Leto m. ▼ Oaljl, da* 15. L IMS. Štev. 26. DOMOVINA T,N» 16 ta t6. dss vsakega bhmm D*pi*i na) aa iav«.lijo p.zijati nrsdntUvu ta sicer fr.nklnno -vsakokrat po 10 kr od fannonm m m vn«ajo. - Za k taia* naj a* poMlja: I »Slovensko politično društvo" v Mariboru imelo je ohčni zbor v Mariboru dne H. t, m., ki je bil mnogobrojno obiskan. Ikišli ao rodoljubi iz Šmarja. Konjic-. Ptuja, iz Ormoža in iz Celja ter mariborske okolice. Navzoči »o bili državni poslanci Mihael Vošnjak. dr. Gregorec, Robič. dalje deželna poslanca dr. Jurtela in dr. Radaj.' Govorili so gosp. dr. Gregorec o notranjem položaju, dr. Hrašovec o javnih napisih, dr. Rosina o slovenskem uradovanji. Dragotin Hribar o razvoju obrtnosti mej Slovenci. Sprejele so se naslednje r-solucije: I. Z ozirom na to. dn so dotične naše zahteve skromne, zakonite, da tudi stroški, ki rak ne bi bili veliki, nikakor ne pridejo v poštev. keilar j« treba popraviti staro krivico, pr.tijuje občni zbor slovenskega političnemu društ va povsem interpelaciji, katero so stavili slovenski državni poslanci v 22*.' seji državnega zbora, 22 marca IH9.'l, slovenski narod smatra vse samonemške napise in nradne pečate c. kr. uradov na slovenski zemlji kot krivično in nezakonito razžajjenje svojega narodnega čuta in narodnih pravic ter izreka nado in proSnjo. da se kakor hitro mogoče dosledno in povsod odpoin»re tem r.edostatkom ter da se uvedejo pri vseh c. kr. uradih, v krajih, kjer biva slovensko ljudstvo, brez izjeme dvojezični napisi in uradni pečati. II. Občni zbor slovenskega političnega društva sklene naprositi c. kr. vlado, a t da v iz. vršenje ravnopravnoBti izda ministersko narediš • v smislu člena XIX. državnih osnovnih zakonov z. uporabo člena II. o vladni in izvrševalni pravici, s katero se zaukaže določna raba narodnega jezika pri ustmenem in pismenem ob "evanji z narodom v vseh uradih ter da kontroluje izvrševanje te naredbe. bi Da se izda naredba. b katero se zahteva kot dokaz za jezikovno zmožnost položitev potrebnega praktičnega izpita v alovensken jeziku. ci Da se v ta namen ustanove na vseučiliščih na Dunaji in v Gradcu »tolice za potrebne praktične discipline v slovenskem jeziku, oziroma, da »e ustanovi pravna akademija v Ljubljani. d) Občni zbor protestuje zoper uveden je nemščine kot državni ali poslovni jezik. IIL Občni zbor slovenskega političnega društva sklene naprositi vlado: a) Da naj se osnuje obrtno strokovna šola za Spodnji Štajer s sedežem v Celju ali Mariboru s slovenskim učnim jezikom. b) Da se osnujejo po deželi v obilnem številu obrtno nadaljevalni- šole s slovenskim učnim jezikom. V društveni odbor za prihodnje društveno leto so bili voljeni gg.: dr. Josip Sernec, dr. B. Glančnik. dr. I. Mlakar. Fran Kobič dr. Fran Jurtela. Fr. Kukovec. dr. Iv. Dečko. dr. Ivan Križanič in dr. Fr. Radaj. Kot namestniki: dr. F. Firbas. Drag. Hribar in dr. J. Vrečko. - Več o tem važnem shodu poročamo kasneje. Kdo je nesramen, ali dr. Foregger, državni poslanec, ali dr. J. Weias vit Ost-born, c. kr. davčni nadzornik v Ptqji. Ptuj. >lne h. »eptemlira 1sh& letošnja slavni«t slov. pevskega društva vzbudila je že toliko časnikarskega Ijoja. toliko srditih besedi in govorov da se pač po vsej pravici sme imenovati prav« jaliolko Kride. Dobro js to. da se med seboj ksivsajo samo Nemci in nemčurji. Čitateljem slovenskih novin je zoano. da je dan pred slavnostjo bil objavljen telegram, da vkljub nep •pisljivim zsiprekain vendar godba ostane osignraaa. Kdor pozna razmeri- uvidi takoj, da je bilo trelia veliko duševnih in in iterijalnih naporov, da se islntranjo zapreke. A mi na meji vemo. da je treba previ>lno postopati, vemo. da našim zagrizencem niti ni sveta dana !teseda. če se gre za to. nas v zadrego spraviti, itfbor slovenskega pevskega društva najel je ptujsko godlio iz dvojnih razlogov; I. ker žalibog mesto Ljubljana še svoje las'ne godlie nima. Mi pov-darjamo zopet, da žalibog te godbe ni; II. ker sii t ukaj An i zmernejši meščani večkrat nas z ozirom na slabo stanje genega društva pro- LISTEK. Šolska obiskava v Črni Gori Vrftil jo in popisal Milan Kostič, »lavni na.lxi.rnik. (Dalje.) K-dko boste našli tam klet ali jamo; a ni niti govora o snažnosti posode. Prišla I i se vino. tedaj se ono prenosi v kozjih mehih, pa tako vino dahne po .kozlovini". Keilar ga potem pi-jete. posebno ako je prineseno v novem mehu. zdi s»- vam. kakor la vam je kozel pod nosom. Rečete li to Črnogorcem, oni se vam čudijo, rekoč: da. čudni so ti .evropski" nosovi! — .Z Hoiroin. domači ca!' »A kod se žurite! - No. da. vi čete še danes na jed en izpit! Hodite z Bo-r'om!" — In glavni nadzornik gre z družino proti I.imljanom. Pot vodi ob kraju planine sedaj na više. sedaj na nižje Med kamenjem, ki je ležalo na potu. |>obere glavni nadzornik jeden kostanje-rjav kos. Bil je razmerno jako težak. .Rekli so nam pred nekterimi leti neki Angleži, da je ta ruda od železa", spregovori otec proto, ko za|>azi. ila nailzornik meri v roki kamen. .Celo to brdo. kakor se vije okolo p'v nine, tja do one strani polno je železa. A tam dalje zopet med našo dolino in med vodo Hjeko I je vsa planina o«l kamenega olja. Tam izpod samostana Brčali izteka voda .Smrdnša" in p«, njej kameno olje. kakor nain govore, da je. -Preje smo zajemali to olje z žlicami po vodi in je gorelo kakor sveča, samo tnalo je prskalo: 1 menda ker je v njem bilo maki vode". (Govorili so. da je Crmničanom zabranjeno kupovati to olje, ktero izteka samo iz zemlje in ktero so oni brez kakšnega ralinovanja žgali v prostih svetilkah). Glavni nadzornik je popraševal dalje pmta o tem olju in uveril se je pozneje, ko je prišel na mesto, da zares z vodo izteka petrolej. Malone da se sta oma. kedar se začne kopati brdo. najde tu bogat izvor kamenega olja. A poskušnje. ki so napravljene s kamenim oljem, dokazale so zopet, da bode Črna Gora kedaj imela velike koristi tudi od kamenega olja ob potu so se videle tnanje gošči«-- mladice. Polno je bilo tu divjih hrušek. jabolk, granat in stnokev in gloga i belega trnja t. Ponajveč je požlahnjenih smokev in granatovih jabolk. A malo bodete videli v vsej Crmnici požlahnjenih hrušek. sliv ali drugega sadja. Tam. pod I.im-Ijani zelenilo se je več maslin (oljiki. Oljika stori jako dobro v Crmnici. a na žalost, ni se še udomačila pri Črnogorcih. — Limljani stoje na bre-žuljku in zaklon jen i so od severa tako. da je to najblažji kotič v vsej Crmnici. Tu bi mogle ole stati, pri mali gojitvi, i naranča i limona. — No vsakih skoro sto. dvesto sežnjev hiti kak potok s planine in teče — brez koristi! — v ravni«-o. A tam. pok raj nje-.-a. podžgalo je soln«-e pšenico in dru-.-e setve, ker ni od Boga deža! — Ni je vode — a vode teče pokraj njive' Oh nevednost, kako gosto grešiš! šola limljarska stoji na koncu sela. na lepi zdravini. V njej je 33 otrok a učitelj je pop Savo Klisič. jeden najuglednejih črnogorskih mlajših dultovnikov. kteri so posvečeni preje, nego li se je osnovala na Cetinju bogoslovija. Pop Savo je lep črmljen človek in lepega ponašanja; ne nosi ne brade ne dolgih las. On se je jako lepo in prosto pozdravil z glavnim nadzornikom in z otcera protoni svojim krajevnim šolskim nadglednikom. a tako bratski tudi z učiteljem boljevičskim. „ D«bro ste mi došli gospodine! - Baš mi je velika želja na vas. da vas vidim tudi tukaj v teh krajih, ila morem z vami malo biti in pogovoriti". reč« on malo pozneje. .Ste li se utrudili V — Pa kako. da niste došli na konja, pa brez perjanika i telesnega stražnika)?" — .A čemu mi! — Sli so tu«li apostoli p«:šk*e. mora menda tudi črnogorski šolski nadzornik pokušati, kako se živi in potuje po črnogorski. — Veliš, zakaj ne idem s peijanikom! — Ti znaš. pope; jaz ne ljubim vrišča ne parade. Jaz raje molčim pa delam. A tudi. ako sem do šel sam pešice in brez perjanika, vendar sili da vzamemo njihovo godbo, ki je mimo^-re-doč omenjeno v resiici dobra. Ko pa je neposredno pred slavnostjo po nemčurskih lističih nastal šunder. zakaj nam je nemlko mesto Ptnj dovolilo godbo, za našo slavnost. je bil odbor ptujskega godbenega drultva v zadregi, kajti naše pevsko drnitvo imelo je v rokah že svoj .shvlloksobein* t. j. pismeno pogodbo in je dalo tudi precej znatno .aro* ^odbenemu društvu. Pri slednjem je načelnik c. kr. davčni nadzornik g. dr. J. Weiss vtez Ost bora in v odbora se nahaja tndi c. kr. notar Filaferro v Ptuji. Ta dva sta bila vsled časnikarskega iundra v hudej zadregi Besedo brez vzroka prelomiti ne kaže. To »ta Vedela, kaj se zamore po tem disciplinarnim potem zgoditi. Odločnost nekaterih, ž a-libog samo nekaterih ptujskih Slovencev je pa tndi poznata. Na enkrat se začne vtikati v >*var drž poslane«* znani dr. Foregger. ki pošlje dva -elegrama na dr. Weissa z naročilom, da naj godbo na vsak način odpove. Odgovor bil je celo plačan — a g. dr. \Veiss molči. Kaj hoče tuli s':ri'i naprej ne ve. nazaj ne sme Torej ne da nobenega odgovora. To pa g. Fo-r-.g-ra silno razjari. V .vahtarici" z dne 31. avgusta 1"'mu to naravnost očita ter piše Et; drugim: .\Vas die Nichtbeantuortung der Drahtantvi ort betrifft. so k;uin diese Unver-schamtheit nar derjenige in ihrem vollen Um-T^nge erkennen der veiss. daas der Fragesteller ■ g. dr Forcjjgen von dem betreffenden Beamten •t. j. dr. \Vriss vit. Ost borni \viederholt mit der Firte um Protection bettstiget vorden ist.4 To stoji dcelovno v .vahtarici*. K temu ni treba kcmcCaia. G. c. kr. davčni nadzornik dr. \Yeiss vi: • -srbc-m je toraj klečeplazil okoli Foreggerja in ga j i' sil projekcije. To je jako lepo. Na dru-grj strani pa tndi dr. \Yeiss in njegovi pristaši dr. Foreggerja nič dolžni ne ostanejo, '.'bskurni listič aatisemitskega značaja .'irazer \Vochen-blatt* piše v tej zadevi v štev. z dn- 27. avgusta 1893 dc-slovno tako-le: Ja. der liberale Ver-treter eUies liberalen Reichsratsv.ahlhezirkrs hatt-s:.ar lir Unverschamtheit. die deuv>chna::-naleii Pefauer znr Rechtfertigung •.ele.rafisch anf-zafordera. ein Gen.estreich. der h hs:ens mit dem vrettoifeni k nnte. dass derselbe .VcUcsver-treter* bei einer Feflbietung in der Leopolistadt um einen hohen Pr.-is das Bild des H-rra Roth-scLild erstand.* — No. sedaj pa dragi čitatelj odgovori: kdo je nesramen: dr. Foregger ali g. dr. \V-iss- Mi bi s Heinejem tako-le rekli: Uns tkat es schier ledtinken. Das« alle Beide »t..... Obadva gospoda naj svojega umazanega perila v prihodnje ne opirata v javnosti. Svetujemo njima, da naj se ravnata po izreku: .V hili obešenega ne govori o vrvi." Ptiyčan. Celjske novice. (Volilni ohod . V nedeljo dne 17. t. m. poročala bodeta državni in deželni poslanec Mihael Volnjak in deželni poslanec dr. Josip Sernec svojim volilce n v Dobji pri Planini. Tožbo radi taljenja iastii vložil je ravnatelj M. Trpotitz po dr. Schrey-u iz Ljubljane, proti uredniku in izdajatelju .Domovine* D. Hribarju pri okrožnem sodiiču v Celji. — Obravnava. če se bode vršila, biti zna enkrat po zimi. ker bode gradivo strašno narastlo o nečloveškem postopanju tega človeka. i Službe okrožnih zdravnikovi, so razpisane za sledeče kraje: Celje za okolico). Sv. Jurij ob ' j. ž. Vojnik. Dobrna. Žalec. Sv. Pavel. Vransko. Konjice. Loče. Oplotnica. Vitanje. Šmarja pri Jelšah. Sv. Štefan. Ponikva. Mozirje. Oornjigrad. Jurklošter. Trbovlje in Laško. 'Okrajni odbor Celjaki) imel je svojo četrto letošnjo sejo dne 4. septembra ob drugi uri popoldne. V tej seji rešilo se je 41. predmetov. Med drugim se je sklenilo, da se preiskuje ctvar v zadevi prevzetja občinske ceste iz Teharjev na I.jubečno ter da se povabi deželni inžener. da napravi načrt in proračun za to cesto. Nadalje se je podelil štipendij na sadje- in vinorejski šoli v Mariboru letnih 120 gl. Jožefu Šribar-ju iz št. Pavla. Popravilo mostov in vodotokov na planinski okrajni cesti prepustilo se je Fran* u in Janezu Oset-u v čmolici. Dirkarskemn društvu v Žalci dovolilo se je za dirko dne 24. sep*embra t. 1. 25 gl. Dragi predmeti zadevali so navadno poravnavanje bolniških s"r Jkov. oskrbovanje okr. cest in drage navadne stvari. Prisega župana celjskega zvršila se je v reke c kr. kr. glavarju dr. \Yagner-ju 12. t. m. ..Germanenbund" v Celji To društvo obstoječe po najv-č iz renegatov slov-nskih. bilo je na višji ukaz. radi prevelikega »škilenja v rajh" razpulčeno. Zadnji Jas' Celje.' Od leta do leta množijo se pritožbe o slab:h občinski'. cestah. Te pritožbe vložijo 9e navadno pri okrajnih odborih in včasi tudi pri c. kr. okr. glavarstvih, '.'krajni odbori se poslužujejo svojih pravic ter zaukazujejo občinam, da popravljajo ceste in jih vzdržujejo v takem stanu, da se lahko in varno po njih vozi. Občine storijo, kolikor je v njih moči: ali občine so dandanes tako preobložene s svojimi opravili, imajo toliko stroškov, da jim z dohodki iz občinskih priklad ni mogoče popravljati cest. Ako pride toraj pritožba na občino zaradi te. ali one slabe občinsks ceste, zsukaže se taistim, kteri jo potrebujejo, da jo popravijo in spravijo v dober stan; to pa se /.godi le deloma in drugo leto je cesta zopet slaba Da se te žalostne razmere a časom zbolj-šajo, treba je. da pobirajo občine posebne doklade za vzdrževanje občinskih cest. ali pa. da dovolijo okrajni zastopi posebne podpore za občinske ceste. Prvo ni lahko mogoče, ker so občinske doklade itak že previsoke. Okrajni zastopi so večje korporacije, ki imajo vsako leto precej denarjev na razpolago. Okrajni zastopi imajo med drugim skrbeti za blagostanje ljudstva svojih okrajev posebno v gospodarskem obziru. I»olžnost okrajnih zastopov je toraj skrbeti v prvi vrsti za dobre ceste v okraju in to ne samo za okrajne temveč tudi za oljčinske ceste: okrajni zastopi morali bi občine podpirati pri popravljanju in vzdrževanju občinskih cest s primernimi doneski, kakor stori to deželni odbor nasproti okrajem. Občine bi imele pot-m več veselja popravljati občinske ceste, kakor na zgolj stro-e za ukaze. Priporoča se toraj. da se slavni okrajni zastopi spoprijaznijo s to mislijo in priskočijo ubogim občinam na pomoč. "Pregledovanje jetniinici vršilo ae bode v Celji v petek 10. t. m. po državnem nadpravdniku grofu Glisbachu. 'Zadeva glede špitalsksga pokopališča celjskega, je od c. kr. namestništva vstavljena. Radovedni smo kaj je vzrok > Spodnje-štajerske novice. iPremembs pri č. duhovščini C. g. I Kapler. provizor pri sv. Križu pri Mariboru, postal je ondi župnik. C g. M. šinko. župnik v Gor. sv. Kunigundi. je stopil v pokoj. S. mrl je duhovnik č. g. I. Spende v Bočni pri ' -orojemgradu. ki je bil radi boUzni že brez služIte. Star je bil še le :i2 let. — Novomašnik. č. g. Iv. Kolarič pride za kaplana v Dramlje. 'Prsmembs pri d. o. kapucinih P. Ema-nuel gre iz Celja v Gorico. P. Odilo iz Krškega za gv.irdijana v Celje in P. Cin! iz Celovca v Krško. (V Žalcu so praznovali v petek 8. t. m. 25-letnico ondotnega taborskega zborovanja 1.1 ■ Konjska dirka v Žalci i bode v nedeljo ; dne 24. t. m. Začetek ob polu tretji uri popoludne. Točke naznanjene bodo s posebnimi plakati. bodo. jaz mislim, vsprejeli me Crmniški kot šolskega cazomika in poslušali me bodo. kar jim potečem. — Jaz sem došel. ker mi je milo. da vidim, kakov je napredek v Šolah, od kar sem vvedel v njih novo metodo in nov učni plan: da se uverim i sam. je li kaj napredka v njih in kaj delajo učitelji! So li opravne šole. česa treba Se da se pripravi. To mi je milo čuti. a se bojim, da ne bodeš baš popolno zadovoljen z mojo šolo, kajti znam. ■la strogo iščeš. — No hajdi: kakor mu dra.-o. — Eve otec proto je bil večkrat pri meni. on zna kako sem se trudil. .Hajdmo dakle da vidimo* reče glavni nadzornik. p:-tem ko se ie pred Solo sedeč in pogovarjajta se z učiteljem in protom. malo odpočil od pe^k-.a pov.vanja. — Uspeh je bil tudi v tej šoli jako dober. Kar so bi!a r-rašana deca to so odgovarjala prosto, bistro in razumno. Samo v p-vanji so bili slabi. No. te.-a jim nadzornik ni niti zameril, kajti je znal. da so črnogorska deca zelo nemarni pe-vači Že od 14. leta otrok začenja govoriti debelim .-lasom. To je mislim od vspenjanja gori doli po planini in od ostrega zraka. A tndi sluh j-m je p«.vse nerazvit Pesmi črnogorske so jako monotone. Pevajo jih dvoje in dvoje v v las in to. kakor se veli. iz vsega mozga. Modulacije v .lasu mogle bi se na/vati preje disharmonija. zvo-čtk- premetavanje. — Pri Črnogorcu j". moraS reči vse resnobno, tužno in Žalostno. Tudi kedar pleše, on pleše ob navadne junaške pesme. ob pogibijah. — No časih, res da in posebno v crm-niških in podgoriških (v granici turški' pesraah je tudi Sale in humora. Vsi spisi, kako so obiskali otroci Solo, kako so uspeli, kedaj je in kakšna naredba prišla od glavnega šolskega nadzornika itene redčeje znajo pripraviti kaj .izvenrednega*; a pop Savo obhodil je tudi nekoliko sveta in zna nekaj boljšega zgotoviti. — Tudi tu je bilo pri domačinu dobrega vina. a tudi jako lepe-.a sira. Po dobri in okusni bo gati večerji prišla so na mizo tudi jajca* in j bela kava. Glavni nadzornik je pogledaval nekako 8um-njivo na prota |>a na jajca, čisto mu je bilo čudovito. da povsodi prineso -po d>edu in večerji ' kuhanih jajec. Bilo je tu tudi .salate* in to iz | učiteljevega vrta. »To je od semen, ki si mi jih poslal. Vzrasla je tam mnogo kaj. česar niti ne znam kaj je. — . Pokažem ti pozneje po večerji.* ' Glavni nadzornik nabavil je bil takoj prvo poletje razna semena od prvotnih zelišč, ki se seje in sadi pri nas: ker Črnogorci sejejo samo luk. bob. fažol. sočivo. rašpant in v nekterih krajih zimnje zelje, buče za živino in krompir. Salato so začeli sejati šele v novejšem času Se-jejo še. a jako redko, tudi papriko, kumare in i peterzilj. Od peterzilja ne jed-'- korena, nego same. nasekajo listja kakor začimbo. — Kako so se , čudili ljudje, kedar no videli žolto mrkvo. repo. pasternak. kolerabo, poletnje zelje, kapus. mese čarko. retkvo i. dr. — Malo po malo se bode udomačilo po učiteljih tudi v črni Gori vse po-vrtje. kteri rodi pri naa Samo treba, da se nadzorniki črnogorski i nadalje ozirajo na zemljo in na njene potrelte in da ne opuste. kar je začeto nego da usajajo v narod vse ono. kar je dobro« in koristno tudi v materijalnem pogledu. .Dol>er večer' ."spodine" — reče nekdo na vratih. .A. dobra ti »reča. pope Jovane' A od kod tako v* odgovori glavni nadzornik vla/ečetnu učitelju .gluvodolskemua. . Dalje priholti.iif Bnialfbvo. .Dolenjske Norice' s dne 1. >T|uiti t L objavile ao neki dopis v kojem ae recenzije pevaki večer, prirejen od tukajšnjega dolenjskega pevskega drnitva na Tučkovem vrta dne 22. jnlijn t L — Ne spuščamo ae aicer v pretreeovanje dotične recenzije, aamo v obče naj bode rečeno, da je dotični dopia prav lepo in laskavo sestavljen, da jo pa iz pravega godl*negn staliiča pravo pot popolnoma zgreiil, s trditsv ds se rooiki zbor dol. pevskega drnitva kaj lepo razvija tsr ds pridobivs vedno novih močij je ps vendar popolnoma neresnična, kajti resnica je, da drnitvo žalibog vedno i vedno irgublja izvršujoče člane, kar so nam v zadnjem času v dokaz zaporedoma vrisče ae odhodnice in le zelo redkokedaj ae pripeti, da vatopi kak nov pevec. Poglejmo samo par let nazaj, ki je možki zbor naatopal ie z najmanj 20 psvci. mej tem ko jih iteje sedaj samo ie 12. izmed kterih |« v kratkem zopet odhaja eden ali dva Je II to isto lepo razvijanje ter vedno pridobivanje novih moči V .Dolenjske Novice" so toraj jsko slsbo poučene ali pa se ie morda hočejo taliti? Razvijalo se je naSe pevsko dru&tvo ob časa tukaj bivajočih gg. dr. Ferjančič-a. prof. Pero-iek-a. Sturm-a itd., mej tem ko se sedanji kolegi navedenih gospodov odlikujejo s tem, da mu obračajo hrbet! Resnica je. da je to druitvo tukaj jako potrebno. ker sicer bi narodno življenje popolnoma prenehalo, kar se tiče zaliavnih večerov itd. in čuditi se je le, da se tolikim gospodom, kteri se Se priStevnjo dobrim pevcem in tudi odločnim narodnjakom ne zdi vredno pristopiti kot izvrin-joči člani k temu eminentno važnemu narodnemu druitvu. To je baS isto vestno izvrievanje na-r-dnih dolžnosti, ki se tolikokrat pri polnih kozarcih sliii! Imamo pa tudi Se drugo vrsto odločnih .narodnjakov", in sicer takih, ki se ne upajo posloviti od tukajinje nemSke kazine, boječ se seveda, da bi teh par nemčurjev. kar jih ie Iteje Novomesto in okolica ne hodili več kupovat k njim. Ieresa arhivarja A. Koblarja. .Boj na Krajinah in zrna ga pri Sisku pred 1100 leti", za katero razpravo je pisatelj nabral mnogo važnih podatkov v deželnem arhivu kranjskem. Isto tako zanimljiva in za historike važna je razpravica dr. Fr. Kosa .Nekoliko črtic o turSkih vojsksh". Prof. Schei-niggov spis .Slovenska osebna imena v starih listinah* je vestno sestavljen in t»o tako jezikoslovcem kakor zgodovinarjem dobro služil. Študija .Kranjski mahovi", spisal S Robič. je po sodbi strokovnjakov temeljita in zanesljiva. Mej .Malimi zapiski* čitamo več interesantnih notic, iziued katerih omenimo samo tri: Prof. Ruta r poroča o najnovejših izkopinah na Orikem. arhivar Koblar popisuje dve podobi v cerkvi sv. R*degunde v Šenčurski fari. ravnatelj šubic pa ,V>ata iz 1. 16TK v Knnji". SeSitku je dodana lepo izdelana podoba is Kranjskih vrat, katero ja popisal ravnatelj Sobic. - 0 tem preimenit nem slovstvu za naio zgodovino spregovorili bodemo obširneje. — Danes le izrazimo željo, da bi m štajerski rodoljubi malo bolj zanimali za .Izvestja* ter nekoliko bolj podpirali glede na ročevanja, kakor tudi glede dopisovanja. (Zbrani spisi Psvlias Psjkovs s sliko in Hvslupissm ptatsljles) Prvi zvezek. V Celji, 18KJ. Tiskal, izdal in založil Dragotm Hribar v Celji. 256 strani v osmerki. Cena mehko veza nerau izvodu 2 kroni, krasno vezanemu izvodu t krone. Dobro, dobro! vskliknil sera, ko mi je založnik poslal jako okusno in elegantno knjigo z navedenim naslovom. Dobro, tudi narodno iz obraženo ženatvo slovensko mora na dan! Onu-kani narodi iinajo tudi pisateljice svoje, ne samo dobre gospodinje, dobre kuharice in iivilje. Pisateljic je tudi nam treba; vsaj jih imajo vsi večji omikani narodi. Sicer Pavlina Pajkova ni nova prikazen na slovenskem literarnem polji. Že 20 let je tega. kar se je začela v solnčsi 1 Gorici javno s peresom poskuisti. In kakošno | dovršenost je dosegla v tem času na strani svo- I jega izobraženega vrlo domoljubnega j»rof. «lr. i Janko-ta Pajka to spričqjejo njeni zbrani sptai. j V I. zvezku se kaj lepo berejo iz njegovega peresa životopisne in književne črtice, v katerih ! resnično in ne pretirano slika dosedanje življenje ] in literarno delovanje svoje zakonske tovarišu-e, j naše pisateljice. Te črtice naj bi brale vse slo- | venske učitelji«-e. da bi se enako pir-ateljici vnele I za produktivno slovensko literaturo. Skoro polo- J vico knjige obsegajo izvirne [t-smi naše pisateljice; po vsebini, deloma tudi po obliki se sicer ne morejo meriti s proizvodi prvih naših [>eanikov. a nekatere so vendar tako ljubke, da jasno kažejo po obliki in vs*bini. da jih je napisalo sicer nežno, a izobraženo žensko pero. Take ao a pr. prva .pomlad", .solza", .moj zaklad". Tudi trije prozajični spisi, ki ao v 1. zvezku se lepo l>er<>. namreč: Občutki na novega leta dan in noveli: .Odlomki ženskega dnevnika" ter .Blagodejna zvezdica". Želimo založniku že pn prvem zvezku veliko odjetnnikov, da bode mogel še več dragih izdati. III Letopis alovenakih posojilnic.! Po na Zahvala. fotamo*. katsri ao sa VmMo v korist -----tetee tatarske kota. top« darove uročili, ss .«JW pndretafce sv CMh ia Metoda v Tetarj*. kakor todi kolsfco v«drtro m srrs sahvaljnjs V htti otat"n Ss nt tet g Mag.««. |«o-toja .'uhana to Hita au-p ravts. i*i tmrm «______,_ _____ — MStaatee e se isve pri upravntftva Jkmtorme- v os»____mm s-i Šivilja za ženske obleke Kolodvorske ulice »t 1, II nadstropje. m, g_i g«* ročilu .Zveze slovenskih posojilnic" sestavil Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šole v Krškem. Založila .Zveza". Tiakal Drag. Hribar v Celji. Str. 57 v četverki. Ta letopia prinaša alično tva-rino, kakor njegova prednika I. in II. letopia Obširnejše je radi tega. ker prinaša primerjenje pravil alovenakih posojilnic, postavo o zadrugah in med aeboj. Nova članka ata .delovanje izven zveze slovenskih posojilnic stoječih faktorjev za slovensko posojilništvo" ter .životopisi in nekro-logi". i„Dija*ki koledar'i za leto 181»4 je ravnokar izšel. Cena trdo vezanemu izvodu 60 kr. Dobiti je pri Dragotin Hribarju v Celji. • ■»■rti |-nahrani p» raki reni >4rraars .......res ah ii ftosi ovn' . kak- r tndi s fl Il^onor "V-vino mei^n. ga blaga na UtVIlOL .leteli, *pejme se takoj. — Več p> ve upravništvo .Ihmovme" lit *-i PratiU ia L lgM. ~ dobiva se na debelo in drobno v trgovini Drag. Hribarja v Celji Vabilo. l»ae 21. t. m .4» polu 3. nri popoldne vrši se v drnStvmej pt>arni izvanre.hu občni zbor .Posojilnic« in hranilnice v Šamrji pri JeUak". V spored •ii Poročilo .» društvenem delovanji. !•) dopolnilna volitev dveh udov načelatva. oa rt d-.polnilna volitev v na.lzornrštvo in •f) nasveti. Šmarje dne 9 septembra l*!tt (IIMl l ---------cšsd*____ (Id. Ka leta i-.~-.t7u re.ii .e lahko S d.. 1» glav p-veje brme I»e svedo pri '.ontja Kcčs-a H | Posestvo pol ure oddaljeno od Celja v prav let* hn 4 ', r-h» aemijiAča a pn.telki in polniti «i »rKi je takoj J prav ugodnimi pogoji sa pn-dati Natanteeje se »ve opravniktvu .bomovme-v Ctfjt (1M» %-t w Javna zahvala Ker svojih poslopij mnogo let nisem imel zavarovanih proti požara, zavaroval sem jih one 5. malega travna t L po okrajnem zastopnika Praaen fslšshns v Polzeli pri domači c. kr. priv. avstrijski zavarovalni dražbi Jtam" u Donaji, katera tudi pri našem slovenskem ljudstva uživa toliko zaupanja m ni» m mislil, da me bo tako hitro zadela požarna nesreča Dopoldne ob 10 uri sem bil sprejet m ie tisti dan po 10 urah. upepeljil mi je ogenj hišo m draga poelopja popolnoma. ( eprav nisem imel še pravice zahtevati odškodnino, ker je sprejem Se le dne 7. mal 'ravna zvečer za mogel priti v Gradec in tndi nisem še plačal, pužar pa je na-tal fM*"! izplačala mi je vender le domača nvarovabM toaika JDVVAT- aa Daaaji prostovoljno popolno škodo brez vsacega odbitka za kar izrekam dražbi in njenemu gos| nhIu zastopniku KsMsk-n v Polzeli ter gospodu učitelja Leva tika pri sv. Andraži, ki so toliko etorili zame. iz globočine svojega srca največjo av..j-, hvalo 8v Andrai asd Polasto, dne »t joaija lan Jotef Ms*iO S r t potrjuje: Mihael Lsakoviek s. (LI) Mihael Lesko« M-k » r. t«l'» " ji m - " II i lil I :«Iie S mim mmm SgB8«S8§?*KŠSI išicEiiii issislII liiiiiliislii s iliiiiiiiiiii IIlliiliiiiiiiSlIflil isiisiiiiiiiitisifiiiii MmMmuimn ------------- i V _ I 1 I £ š f i , - (S i * SH j =. ll:;;:-,!!,- -tHi mmmi m mm lilillii iiiiliill §1 = 'l 1 r li MI mmm m mu 1glllisilllillliligll i! I J- Niisilli iesl ii-nhim •in s is i I illii ISiiš Ss? iiTTTI »iiasr»*igi*iii i IŠ IIIli i ifzii % Pilil li ilSigiSSlSiilS IsilgllllilllB i i Iiililiiliiiii li iiiiiliiiii rišs-.ssiirt iss I »šliKlisiliSii«ii!:it l i Maš« a h t I s s s it Iiliiliii s»8tiiii.isii Islillil «111 ih rnimmm - S = »=; ; SI S 15 g S liiiŠisiiiiiiisiiSiii In ii.S Iliil Hi i ipf ril f Hif i ■Ir i? I 1 11 i isiiisviasiisisiiiiii isiciiiiiisiMUiiisš ia 95 S SI S r I i 55' ris ; s i ^ižlliliilil|pi|giliil||iiiiisil »I i i tli i iiir i! 1 j rti! M Priloga »Domovini* St. 26., dne 15. septembra 1893. (Posojilnic* v Šmarji pri Jaiftsh) ima dne 21. t. m. izvanredni občni zbor. — Vspored je pri-občen na drugem mestu. (I* Šmarja pri J*lft*h) se nam poroča, da vinogradi nič posebno dobro ne kažejo. Škodovala jim je ali strupena rosa, ali so pa radi tega opelali, ker se dosta, dosta premalo ali cekS nič ne gnoj«}. Amerikanke v šolskem vrtu pa prav bujno rasto. (Šmarje pri Jslftah.) Našemu okrajnemu šolskemu svetu bode kmalu konec, ker mu poteče šestletna doba; okrajni zastop mora še ta mesec voliti pet udov v okrajni šolski svet. Ta pravica okrajnega zastopa je gotovo najvažnejša in najimenitnejša Pričakovati je od večine okrajnih odbornikov, da se bodo vsi brez izjeme volitve udeležili, da bodo volili soglasno pametne, zna-čajne, skušene može, kateri ne bodo v okrajnem šolskem avetu temu ali onemu na ljubo samo kimali. — Dne 1H. t. m. vrši se pri nas premovanje konj za štiri okraje, namreč, fimarski. rogaški, konjiški in kozijaruki Pričakujemo, da se bodo naši posestniki konjerejci skazali. kakor so se zadnjič vrlo obnesli, ko je bilo premovanje bikov, da bodo prignali dosti in lepih kobil z žrebeti. žrebic itd. Premij v denarji bode mnogo in so tudi primerno visoke. (Okrajai zastop v Šmarjii ima dne 21. t. m. občni zbor, in je mej drugim na dnevnem redu volitev 5 članov v okrajni šolski svet in imenovanje novega tajnika Nadejati se je, da se izvolijo odločni in značajni narodnjaki, a ne kakšni kimovci. (Toč*) je pobil* v soboto dne U. t m. na večer med Ponikvo, Šmarjem in Sladko goro ter napravil* preoej škode Ubogi kmet, še tako pozno mu je neizogibna ta huda šib*! (Snjeaa v Šmarjii dne 11. t. m. ni bil nič kaj živahen. Prignalo se je sicer veliko in lepe živine, a kupcev je bik) le nekaj malo. Cena ži vin* je žalibože še zmiraj prenizka. (H* Vidma) so se v nedeljo. 10. t. m. delila darila za dobre vspehe pri zelenem cepljenji ameriških trt. (Komiki Ust sopor nemške učitelje.) Brez potrebe se .Graz. Volksblatt" jezi zoper štajerski „I«ehrerbund* zborujoči v Ptuji, češ, da seje ne mir med nemško in slovensko učiteljstvo. To bi bilo res, ako bi Slovenci ne imeli značajnega uči-teljstva, katero se shodov nemških učiteljskih društev noče več vdeleževati. Čemu pa tudi? Saj imamo domačih zborov na izbiro! (Ha Vidmu i ob Savi se vrš«5 občinske volitve Splošna želja je, voliti županom izobraže nega domoljuba, ki bi vpeljal slovensko urado-vanje kar od kraja. (Ogledovanje ameriških vinogradov.) Dne 11. t m. so si ogledali gospodje od deželnega odbora in zbora z dež. glavarjem grofom \Vurm brandom nove deželne, državne in privatne na sade ameriških trt v Pišecah in na Bizelj-skera. Povsodi so se prepričali o lepem vspehu nove vinoreje. — Isti dan so šli zastopniki krške kmetijske podružnice na Sromlje. kjer so se čudili velikim nasadom te vrste g. odvetnika vit Thiery-ja z Keke. Več o tein prihodnjič. (Hesreča nima miru!) V sredo (i. t. m. je na Slatini padel Martin Šmigoc raz jablano, ko je sad otresal, tako nesrečno, da je v dveh urah med strašnimi bolečinami umrl. Nesrečnež zapustil je vdovo z dvema nedoraslima hčerkama (Z Ijubnsga 1 Občinski odbor na Ljubnem izvolil je v svoji izvanredni seji dne I. i m. vi sokorodneg* gospoda Karola viteza plemenitega lian p ta v Gomilskem. z ozirom na njegove zasluge za okraj in posebno za občino, — svojim častnim občanom. (Kaj vam pomaga.! če vi nemški in nem-škutarski atarci iz Brežic in Sevnice, ki ste se bili zbrali pri .šulferajosfeslu" v Sevnici, še tako .hoch" vpijete, aaj to nič ne izda. Koliko truda in stroškov imate, da bi mladino slovensko po-nemčili. pa vse zaman. Saj se proti reki ne da plavati. Baš tako težko gre z vašo nemško od-gojo. Ko ste bili zadnjič lačne slovenske otroke v Sevnici nasitili in napili, so nazadnje vender le .živio* klicali, ko so se domov vračali. Eden takih veselih fantov je celo svojega tovariša z .nemftkutarjem' pital, ko ni hotel .živio' klicati. Vidite, ,kri ni voda" in vaši .judeževi groši" ne bodo nič teknili. (Is gornjegrsjskega okrajai se nam poroča: Odbor okrajnega zastopa gornjegrajskega je imel dne 9. t. m. svojo prvo sejo, v kateri se je odbornikom določil njihov delokrog. Blagajnikom je bil enoglasno izvoljen g. Jože Krajnc. veleposestnik v Oornjemgradu, a čimer ae mu je skazalo občno zaupanje, katero so mu hoteli ne kateri spodkopati. Oskrbovanje okrajne ceste so prevzeli sledeči: g. Alojzij Goričar od vranske meje do Bliznikovega mosta na Savinji, g Franc Spende od tam do Gornjegagradu, g. Jos. Mikuš od tod do Steigraben, g. Anton Matjaž pa dalje do kranjske meje. Cestnim komisarjem vse okr. ceste je bil izvoljen g. Alojzij Goričar v Mozirji. (Pogreb.) V nedeljo dne 8. t. m je bil v Oornjemgradu pokopan kaplan I. Spende. ki je že dolgo časa bolehal. Zadnji čas je bil na odpustu v Bočni, kjer je 1.1, m. svojo dušo izdihnil. Pogreb je bil veličasten; pomikal seje popoludne ob 2. url iz Bočne spremljan od domačih č. g. duhovnikov, šolske mladine v Bočni in množice ljudstva Dragi č. duhovniki čakali so sprevod v spodnjem trgu. v cerkvi pa je imel proč. g. dekan Fr. Dovnik pridigo, v kateri je opisal življenje pokojnikovo. Sprevoda na pokopališče se je ude težila velika množica ljudi, šolska mladina gor njegrajska in iz Bočne in 13. č. g. duhovnikov. Rakev ao zaljšali krasni venci. Pevci pa so za peli več pesem-žalostink. Pokojni Ivan Spend. bil je vesten duhovnik in blaga duša. Naj v mira počiva. (Heaftko uradovaaje i Okr. sodnija v Gor-njemgradu poslala je v zadevi zapuščine po rajnem kaplanu 1. Spende nemški dopis, katerega je županstvo Bočna vrnilo, ker nikdar ni nemško urado rak). To je posnemanja vredno (Ia 7olenja.) Dne 29. avgusta pokopali smo tukaj vrlo foepo Marijo Mahan-ovo. Redke ao pri nas Se zavedne slovenske gospospodinje, kar je kriva domača in Šolska ženska vzgoja; ona pa je bila vzgledna! Blaga gospa Mahanova. katera nam je odšla prezgodaj, v najlepši dobi na Onkraj. bila je ob jednem uzorna žena, skrbna in blagodejna mati svojim in ubogim! Spoštujte nje nauke in dejanja s tem. da ljubite in spoštujete vse. kakor ona in tako ste vredni nje potomci! (Podruinicn av. Cirila ia Metoda aa Trbovlje in okolico) ima dne 24 t. m. zborovanje. Goetje so vabljeni. Odbor. (U maščevanja je votrsUli mladenič na Obrežji pri Brežicah svojega tovariša ko se je bil ta komaj iz Zagreba domov povrnil. Ila radenskih toplic pri Badgoni) se nam poroča da so bile letos zopet dokaj dobro obia kane in da so nekateremu zdravje pospešile. Ali kaj pa v socijalnem življenji opazujemo? Gostov je največ Slovanov, Italijanov, Madjarov — Nemcev najmanj. In vendar je lastnik in voditelj to Slatine le na nemške in celo na ultra-nemške časnike naročen. Takih nenaravnih razmer se bodo še tudi slovenski topliški gostje prej ko prej naveličali. (Amorikanaki vinogradi i okolo Brež.c letos zopet dobro vspevajo, in to v vseh goricah, kjer imajo že kaj novih nasadov. Največjo množico .ainerikanskega* vina bode baje dobil bogat posestnik v Sromljah. čegar stalno bivališče je na Reki. i^alferajnska" šola na Slatini) še zmirom prazna stoji. Ni čuda! Ljudstvo se brani to šole, kakor vrag križa. Ono hrepeni po slovenski šoli, .šulferajn" hoče le nemško imeti; ljudstvo želi poludnevni poduk, šulferajn* celodnevni. Da bi že toliko (n «) let prazno stoječe poslopje .šulferajn' rad občinam oddal, to radi verjamemo; kajti zdaj ima le škodo od poslopja. Mariborska hranilnica js temu .nebodisitreba-društvu, ki ss s tujim perjem šopiri, 10.000 gld. na poslopje posodila in od teh je treba obresti plačevati. Občine — tako se lisjak tolaži — mu bodo vsaj to obresti plačevale, namreč najemščiao. Mi pa upamo, da slatinske Slovenca c. kr. deželni šolski svet ne bode tako zapustil, kakor je ministerstvo zapustilo ljutomerske Slovenca (Ia Bogato*) nam poroča popotnik o veliki narodni mlačnosti v tem trgu tik hrvatske meje. Tržanstvo Uči ali spi le cek5 v naročji historične uradniške in učitelj«ke nemškutarije. čitalnico imajo menda v Rogatcu, kjer se baje tudi pevci vežbajo, ali do nje mi ni bilo mogoče priti, ker ni bilo doma dotičnega domoljuba ki jo je vzel pod svojo streho in varatvo svoje. Njena moč pa še ni prodrla trdih src rogaškega ženstva, kajti na alovensko vprašanj* mi je aosed* čitalnice dala omenjeno izvestje v nemškem jeaiku. (Za smsriksnsks trta) ae je mogoče igla aiti še tudi pri c. kr. okrajnem glavarstvu ptuj-skera do 1. okt. t. I. (Tečaji a* šolano eopljanja amsriksaakik trti ao bili letos — kakor poroča organ avstrijskega vinorejakega društva v Badenn — v Maribora 10. jnnija. na Ptuju 30 junij* in 1. julija in na Vidmu 10. julija. Vapehi ao bili povacdi dobri Za cepljenje po zimi pa zopet strokovnjaki, tudi Gothe sam. priporočajo s nova v le* rezino in vkoreninjeae trte amerilke marljivo cepiti. — O vspebih novih trtnih nasadov v brežkem okraji se je to dni prepričal deželni glavar Itajerski z nekaterimi drugimi gospodi. (Is Torisja) Naše ognjegasno društvo bode v nedeljo dne L oktobra imelo skninjo, pri kateri ae bodo sešli nemčurji Omenjenega dne se bodo pokazali isti Vsrtejci, kateri so sovražniki naroda in katere je sram. da jih je rodila slovenska mati. Id). tako dela tudi .Sfldmark". ki bode v nedeljo v Maribora zborovati skušala t j. nekaj prenapet-nežev bode ta graška .nebodi je treba-marka' skušala v Maribora zbobnati in ž njimi bi šla sprehajati se proti — slovenski Kamci, kar pa ni tako varno, zlasti če bode grdo vreme in če bodo .Siidmarkovci" preveč hudomušni. (Za Lavtarje«. računske knjiga), ki so za prvence ložje, kakor Mučnikove, se je leto« iz reklo več okrajnih učiteljskih skupščin; zato se pričakuje, da bodo potrjene od visokega mini-sterstva za šolsko rabo. Drage slovenske novice. (Dijaške drufttvo .Bililij') v Ljubljani ss je stalno ustanovilo. Volilo predsednikom znanega domoljuba g. I. Hribarja Društvo razpolaga že s precejšnjimi svotami, ker se mu dan na dan pridržujejo novi člani, ki naklonijo kar po 100 gld. prekoristnemu društvu. (Oeobao vesti) Ženijski ravnatelj v Komo ranu, polkovnik gosp. Viktor Kranjc je premeščen v I no most (Notarski iapiti je n*pravil dne 9. t. m. gospod Ivan Hudoveraik, notarski kandidat v Kostanjevici, čestitamo! (Kolaa*r*ho dirke, iz Zagreba čez Celje v Ljubljano ae je 14 bicikliatov. hrvatakih in sio-venakih udeležilo. Prvi in najboljii kolesar (ljubij. Slovenec Bohinjec) je potreboval nekaj čez 11 ur. da je predirjal 200 kilometrov dolgo pot Dobil je prvo darilo: avetinjo in 100 kron. iCoetaopolieljeki rod) je izdala kranjska deželna vlada; velja pa le za državne ceote. Mi bi želeli, da bi ae ta red izdal za vae ceato, da bi bil ob cestah nabit in da bi zlasti cestarji imeli nalog da se s tem res dobrim cestnim redom seznanijo vsi vozniki. i >00 letnica Valvasorjeva.) Iz Krškega se nam poroča: 19. sept je 200 let. od kar je slavni kranjski zgodovinar v Krškem v svoji hili (zdaj hiralnica. It. M5) svoje oči zatisnil. V ta namen je posebni odbor naročil spominsko ploščo, ki je že dogotovljena. ia se bode vzidala v omenjeno hilo. toda le le v bodočem letu z večjo slav nostjo. To pa iz sledečih vzrokov: Treba je do-tično hišo. dsnlo ranjkega Hočevarja p< praviti, kar letos ni bilo mogoče. Drago leto se bode ob enem tudi temu krlkemu dobrotniku postavil . ki letos tudi le ni bil dogotovljen. je sicer želelo. Ob enem se odpre v bodočem letu nova mestna hiša (magistrati, ki je darilo gospe Hočevarjeve. i Za krško mestno godbo ■ se je osnovalo posebno društvo s slovenskimi pravili. Kedar bodo ta potrjena in voljen stalni odbor, razpisal se bode natečaj za novega kapelnika. (Pri kriki kmetijski podružnici) je vložilo 158 malih vinogradnikov proinje za podpore v svrho zasajanja svojih goric z ameriškimi trtami, da bi se jih podpiralo iz tiste svote (2500 gld.). katere je kranjska hranilnica za bodoče leto v ta namen dovolila. — Veliko druzih prosilcev. na katere se kmetijska podružnica ni mogla ozirati, je pa vložilo na deželni odbor svoje prošnje. (Šolskim vrtnarjem na Kranjskem i bode dala nu-nda v kratkem dežela po 3t$ gld. nagrade za uzorne šolske vrte. i V Leskovcn in v Šentjerneju' pri Krškem se je dovolil k obstoječim šolskim razredom še en vsporrden razred V Šentjarneju bodo potrebno šolsko sobo takoj priredili in vanjo postavili nove klopi, kakoršne je izumil g. učitelj Rozman v Krškem. iS Tržke gore pri Novem mestui se nam poroča, da ondi grozdje tako lepo kaže. kakor že več let ne. (Družba sv Mohorja i šteje tudi letos nekaj čez 57.000 družtvenikov. i V Komnu i na Goriškem je umrl odlični domoljub slov-nski. dekan Adolf Harmel. Na tem mestu ;n prej kot župnik v šebreljah je bil neizmerno delaven za koristi slovenskega kmeta. Primeroma še mladi duhovnik, bil je rojen v Idriji. Druge avstrijske novice. V Pragi i je ministerstvo odredilo izjemno stanje in vstavilo porotne obravnave ter izdalo strožje naredbe glede zborovanj in javnih na stopov — Z-lo pomenljiv*.' i Na Ogerskemi. kjer ima vlada sploh slabo upravo, tožili so z nova letos o veliki pomanjkljivosti političnih organov, kar je vzrok, da se je kolera ondi širila: kajti nered in nesnaga najbolje pospešujeta širjenje kužnih bolezni. lOgerskim škofom so pisali sv. oče pismo, v katerem svarijo pred nevarnostimi. katere prete katoliški cerkvi od ogerske vlade same. (Nsdvojvodinja vdova Štefanija) se je nedavno mudila v Gradci. Bila je pri poroki imenitnega slov. grofa Kristalnika. (Dunajski župani se je zopet približal cesarskemu namestniku. in tako je prej nastalo raslo nesporazumljenje zopet poravnano. (Zagreb brez ikofs.) Kraljevi Zagreb, ki je imel zinirom tri škofe, je brez vis. cerkvenega pastirja; kajti še tretji in edini škof zagrebški z imenom Pavlešič je umrl. Da se Hrvatom tako godi. za to naj se ljubeznivim Madjarom zahvalijo. Kar je nam sveto, to je Madjarom pro-kleto.i V nekaterih cerkvah na Ogerskem, so letos — po stari lepi navadi pač -- cesarjev rojstni dan zapeli cesarko pesem. O kako se madjarski listi nad tem hudujejo, kako preklinjajo tiste duhovnike, ki so to dopustili. Če seje pa ta pesem, ki je nam Avstrijcem sveta, pela še celo v slovanskem jeziku, potem so pa kot gadje od jeze in sovraštva pihali. Kaj bode z našo državo, če ima take podložnike?! — i „Brezvladni časi".i V kakošnem jeziku naj bodo javni napisi na ulicah v Kdo ima o tem odločevati ? Občine ali vlada? To je dnevno vprašanje v Avstriji. Kdo ga more rešiti? V nekaterih slučajih si prisvaja to pravico vlada v drugih slučajih pa pravi, da jo to nič ne briga, da je določitev o tem samoupravna pravica občin. To je čudna zmešnjava' Dozdeva Se nam. da živimo o sličnih časih, kakor jih je opeval nemški pesnik Schiller. ko je prestavljal Rudolfa Habsburškega in govoril o .brezvladnih časih" pred njim. Tudi mi bi potrebovali rešile* iz sedanjih . homatij, in ta naj bi se vsedel na ministerski j prestol. (Za novo učiteljišče v Oaeku) je imenovan I za ravnatelja madjarski profesor. Slovenci bodo | pa dobili za ljubljansko učiteljišče najbrže nemškega ali nemškutarskega ravnatelja. Da bi se motili! i Hrvatsko protivladno časopisje i trpi strašno preganjanje, urednikom nalagajo kazen na kazen. tako. da morajo biti že vsled občutljivih denarnih glob uničeni. i V Galiciji > so se vršili v navzočnosti cesarja in več nadvojvod veliki vojaški manevri, o katerih se je cesar zelo pohvalno izrazil in pri tej priliki tudi Poljake pohvalil. — Zdaj se bodo pričeli manevri še na Ogerskem. (Slučr.ji kolere) so tu in tam po svetu, v Galiciji, na ogerskem. na Dunaji. v Italiji in dr. Ogled po širokem svetu i Nadvojvoda Franc Fsrdinand.i ki uteone postati naslednik našemu presvetlemu cesarju, potuje še vedno srečno okolu sveta. Vračaje se domu obišče najbrž angleško kraljico. i Rusko vojno brodovjei I »ode obiskalo francosko pristanišče, in tako rekoč vrnilo pohod trancoskemu brodovju na Rusko. (Velike vojaške vajei — manevre so imeli Nemci v navzočnosti cesarja samega tik francoske meje. Ker je bil nav?očen tudi italijanski kraljevič, to je Francoze zelo peklo. 'Na Francoskem i so letos že dokončali , trgatev, ker so imeli ne samo toplo pomlad. | ampak tudi poletje zelo toplo in ker imajo večinoma nove ainerikanske. z našimi požlahtnene trte. katere pa — kakor znano — veliko prej dozorel — I/, tega se lahko učimo, kolike vrednosti bodo novi vinogradi že v tej zadevi za , naše kraje. od »ladjarskim jarmom stokajo.