krat, ŠTEV. iT4&nk Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Sekularno delo Kakor znano, sc je v tem inesecu vrnil i/. Indije v London lord lnviu. Medtem ko bivši podkralj uživa zdaj zasluždni odpočitck v domovini, nadaljuje njegov naslednik lord Wi-llingdon v Sinili konference z Gandijem. lndski problem se torej rešuje dalje. Pod kakšnimi avspicijami? Indija je zda j mirna. To se pravi, premirje, ki sta ga bila sklenila lord Irvvin in Gandi, traja dalje, ker se obe stranki lojalno držite tozadevne |iogo(ll)e, ki je bila sklenjena začetkoma 1 tega letu. Bojkot angleške munufuktiire se ne vzdržuje več s silo. ampak je postal nacionalna zahteva, ki se ji ima vsak lndec pokoriti zaradi vesti. Dejansko pa je sploh poslal nepotreben, ker vlada gospodarska kriza in si siromašno indsko ljudstvo ne more nabavljati ne angleškega ne drugega blaga pa tudi nc izdelkov domače industrije, ki so ravno tako dragi ko lan-cashirski. Kar se tiče solnega monopola, ki je dni povod h krvavi in dolgotrajni revoiti lanskega leta, jc postal spričo drugih bolj perečih gospodarskih vprašanj bagatelu — samo da indsko kmetsko ljudstvo plačuje davščine, ki jih je bilo lani radi Gandijeve propagande odpovedalo. Dežela je pomirjena in medtem, ko sc angloindsku vlada prizadeva, kako bi izboljšala finance in uravnotežila proračun, se široke množice bore za eksistenco, ki jc danes težja nego jc bila kadarkoli prej. • Premirje seveda ne pomeni še trujnegn miru in definitivne rešitve indskega državnega problema. V tem pogledu se kaj odločivnega do danes še ni zgodilo. Lanska konferenca okrogle mize, ki je zborovala v Londonu, medtem ko so se v Indiji vršili krvavi boji nu \ seli koncili in krajih, je sicer v načelu sklenila federacijo indskih držav z lastno odgovorno vlado, ki bo imela nad seboj samo podkralja, kateremu bodo pridržane zunanje zadeve, armada in varstvo manjšin. Toda neglede na to. da je v tem okviru treba rešiti nebroj podrobnosti, so sklepi londonske konference popolnoma iliizorični. dokler jih ne prizna iudsku nacionalna stranka, ki jc konferenco principijelno bojkotirala. Glavni namen lorda Irvvinu, ko je |h> udu-ienju krvave rcvoHe sklenil premirje z. Gandijem, je bil ta. da pridobi nacionalno stranko ali stranko kongresu, kakor ji splošno pravijo, za sodelovunje pri delu z*i bodoči tlržavno-pravni |>o!ožuj Indije in zu njeno ustavo. Ta namen je spridili, energični, obenem pa skrajno lojalni in dalekovidni podkralj deloma dosegel: Gandiju se jc posrečilo pregovoriti večino nacionalne stranke za to, da mu je dala |>olno-močje za pogajanja z Anglijo, tako da bi se razprave okrogle mize nadaljevale na čisto novi podlagi sporazumnega sodelovanja s prizadetimi ali vsaj z onimi, ki ga smemo smatrati za nekako personificiruno voljo indskega ljudstva. Vendar si je pa kongres pridržal |k>polnomu svobodne roke, da sklepe kongresa sprejme ali ne in se ni vezal vnaprej za nobeno rešitev indskega vprašanja. Gandi sani sc še tudi ni odločil, ali pojile v London ali ne. To pn v prvi v rsti zategadelj nc, ker ni pojasnjeno najvažnejše in najtežje iudsko notranje vprašanje: razmerje med Ilindi in Muslimani ali med večinskim narodom in nu-rodno manjšino. Dočim kongres stoji nu stuli-šču, da nuj obvelja \ bodočih ustavnih in upravnih zastopih Indije prosti večinski princip, zahtevajo Muslimani povsod kurialno zastopstvo z neprekršljivimi ustavnimi garancijami za njihove nacionalne in verske pravice. Napetost med Ilindi in Muslimani zaradi tega vprašanja je privedla do krvtivih pogromov in pokoljev. Sedaj so sc duhovi na obeli straneh pomirili in Ganili išče sam kompromisne rešitve. Zdi sc. da stvari počasi dozorevajo do ngodnegu končnega rezultata. Novi podkralj, ki je bil dozdaj kraljev zastopnik v Kanadi, pozna pu Indijo dobro od preje, jc sklical te dni indske politike v Sinilo, kjer se je, kakor pravijo, napravil znaten korak naprej v reševanju tako manjšinskega kakor tudi ustuvnegu vprašanja Indije sploh. Potemtakem sc zdi. da se bo takozvana konferenca okrogle mize mogla v kratkem zopet zbrati, seveda v čisto drugačnem sestavu nego lani. Kar se tiče odnosa Indije do \nglije same. jc Gandi, kakor se glasijo informacije, pristal na to, da nuj 1m«Io kroni pridržane izvestne izključne pruvice. ki imajo jamčiti zu to. du Indiju ostane v okviru britanskega imperija. Na drugi strani pn hoče Anglija vse notranje zadeve prepustili vladi svobodne indske federativne države. Novi podkralj je sam izjavil, da sc Indija ne bo več smela smatrati kot objekt izkoriščanja. ampak kot svoboden del imperija. Seveda bo Se precej časa trajalo, preden sc bo nova država Taktično konstituirala. Tudi ni dvomu, dn se tlel kongresistov s tako ustavo ne bo zadovoljil, ampak ila bo vztrajal na zahtevi |ki popolni neodvisnosti. Gotovo pa jc na drugi struni, dn se bo večina indskega naroda odločila za lak položaj svoje države, ki Im> Indiji nudil največ gospodarske koristi iu najbolj močno mednarodno pozicijo. To sc pravi, čc ostane britanski imperij to. kar je. potem sc nima baii, da bi sc Indiju od njega ločila. Pač pa bo vsaiku stranka v Indiji delala nn to. da bo indska federacija sčasoma prevzela tudi vodstvo zunailjc politike in armade in dn bo skupne zadeve imperija vodila v svobodnem sporazumu z Anglijo in ostalimi dominijoni. kakor jc to danes pravica žc obstoječih dominijonov. Največja zasluga za lako rešitev bo šla lordu lrwinu. kondorvaitivcu aristokratu, ki jo solnce Po viharju - Ženevsko zasedanje se končava z dokazi miroljubnega in bratskega razpoloženja Ženeva, 21. maja. tg. Henderson je danes ob pričetku Seje Društva narodov sporočil, da je dobil brzojavno obvestilo angleškega kabineta, ki je pristal na to, da sprejme predsedništvo razorožitvene konference. Nato je bilo na vrsti poročilo o stanju ratifikacij konvencij, ki jih je sklenila Zveza narodov, radi česar je Henderson sporočil, da je angleška vlada in da sta tudi Avstralija in Nova Zelandija ratificirali generalne akte Zveze narodov, kateri uvajajo splošni razsodiščni sistem za pravna in politična vprašanja. S tem je Anglija izpolnila obljubo, ki jo je dala meseca septembra. S par besedami je potem opozoril Briand na to. da je Francija že pred dalj časom ratificirala generalne akte in s tem zopet dokazala, da želi na vsak način mirna sredstva za poravnavo konfliktov. Grandi jc naglašai veliki pomen Hendersonovega in Bri-andovega sporočila ter dostavil, dn bo ludi Italija v par tednih mogla ratificirati generalne akte. Pristanek Anglije in Francije je ogromnega pomena i,» razorožitev iu velika vrednost tega pristanka se bo pokazala na razorožitveni konferenci. Potem ko je indijski delegat z orientalsko svečanostjo izročil glavnemu tajniku Drumondu ratifikacijske listine indijskega parlamenta, je izvajal dr. Curtius kol predsednik sledeče: To je čin posebnega pomena za Društvo narodov, če tako velike države izrekajo na tak način svoj pristanek k miru. Razsodišče je oni steber, na katerem sloni vsa zgradba Zveze narodov. Od tega so odvisni uspehi vsega našega dela. Dva pota sta vladam odprta za razsodišče: generalni akti iu dvostranske razšoiliščne pogodbe. Velika naloga Zveze narodov je v tem. da sc vedno bolj približujemo spopolni-tvi sistema, ki naj onemogoči vojno in ki bo mogel nastajajoče interesne konflikte pravično reševati r. mirnim postopanjem. Avstrija pod kontrolo? DiMiaj, 21. maja. Ig. Posebni poročevalec Neu-es \Viener Tagblatta poroča o poteku lajne sojo delovnega odbora evropske komisije, na kateri je predlagala Francija ustanovitev posebnega avstrijskega odbora . Državni poilta uik Poncet je utemeljeval potrebo lega odta va s tem, du je tre-ha proučiti proračunski položaj Avstrije zaradi dovoljevanja novih kreditov. V odboru naj bi bile one države, ki so glasovale v kontrolnem odboru. Poncet je tudi obljubil Avstriji, da hoče Francija storili vse najboljše, pri tein pa namignil tudi na gotove politične vzroke, ki kažejo pariški vladi nova pota za pomoč pri obnovi Avstrije. Ker pa ta predlog nc pomeni nič drugega, kakor obnovo starega kontrolnega odbora, je izjavil zastopnik Avstrije dr. Schiiler, da jc ustanovitev takega odbora nemogoča. Obnova kontrolnega odbora lii tudi v novi obliki napravila avstrijskemu kreditu v inozemstvu samo resno škodo. S tem se smatra, da do takega odbora ne bo prišlo. Dr. Curtius - umakni se l" Nemški nacionalisti hrupno zahtevajo odstop vlade rt Berlin. 21. maja. tg. Sredi zasedanja Sveta Društva narodov je začela desnica pravi pogon proti zunanjemu ministru dr. Curtiusu, katerega se udeležuje tudi list težke industrije Deutsche Allgemeine Zeitung . ki zahteva, da mora dr. Curtius odstopili in Nemčija izstopiti iz Društva narodov. Tudi oslali desničarski lisli se izjavljajo enako, lluggenbergov Tag tudi že napoveduje padec vsega kabineta. Ta kampanja je dala nemški vladi povod za izjavo, v kateri ugotavlja, da v sklepu Svetu Društva narodov ni govora o tem, da bi hauško razsodišče o nemško-avstrijski carinski uniji razsojalo tudi v političnem pogledu. Svet Društva narodov je sklenil samo, da se pre-odkuže haaškemu razsodišču pravno vprašanje, dočim so izrekali pridržke v politični smeri samo posamezni nasprotniki nemSko-avstrijskegu načrta, toda brez pristanka Sveta Društva narodov. V ostalem pa se je zastopnik Nemčije odločno postavil proti takim pridržkom. Vladna izjava ostro obsoja članka Deutsche Allgemeine Zeitung«:, ki Škodujejo avtoriteti nemškegu zunanjega ministra v času. ko v Ženevi razprava šc trnja. Ostali listi v splošnem podpirajo vlado, samo Vorvvarts očita dr. Curtiusu, da v zadnjih tednih ni operiral uspešno. Vzrok težkoč pa je iskati v okrepljenem nacionalističnem vplivu na nemški zunanji urad. Če bi dr. Curtiusa res zamenjat kak nacionalistični pristaš, bi se to reklo, iztrebiti iz nemške zunanje politike zadnji ostanek pameti. Berlin, 21. maju. AA. Včerajšnja Dcutsclic Allgemeine Zeitung«, ki je v tesnih stikih i veliko industrijo, je objavila članek, v katerem ostro napada nemškega zun. ministra Curtiusa. List zahteva, naj Nemčija izstopi iz Društva narodov. V merodajnih krogih ne jemljejo tega napadu preveč tragično. Nemčija bo po mnenju teh krogov odklonila vsako nuduljno debato o carinski zvezi z Avstrijo do jesenskega zasedanja Društvu narodov. Kdo je kriv Briandovega poraza Parij, 21. maiu. Ig. Na predsedslveni seji radikalne stranke so razpravljali o tem, kdo je kriv Briandovcga poraza pri volitvah za predsednika republike. Dnladier jc izjavil, da je od 100 glasov, ki so bili oddani /.a Brianda, po splošnem mnenju dala poslanska zbornica 300 glasov. Bri-audu je pač manjkala podpora sredine, kriva pa je temu preglasna propaganda socialistov zanj Doumer je dober republikanec in radikal, ki je glasoval ludi za izpraznitev Ponuja. Tudi Herriot je imel Se enkrat govor, s katerim se je opravičeval z znanimi argumenti. Kljub izjavama Dnla-diera iu llcrriola pa očita radikalni voditelj Bir- gerie, da sta pred volitvami in med volitvami v Versaillesu počenjala vse prej kot levo politiko. Vprašanje je. ali se ne pripravlja vstop radikalov v protisocialno koalicijo. Nezaslišano je. označevali Doumerja za levičarskega politika, ki je nekoč obsodil Malv.vja in z 20 svojimi tovariši glasoval za uslrelitev Caillauxa po prekem podu. Herri-olove zunanjepolitične izjave pa merijo naravnost na novo vojno. Predsedništvo stranke pa je kljub temu izreklo Daladieru in llcrriotu zaupnico, obenem pa se zahvali tudi Brinndu za njegovo sijajno mirovno delo. Občni zbor S. IC. S. Z. v Celovcu Lepi uspehi krščanskega prosvetnega dela Celovec, 21. nnja. Danes jc imela na^a krščansko--ocialna Zveza svoj redni občni zbor, ki jc po svoji idejni vsebini za naše razmere primerna proslava 40 letnega jubileja Leonove cnciklike »Re-um novarums. Po predsednikovem pozdravu in uvodni be.-odi ie naslikal slavnostni govornik Leona XIII. ko' sekularno osebnost, kot velikega papeža, ki jc s svcl-nifko dušo, z genirlnim duhom in bislrim pogledom vršil svoje delo kot veliki duho.nik, kot učitelj človeštva in kot pastir in v adar božjega kraljestva na zemlji. V kratkem obrisu jc podal v c-bino usodepolnc delavske okrožnice in pokazal njene učinke v krščansko-soeialnem gibanju po drugod in pri nas. Krek in n'egovo delo, ka oliJki shodi, kršč. soc. delavska organiz.acija, naše zadružništvo in nc nazadnje naša SKSZ je dragoceni sad velike socialne misli Leonove in močne pobude, ki jo jc dala baš proslavljena enciklika. Gotovo jc lc malo zgodovinskih dokumentov, ki bi bili vredni tolike proslave, tolikega vedno novega uvaževanja. Ob 40 letnici te ravno za SKSZ tako pomembne delavske okrožnice jc pač umestno, da sc s hvaležnostjo ozremo nazaj na preteklih 25 let te naše zveze, ki jc res mnogo že nudila našemu delavcu in kmetu, ki je vršila svoje ravno pri nas na slovenskem Koroškem življenisko važno kulturno in socialno poslanstvo. Pogled v bodočnost pa nam kaže, da bo morala naša socialna zveza v še večji meri in bolj dosledno in zavestno vršiti svojo socialno misijo, še bolj res io in odločno izva ali, uresničevati med narodom odre;eniške socialne ideje velikega I eona XIII. Toda zavedati sc moramo resnico, ki jo poudarja Pij XI. v jubilejni okrožnici -Quadragesimo anno , da je garanci a uspešnega socialnega dela podana šele z izvedbo iundamenlalnc katoliške akcije. Naša socialna akcija bo močna in uspešna Ic, čc se bo razvijala vzporedno in harmonično s katoliško akcijo. V !cm šmiilu kličemo danes: Slava Leonu XIII., papežu socialne akcije! Bog živi Pija XI., papeža katoliške akcije! V sledeči debati sc je razpravljalo o praktični izvedbi socialnih misli »Rerum novarum . Po naših društvih naj sc ponovno študira in razpravlja to vprašarie. Poživili moramo spel svojčas tako uspešno delujočo delavsko organizacijo. Govorilo se je nadalje o vzgo nem pomenu in razmeam primernem razvoju našega odra, o zanimanju in skrbi za naraščaj, ki je sevc eksistenčno vprašanje našega življa in življenja v bodočnosti. Srčno zahvalo je izrekel gosp. predsednik v imenu Zveze voditeljicam gospodinjskih tečajev, ki lako uspešno in požrtvovalno vršijo prosvetno, socialno delo med bodočimi gospodinjami. Občni zbor je končno izrekel zaupnico in zahvalo dosedanjemu odboru, ter izrazil lo zaupanje s tem, da je s soglasnim aplavzom izvolil stari odbor. Beg komunistov iz ječ Zanimivosti senzacionalnega lova homunističnih ugrabljenccv • C Atene, 21. maja. AA. O begu komunistov iz ječe v Sinibi se doznnvajo Se tele jiodrobnosli: Onih osem beguncev je pobegnilo v nedeljo z motornim čolnom na sovjetsko ladjo ^Iljič-:. Ta motorni čoln so kupile komunistične organizacije v Pireju za 12.000 drahem. Motorni čoln pa ni izkrcal na »Iljič samo onih 8 komunistov, nego tudi pel nasprotnikov komunistov, ki so bili na ta način ugrabljeni. Grška policija je dobila obvestilo o tem begu, vendar ni posegla vmes, ker ni mogla verjeli takim vestem, tem manj, ker je kapetan > 11 j i č« - dal pirejskim oblastem svojo besedo, da ne bo na iRtlji nili enega potnika. Z »lljičenr pa je odpotoval tudi šef ruske trgovinske delegacije v Atenah, isti dan pa je bil na ladji tudi tajnik sovjet. atenskega poslaništvo. »Iljič |x>magal delavski vladi rešiti najtežji in najbolj peresi problem imperija. Imperij ga bo štel med 1 svoje največje držuvnike. Mož je re» vršil sekularno delo. j naj bi bil odplul po nalogu sovjetskega poslaništva ob S zvečer, vendar je kapetan ladje namenoma zavlačeval odhod, da je lahko vzel s seboj tistih H beguncev in 5 ugrabljencev. Grška vlada je vložila oster protest pri sovjetskem poslaništvu tako zaradi bega, kakor tudi ugrabitve. Oblasti so izvršile več aretacij, da se ta stvar v vseh podrobnostih razjasni. lialijansha skrb za Primorje Rim, 21. maja. i. Fašistični parlament je zelo kratko razpravljal o načrtu zakona, s katerim se delovanje izrednega tribunala za zaščito države podaljša za dobo petih let. Poslanec Capina je v svojem govoru samo ponovil Mus-olinijeve besede o novem zakonu. Pravosodni minister Rocco je naglasi!, dn uiti ne smatra »n potrebno, da hi govoril le eno besedo o tej stvari, ker vsa Italija dobro re. kakšne važnosti jc Izredni trihunal za fašizem, in hi bila vsaka diskusija o tem nepotrebna. Fasislični narlamcul ie nato sprejel zakon. Evharistični kongres na Trsatu Sušak. 21. maja. ž. Letos si, ho vršil diorezan-ski evharistični kongres za senjsko škofijo na Tr-1 salu. S kongresom ho združena ludi proslava efn-škega koncila in proglasitev trsntske cerkve Matere božje za baziliko. Preti nekoliko dnevi se je vršil sestanek dela kongresa, ki je sklenil, da se bu kongres vršil samo eu dan. in sicer od I t. zvečer do 15. zvečer. Obenem jc bil iidelan program. Nova šolska Sadra Split. 21. maja. ž. 2.'). juniju bo v Hamburgu spuščena v morje šolska ladja, katero je Jadranska straža darovala naši vojni mornarici. Na ladji se bo začelo graditi lesene napravo, ki bodo gotove do jeseni, tnko da bo ladja prišla v Jadransko morje v mesecu septembru. ČsL-madjarska pogajanja Ženeva. 21. maja. Ig. Kakor doznava Vaš dopisnik, se bodo začetkom meseca junija obnovila če-1 škoslovaško-madjarska trgovinska pogajanja, ki so : /c dolgo prekinjena. Madjari nagajajo Belgrad, 21. maja. AA. Kakor so dnevniki že javili, jc te dni Madjarska ustavila prevoz pošiljk iz Jugoslavije čez svoje ozemlje. Gre za 7 vagonov jajc in zaklane živine. Ker transport ni bil namenjen na Madjarsko, nego jc bilo blago samo tranzitno, je jugoslovanski narodni odbor jugoslovansko- madjarske gospodarske zbornice mnenja, da sc tej pošiljki mora dovoliti neoviran prevoz. Da prepreči take ovire, je zbornica ukrenila vse po-j trebno na pristojnih mestih, tako za zdaj kakor ludi za bodoče, da se podobni primeri več nc pripete, ker bi tako ovirali promet in skalili dobre od-nošajc med obema sosednima državama. Jugoslovanski narodni odbor jugonlovansko - madjarske zbornice upa, da bo njegova intervencija imela 1 popoln uspeh. Nova indska konferenca London. 21. maja. AA. Vlada razpravlja o vprašanju skorajšnjega sklicanja odbora indijske konference za zvezni ustroj. Tajnik za Indijo NVedgvvood Benn jc predlagal podkralju, naj so odbor sestane konec junija pod pogojem, da so s tem časom zadovoljni indijski delegati in indijska vlada. Poročajo, da bo odbor, kateremu je predsedoval zadnjič lord Sankey, zboroval približno (i tednov. Doslej ni bilo še nobenega uradnega predloga za sklicanje nadaljne plenarne seje indijske konference. Menijo pn, da se sestane v parlamentarnih počitnicah, najbrž septembra. Pričakujejo, da bodo obvestili zbornico o vladnih namerah glede indijske konference pred binkoStnimi počitnicami. London, 21. maja. \\. Intlsk i konferenca se sestane 29. juniju \ Londonu. Razpravljala Ik> o zvezni ustavi. Plenarna seja konference bo šele začetkom septembra. Nov urnik za rudarje London, 21. maja. AA. Včeraj ae je vršila v Londonu ena najvažnejših konlerenc med zastopniki rudarske zveze in zastopniki rudarskega diu-štva, kjer so organizirani lastniki premogovnikov. ' Nadaljevali so razpravo o pi odlagani konvenciji o delovnem urniku, ki pride v kratkem pred mednarodno konlercnco dela. Ta konferenca bo določila delovni čas v rudnikih na 7 yt ur na daa. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem znancem in prijateljem, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo vzeti k sebi našega iskreno ljubljenega soproga, najskrbnejšega očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda posestnika in gostilničarja v Zaklancu pri Horjulu ki je po kratki mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče danes ob 8 zjutraj, v 65. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 23. maja ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče sv. Urha na Gričku pri Zaklancu. Predragega rajnika ohranimo trajno v najhvaležnejšem spominu. Zaklancc-Št. Vid n. Lj.-Dravlje-Beograd, dne 21. maja 1931. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naš nadvse ljubljeni soprog, predobri in skrbni papači, stric in svak, gospod sodnik Okrožnega sodišča v Novem mestu dne 21. maja 1931 ob 11 dopoldne v 48. letu svoje starosti Bogu vdano nenadoma umrl Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 23. maja ob pol petih popoldne iz hiš« žalosti na mestno pokopališče. Novo mesto, dne 21. maja 1931. in sicer Din 1, in Din .ooo-— na št. 68.450 502.000"— na št. 9564 sta zadeli tudi to pot pri nas kupljeni Bančno komanditno društvo A. REIN IN DRUG Ilica 15 Gajeva ul. 8 Trg Kr. Tomislava 17 Knez Mihajlova ulica 47 MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas - 5 Din. Oglasi nad devet vrstic sb računajo više. Za odgovor znamUol — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Prekajena rcbcrca po 16 Din in čislo mast po 15 Din prodaja Joško Kocjan, Šolski drevored. Služkinja vestna, poštena, vajena kuhe in vseh gosp. del, stara 33 let, išče službo za 1. junij 1931. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo pod 1. junij« št. 5620. Mlad trgov, pomočnik mešane stroke želi mesta kjerkoli. — Naslov pove uprava >Slovenca* pod št. 5759. 200 Din anemu, ki mi preskrbi stalno službo mizarskega pomočnika ali risarja. Ponudbe na upravo pod »Pomočnik« št. 5794. Stanovanje obstoječe iz predsobe, 3 sob, sobe za služkinjo, kuhinje, kopalnice in ostalih pritiklin, se odda za mesec avgust v palači Vzajemne posojilnice na ■Miklošičevi cesti štev. 7. Pojasnila daje ravnateljstvo med uradnimi urami od 8 do 13. Brusnice prvovrstne, nudi v vsaki množini tvornica Srečko Potnik in drug, Ljubljana, Metelkova ul. 13. Tovorni avto enotonski v dobrem stanju, prodamo radi nabave večjega po zelo nizki ceni. Ogled pri »Levante«, Kolodvorska 30. Blagajničarka k letnimi spričevali, katera je že bila zaposlena v kavarnah in barih, se takoj sprejme. - Ponudbe na upravo »SI.« Maribor. Šteparice, ki žele mesta, naj se zgla-se takoj pri Zadrugi čevljarjev, Hrenova ulica 4. Kolar. pomočnika in vajenca sprejme Franc Petkovšek, kolar, Drenov grič, p. Vrhnika. Klepar se sprejme s šoferskim izpitom. Ponudbe na Prometno d. d., Dalmatinska 11, Zagreb. Mlekarna, slaščičarna z bufetom se odda v sredini mesta. Naslov pove uprava št. 5785 Oddam trgovino z mešanim blagom na prometnem kraju na Gorenjskem pod ugodnimi pogoji s stanovanjem vred. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5779. Nov parizar in zapravljivček poceni prodam. Franc Petkovšek, Drenov grič, p. Vrhnika. Muzikalijc, pesmi, mešane in moške zbore za društva prodam po nizki ceni, kakor tudi štiri letnike Mladike in Zgodbe sv. pisma novi zakon. Loboda, Kolodvorska 23. Starejša trgovina sredi Ljubljane — dobro vpeljana — se vsled opustitve pod tovarniško ceno takoj proda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj 100.000«. Čaniernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, 'ioncesijonirana Prosoeiu it. 16 zastonj. Pišite ponjl Vsem obdarovalcem Roberta Vodišek v bolnici stotero Bog plačaj! Vodišek Josip, BBBUBBESBBISBBaBB ■■■■(■■■■■■■■MM OGLAŠUJTE MfjVfMIJ Pisalno mizo iz trdega lesa, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upravo pod »Pisalnik«. Aparat za pasterizacijo mleka in hladilnik prodam. Kapaciteto imata oba aparata za 200 1 na uro. Kutni, Maribor — Maistrova 19. Ali že veste? da so čevlji ročno delo najboljši? Isti se dobe po znižani ceni iz prvovrstnega materijala pri Jvanu Krois, Maribor, Koroška cesta 18, Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«. Ljubljana - Šelenburgova ulica 6. 11. nadstr. Dvigalo rabljeno, za strešno opeko, takoj kupim. Ponudbe z opisom na Feliks Tavčar, Vodice nad Ljubljano Turisti! Izletniki! Pozor! Sv. Lovrenc na Pohorju, penzijon Biittner, nizke cene, mednarodna kuhinja, stalni avtobusni promet od žel. postaje v trg in nazaj. ! Vezani Ilustrirani Slovenec« lelnlk 19$0 se dobi v upravi Slovenca. Cena izvodu Din 100, po pošti Din 120 | d&IMSfctBiMMiMUMII HIM * Vse fotopotrebščine dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte cenik! in še 5°/0 popusta od napisanih cen pri Albertu Eccarius, urar, Maribor Slomškov trg št. 5. Drž. razredna loterija Poročilo iz kolek ture Ant. Golež, Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42. Dne 20. maja 1931 so bili izžrebani naslednji dobitki (za ev. tiskovne pomote se ne odgovarja); 1,200.000 Din srečka št. 68450. 500.000 Din srečka št. 9564. 2000 Din srečke št. 17269 17272 23566 27012 28509 31154 69285 3536 11180 14139 19709 19957 23472 28472 28782 38030 38070 39404 42457 61227 61531 66441 73722 76436 77353 86412 88335 89152 91944. Prihodnje žrebanje 22, kola se bo vršilo dne 20. junija 1931. Ur© zlatnina srebrnina Peteln Maribor, Gosposka ul. 5. Inserirajte v »Slovencu!" Umrl je naš dragi tovariš Alofzžf Hočevar sodnik Okrožnega sodišča v Novem mestu dne 21. maja 1931. Vse tovariše, ki so blagega pokojnika poznali, prosimo, da ga ohranijo v trajnem spominu in da sočustvujejo s težko izgubo, ki je zadela njegovo rodbino in vrste slovenskih pravnikov. Novo mesto, dne 21. maja 1931. SODNIKI NOVOMEŠKEGA SODIŠČA IN DRŽAVNO TOŽILSTVO. »I« ■BSHraBEBBKSBBBH« ■ HBSRIBBBHBBBBBBB Puhasto perje čisto čobano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica oeria. Čitajte in širite »Slovenca«! Rt. proso, afdo tn te£men kupite najceneje pri A. VOLK, LJUBLJANA Ueslje?a eesia žt. Velet rcovuio žilo in moke. Kličite telefon 2845 gospodje, dame in hoteli! Vallet Express, Ljubljana, Stari trg 19/1, pošlje po garderobo, jo do bin-koštnih praznikov zlika, kemično očisti, posije. Likanje 18 Din. Stranke na likanje lahko osebno počakajo. aška V lastni vili v bližini kopališča z razgledom na morje imam na razpolago še nekaj sob. — Izborna oskrba. — Celodnevna penzija (stanovanje, oskrba vključno zdraviliška taksa) 65 Din. — Natančnejša pojasnila daje lastnik vile TOMSA, Baška na Krku. Fani roj. Terdan, soproga. Ivan, davčni upravitelj, brat. Silve, Miran in Zdenka, otroci. In ostalo sorodstvo. Im Jnimalnvnnsi™ Halramo v Ljubljani: Karel Cefc. Urednik: Frane Krem ž ar, Izdajatelj; Ivan Raku vec.