdrli, a so gotovo slabo videli uspehe svojega delovanja, V Škoci-janskih jamah je možen dostop do osemnajstega Rekinega vodopada. Mi pa nimamo časa, da bi si ta podzemeljski čar ogledali. Preveč se nam mudi na fronto. Med oljkami in vinogradi pri S e ža n i, ki leži zavarovana v zavetju velike kotanje, hitimo dalje proti O p č i n a m. V bližini lepe vasi, ki šteje dandanes že mnogo gosposkih letovišč, je triangulirska točka 397 m nad morjem z razglednim stolpom in pa vezervoar za tržaški vodovod, Lepota, ki jo odtod nudi solčni vzhod, in
njegovi krasni barvni učinki na morje se ne dajo popisati. Spomin za celo življenje! Oči se ne nasitijo prizora, ko na rožnatem nebu požari kralj dneva ter s svojo lučjo preplavi mehko, temno zobčasto črto istrske obale, dočim še gromada hiš in palač ob pristanišču drema pod nami v jutranjem spanju,
Ob P ro s e š k i h vrtovih in vinogradih, kjer dozoreva slavnoznano proseško vino, dospemo na Nabrežino in s tem že na pravo bojišče. Temnozeleni gozdiči, nizko hrastje, vrste smokev, mandeljev in breskev, tupatam osamljena pinija. Po ka-dulji (žajlelju) dehti vsepovsod in po melisah; martinčki in kuščarji se solnčijo po skalovju. Bel cestovod iz apnenca 646 m dol, sc kroži nad dvojno železniško progo. Doli se širi sinje morje in lahna sapica s kopnega kroži valove v srebrnobele grebene. Ob italijanski meji se razprostirajo plitvine. Vroči zrak, ki leži nad pečinami gorskega Krasa, ki se tu začenja, nam suši slani dih z morja, ki nam je porosil lica. Tu vladata mir in tišina, ljudje hodijo po svojih navadnih opravkih; malo kilometrov naprej pa že bobne in rjovejo topovi in se vali ljut boj sem in tja ter vlada smrt in pogibelj. Čez morje kršja in skalovja, mimo kolesarjev, posameznih jezdecev in trenske kolone, ki dovaža vodo po vijugah, ki jih varujejo višave nasproti, dospemo čez strmo pobočje do ene naših artiljerijskih postojank. Solncc pripeka. Razbeljene skale odsevajo vročino, Zdi se nam, da hodimo skozi zakurjeno peč. Pot nas obliva, ko dospemo do vrha. Krasen pogled! Nizko zidovje ograja bele, svetle steze, ki se pod nami razprostirajo liki ogromna pajčevinu čez pla-

Že smo na vrhu. Tam vidim četo. Stopim bliže. Hvaljen bodi Jezus, bratje!« »Vsikdar bodi!« 'Kako je?. Dobro, hvala Bogu! < Pa v cvetju! Ej, da. Cesarjev rojstni dan je danes, pa smo okrasili njegovo sliko.« »Kaj pa ti delaš? Prstan iz italijanskega šrapnela.« Vidim: skoro vsi nosijo na roki enake prstane. Če bi nas bilo še desetkrat toliko, kakor nas jc sedaj, bi lahko imel vsak svoj prstan, toliko šrapnelov je zmetal na nas Italijan. No, ko se razmeče, bo kmalu konec. Za enkrat pa delamo prstane iz njegovih šrapnelov.«
Večina je bila doma iz kninske in sinjske okolicc. Tedaj sc oglasi eden in zakliče tovarišu: Ali ne veš, da Italijan sedaj tod in tod sadi limone, pomaranče in- kdo bi vedel kaj še? Poglej, poglej, kam se je spravil? . . . No, pa naj le sadi. Ko se vrnem, mu limone in pomaranče porinem v grlo! Hujše mu bo, nego Adamu z jabolkom.«
Tako so se šalili dalje. Pozdravim jih in grem k drugim. Srečam poročnika Riša-vega. Vrl, hraber častnik. Bil je že ranjen in odlikovan z zlato kolajno. Vodi me na drugo stran gore po globoko v zemljo izkopanem potu. »To so napravili fantje pred par dnevi. Delalo se je noč in dan. Uredili so strelske jarke. Kadar je preje deževalo, je segla ljudem voda do pasa, sedaj je vse v redu!« Tako mi tolmači častnik. Medpotoma vidim, da je res vse jako lepo napravljeno. Plazim se mimo vojakov; vse puške so naperjene proti sovražniku. Pazno stoje ob svojih puškah. Grobna tišina. Sto korakov spredaj stoji sovražnik. Tega in onega vprašam iiho: -Kako je?< »Dobro, hvala Bogu!« Tu do-spem do poveljnika čete. Naš vrli nadporočnik Dedek, šalivec, veseljak, da mu ni pora, a tudi v boju pravi mož. Pravi junak starega kova. Ravno se je pripravljal, da pozdravi Italijane. »Pridi, Marko, da boš
noto. Na levi, na otoku nasadov sredi pustinje — grad D e v i n , dalje naprej izliv Soče, Zdoba. Na obzorju lesketajoče se, z grebeni belih pen posuto morje in zelene istrske obale. Nekaj jadrnic hiti proti Miljam in Kopru, rdečih, rmenih in sinjih.
Pod nami spodaj, ob ustju Soče, kolodvor Tržič (Monfalcone) , ladjišče »Adria«, višava La Rocca« (skala) z grobljo zidovja. Potem dalje planjava, pre-raščena z brajdami vinske trte, njivami s koruzo, preprežena z vodotoki, nizkim sadnim drevjem in belimi vasicami, iz katerih mole sloki zvoniki proti nebu. Tam so se Italijani namestili v mnogih črtah, v drugi za drugo. Ondi se sveti Škocjan, odkoder so bombe naše težke artiljerije Italijane splašilc in jih prisilile, da so hitro zbežali. Dalje zadaj temna gora Medcja. Prizorišče kakor na dlani. Tamle koti 87 — »La Rocca« — nasproti jc gora Kosič (Monte Cosich), ki jo jc naša vrla pehota proti številnim, premočnim napadom z največjo vztrajnostjo obdržala v naši oblasti; na južnem pobočju te gore se še sušijo v poletnem solncu italijanski mrtveci, ki jih niso mogli pokopati. Dalje proti severozapadu, med V c r m e I j a n o m in R e d i p u 1 j o jc hrib »Monte dei sei Busi« (Griže - Brdo), o katerem laški Cadorna venomer trdi, da so ga žc zavzeli Italijani, dočim moremo z dobrim daljnogledom popolnoma razločiti naše roje, ki ondi leže za skalnatimi zakloni. Tudi sedaj jih obsipa ljut sovražni ogenj v velikih množinah, a ga prenašajo s stoiško mirnostjo. Nad njih glavami se razblinjajo krdela oblačkov — »ovčic belih« —, novi prihajajo, manjši in večji, sc razprostrti in
razgubc. Naše topništvo pošilja bokom italijanskih pehotnih zaklonov bobneče pozdrave v obliki železne toče, jih »razvija«, da so posadke prisiljene umakniti se nazaj v globlje ležeča kritja, ter obdeluje sovražne baterije ob izlivu Soče, ki pa z druge strani obstreljujejo Dobrdobsko planoto. To jc šum in ropot, da moreš oglušeti.
Solncc sc nagiba proti zapadu. Tedaj se, kakor navadno, pojavi italijanski napad. Središče napadalnih čel se pri-mika gozdiču ob robu planjave. Proti tem mnogotam, ki kolebajo naprej, zastavijo svoj ogenj vse baterije, ki jih morejo doseči. Vidimo široke vrzeli, ki so jih naši topovi napravili. Še košček gre sovražna truma, zavita v dim in točo krogel naprej, potem pa je nihče na svetu ne more več, zadržati. Napad se je v ognju našega top-ništa žalostno zrušil, izjalo-v i 1. Okolica je polna bežečih vojakov, Ta tudi kaj takšnega se več ne ponovi. Tega ne dopuste naši hrabri stražniki ob Soči.
V pestrih barvah izginja rdeče solncc za oblaki, pada globlje in globlje, risaje »čašo opojnosti« na vodah Jadranskega morja. Še žareča pičica, pa izgine v megli. Z morja pripihlja hladna sapica, ki se jc doslej sanjaje napajala in naslanjala na gorkih žarkih solnca, pa razprši nežno mreno večernih oblačkov, ki še zardevajo od vročih solnčnih poljubov. V tem se pa znova prične besno bobnenje topov tam doli in vsa planjava je na mah pokrita s točo krogel in skalja. Pa tudi vse to naši vrli stražniki ob Soči mirno pretrpe, kakor so prestali žc marsikaj, zakaj pride dan. ko vsi sovražni topovi — obmolkneio!
videli« mi pravi. Postavim se tako, da vidim skozi razpoko italijanske strelske jarke. Tedaj vrže nanje pet, šest min. O učinku bi vedeli povedati Italijani.
Poleg mene stoji častnik Desantis, vrl in vesten mož v svoji službi. Pravi brat vojakom. Peljal me je dalje po teh jamah. Pokaže mi »španskega jezdeca^. Priletela je bila granata in ga vrgla 5 do 6 m visoko v zrak. Obvisel je na deblu in ondi visi še sedaj.
Tu malo dalje je mesto, kjer je sedel italijanski zdravnik. Pred mesecem dni, po pokolju Italijanov, je bil prišel prosit, da bi smeli pokopati njihova trupla. Zavezali so mu oči, da bi si ne mogel ogledati postojanke, in mu dali cigaret, da bi lažje čakal na odgovor. Tako so mu dišale, da so mu jih še za na pot dali nekaj. Ko so se dogovorili, so ga spustili, da je odšel nazaj.
Kako ti vojaki časte svoje častnike! Enemu pravim: Vaš general je dobil odlikovanje Leopolda!«
»Je-li to naš general . . .?« vpraša drugi.
»Pa je tudi zaslužil. To je naš dobri oče. Bog ga poživi!« In začel je naštevati, kako se general zavzema za moštvo. Povedali so celo, da prijezdi gledat, kako se kuha za ljudi. Zahteva, da se skuha dovolj in dobro. V največji nevarnosti prihaja mednje. Njegova navzočnost jih še bolj ohrabri. »Sokoli, zdravo!« tako tolaži ranjence. »To je naš pravi oče!« pravijo.
Vrli fantje. Dan pred Veliko Gospoj-nico nobeden ni maral jesti mesa. Naročili so, naj jim napravijo polenovko, če je mogoče, če ne hvala Bogu! Dobili so nekateri polenovko, drugi sardine. Ko so čez osem dni prišli dol, so vendar hoteli svečano obhajati osmino Velike Gospojnice m kraljev rojstni dan. Veliko jih je šlo k spovedi in sv. obhajilu. Imeli so tudi peto sv. mašo. Duhovnik je v svojem govoru naglasil, kako so njihovi očetje izbrali Veliko Gospo za zaščitnico polka. Polk je prvič prišel v ogenj na Veliko Gospojnico. Bilo je to 1. 1878. v Bosni pri Livnu. Od tedaj se pri polku vsako leto slovesno obhaja ta dan. Sv. Devica varje in vodi polk; ta Devica ga bo privedla tudi do končne smage in slave!
Drugače je pri nas razen malih izjem že skoro mesec dni mirno. Italijani so izkusili, kdo jih tu čaka. Pa se jim ne ljubi več. Sedaj poizkušajo levo in desno od aas. Tudi tu naletavajo na leve. Levo od nas so Bošnjaki, Slovenci, Varaždinci. Neki častnik, ki je bil pred par dnevi ondi, mi pravi »To so vojaki! Vsakemu drugemu krasi hrabrostna svetinja prsi.« Levja srca. Kakor zmaji koljejo Italijane, Zapomnili si bodo Italijani svojo lakomnost po tuji lastnini, dokler bodo živi!
\M in naši slovenski kroji.
»Reichspost« piše: »Zgodovinska minolost »Regione Giulia« nikakor ne opravičuje pohlepnosti tretjega Rima. Torej bi se morali ti kraji — tako je bilo v načrtu našega laškega »prijatelja« — umetno preparirati za italijansko bodočnost. Med mnogimi sredstvi v ta namen je bilo umetno poitalijan-čevanje krajevnih imen na čisto nemškem in čisto slovanskem ozemlju. Na Dunaju moremo videti sedaj neki zemljevid, ki predstavlja ponatis nekega Italijanskega mnogo razširjenega zemljevida naših, po Italiji zahtevanilifobmejnih območij, med temi tudi »Regio-tie Giulia«. Kraji in krajine, kjer ni nikdar bival noben Italijan, so dobile tu krasna italijanska imena. Tako so Žabnice na Koroškem označene s Cam-porosso, Žila s Zeglia itd. Še huje so prekrščene čisto slovenske gore in kraji druprod. Triglav se imenuje Tricorno, Jalovec Gialuzzo, Črna prst Monte ne-ro, kranjski Nanos je odlikovan z imenom Monte i-e, Krn Monte nero, Snežnik (že na hrvatski meji) Monte Albo Neroso, Cerkno Circhino, Štorje Satto-riano, Divača Divacia, Povir Poviero, Mavhinje Malchina, Dutovlje Dettoglia-no, Opatjeselo Oppachiasela, Podmelec Podmenza, Repentabor Monte Rupino, Postojna Postumia, Lož Olissa itd. Pri fabrikaciji novih imen »o si izmislili najneumnejše bajke. Tako so Postumia izvedli iz Posthumus, potom nekega nekdaj vladajočega rimskega cesarja, dasi je slovanski izvor imena Postojna jasen. Postojna — postajališče, ker je tam v poznem srednjem veku nastala postaja za pošto in voznike. Paralelno z Nanosom je grški greben, ki ga slovensko prebivalstvo imenuje Vremšči-ca, ker po oblakih nad to koto sklepa ljudstvo s precejšnjo gotovostjo, kako vreme bo. A kaj so storili signori ire-dentisti? Drzno so postavili pred ime uboge vremenske gore en »au« in imeli so Auremio. Bajko o nekem rimskem junaku tega imena, ki da jc tam deloval, so kmalu našli. Na fabrikaciji te prevlake kulture se je odlikovalo tržaško planinsko društvo »Socicta alpina dellc Giullic«. Kdor ima smisla za nc-
dobrovoljni humor, se bo zabaval na
izjavah, kako so Opčine (slovensko občina) dobila Opcinsa, Divaccia (slovenski Divača, kraj duhov radi mnogih votlin) Vacciusa, ali Ceacano (Sežana) dobila plemenitega Celsiusa za ustanovitelja. Vsa stvar se kaže otročja in smešna, ima pa jako resno ozadje: na ta način so hoteli območju, ki so ga zahtevali tam čez, dati »historično« romansko prevlako, da bi mogli potem,
sklicevaje se na ta zgodovinska »dejstva«, tudi ta območja zahtevati kot nekdaj rimska ter s tem olepšati dejstvo gole pohlepnosti po ropu. — Iz tega razloga je obžalovati, da so naši oficielni zemljevidi šli deloma na roko tem italijansko iredentističnim strein-,lenjem s tem, da so za kraje, ki nikakor niso italijanski, navajali samolastna italijanska imena!«
Poklonitoena depntacija hruafshih in ogrskih muuicipijeu pri cesarju.
Poklonstvo ogrsko-hrvatskih munici-pijev vladarju dne 2. t. m. se vrši po naslednjem sporedu: Večina udeležencev —. vseh skupaj bo krog 500 — se pripelje na Dunaj s posebnima vlakoma danes 1. septembra zvečer. Na kolodvoru bodo že čakali vozovi in odpeljali došle v naprej določene hotele. Kočijaži imajo na rokavih posebne znake ter so udeležencem od sinoči neprestano na razpolago.
Ko se udeleženci preoblečejo (frak), se ob 9. uri zvečer odpeljejo k sprejemnemu večeru avstrijskega ministrskega predsednika v veliki dvorani industrijske palače na Schvvarzenbergovem trgu. Navzoči bodo tudi skupni ministri, člani avstrijske vlade, dostojanstveniki civilnih in vojaških oblasti ter mnogo drugih odličnih osebnosti. Po večerji se udeleženci vrnejo v hotele oziroma stanovanja.
Jutri zjutraj bodo čakali vozovi že ob 8. uri pred hoteli in odpeljali udeležence na Schvvarzenbergov trg, kjer bo zbirališče. Tu se vozovi razvrste; bo jih krog 250, v vsakem po dva udeleženca. Točno ob pol 10. uri dopoldne se začne sprevod pomikati po Ringu in Mariahilferici proti Schonbrunnu. Sprevod otvori oddelek redarjev na konjih. Na čelu se vozijo ogrski ministrski predsednik grof Tisza in hrvatski ban baron Ivan Škerlec, potem vsi člani ogrske vlade, zastopniki katoliške duhovščine pod vodstvom ogrskega kneza-primasa kardinala Csernocha, škofje in visoki cerkveni dostojanstveniki drugih veroizpovedi, tajni svetniki, člani ogrske magnatske in poslanske zbornice in zastopniki municipijev v sijajni tradicionelni gali z velikim spremstvom telesnih huzar-jev, pandurjev in slug, ki bodo istotako nosili blestečo zgodovinsko opravo. Kraljevino Hrvatsko s Slavonijo bodo razen bana Škerleca zastopali župani hrvatskih mest; izmed škofov bodo navzoči zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, senjski škof dr. Josip Marušič, djakovski škof dr. Kra-pac in križevški vladika dr. Dionizij Nja-radi.
Sprejem pri vladarju je določen na 11. uro dopoldne in bo imel značaj »velike av-dience« ter bo cesarja obdajalo številno spremstvo. Sprejem se vrši v veliki grajski galeriji v Schonbrunnu. Vladar bo sprejel poklonitev in bo odgovoril na Tiszov nagovor.
Po avdienci se odpeljejo udeleženci v mestno hišo, kjer jih bo svečano sprejel in pozdravil dunajski občinski zastop z županom dr. Weisskirchnerjem na čelu. Na pozdravni govor bosta odgovorila budim-peštanski župan dr. Štefan Baczy in zagrebški župan Holjac. Mesto pogosti deputacijo z mrzlim buffetom. Nato se odpeljejo člani na stanovanja, da se preoblečejo.
Ob treh popoldne je skupen obed v dvoranah restavracije v koncertni palači. Zvečer ob 7. oziroma 8. uri povrat^k s posebnima vlakoma.
X X
X
Šibeniška »Hrv. Misao« piše glede po-klonstvene deputacije: Banovina prihaja v tem znamenitem času pred Njegovo Veličanstvo s sijajno deputacijo mest in velikih županij. Med člani deputacije bodo zastopane vse politične stranke ter bodo med zastopniki Zagreba tudi pravaši, med njimi tudi predsednik saborskega kluba Starče-vičeve stranke prava, dr, Ante Pavelič; vse stranke so složne v tem, da bodi hrvatska deputacija sprejeta ločeno od ogrske in da naj jo vodi hrvatski ban.«
Reichspost« piše v svojem pozdravnem članku med drugim:
»Napravimo črto pod preteklost, kakor tudi sedanja svetovna vojna poteza debelo črto preko svetovne zgodovine ter se bo poslej začela nova doba. Razumeti se hočemo bolje, nego smo se doslej, ker smo trdno in odkritosrčno pripravljeni, da drugemu le dobro storimo in se bratovsko sporazumemo, kako bi se najbolje ognili prejšnjemu zlu.«
lfelik uspeh armade Puhallo pred Liickom. - Hudi boji ob Strypi. - Napredovanje na celi črti. - Rusi izgubili od 2. mainika 1,400.000 mož in
12 trdnjav.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, j Dunaj, 31. avgusta. Uradno se raz- i glasa: Med ljutimi boji je bil včeraj vržen sovražnik, na katerega smo zadeli severno od Lučka, proti jugu, V naših rokah je ostalo 12 častnikov, nad 1500 mož, pet strojnih pušk, 5 železniških strojev, 2 železniška vlaka in veliko vojnega materiala. Naše čete so prisilile Ruse tudi na črti Swiniuchy — Gorochovv — Radziehow in pri Turzih, da so morali nadaljevati umikanje. Polki budimpeštanske vojne divizije so z običajno hrabrostjo vzeli v prostoru južno od Radziehowa neko močno utrjeno črto.
Ob Stryju se bojujejo za prehode in zadržujejo Rusi naše zasledovanje na posameznih točkah z ljutimi protisunki.
Naše vojne sile, ki se vojskujejo severno od Kobrina, so prodrle pri Pruža-nemu ob zgornjem Muhovjecu.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 31. avgusta. Veliki glavni stan:
Vojna skupina generalfeld-m a r j a 1 a p 1. Hindenburg a. Boj za obmostje južno od Friedrichs-stadta se še bije. Vzhodno od Njemena prodirajo naše čete proti železnici Grod-no—Vilna. Ujele so 2600 sovražnikov. Na zahodni črti trdnjave Grodno je bila dosežena okolica pri Novem Dvoru in pri Kus-nici. Pri Grodeku je sovražnik popustil pred našim napadom svoje postojanke na vzhodnem robu Bjalistoškega gozda.
Vojna skupina generalfeld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Izvojevan je že mestoma prehod čez zgornji Narev. Desno krilo vojne skupine koraka proti Pružanemu.
Vojna skupina generalield-maršala p 1. Mackensen a. Zasledovanje je dospelo v odsek Mu-havjec. Sovražni zadnji oddelki so bili vrženi. 3700 smo jih ujeli.
Južnovzhodno bojišče, Zasledovanje nemških in avstrijskih čet, ki so prodrle severno od Brzezanyja, je bilo mestoma ustavljeno s protisunkom močnih ruskih sil.
Najvišje vojno vodstvo.
XXX
Veliki enotni napad zavezniških čet traja dalje na celi fronti od Rige do vzhodne Galicije in kljub najsilnejše-mu odporu Rusov se posreči, da trajno pridobivajo na prostoru proti vzhodu. Nemška ofenziva v riškem zalivu se je zaenkrat ustavila, za sedaj se je težišče preneslo na suho. Najbolj severno krilo tvoreča armada Below je zapletena v boje v bližini Friedrichstadta. Tu je treba zlomiti odpor Rusov, da se zagotovi prehod čez Dvino in se doseže črta Riga—Dvinsk. Na Belowo armado se proti jugu naslanja armada generala Eichhorna, ki se bliža Vilni. Včerajšnje uradno poročilo javlja o novem uspehu nemških skupin. Trdovraten odpor Rusov pa potrjuje naše mnenje, da Rusom ni tako malo za posest Vil-ne, kakor to poroča časopisje štirispo-razuma, Vilna je mesto z 200.000 prebivalci, katere se ne prepusti kar tako.
Nemške bojne sile, ki imajo za cilj Grodno, so že dosegle Novvi Dvor (zahodno od Grodna) in Kusnico (južno od Grodna). Ce Rusi nočejo riskirati obkolitve, morajo prav hitro izprazniti zadnjo postojanko ob Njemenu.
O armadah Scholza in Galhvitza se poroča, da so pri Grodeku prisilile so-
vražnika, da je opustil svoje postojanke na vzhodnem robu Bjalostoškega gozda. Nemci so tako v posesti železnice, ki pelje iz Bjalistoka v Slonni. Sosednja vojna skupina princa Leopolda Bavarskega je izvojevala prehod čez gornji Narew in desno krilo se že bliža Pružanemu.
Na južnem krilu je Mackensen potisnil Ruse za odseke Muhavjec in $ tem dosegel Kobrin. Kobrin je mesto z 10.000 prebivalci in leži ob železnici Brest-Litovsk—Pinsk. Položaj za ruske čete, ki se umikajo proti severovzhodu, postaja vedno bolj kritičen. Preden moremo presoditi nadaljni razvoj, moramo počakati, da se razmere na tem prostoru razjasne.
Odkar je bila raztrgana ruskA fronta, se jc južno od močvirij za Ruse ustvaril popolnoma ločen operacijski prostor. Srečna ofenziva armad Puhal-lo, Bohm-Ermolli, Bothmer in Pflan-zer se nadaljuje. Tu zmagovito plapolajo naše zastave nad grobovi pred letom dni padlih junakov. Trdovratnost, s katero sc Rusi tu upirajo, nam vsiljuje misel, da so dobili povelje na vsaki način držati vzhodno Galicijo in Vol-hinijo. Poizkus, da bi ustavili prodiranje armade Puhallo proti trdnjavi Luck, se je popolnoma ponesrečil. Zmagovalcem je padlo v roke 1500 Rusov, več železniških vlakov in mnogo vojnega materijala. Tudi armadi Bohm-Ermolli se jc posrečilo, da je prisilila Ruse nadaljevati svoje umikanje proti črti Brody—Turzin. Ob Strypi, kjer si hočeta napraviti pot armadi Bothmer in Pflanzer, so se vsled silnih ruskih, protinapadov razvili trdovratni boji. Tu se je Rusom mestoma posrečilo, da so ustavili naše prodiranje. Treba bo tu Ruse, kakor že v prejšnjih bojih v Galiciji, vreči od odseka do odseka nazaj. Zemljepisne razmere — vse reko teko od severa proti jugu, torej povprečno proti napadalni smeri — olaj-šujoio Rusom odpor. Kljub temu pa skoro ni dvomiti o uspehu. Z ujpapol-nimi pogledi smemo zasledovati nadaljnje delovanje naših hrabrih armad.
RUSIJA OD 2. MAJNIKA DALJE IZGUBILA 1,400.000 MOŽ IN 12 TRDNJAV.
Berlin, 31. avgusta. Iz velikega glavnega stana objavlja Wolffov urad: Zdaj, ko se je vsled padca notranje ruske obrambne črte dosegel gotov oddelek tekočih operacij, je poučljivo, če si pred-očimo kratko dosedanji uspeh prodiranja, ki se je pričelo 2. majnika s predorom pri Gorlicah. Moč tistih ruskih čet, ki jih je dejanski sunek povrsti zadel, se lahko, nizko računano, ceni s približno 1,400.000 možmi. V teh bojih je bilo ujetih okroglo 1,100.000 Rusov, vsaj 300.000 mož je padlo ali so bili ranjeni, če se proračuna njih število (brez bolnikov) zelo nizko le z 30 odstotki ujetnikov. Pravo število pa jc gotovo večje. Odkar je namreč sovražnik poizkušal, da reši ostanek svoje artiljeri-je, hitro umikanje v glavnem kriti ne glede na žrtve ljudi predvsem s pehoto, so bile seveda njegove izgube strašne. Lahko se torej trdi, da so bili voji, na katere je trčilo naše prodiranje, popolnoma uničeni. Če razpolaga sovražnik kljub temu na bojišču še s četami, se to pojasnuje tako, da je pritegnil tiste divizije, ki so bile pripravljene za ofenzivo proti Turčiji v južni Rusiji in da je hitro odposlal na bojišče veliko nadomestnih le na pol izurjenih čet in da je končno iz tistih črt, kjer se je manj čutil naš pritisk, potiskal moštvo in manjše čete proti severu. Vse te odredbe usode niso zadržale. Iz Galicije, iz Poljske, s Kurskega in iz Litvanije je sovražnik prepoden. Raztrgana je njegova strnjena črta. Njegove čete se vale v popolnoma ločenih skupinah nazaj. Nič manj kakor dvanajst trdnjav, med njimi štiri velike in ena moderna je padlo v roke naših hrabrih in zvestih borilcev in ž njimi zunanja in notranja obrambna črta ruske države,
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrorad, 30. avgusta. Veliki generalni štab poroča:
Pred Rigo nobene izpremembe. Po ljutih bojih so se naše čete v smeri na Friedrichstadt umaknile bolj zahodno od mesta nazaj. V smeri na Jakobovo in Dvinsk proti zahodu nobenih izpre-memb. Na desnom bresru Vili je in med to reko in Njemenom so se 27. in 28. na fronti Podberesje severno od Vilne do Nowyje Troki, Devbi in dalje proti Njemenu vršili siloviti boji. Na fronti med izviri Bobra in Pripjeta nobene bistvene izpremembe. V noči na 28. avgust in prihodnji dan so se v tem kraju bojevale samo zadnje čete. Vsled poizkusov sovražnika, ki je južno od Vladimira Volinskega zbral krepke sile in je začel ofenzivo v smeri na Luck in Starce Rosišče, da bi objel desno krilo naših postojank v Galiciji, so odredili potrebne odredbe za potrebno novo grupaci-jo naših čet, ki so 27. in 28. avgusta to v bojih severozahodno od Lučka izvršile.
GENERAL PL. ARZ ODLIKOVAN.
Dunaj. General pehote pl. Arz je bil odlikovan z redom »Pour le Merite«. General pl. Arz je po generalnem polkovniku baronu pl. Conradu drugi avstrijski general, ki je bil odlikovan s tem visokim redom.
RUSI PRED ODHODOM ZAŽGALI BREST-LITOVSK.
Berlin, 31. avgusta. »Vossische Zeitung« poroča: Kakor Vladimir Volin-ski in Novo Aleksandrijo so Rusi pred svojim odhodom zažgali tudi Brest-Litovsk. Največji del velikega mesta jc popolnoma pogorel.
NEVARNO UMIKANJE RUSOV.
Budimpešta, 31. avgusta. Položaj v ozemlju Kobrina zagozdenih posameznih ruskih armad je pričel postajati kritičen. Po brezobzirnem prodiranju zveznih vojev so jim odrezane ceste in pota za umikanje. Železnica je prosta le še proti severovzhodu, a tudi tej črti zvezne čete vsako uro bolj groze. V največji nevarnosti se nahajajo osobito tisti ruski armadni deli, ki se umikajo stisnjeni v gozdnih in v močvirnih ozemljih. Avstrijske in nemške čete slede tako tesno sovražniku, da je komaj mogoče, da bi se Rusi rešili svojih zasledovalcev. Vojni položaj je za zaveznike najugodnejši.
Kodanj. Danski vladni lisi »Politiken« sodi, da je položaj ruskih armad obupen, Zadnje dni zasledujejo Ruse tako hitro, da mora biti odporna moč ruskih armad popolnoma zlomljena, kakor se zdi, Rusi se tako hitro umikajo, da se mora označiti umikanje z begom. Nemci sc bližajo Vilni kot grozeči sovražniki.
IZPRAZNITEV GRODNA?
Haag, 31. avgusta. »Daily News« poročajo iz Petrograda: Očividno je pričakovati nemškega sunka proti Grodnu, Zasledovanje ruskih bojnih sil od Bresta-Litov-skega se vrši z izredno silovitostjo. Vsled tega bo potrebno tudi levo krilo ruske fronte, ki se opira na narevsko črto pri Grodnu, v kratkem času vzeli nazaj, ker so se južno od Grodna že pojavile močne nemške in avstrijske čete, ki groze z ob-kolitvijo. Vprašanje je, če rusko vojno vodstvo smatra, da je strategično koristno, če se drži Grodno, kar bo z ozirom na artiljeristično premoč Nemcev trajalo le malo časa, ali če se hoče dati posadki možnost, da se priklopi umikajoči se armadi. Ni pričakovati, da bi se trdnjava Grodno mogla držati dalj časa, zato je najboljše, da se izprazni.
2000 NEMŠKIH TOPOV NA KUR-SKEM.
Kodanj, 31. avgusta. Nemške čete na Kurskem so tako močno oborožene, da sc mora sklepati na velike načrte. Sodijo, da razpolagajo Nemci na Kurskem 7. 2000 topovi'
ARTILJERISTIČNA PREMOČ OSREDNJIH VELESIL.
Lausanne, 31. avgusta. »Revue« opozarja, da bo sedaj za osrednji velesili postalo prosto mogočno število težke artiljerije, katere se ojači še z velikim artilerijskim materijalom, ki je bil zaplenjen v ruskih trdnjavah. Vsekako bodo to odvečno artiljerijo razdelili po ostalih frontah, vsled česar se bo artiljeristična pre-
moč osrednjih velesil nad njenimi sovražniki v kratkem še bolj občutila.
UTRUJENOST V RUSIJI.
London. (K. u,) »Morningpost « poroča iz Petrograda 21. m, m.: Ničesar skoraj ne moremo beležiti, kar bi enostavnost splošnega umikanja prekinilo. Poročilo, da so razdrli Rusi pri trdnjavi Brest mostove, ko so prej odpeljali vojaške in druge zaloge povzroča veliko olajšavo. Čut je tak, kakor če se izruje zob. Boli sicer, a izboljša splošen položaj. Boji še trajajo, a so izhirani, ne da bi bili mogli Ncinci izsiliti veliko bitko. Pričakuje se, da bo boj, ki bi ga večina demokratičnih dežela moralno ne mogla vzdržati, trajal še dva ali še več mesecev; sovražnik se bo pa potem nahajal v opustošeni deželi nasproti ruski zimi.
VPOKLIC RUSKIH ČRNOVOJNIKOV.
Kodanj, 31. avgusta. Iz Petrograda se poroča: Carski ukaz vpoklicuje še ne vpoklicane dele neizvežbanc črne vojske prvega poziva letnikov 1891 do 1898 na dne 15. avgusta (po starem koledarju).
CAR HOČE VZDRŽATI DO SKRAJNOSTI.
Haag, 31. avgusta. Sasonov je razposlal vladam nevtralnih držav okrožnico, v kateri se naznanja, da jc car trdno odločen, nadaljevati vojsko do skrajnosti.
GOREMIKIN ODSTOPI.
Stockholm. Petrograjski »Ruski Invalid« poroča: Ministrski predsednik Goremikin jc sklenil, da radi visoke starosti in telesnih neprilik naprosi carja, da sme odstopiti
MOSKVA PREMALO VARNA.
Stockholm, 31. avgusta. Ruski uradni krogi sc nc zadovoljujejo s premestitvijo važnih naprav iz Petrograda v Moskvo. Kakor izve »Svenska Dagbla-ded«, se arhivi in zakladnice iz Petrograda ne prepeljejo v Moskvo, marveč v Nižnji Novgorod.
POBUNE MED ANGLEŠKIMI DARDA-NELSKIMI ČETAMI.
Berlin. »Nationalzeitung« poroča iz Aten: Med angleškimi četami na Cipru je izbruhnila težka pobuna. Atenski list >Nea Idea« poroča da so bili upori jako resni. Več častnikov, ki so mirili, je bilo ubitih. Upor se je zadušil šele s pomočjo kanadskih čet. Pobuno je povzročila nezadostna preskrba z živili.
SPLOŠNA ŠOLSKA DOLŽNOST V VARŠAVI.
Dunaj. Naučni odsek meščanskega odbora, ki vodi v Varšavi vso civilno upravo, je sklenil, da uvede takoj splošno šolsko dolžnost. Letos že otvorijo v Varšavi 400 ljudskih šol in dovolijo zanje začasen kredit 1,800.000 rubljev.
RUSI S SILO PORUSUJEJO POLJSKE OTROKE.
Dunaj. Varšavsko časopisje poroča: Preden so se Rusi umaknili, so vzeli več sto mladih poljskih otrok, dečkov in deklic, ki so jih odvedli v notranjo Rusijo, da jih tam kot Ruse vzgoje. Otroci so bili člani na Poljskem in v Galiciji zelo razširene mladeniške organizacije skavtov. Ob neki skupni vaji jih jc obrana obkolila in odvedla.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 31. avgusta. Uradno se poroča: Na južnozahodnem bojišču tudi včeraj ni bilo važnih bojev. Dva sovražna sunka pri Sv. Martinu, dalje po en napad na južni del tolminskega obmostja in na postojanko v dolini pri Bovcu smo odbili.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Poročila italijanskega generalnega štaba.
Dunaj, 30. avgusta. Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Laški generalni štab poroča:
28. avgusta. Podrobna poročila o naših pred kratkim doseženih uspehih v dolini Strino izvajajo, da je imel sovražnik tam težke izgube in da nam je prepustil velike množine strojnih pušk, streliva kakor tudi 16 zabojev bomb. Sovražne utrdbe pri Sacranbc in Possi Alti so težko poškodovane in je bilo uničenih nekaj baterij. Ostale baterije so prepeljali v nove postojanke, kjer že odgovarjajo na ogenj naše artiljerije. Sovražnik je včeraj podnevi nadaljeval ogenj proti Borgu na Val Lugano, a je provzročil le malo škode. Poizkušal je tudi naskakovati naše postojanke na Leikofelu, severno ob Misurini, in na Zellenkofelu, severno od sedla Plo-cken, a je bil povsod odbit. V bovškem odseku je naša artiljerija uspešno obstreljevala sovražne tabore v dolini Lepenej in kolone čet in avtomobilov na cesti v zgornji dolini ob Soči in jih je ustavila. Na kraški planoti sc jc obstreljevala za-tvornica Dobrdobskcga jezera in čete, ki
so korakale po cesti Dobrdob — Poljane. Med dne 20. avgusta na hrbtu Vršiča zavzetimi utrdbami zaplenjenim materialom sta se našla dva aparata, s katerim se je najbrže zlivala goreča tekočina.
29. avgusta. V Val Lugani so Avstrijci po došlih poročilih porušili nekaj mostov, cesto in železnico v dolini med Roncegno in Novaledom. Proti Monte Armentari je poizkušal sovražnik zvečer 27. avgusta naskok, a je bil takoj odbit. V zgornji soški dolini je poizkušal neki naš puškin oddelek iz svoje postojanke na Monte Cukli, zahodno od Monte Rombona, zjutraj dne 27. avgusta drzen napad na sovražne strelske jarke, ki so se raztezali v več vrstah v močno utrjenem odseku na vrhu Rombona. Radi izredno težkih terenskih razmer in radi ljutega sovražnikovega odpora, ki se ni le branil naših z ognjem iz pušk, marveč tudi z metanjem ročnih granat in da je valil na nje skale, se je našim četam posrečilo le, da so vzele nekaj strelskih jarkov. Na najvišjem vrhu vgnjez-der.i sovražnik se še vedno brani. Naši se nahajajo ž njim v najtesnejšem stiku. Poizvedovanja z letali so dognala, da sovražnik že najhitreje popravlja škodo, povzročeno po zadnjih napadih naših letal na letališče Ajševica. Včeraj zjutraj je naše brodovje obmetavalo letališče zopet z bombami. Vrženih je bilo 120 bomb. Zadeta sta bila dva hangarja. Glavno polje je bilo opustošeno in zažgano na več mestih. Naša letala, ki so bila nad pol ure izpostavljena ognju številnih obrambnih baterij, so se vrnjla popolnoma nepoškodovana,
30. avgusta. V .Val Lugani jo dognalo naše poizvedovanje v smeri Cima Cista, ki s severozahoda nadvladuje naše postojanke na Monte Sabubio, da je zaseden dotični vrh z močno skupino pehote in s strojnimi puškami. Naše čete so napadle 28. avgusta Cima Cista, vzele in držalo so vrh kljub ognju številnih sovražnih baterij. V Kar-niji je podvzcl sovražnik po daljši dobi nedelavnosti zopet ljute napade proti našim postojankam na malem Palu, a je bil kakor navadno odbit. V kotlini pri Bovcu se je že pred nekaterimi dnevi posrečilo našim četam, da so prodrle do nasprotne strani tega važnega kraja. Zdaj zapirajo prehode k Predilu do zgornje doline ob Soči in doline Slatenik z močnimi postojankami. Ker jiii sovražnik ni mogel pregnati, jc otvoril običajni zelo ljut ogenj na Bovec in je povzročil v Bovcu več požarov. Po poročilih iz tolminskega odseka so tam naše čete med velikimi težkočami zopet napredovale na vrhovih, ki leže zahodno od Tolmina. Na Kraški planoti nam je prepustil sovražnik vsled našega spretnega prodiranja nekaj strelskih jarkov. Naši zračni napadi so bili do zdaj vedno omejeni na vojaške objekte. Včeraj so se metalo bombe na. Vogrsko, na obsežne tabore pri Kostanjevici in na neko umni-cijsko skladišče v Sežani. Naša letala niso bila poškodovana.
Nov resen laški poraz.
Kolin. »Kolnischer Zeitung« poroča njen poročevalec o zadnjem laškem porazu na Lavaronnski visoki planoti. Poraz jc tim večje važnosti, ker so bile vanj zapletene tudi nove na pomoč došle čete. Neuspeh leh italijanskih napadov jc nov in resen poraz italijanskega vojnega vodstva.
Pri Tonale—Buchensteinu.
Dunaj, 31. avgusta. O spopadih, ki so se vršili 26. avgusta na tirolski meji, se poroča: Južno od prelaza Tonale je bil odbit napad neke laške patrulje. Pri Buchensteinu je naš artiljerijski ogenj razpršil sovražno pehotno kolono. Pri Col di Lana
smo vzeli en italijanski jarek", pri čemur jc sovražnik izgubil okoli 30 mrtvih.
Zračni uapad na tvornico orožja v Bresciji.
Lugano. Zasebno se poroča, da sc bile ob zadnjem napadu letalcev na Brescio uničene tri četrtine tvornic orožja v Bresciji, kar povzroča Italiji škodo, ki so ne more preceniti. Bombe avstrijskih letalcev so tako natančno zadevale, da trdo Brescianci, na letalu sc je moral nahajati kak natančni poznavalec mesta. Nasproti poročilom vlade se poroča, da je bilo ob napadu ubitih 20, nevarno ranjenih pa 80 oseb.
Minister Barzilai potuje v . . .
Lugano, 30. avgusta. Minister za »odrešene kraje« Barzilai je s svojim tajnikom odpotoval v deželo svoje delavnosti. — »Ucžela ljuba, kje ležiš?« bi vprašali
Agitacija proti vojni v Italiji.
>~Ziiricher Anzeiger« poroča iz Rima( da so v turinskem ljudskem domu aretirali več oseb radi vojni sovražne agitacije. — Proces proti rezervistom, ki so se povodom mobilizacije meseca maja udeleževali pouličnih demonstracij v Turinu, sc začne 8. septembra. Obtožnica jc naperjena proti 573 vojakom.
Samoumor italijanskega admirala Garellija.
Lugano. Znano je, da jc bil po po> lopu italijanske oklopne križarke »Amalfi« odstavljen italijanski admiral Garelli kot departementski poveljnik v Benetkah. V Švico došli Benečani trde, da se jc admiral Garelli pred 20 dnevi v Benetkah usmrtil. Vlada je potlačila vsako tozadevno poročilo.
Slučaji kolere v italijanski armadi.
Lugano, 31. avgusta. (Kor. ur.) Pol-uradno poročilo povdarja, da cepljcnjc laških vojakov proti koleri in naprava izo-lirnih lop ne kaže, da bi se slučaji kolere dejansko res pojavili. Nasproti temu pa trdijo zasebna poročila, da so n. pr. v milanske bolnice pripeljali več sto vojakov, ki so oboleli za kolero ali pa vsaj za zelo nevarnimi boleznimi. Poleg tega je v Milanu 600 vojakov z zmrznjenimi udi.
Potresni sunki in izbruhi vulkanov.
Pariz, 31. avgusta. Vezuv, Etna in Stromboli so zopet pričeli mnočno bruhali. V južni Italiji je bilo več potresnih sunkov.
Padli vojaki 17. pečpolka v mesecu juliju.
Črnovojnik Franc Likozar, roj. 1895, Šenčur pri Kranju; desetnik Josip Birtič, roj. 1890, Dobrova pri Ljubljani; Martin Rome (umrl na koleri); črnovojnik Jernej Sedej, roj. 1896, Vrhnika; inf. Janez Trape, roj. 1897, Stari trg pri Logatcu; črnovojnik Janez Frantar, 1879, Cerkle pri Kranju, črnovojnik Janez Persch, roj. 1893, iz Štajerskega; črnovojnik Fran Zupan, rojen 1895, Št. Jernej na Dolenjskem; Franc Zalar, roj, 1895, Rob pri Laščah; črnovojnik Janez Krevs, roj. 1881, Mirnapeč; črnovojnik Peter Korošec, 1874, Rob.
V avgustu sta umrla za kolero poddesetnik Josip Eržen, roj. 1884, Selce nad Škofjo Loko in pešec Delbon Girgoni, ro-jen,1881, Krmin.
Pooresone družine s PrimorsKeaa.
Bon Andrej, Berk Strino, vojna pošta 611, Siid Tirol, išče družino, doma iz Kreda pri Kobaridu. —- Josip Droč iz Kozane, Martinjak št. 122, sedaj v Po-nojau bei Salzburg bei Frau Reya, išče svojo ženo Marijo in svoje starše. — Ivan Lišter, k. u. k. Etappentrain 6-3, Generalmajor von Formanik in Liezen, Ober-Steiermark, išče svojo družino. — Mugerli Josip, k. u. k. Etappenassi-stenzkomp. Nr. i, Seebach bei Villach, Koroško, išče svoje starše Štefana in Terezijo Mugerli iz Ročinja št. 45 pri Kanalu. — Boltar Miha, Kiraly Sor 2, Ogrsko, išče svojo družino, doma s Pre-lesjega št. 29 pri Plavili. — Išče se Milan Zdelar, Tržič, Via Secaroti 71, naslov naj se sporoči Jožefi Zdelar, Šmar-jeta, Dolenjsko. — Iščeta se družini Godnič iz Slivnega in Kosem iz Nabre-žine, naznani naj se Aloj. Godnič, k. k. Etabl. Stat. Geb. Art., Celje. — Ignac Uršič, Arbeiter-Abteilung Nr. 30-111, Feldp. 302, išče svojo družino iz Kobarida 166. — Išče se družina Rožič iz Imenja, družina Kristančič iz Šmartna in preč. g. Josip Kodelja, župnik v Šmartnem v Brdih; pojasnila Ivanu Rožič, k. u. k. Landsturmmarschkomp. 7-2, vojna pošta 214. — Anton Pirih, k. k. Landsturmbaon. 30-156, 2. Feld-komp., k. u. k. Etappenpostamt, išče svojo ženo Marijo Pirih iz občine Kal pri Kanalu. — Išče se Matilda Sfiligoj, veleposestnica v Dornovku, občina Bi-Ijana; pojasnila Francu Sfliligoj, k. u. k. Feldart., Reg. 17-5, Feldpost 311, MumtionskoL — Išče se družina Ger-
bec iz Srednjih Gabrij 130, p. Ročinj. Ako kdo kaj ve o nji, se prosi, da to sporoči Mihaelu Gerbec, pešpolk 97., nadomestna komp. II., Ljutomer, Slovenska šola.
Foorssanl vojaKi.
Pogreša se od meseca januarja Anton Dečman, 87. pešpolk, 2. komp., vojna pošta štev. 73. Obvestila želi in stroške povrne njegova žena Frančiška Dečman v Savljah št. 10, p. Ježica pri Ljubljani. — Pogreša se Kralj Angel, šestošolec, ki je nastopil 15. marca vojaško službo kot črnovojnik 58. pp. in je bil ranjen v Galiciji, dne 2. junija, kakor pravijo nekatere osebe. Pojasnila se prosi na naslov: Kralj Štefan, Gorenje Duplje št. 19, p. Tržič na Gorenjskem. — Tovariši vojaki! Kdo ve kaj o Jožefu M.atjašu, c. kr. dombranski pešpolk št. 4, 5. stot., 4. voj, vojna pošta štev. 48, naj blagovoli sporočiti na njegovo mater Marijo Matjaš, Rateče 140, p. Bela-peč. Zadnjič je pisal 26. avgusta 1914. — Prosi se natančnega pojasnila, kje da sc sedaj nahaja g. Jos. Kozina, računski podčastnik pri 17. pp.; naslov na uredništvo »Slovenca«:. — Franc Berginc, 97. pp, 6. .,tot. jc pisal zadnjič 29. maja iz Galiciie, Kdor kaj ve o njem, naj blagovoli sporočiti njegovi materi: Marija Berginc bei Herrn Gutjahr a./d. Vestbahn, Nieder-osterreich.
Napadi v Ameriki.
Dve smodnišnici pognani v zrak. — Dva tvornici za orožje poškodovani. — Uničen vlak, ki je vozil dinamit.
London, 31. avgusta. (Kor. ur.) »Daily Mail« poroča iz New Yorka:
Dve smodnišnici v Wilmingtonu (država Delevvare) sta zleteli v zrak. Tvor-nica družbe »American Tower Aktion« v Massachusetsu in tvornica šrapnelov v Cantonu pri Baltimoru sta bili poškodovani. Nek v ak, ki je vozil dinamit, je bil pri Gary)u skoraj popolnoma uničen.
Neviden podmorski Čoln.
Patric Kennan v Denverju, Colora-uo, si jc dal patentirati iznajdbo, s katero se doseže, da je podmorski čoln (udi vrhu vode neviden. Iznajdba jo zelo enostavna: del ladjinega trupa sc obcla s sistemom zrcal, ki so tako ure-
jena, da se v njih odbija samo vodna površina. Iz gotove daljave gledalec torej ne vidi drugega nego gladko vodno površino. Čolnov periskop je Kan-nan obdal s stekleno cevjo, ki je znotraj prevlečena z živim srebrom. Svojo iznajdbo je iznajditelj preizkusil na Coloradskem jezeru vpričo številnih gledalcev, ki so se prepričali, da je optična prevara popolna: na jezeru ni bilo opaziti ničesar razen gladke vodne površine.
Turčija v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 31 avgusta. (K. u.) Agence Telegraphfci«e Milli: Veliki glavni stan obvešča: Na vseh bojiščih se ni nič zgodilo, kar bi bilo važno.
STRAŠNE IZGUBE FRANCOZOV IN ANGLEŽEV V VOJSKI S TURKI.
Carigrad, 1. septembra. (Kor. ur.) Po nadaljnih poročilih, ki dohajajo z Dardanel, se vedno povečavajo številke strašnih izgub, ki so jih imeli Angleži in Francozi v zadnjih bojih pri Anaforti. Severno od Azmakdere, kjer so bili sovražni napadi primeroma slabotnejši, so našteli 3000 mrtvecev. Izgube sovražnika v tistih odsekih, kjer je bil boj ljutejši, so morale biti še večje.
KITCHENER POVELJNIK PROTI TURKOM?
Bazel, 31. avgusta. V londonskem Citz« se trdovratno vzdržujejo vesti, da bo lord Kitchener osebno prevzel poveljstvo nad armado proti Turčiji,
Italijani v Drtnelaii.
Bukarešt, 30. avgusta. »Adeverul« in drugi rumunski listi imajo vest iz Carigrada, da so dospele prve italijanske čete preti Dardanele in da so jih ravnokar pričeli izkrcavati.
Nemška kolonialna vojska.
Usoda nemških kolonij se seveda odloči na evropskem bojišču, a kljub temu so jih Nemci branili. Angleži in Francozi so brez boja zasedli obrežja kolonije Togo, a v notranjo deželo niso prodrli.
Nemško južnozahodno Afriko je 4000 mož nemških čet branilo proti 50.000 mož močni Bothovi armadi. Nemške čete so morale pred premočjo kapitulirati dne 9. julija,
V Kamerunu so zasedli sovražniki obrežja. Nemci sc dobro branijo. Domačini so ostali Nemcem zvesti.
Nemška vzhodna Afrika je še vedno popolnoma nemška. Angleži v deželo še niso mogli udreti.
Upor v Perziji.
Stockholm, 29. avgusta. »Novoje Vremja« prinaša nove podrobnosti o perzijski vstaji proti ententi. Piše: Ker so Angleži po umoru dveh njihovih častnikov zasedli Bušir, se je po celi deželi dvignila proti njim silna agitacija. V Ispahanu se je ob sodelovanju duhovščine vršilo protestno zborovanje. Sklenili so predlagati dohaja-jočim rodovom, da se prepade Angleži iz Buširja. V mestu samem vlada velik nemir. 40 mož je od treh strani obstreljevalo ruski generalni konzulat. Deset kozakov je s konzulatske strehe hrabro izvajalo odpor. Kmalu potem, ko se je drhal umaknila, jc prišel na pomoč oddelek indijskih čet.
z juga.
Angleška se pogaja z Grško, da odpravi blokadi in o dovoljenju uvoza in izvoza, posebno naj dobi vso .svobodo prehoden promet v Srbijo in Bolgarijo. Rimska »Agenzia Informatione« pravi, da se od časopisov na dan spravljeno vprašanje o aneksiji 12 otokov nc da niti potrditi, niti zanikati. Seveda pa je Italija o tem vprašanju, govorila z entento žc pred napovedjo vojne Turčiji.
»Temps« pa poroča iz Rima, da bo vlada prav gotovo s kraljevim razpisom proglasila aneksijo 12 otokov. Pariško socialistično časopisje piše, da bo to vzbudilo grško jezo in zato bo grška pomoč izostala kljub Venizelosa.
Napol uradna »Independence Ru-maine« in nemški poslanik v Bukareštu razglašata, da Nemčija ni Rumuniji stavila ultimata radi prevoza streliva v Turčijo.
Rumunsko zbornico more pred 28. novembrom sklicati le izreden kraljev dekret, česar pa zdaj ali pa v bližnjem času ni pričakovati. Tako poročajo »Miinche-ner Neueste Nachrichten« iz Bukarešta.
Francoski »Temps« piše: Bolgarija je velika črna točka na že itak ne rožnati sliki. Herve vprašuje, kdaj bodo vendarle iz telesa entente izdrli bulgarsko želo.
Tudi Srbijo je treba nekoliko bolj trdo prijeti, kajti ni posebno hvaležna. Pariški listi pravijo, da je nekoliko prezgodnja vest, da Venizelos sklicuje balkansko konferenco,
»Az Est« poroča iz Sofije, da bo bul-garsko turški dogovor podpisan šele kasneje, ker ententa dosedaj še ni dobila odgovora in še ni končala pogajanj s Srbijo, Uljudnost zahteva, da se pred odgovorom z entento ne podpiše pogodbe.
Srbski poslanik iz Bukarešta je prišel v Belgrad poročat o rumunskem položaju, nakar se je Pasič posvetoval s svojimi ministri.
Lyonski listi poročajo iz Soluna, da bo Pasič v svojem odgovoru na predloge entente zahteval, da Srbija dobi kos severne Albanije in večje ozemlje ob dalmatinski obali. Pasič bo odločno nastopil proti temu, da bi se Bulgariji odstopilo zasedeno ozemlje.
»Az Est« poroča iz Sofije, da je Bolgarija izvedela za srbski odgovor ententi. Srbija bi po vojni odstopila kos Ma-cedonije do Vardarja, Dviran-Radovice-Štip in Kočano. Na videz je Srbija ubogala entento, toda Bolgarija bo odgovor na vsak način odklonila.
Naš korespondenčni urad poroča iz Soluna, da po bitoljskih vesteh Srbi v Albaniji ne uvajajo civilne uprave. Milica in orožništvo sta nadomestila redne čete. Kristjani se boje, da se bodo mohame-danci uprli proti Srbom.
V RUMUNIJI AGITIRAJO ZA NAS.
Iz Jassyja poročajo, da bo znani bivši ministrski predsednik Peter C.arp sklical veliko zborovanje, na katerem bo govoril za pristop Rumunije k osrednjima velesilama.
Boli oo zahodu.
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 31. avgusta. Veliki glavni stan:
Nobenih posebnih dogodkov.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 30. avgusta. Včeraj popoldne: Ponoči je naša artiljerija nadaljevala svojo akcijo proti sovražniku posebno okoli Ab-laina. Roye, severno od.Aisne in med Ai-sno in Argoni. V celi Lotringiji zelo močno obstreljevanje sovražnih jarkov. Boj z ročnimi granatami in bombami okoli Met-zerala. Ponoči so naša letala obstreljevala kolodvor in barake v Grandpre in Monh-hautmu in Lancon en Argone.
Zvečer: Na celi fronti je obstreljevanje artiljerije ostalo enako. Posebno učinkovito obstreljevanje sovražnih postojank severno od Het - Sas - Steenstraate, v Champagni in med Mozo in Mozelo okoli Pannesa in Envezina in v gozdu Mort-mare.
Hoji na Francoskem in v Flandriji.
»Pester Lloyd« poroča iz Ženeve 28. avgusta: Še veliko uspešnejše nego je bilo bombardiranje Compiegna začetkom avgusta, je bilo včerajšnje obstreljevanje tega mesta, ki je trajalo eno uro. Opustošeni so bili vsi deli mesta, posebno pa kolodvorski okraj, ki služi vojaškim svrham. Dognalo se je sedem glavnih požarišč. Nemci so oddali sedem strelov iz Francozom popolnoma, neznane smeri in vseh sedemkrat v polno zadeli. Bombardiranje se je začelo ravno tedaj, ko so mestni sluge nalepljali Vivianijev govor v parlamentu. — Uradna poročila so omenjala kot žrtve samo civilne osebe, dočim se od druge strani z gotovostjo trdi, da jc bilo v voiašnicah tudi veliko vojaških žrtev. Bombardiranje je napravilo v Parizu globok vtis, posebno v krogih zbornične opozicije proti Millerandu.
Joffre napoveduje zimsko vojsko ob Reni.
Haag, 30. avgusta. Vrhovni poveljnik Joffre je izdal oklic na čete, kjer napoveduje novo zimsko vojsko in pri tem zagotavlja, da bo pozimi glavno bojišče pokrajina ob nemški reki Reni.
Salvadorski topovi v francoski vojski.
Monakovo, 29. avgusta. Bavarske čete na zapadnem bojišču so uplenile lahke poljske topove z letnico 1892 in 1887, ki izvirajo iz centralnoameriške republike Salvador. Ta zanimiv plen uvrste v bavarski potovalni muzej vojnega plena, ki bo potoval po vsej deželi na korist Rdečemu križu.
Na morja.
ANGLIJA OLAJŠA BLOKADO.
London. (K. u.) »Reuter« poroča iz VVashingtona: Angleški veleposlanik je obvestil vlado Združenih držav, da namerava Anglija 7. ozlrom na pritožbe nevtralcev dovoliti, da se bodo smele voziti nekatere vrste blaga skozi blokirane črte.
ŠEST Z LESOM NALOŽENIH PARNI-KOV TORPEDIRANIH.
Iz Kodanja se poroča 27. avgusta: Poveljnik parnika »Nimrod« poroča, da je v Severnem morju srečal šest velikih gorečih parnikov. Vozili so les. Nemški podmorski čolni so jih. s streli zažgali.
Nemčija in Amerika.
Washington, 31. avgusta. Neko angleško poročilo pravi, da bo Nemčija še ta teden podala glede na afero »Arabic« izjavo in da bo istočasno rešena tudi zadeva »Lusitanije«,
Primorske novice.
—	Goriški nadškof dr. Frančišek Se-dej zopet na goriških tleh. Piše se nam o tem še: Te dni se je naš vladika zopet povrnil na Goriško in sicer si je izbral za bivališče svoj rojstni kraj Cerkno. Pokazal je s tem zopet svojo gorečo ljubezen do svojih ovčic, katerih on nikdar ni v stanu zapustiti. Videli smo prej, kako dolgo je vztrajal v Gorici, čeravno so mu že od začetka svetovali, naj bi se umaknil kam bolj nazaj. A on, zavedajoč se svoje dane mu naloge, je ostal na svojem mestu, dokler ga niso granate prisilile iz svoje nad-škofovske palače. Odšel je na Kranjsko v Vipavo, kje je bil pa vseeno v bližini svojih vernikov. Negovo očetovsko srce pa mu niti tukaj ni pustilo bivati, ampak ga je gnalo zopet na Goriško, kamor se je v resnici sedaj tudi povrnil. Velika je njegova ljubezen do nas, a še večja bo naša udanost do njega!
Zrakoplov nad Sv. Goro ponoči. Kakor tat je priplul v noči na nedeljo okoli polnoči nad svetogorski samostan. Gotovo je imel hudobne namene, kojih izvršitev bi morebiti napravila našim občutno škodo. A bistro in čuvajoče oko naših vojnikov ga je hitro opazilo in takoj so obvestili obra-zovalne postaje, odkoder je počelo bljuvati kakor iz pekla tja gori proti letalu. Reflektorji so počeli razsvetljevati nebo, da je bilo bolje videti učinek našega streljanja. Res, prav krasen prizor! Dolgi žarki reflektorjev, ki so stali na raznih krajih, so bili kakor ognjeni stebri. Naši topovi so pošiljali Italijanu tako blizu svoje vroče pozdravčke. da mu je kljub hladni noči postalo preveč vroče in je zopet odplul čez Sabotin tja proti Korminu, kjer se je počasi spustil na tla in je moral tovarišem naznaniti, da ni mogoče Avstrijce presenetiti, ker čujejo še bolje ponoči nego podnevi.
Padec trdnjave Brest-Litovsk so praznovali Goričani s tem, da so razobesili avstrijske, mestne in deželne zaslave. Slovenskih zastav ni bilo videti.
—	Duhovniške izpremembe na Goriškem: Novomašnik g. Sava Zor je imenovan kaplanom v Komnu, novomašnik g. Herman Trdan, kaplanom v Prvačini in g. novomašnik Pavle Jelovčan kaplanom v Podbrdu.
—	Slovenci v laškem ujetništvu. Bo-
goslovec g. Ciril Podržaj v Ljubljani je prejel naslednje pismo: Cremona, 28. julija 1915. lstituto Manini. Dragi prijatelj! V najboljšem stanju in v najlepšem krogu znanih duhovnikov, učiteljev, županov itd. z naših Brd in Furlanije, sem od 8. julija s svojim očetom kot »Prisonnier de guer-re« v Cremoni (Gornja Italija). V molitvi, branju, pisanju in igranju krogelj in šaha čas hitro mine. O vsem tem je bil goriški nadškof že obveščen in prosim, da sporočiš tudi »Slovencu«. Srčno pozdravljajoč Tebe, svoje predstonike in tovariše, prijatelje in vse znance. Tvoj Ludovik Zorzut. — V italijanskem ujetništvu se nahaja v družbi več uradnikov in duhovnikov gosp. Vinko Bandelj, nadučitelj v Št. Martinu v Brdih na Goriškem. Piše, da se jim godi razmeroma dobro. Naslov: V. Bandelj, R. Comando Deposito Fanteria 65, Cremona (Lombardia), Italia.
—	Prošnja do goriških gg. duhovni-kov-beguncev. Na Breznici na Gorenjskem dobi mlajši duhovnik iz Goriškega stanovanje, obstoječe iz dveh sob ter primeren zaslužek po dogovoru, ako bi hotel pomagati v šoli in dušnem pastirstvu. Župni urad na Breznici, 27. avgusta. Jos. Lavrič, župnik.
Prvi kruh iz bele moke v Trstu. Od
včeraj dalje so pričeli prodajati v Trstu zopet bel kruh, ki so ga ustavili par dni po novem letu 1915, Od tedaj dalje se je prodajal takozvani vojni kruh, ki pogosto ni bil niti užiten. Današnji kruh je docela bel in prava torta za nas, ki nismo pol leta zobali — niti videli — te krušne jedi. Vendar pa so vkljub zboljšanju kruha ostali stari nedostatki pri razprodaji kruha. Ljudje se kar po cele ure tarejo pred posameznimi pekarnami, da dobe nekaj kruha. Vojna, ki je postavila že marsikoga na beraško palico, je to storila pri nekaterih tržaških pekih, ki so domalega obubožali. Imajo še sicer svoje prostore, a ne več sredstev, da bi obrt nadaljevali. Tem ljudem naj bi šla tržaška aprovizačna komisija na roke, da ubogim ženam nc bo
treba čakati ure in ure v drugih mestnin okrajih na kruh. Pa tudi drugače bi se odpomoglo tem razmeram. Aprovizačna komisija naj, — če že ne gre drugače, —. postavi stolice, da tako odpomore mučnemu čakanju občinstva na kruh. Danes se je speklo 42.000 kg kruha, Skoro več kot v normalnih časih.
—	iz Ozeljana. Pri tukajšnjem stav* binskem delu se je ponesrečil Franc Per-šolja, 57 let star, po poklicu kmet, doma iz Imenja pri Kojskem. Dobil je hudo poškodbo na levem kolenu. Prenesli so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico. Bil je begunec iz Brd in je delal pri orne« njenem delu, da se preživi do tistega časa, ko bo zopet lahko šel v svojo domačijo.
—	V bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici so umrli sledeči: Dne 21. avgusta Komic Anton, 60 let star iz Števerjana, vzrok smrti: rak v grlu; dne 24. avgusta Srednik Anton, 80 let star, delavec iz Koj-skega, vzrok smrti: starostna slabost; dne
27.	avgusta Furlan Dominik, kmet, 64 let star, iz Ločnika, vzrok smrti: jetika; dne
28.	avgusta Selaunich Jakob, vratar novega semenišča, 68 let star, vzrok smrtij sušica.
Iščejo ga. Tržaški mestni magistrat poživlja Romedija Romagna, učitelja na prvi občinski gimnaziji, naj zopet nastopi svojo službo, oziroma se do 30, septembra 1915 ob desetih dopoldne zglasi v uradu občinskega predsedni-štva, da se podvrže disciplinarnemu postopanju, drugače ga odpuste iz tržaške občinske službe.
—	Umrli so v bolnišnici »Rdečega križa« v Gorici vojaki: 22. julija: Krebelj Andrej, roj. 1881, iz Kopra (tetanus)| Mrgutič Toma, roj. 1894; Orebič (tetanus); Janovič Trpino, roj. 1888, Perzagno pri Kotoru (prestreljena pluča); Machich Anton, roj. 1881, Pulj (prsni strel). — 23, julija: Kovanda Jakob, roj. 1889, Vatkov pri Netolicah (granatni strel); Celič Jakob, roj, 1883, Imotski v Dalmaciji (granatni strel); Čelan Martine, roj. 1891, Imotski v Dalmaciji (razne poškodbe); Posch Franc, roj. 1894, Sopron na Ogrskem (granatna rana); Kibala Nikola, roj. 1890, Zakopa, Cieszanov v Galiciji (granatna rana). —> 24. julija: Kukalj Mile, roj. 1879, Knin v Dalmaciij (trebušni strel); Matkovič Ivo, roj. 1891, Imotski v Dalmaciji (trebušni strel); Skerl Ivo, roj. 1893, Brdice pri Postojni (prestreljena pluča); lrandus Brak-no Matija, roj. 1881, Sinj (granatna rana); Konig Rihard, roj. 1896, Dunaj (trebušni strel); Zanocehi Pietro, roj. 1893, Pavija (trebušni trel) korporal v kr. ital. armadi; Draxler Georg, roj. 1877, Qcsa, Vaal Fejer Ogrsko (zadet v glavo); Lončar Stjepan, nepoznat (granatna rana). — 25. julija: Troškot Simeon, roj. 1892, Benkovac v Dalmaciji (prestreljena pluča); Koticz Josip, roj. 1889, Nagykaroli Falva pri Teher templon, Ogrsko (granatna rana); Jukič Pero, roj. 1882, Livno kod Cclebiča, Bosna (prestreljena prsa); Staričič Grgo, roj. 1891, Spljit (prestreljena prsa). — 26. julija: Jurič Pero od Nikole, roj, 1886, Tran, Spljit (granatna rana); Pende Franc, roj.
1894,	Rab, Zadar (granatne poškodbe); Božanič Ante, roj. 1889. Komiža, Lesina, Dalmacija (prsna rana); Hasenauer Georg, roj. 1890, Versend, Moharcz Baranya (zadet v glavo); Parašič Ivo, nepoznan (trebušni strel). — 27. julija: Branica Mate, roj. 1882, Harin-Šibenik (granatni strel); Bakotič Luka, roj. 1895, Imotski (zadet v glavo); Španija Matija, roj. 1894, Kotor, Perlan (trebušni strel); Vukotič Ivo, roj. 1882, Knin, Dalmacija (granatne poškodbe); Kolovrat Nikita, roj. 1880, Imotski, Knin (granatna rana); Farago Joszef, roj. 1887, Sar Szentmihaly Feherwary, Ogrsko (granatne poškodbe). — 28. julija? Csanko Joszef, roj. ?, Rorsafa - St. Lo-rinez (granatna rana); Prka Gjorgje, roj. 1886, Imotski v Dalmaciji (prestreljena prsa); Marinšek Alojz, nepoznan (šrapnel-ni strel); Bistrian Ivo, roj. 1890, Koboldog Falva-Huyad (zadet v glavo), — 29. julija: Pais Georg, roj. 1892, Nagyberivot, Faga-ras (granatna rana); Demian Salon, nepoznan (granatna rana); Vojvodič Vicko, roj.
1895,	Zaton Dubrovnik (zadet v hrbet). -—> 30. julija: Pavlovič Ivo, roj. 1893, Koma-tac Dubrovnik (trebušni strel); Adamoretz Štefan, roj. 1892, Lipot Darda, Ogrsko (zadet v glavo). — 31. julija: Peric Josip, roj. 1892, Brestovica, Sežana (meningitis). — 1. avgusta: Szabtf Jusuf, roj. 1887, Zala Tarok, Nova Zala (tetanus).
Cerkvena umetnost.
— Vič. Slikarska dela v tukajšnji župni cerkvi so bila ta teden dovršena. V torek so se odstranili zadnji odri iz cerkve. S tem je že na zunaj impozantna zgradba tudi znotraj, hvala Bogu in sv. Antonu, srečno dovršena. Računaje s sedanjimi vojnimi okoliščinami nismo pričakovali, da bo letos tudi slikarsko delo dovršeno, P. Placidu se je zahvaliti, da se ie kliubl
viharnim časom slikanje mirno nadaljevalo ' in da danes župna cerkev sv. Antona stoji sredi lepe župnije v vsej notranji krasoti. Natančnejšo oceno posameznih slik, pa upamo, bo priobčila spretnejša roka. Za zdaj z mirno vestjo in z vso zadovoljnostjo lahko rečemo: Hvala Bogu in sv. Antonu tudi to delo se je pri cerkvi v obče zelo posrečilo. Ako stopiš zdaj, ko je vse le-sovje iz cerkve odstranjeno in neovirano zagledaš vso notranjost cerkve v primerni razdelbi slik in bogato arhitekturo obrobljeno z zlatimi črtami, boš tudi ti ljubi častilec sv. Antona z očevidci enakih misli in rekel: Župna cerkev sv. Antona na Viču je po svoji dovršenosti ena prvih v škofiji, Srečne se smejo šteti Vičani, da so jim očetje frančiškani v primeroma zelo kratkem času preskrbeli toli lepo hišo božjo. Svojo hvaležnost naj skažejo s tem, da bodo radi v njo prihajali in si nabirali duhovnih milosti po gotovem posredovanju cerkvenega patrona sv. Antona.
Dnevne novice.
Slovenski vojaški rekonvalescenti v Aussee na cesarjev rojstni dan. Prejeli smo naslednjo dopisnico: »Rekonvales-centni odd. 27. dombr. pp., kopališče Aussee, dne 25. avgusta 1915. Slavno uredništvo! Da se izkažemo hvaležne tukajšnji gospodi, ki nam ob vsaki priliki pokaže svojo naklonjenost in da bodo rojaki vedeli, da slovenski fantje v tujini niso zapuščeni, prosimo podpisani, da priobčite naslednje vrstice: 18. avgusta smo vojaški rekonvalescenti slovesno obhajali rojstni dan našega presvetlega cesarja. Ob 9. uri dopoldne smo imeli slovesno cerkveno opravilo, popoldne ob 3. uri nas je pa meščanstvo obilo pogostilo z jedrni in pijačo. Zvečer smo korakali po mestu z godbo na čelu. Za zaključek so slovenski pevci priredili vodji pol. ekspoziture podoknico. V nedeljo 22, avgusta je bil velik srečolov, h kateremu so povabili tudi nas vojake ter smo zastonj srečkah; marsikateri vojak je odnesel lep dobitek. V imenu slovenskih fantov se je v lepem govoru zahvalil enoletni prostovoljec dr. Jakob Mohorič. S tem se dobrotnemu meščanstvu v Aussee še enkrat prav iz srca zahvaljujemo! — Poddesetnik Franc Dralka, pešca Ivan Bizjak in Franc Guštin.« — K temu pripominjamo, da je ausseeški nemški list pri-znalno poročal o celi slavnosti, laskavo omenil dr. Mohoričev govor in zelo pohvalil slovenske fante.
Za hišnorazredni in najemninski davek je v vojnem ozemlju dovoljenih nekaj olajšav. Natančnejša pojasnila se dobe pri davkarijah.
+ K cenam za živino in meso. Določene so maksimalne cene za živino po 2 K, oziroma 1 K 80 vin., meso je pa po 4 K. Glede mesne cene velja ta cena ie kot najvišja dovoljena cena za n a j-boljšo kvaliteto brez priklade. Slabša kvaliteta s prikladami bi se morala ceneje prodajati. Kar se na tiče maksimalnih cen za živino, čitamo v »Kmetovalcu«: »Kmetijska družba se je dne 18. julija odločno izrekla proti določitvi maksimalnih cen za klavno živino, ker stoji na stališču, da je maksimalne cene enakomerno postaviti v ccli Avstriji za nadrobno razprodajo mesa, ker sc potem cene klavni živini same od sebe uravnajo, a c. kr. deželna vlada je vendar Ie dne 29. julija t. 1. določila maksimalne cene za klavno živino, kar bo po mnenju glavnega odbora imelo za posledico, da meso v deželi vendar le ne bo ceneje in da se' bo klavna živina rajše v druge dežele prodajala. Glavni odbor je zato sklenil deželno vlado na to posledico opozoriti in jo prositi, da naredbo v prid kmetovalcem in kosumentom izpremeni.«
—	Julij pl. Payer, znani avstrijski raziskovalec severnih pokrajin, je umrl na Bledu. Truplo prepeljejo na Dunaj.
Prvi slovenski invalid došel iz Rusije. Iz Rusije se je vrnil Jožef Škafer, doma iz Gotovelj, kot prvi Slovenec-invalid, ki je bil rešen ruskega ujetništva.
—	Po 13. mesecu se je oglasil iz ruskega ujetništva že za mrtvega proglašeni Josip Macher Lazeč, p. Draga, okraj Kočevje, Bog daj še mnogo takih! To v tolažbo onim, ki svojce objokujejo.
Letos ne bo poštno-oflcijantske prakse. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 17. avgusta 1915, št. 25.909-P, se daje v pplošno znanje, da v okraju c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu, ta čas v Ljubljani, v tekočem letu ne bo noštno-oficijantske nrakse, Miroma ^oštno-oficijantskega učnega tečaja.
—	Iz vojnega ujetništva ▼ Italiji se je
oglasil Jožef Zorman, doma iz Zgornjega Brnika 108 pri Cerkljah na Gorenjskem. Piše pa takole svoji skrbni materi Mariji: .... in Vam dam vedeti, da sem zelo ranjen na obenogi. Hoditi ne morem nič. Ranila me je dne 26. julija granata. Mislim. da ne bom nikoli več prav lahko
hodil. Zadaj v kolena me je zadelo in pa kamenje je priletelo v me tako, da sem •obvezan na vse strani. Pisati pa tudi ne morem kaj prida, ker me roka boli. Slo-' venec sem sam med ujetniki, drugi so le Nemci in Madžari. Z Nemci se že malo pomenimo. V ognju pa sem bil samo dva dni, pa nisem nobene reči pokusil. Kruha imam pa tudi dosti. Drugič Vam bom napisal naslov. Več ne morem pisati, ker nimam nič papirja, pa tudi nobene vojne dopisnice več, saj veste, kje da sem.
—	Šolske vesti. Naučni minister je prestavil profesorja na II. državni gimnaziji v Ljubljani dr. Ivana L o k a r na državno realko v Idriji. — Profesor na državni realki v Idriji dr. Matej Potočnik je tudi za šolsko leto 1915/16 dodeljen v službovanje na državni gimnaziji v Kranju, — V 9. činovni razred je pomaknjen učitelj na državni obrtni šoli v Ljubljani Jožef Tratnik.
-f Tretje vojno posojilo v Nemčiji razpisano.
—	Hvalevreden čin. Županstvo občine Kropa je poslalo deželnemu odboru znesek 100 K kot čisti donos po županstvu prirejeno veselico v korist oslepelih vojakov.
—	Vesti s pošte. V pokoj je stopil nadoficijal Alojzij Dichtl v Trstu. Služboval je svoječasno kot oficijal v Divači. Mož je bil vesten uradnik, a strogo nemškega mišljenja, dasi mu je domačija v Slovenskih goricah. — Umrl je Martin Navratil, nadoficijal v Trstu. — Razpisana so mesta: v Beljaku 2, kontrolorsko mesto z dohodki 9. činov-nega razreda; v Štoreh pri Celju, po-štarsko mesto; v Brnci na Koroškem (III-l) odpravniško mesto s točasnim pavšalom za služabnike 931 K. Roč v Istri (III-2) z enakim pavšalom za služabnike.
IV. c. kr. avstrijska razredna loterija. Žrebanje 4. razreda se vrši ž e 9. in 10. s e p t e m b r a t. 1. Srečke za ta razred se dobijo še pri poslov-nici c. kr. avstrijske razredne loterije Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Celovcu, Celju in Splitu. P. t. reflektan-te opozarjamo na njen današnji in-serat.
Deželni zavarovalni zavodi. Podružnica Nižjeavstrijskega deželnega življenjskega in rentnega zavarovalnega zavoda, ki jo je ustanovil kranjski deželni zastop kot uradni deželni zavod in ki ima svoj sedež v Ljubljani na Marije Terezije cesti št. 12, prevzema zavarovanja za življenje in otroške dote. Zavarovanje za življenje je lahko združeno tudi za smrt v v o j-s k i, če plača zavarovanec enkratno majhno doklado, 4 odstot.. od zavarovane vsote. Zastopniki se sprejemajo!
Talci v Bosni. »Hrv. Dnevnik« poroča: Po odredbi poveljujočega generala in deželnega poglavarja v Bosni in Hercegovini so te dni odpustili iz Arada 569 bo-sensko-hercegovinskih podanikov, 395 so jih pa odpravili v Žegar pri Bihaču. Razen tega so že od januarja t. 1. odpuščali iz Arada bosensko-hercegovinske podanike ter je bilo do aprila izpuščenih 146 oseb. Vseh 715 oseb se je vrnilo na svoje domove, Razen tega pa je bilo do danes 60 oseb oproščenih talniške dolžnosti ter so se istotako vrnili na svoje domove.
Razna poročila.
ZAVEZNIKI NAROČIT I V AMERIKI ZA 2 MILIJARDI VOJNIH POTREBŠČIN.
Petrograd, 31. avgusta. (Kor. ur.) Glasom »Ruskega Slova« so zavezniki naročili vsega skupaj za približno 2 milijardi rubljev vojnih potrebščin.
RUDARSKI SPOR NA ANGLEŠKEM ŠE NI PORAVNAN.
London, 31. avgusta, (Kor. ur.) Parlamentarni dopisnik »Times« piše: V včerajšnji Runcimanovi konferenci z voditelji rudarjev v Južnem Walesu se je bil že skoraj dosegel sporazum, tako da se jc o njem že poročalo kot o gotovem dejstvu. Toda pozno zvečer je nastopila motitev. Za jutri je napovedana nova konferenca. — »Times« poroča iz Cardiffa: V Južnem Walesu se pričakujejo londonska poročila z navideznim mirom, za katerim se skriva razburjenje. Ako se strojnikom itd. ne prizna vojna doklada, bo jutrišnja skupščina soglasno sklenila generalno stavko.
RUSKI KRONSKI SVET.
»Neue Freie Presse« poroča 30. iz Scheveninga, da se v četrtek vrši pod carjevim predsedstvom izredni kronski svet.
»TRIBUNA« O MIROVNIH POGAJANJIH.
Lugano. »Tribuna« sc trudi v daljšem članku dokazati, da bosta Nemčija in Avstrija kljub veiikim pridobitvam njih armad na zahodu in na vzhodu na slabšem, ker so vse nemške kolonije v rokah sovražnikov Nemčije. Članek jc prvo priznanje iz laškega vi-
ra, da bo položaj v Evropi, ko se bo sklepalo o miru, ugoden zveznima osrednjima velevlastima.
STRAŠNA NESREČA NA TEMZI. — 1 ČASTNIK IN 15 KADETOV UTONILO.
Pariz, 1. septembra. (K. u.) Listi poročajo iz Londona: Ko so vadili na reki Temzi veslanje, je utonil 1 častnik in 15 kadetov bojno ladje Cornvvall.
LISTE POROTNIKOV ZA LETO 1916.
Z naredbo notranjega in pravosodnega ministrstva z dne 23. avgusta se odreja, da imajo občine v začetku januarja 1916. sestaviti prvotno listo porotnikov in izvesti dotično postopanje. Popravljene prvotne liste morajo do konca januarja poslati okrajnemu glavarstvu. Letne liste je treba sestaviti v prvi polovici marca, dopolnilne liste le tedaj, če v prvotnih listah ni vsaj 500 imen porotnikov, službene liste je sestaviti sredi marca.
TAJNA LIGA N AŠVEDSKEM.
Stockholm, 29. avgusta. »Nya Dagligt Allehanda« javlja, da je na Švedskem razpredena tajna liga, ki skuša z velikimi denarnimi sredstvi vplivati na javno mnenje v angleškem smislu. Neki švedski učiteljici so ponudili 1000 funtov šterlingov, da bi agitirala za to ligo.
ENTENTA PROTI NAŠI TRGOVINI.
Pariz, 28. avgusta. (K. u.) »Petit Journal« poroča, da je trgovski odsek zbornice sklenil odložiti razpravo od senata sprejetega zakonskega predloga o prepovedi trgovine z Avstrijo in Nemčijo za toliko časa, da mu vlada sporoči, kako so uspela diplomatična pogajanja o skupnih odredbah zaveznikov proti trgovini s sovražniki.
NADOMESTNA VOLITEV NA OGRSKEM.
Budimpešta, 30. avgusta. (K. u.) Na volilnem shodu včeraj za po smrti Kolomana Szella izpraznjen mandat so sklenili, da kandidira, za poslanca minister na Najvišjem dvoru baron Ervin Rosner.
ENTENTA SKRBI ZA DENAR.
Lyon, 28. avgusta. (Kor. ur.) »Republi-cain« javlja iz Pariza, da pojdejo prihodnji teden francoski in angleški odposlanci v Ameriko vprašat, pod kakšnimi pogoji bi Amerika dovolila potrebne kredite.
V začetku septembra se zopet snidejo v Londonu angleški, francoski in ruski finančni minister.
POŽAR V SLATINSKI SLADKORNICI.
Chrudim, 31. avgusta. (K. u.) V sladkornici kneza Franca Jožefa Auer-sperga v Slatini jc izbruhnil iz do zdaj neznanega vzroka ogenj. Škoda znaša približno dva milijona. Zalog niso mogli rešiti.
NEMŠKI LETALCI V FRANCIJI.
Montmorency, 30. avgusta. (Kor. u.) »Agence Havas« poroča; Štiri sovražna letala so preletela naše črte v smeri na Pariz. Zasledovani po letalcih utrjenega tabora so se trije obrnili pri Compiegne. Dva sta preletela zopet naše črte pri Fra-cy le Monte, tretje so sestrelili naši letalci. Zgorelo je v gozdu Halatte. Četrto letalo je priletelo iz Montmorency in je vrglo pet bomb, ki niso povzročile nikake škode. Moralo je bežati radi ljutega obstreljevanja naših baterij.
Pošleoi ameriški Slovenci za svojo staro domovino.
»Slovenčev« klic amerikanskim Slovencem, naj se otresejo vab po Sakserju ustanovljene »slovenske lige«, ki je delala z lažmi, da je na Slovenskem revolucija in je imela predrznost rovati proti stari slovenski zvestobi habsburški dinastiji, je imel popoln uspeh. Sakserjevi »ligi« so vsi pošteni slovenski Amerikanci obrnili hrbet, v New Yorku izhajajoči »Slovenski Narod« pa na tak način razkrinkava Sak-serja, da bo o Sakserjevi »ljubezni do slovenskega delavstva« govorilo še ameriško sodišče. »Osrečevalcem« slovenskega ljudstva Sakserjeve vrste tudi v Ameriki že gore tla pod nogami! Zgoraj imenovani newyorški list priobčuje sedaj poziv: »Slovenci, pojdimo vsi kakor en mož v boj za »Rdeči križ« v Ljubljani. V oklicu pravi neki Oton J. Majerle:
»Za nabrani denar naj bi sc v tej deželi najelo zdravnikov in postrežnic ter se jih poslalo v Avstrijo streč in zdravit ranjene vojake. Kajti uverjen sem, da bi jih še veliko več okrevalo, če bi bilo dovolj zdravnikov in postrežnic, katerih obojih bržkone primanjkuje tudi v Avstriji. Če imajo avstrijski sovražniki toliko zdravnikov in jih še vedno več potrebujejo, in če zbirajo rojaki le-teh neprestano denar za »Rdeči križ« v svojih rojstnih deželah ter pošiljajo tja tukajšnje zdravnike in postrežnice, zakaj bi jih tudi mi ne po«lali nekaj v Avstrijo, ki jc naša stara domovina. Pomagajmo
ji, kakor to delajo Nemci, ki so že veliko število zdravnikov poslali v svojo domovino na pomoč največjim revežem, ranjenim vojakom.«
Centralno nabirališče za to lepo akcijo ameriških Slovencev bo slovensko podporno društvo »Orel« v New Yorku. To je najboljši odgovor poštenih ameriških Slovencev podlim nakanam izdajalskih li-gašev!
UtiDijfloske novice.
—	Padel jc kadet 27. dom. pešpolka Franc B r e m e c.
lj Tilnik si je zlomil včeraj pred deželno bolnico neznan bolnik, ki so ga hoteli pripeljati v deželno bolnico. Splašili so se konji. Bolnik je bržkone hotel skočiti z voza, a pri tem tako nesrečno padel, da si je zlomil tilnik in tekom 10 minut umrl,
—	Umrli so v Ljubljani: Ivan Bergant, hiralec, 82 let. — Karel Klopčič, sin železniškega čuvaja, 10 mesecev. — Marija Čolnik, žena železniškega nadsprevodni-ka, 49 let. — Marija Kogoj, čcvljarjeva hči, 15 mesecev. — Jaroslav Kočka, sin gimnastika, 3 mesece. — Zdravko Jazbec, rejenec, 6 tednov. — Danica Zavadlov, hči begunke, 8 mesecev, — Antonija Jeloč-nik, stavčeva žena, 34 let. — Frančiška Florjančič, služkinja, 24 let. — Helena Danic, žena železniškega delavca, 33 let. — Lepin Kornik in Matrejev Flador, ruska vojna ujetnika. — Josip Horak, vojaški delavec, 28 let. — Anton Zehetgruber, topničar težke havbične divizije, 22 let.
—	Aleksander pl. Hoffmann, nadporočnik.
—	Janos Kolkosovsky, pešec. — Aleksander Bauer, pešec honved. — Janos Jas-zenesak, poddesetnik. — Matevž Marn, rešetar-hiralec, 27 let, — Ivan Hvala, po-sestnik-hiralec, 72 let. — Engelbert Stad-ler, topničar domobranske havbične divizije. — Radlvoj Radin, pešec. — Rudolf Svoboda, desetnik. — Janos Štefko, Pavel Csihon in Nikolaj Sztralya, pešci.
Ij Pred brambnim ščitom. Vsled sklepa načelstva »Deželne zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev« se je v nedeljo dne 20. avgusta t. 1. popoldan ob 3. uri zbralo nad 30 zadružnih članov, pomočnikov in vajencev pred bramlinim ščitom k skupnemu zabijanju žebljev v brambni ščit. Zadružni načelnik gospod Engelbert Franchetti je navzoče primerno nagovoril. V govoru je omenjal, da jc od 90 zadružnih članov nastopilo vojaško službo 38 mojstrov in nebroj pomočnikov in starejših vajencev. 18 brivnic se jc moralo vsled pomanjkanja delavnih moči zapreti, v ostalih 20 se pa dela z vajenci ali pa z mladimi pomočniki. Izmed 10.000 obrtnikov na Kranjskem je gotovo mnogo nad 5000 vpoklicanih v vojaško službo. Po končanem govoru je zabil zadružni načelnik že-belj v imenu zadruge brivcev, nato so sledi] ostali člani, pomočniki in vajenci. Želeti bi bilo, da bi tudi ostale obrtne zadruge sledile lepemu zgledu deželne zadruge brivcev v Ljubljani. Zadružnemu načelniku g. Engelbertu Franchettiju in viera udeležencem tega zglednega čina naj bo tem potom izrečeno naše priznanje.
lj Za vojake na jugozapadnem bojišču. Vodstvo »Kino Central« v deželnem gledališču je položilo pri vojnooskrbovalnem uradu znesek 300 kron kot čisti dobiček predstave ob cesarjevem rojstnem dnevu z določilom za cigarete vojakom, borečim se na soški fronti. Veledušnemu činu se izreka s tem najtoplejša zahvala in priznanje.
lj Sobe z eno ali dvema posteljema s«
nujno rabijo. Stranke — tudi one, ki se sicer ne pečajo z oddajo mesečnih sob — in katerim pripuščajo količkaj družinske razmere, se vljudno naprošajo, da prijavijo sobe v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu, Mestni trg 27/111, med 8. uro zjutraj in 7. zvečer.
lj Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin se zopet prične na mestnem magistratu v petek, dne 10. septembra 1915 v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu (Mestrti trg št. 27, III. nadstropje) in sicer: za stranke, ki stanujejo v I, mestnem okraju (Poljanski okraj) v petek, dne 10. septembra; za II. mestni okrai (Mestni trg, Stari trg, Karlovška in Dolenjska cesta) v soboto, dne 11. septembra; za III. mestni okraj (Gradišče z okrožjem I. drž. gimnazije z Dunajsko cesto) v ponedeljek, dne 13. in v torek, dne 14. septembra; za IV. mestni okraj (ulice vzhodno Dunajske ceste, Št. Peterski okraj in Vodmat) v sredo 15. septembra. Od 17, septembra dalje za Spodnjo Šiško in za vse one, ki bi bili zadržani v gori navednih dneh. Uradne ure izplačevanja od 3. do 6. ure popoldne. — Stranke se prosijo, da se natančno drže teh določb.
lj Trgovina zopet otvorjena. Lastnika tvrdke Ciuha & Jesih Pod Trančo si uso-jata p. n. občinstvu javiti, da je trgovina zopet odprta ter se p, n. odjemalcem za mnogobrojni obisk priporočata.
Listnica uredništva.
L. L. Hvala iskrena! Prosimo večkrat kaj! Nc pišite pa prav nič obupno, ker za obup ni povoda. Prvi dopis cenzura ni odobrila. — Žužemberk, Notico o konferenci, ki se je vršila v Ambrusu v ponedeljek, smo dobili šele v soboto zvečer. »Slovenec« pa izide že popoldne, V Žužemberku je bila dopisnica oddana dne 27. avgusta ter je šla skozi vojaško cenzuro v Novem mestu.
Kino
„CENTRAL«
v deželnem gledališču,
Danes in jutri velika detektivska drama:
v
,(9pni nagelj'.
mMči&i1 -


\\ SANATORILM • EMONA I
ZA- NOTRANJE-IN-K3RURG1CNE • BOLEZNI. L
/LJUBLJANA-Komenbkega^uuca-^ \ SEF^ZDfVVNKIPRIHARU-Df5- FR. DERGANG'
1715
Zahvala.
Ob bolestni izgubi moje ljubljene soproge, gospe
izrekam vsem prijateljem in znancem in vsem onim, ki so je spremili k zadnjemu počitku, iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujem častiti rodbini Pollakovi in osobju tovarne*Pollak za prekrasne vence in mnogobrojno udeležbo sprevoda blagopokojnice.
Bog plačaj vsem!
V Ljubljani, dne 1. sept. 1915.
Aleksander Hochleitner.
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA StOA|yLpSTl X
LJUBLJANA MARIJE-TERE: ZIJE CESTA 5*14 NOVI SVET N A 5 PR 0 TI KO UZ E J A • Z A H= TEVAJTE PRVI SLOV.CENIK 1 BREZFIflČNO - '
Izurjene šlullle
za izdelovanje vojaškega perila, dobijo takoj delo. — Kje, pove upravništvo Slovenca pod št. 1688.
zgubil©
se je iotogra-fično ozadje
slike Bleda na
____progi Jesenice—
Ljubljana. Kdor bi ga nažel, se prosi, da proti nagradi izroči isto v trgovini Oatvald na Jese-ncah ali v trgovini Mikusch v Ljubljani.
IZ/A V A.
P. dpisane Marija Ajster, posestn'kova žena iz Krškevasi h. št. 85, Marija Predanič, p sest-nica iz Krškevasi h. št. 72 in Neža Močnik, po-sestnikova žena iz Krškevasi h. št. 84 preklicu-jemo vse naše govo ice, s katerimi smo žalile čast g. Srečko ta Drašlerja. vodje bo letnega urada v Krškivasi in gdč. tr. Grum, zaseb. v Krškivasi.
Podpisane obžalujemo vse nep>emišljene besede, ki so brez vsake podlage in neresnične, ter se zahvaljujemo g. S D< ašlerju in gdč. F. Orum, da sta nam odpustila in odstopila od tožbe.
V Krškivasi, dne 26. avgusta 1915,
Marija A jster, Marija Predanič, Neža Močnik.
Za takojšnji nastop se i§5eJo
trfiouslil pomodrili in dve prodajalki
za papirno trgovino, zmožni slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe na upravo tega lista pod št. 1701.	1701
Lepi spominski oficijelni
vojni kozarci.
Pri nobeni hiši se ne sme pogrešati takega kozarca, ker je res nekaj posebnega. Razstavljeni so v izložbi
tvrdke F. ČUDEN, Prešernova nI. 1.
Vozniki
za prevažanfe piva
oziroma zanesljivi	1717
hlapci
se sptejmo takoj pri
Zalogi piva Reininghaus-Punttgam, Ljubljana, Martinova cesta.
r—-ii
Kupim v vsaki množini mikano in nemikano
najvišji oeni. — Ponudbe na: Ivan N. Adamič, arna, Ljubljana, Sv. Petra cesta š;. 31. 145
po vrvarna,
PriporoCam razprodajalcem sveže, trpežne
limone
pristen sicilijanski »Verdeli« sad
primissimi zaboj okolu 300 kosov . . . prima velike zaboj okolu 300 kosov . .
K 30— K 29 —
najfinejši pristni emental. sir, holand. Gonda sir, holand. salami, istovreden nadomestek za ogrske, najceneje.
Pošilja se po povzetju ali proti vposlatvi naplučila. — Na drobno se ne razprodaja. — Najboljšo, najzanesljivejšo postrežbo zagotavlja
Paul Ruppe, Line ob D.
veletrgovina južnega sadja. 1700	Ustan. 1853.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot. rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavocj.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914.................i...........K 173,490.838--
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,7i2.(j22-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz Čistega dobička . . K 432 232"66
Kdor namerava skleniti žlvljens'<o zavarovanje, veljavno za UDitlO ZaDirOOanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj In ,	poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopnik/ se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji.
Marije Terezije cesta St. 12.	I
IU. c. Hr. avstr. razrsdna loterila.
Žrebanje 4« razreda 9. in 10. septembra t. i.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki 3409 fotografiji 3409
DAVORIN ROVSEK
prvi fotografski tn povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 3£a.
Sveže
kupuje vsako množino in po najboljših cenah
1638	veležganjarna sadja
M. Rosner & Co, Lfubllana.

Kupujem
za destilacijo žganja po najvišji ceni. Gabrijel Eržen, Zapuže pri Lescah Gorenjsko.	1674
|a/nto/m boc I
barvarija in kemična pralnica | Ljubljana, Seienbnrgovaul. 61
"Dela se izvršujejo tudi na Glincah št 46 Hizke cene I Točna in solidna .postrežba '
Obstoj tvrdke že čez 50 let
V sredini mesta Zagreba se da v zakup hotel z gostilno, kavarno, velikim dvgliščem, hlevi in keorlščem.
Eventualno se tudi proda. Naslov pove uprava ..Slovenca" pod štev. 1659,
c« en
o> >
e/s B»
ca
N
ca s
QJ
1 K 16	0-1
	
1 K 8	2 0-
	
1 K 4	4 o-
	
1 K 2	8 0-
Dobitki
fl O 03 fl
> Z
„ a B •—i
— a,
» S
* M
1Ž-S
fl (S
fl "3
JS CO cs o
u
a) 2
M Ot
1 1 1
4
8 16 35 40 54 2590
za za
za
po po po po po po po
Kron
100000 50000
40000 !f
10000= 40000 Ifl 5000= 4001)0 g 2000= 32000 •ajj 1000= 35000 h 800= 32000 OB 600= 324« 0 200=518000
t	
	2
K 20'—	
M RS
t/J
3
2750 dobitkov K 919400
1	
	8
K 5'—	
S
3
Srečke za ta razred priporoča
poslovnica c. kr. avstr. razredne loterije
Ljubljanska kreditna banka
v LJubljani.
in njene podružnice v Celovcu, Celin in Spiitn.
vseh vrst in vsako množino
mr kupuje po raaMšjih cenah
J. Grofoelnlk, §
Ljubljana, Mestni trg štev. 22.
breje
se proda ali zamenja za klavno živino. Na-daljna pojasnila daje Vnovčevalnica za živino v Ljubljani, Dunajska cesta 29.
1673
r
I:
Sit:
a
"I
Novo izšlo! Novo izšlo!
Sloviti 1681 (3)
Fauorit-
modni album
za jesen in zimo 191516
kakor tudi vsi novi kroji so v zalogi pri tvrdki
M. Rantii
Ljubljana, Marijin trg. Glaviio zastopstvo za Favorit za Kranjsko.
Favorit modni album, cena K 100, po
pošti K HO1 Favont-mladinski (perilo) album ceoa K 100. po pošti K 110.
Iztlaia konzorcij »SLovenca«.
STlftk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostlnčar, državni oosianee