m:
77. številka.
Izdanje za nedeljo 28. junija 1896.
(v Trstu, t soboto zvečer dne 27 junija 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST«
Izhaja po trikrat aa teden t Šestih i«-danjih ob torkih, 6etrtklh in oobotali. Zjutranje izdanje iz* haja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari Točer. — Obojno izdanje stane : za jeden mesec . f. 1.—. izven Avstrije f. 1.50 za tri tneseo, . , 3.— . , ,4 .,'>0
za pol let« . . , S.— ... i)__
za vee leto . . . 12.— , „ „1*.—
Naročnino le plačevati naprej na naroibe brez priložene naročnine m uprava ne
ozira.
Posamične Številka se dobivajo v pi?> dajalnioah tobaka v Irntn po 8 nv«. izven Trata po 4 nvč.
EDINOST
Oglati ae račane po tarifa ▼ petita; za naslove z debelini črkami ae plačaj« prostor, kolikor obsega navadnih vratic.
Poplana. osmrtnico in javne zahvale, domači oglasi itd. ae računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poftiljajo uredništvu □lica Caserma St. 13. Tanko pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana ae n« aprejamajo. Rokopisi ae ne vraSajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo ulica Molino pit-colo hSt. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije ao proate poAtnin*.
Gla
«Kn«iH J« ino«".
Častitim našim g. naročnikom.
(astitim gg. naročnikom, ki še niso doposlali naročnine za prvo poluletje, poslali smo poitne naloge v zmislu prejšnjega naznanila. Kdor nam vrne pofttni nalog, temu boaemo primorani ustaviti list.
Zajedno vabimo na novo narofibo ter prosimo dosedanje čast. naročnike, da pravočasno obncvt naročnino za drugo poluletje, katero je p I a 6 e -vati naprej.
Vpravnihtvo „Edinosti".
Dovršeno je!
Včeraj se je seSla gosposka zbornica, da reši svoje delo. Postarni gospodje so res točno rešili svojo nalogo in njih točnost je zahvaliti, da se je mogel včeraj — pozno sicer — formalno odložiti državni zbor. Zasedanje se je torej le odložilo, kar le potrjuje menenje, ki smo je izrazili nedavno temu, da se v jeseni zopet snide ta zbornica, da reši proračun za leto 1897. in pa tiste zakonske načrte, katere želi videti rešene — slavna vlada. — Včeraj je torej gosposka zbornica delovala parno sito. Med vsprejetimi predlogami sti dve, ki posebno zanimati nas Primorce. Vsprejela je v drugem in tretjem branja zakon o sladkorju in vladno predlogo o reviziji zemljiško davčnega katastra z resolucijo vred, poživljajočo vlado, naj čim preje predloži novelo k zakonu o odpisovanju zemljiškega davka vsled poškodovanja naturalnoga prihoda, s kojo novelo bi se ta zakon raztegnil na poškodovanje gozdov po požarih itd. Nadalje so se vsprejeli v drugem in tretjem branju: zakon o uravnavi razmer|a med državo in med zakladom zemljiške odveze v Istri, zakon o lokalnih železnicah, zakon o obustavljenju progresivnega visenja davka na stanarino V Trstu.
Včerajšnji dan je, to lahko rečemo, znamenit v zgodovini Istre in v zgodovini nase stranke. Dan je to, kojega smemo rudeče podčrtati v svojem koledarju.
Sedaj, ko je definitivno vsprejet zakon o brisanju dolgov na zemljiški odvezi v latri, in je pričakovati, da dotični zakon skoro zadobi Najvišje potrjenje, sedaj se naša narodna stranka
PODLISTEK.
M&pičina snubača.
Povest. — Spisal O. K. SrČdn.
(Dalje).
Urno je skočila k očetu, ki se je nezavesten zgrudil na tla, ter začela vpiti na pomoč. V tem se je že hlapec, močan hrust, polastil Zaljana. Na prsih mu klečč klical je na pomaganje... Ko je prihitela še ostala družina, povezali so kmalu Zaljana ter ga zaprli v drugo sobo; in sedaj se je vse obrnilo k gospodarju, k Dolinu. Ta je ležal še vedno nezavesten na tleh, in zraven njega je klečala Marica, izpiraje mu rano na desni strani prs. Prenesli so nezavestnega na postelj in takoj so ves degodek prijavili gosposki. Kmalu so prišli orožniki, ki so odpeljali Zaljana v zapor.
Po vasi se kmalu razvedel ves dogodek. Zo-rislava je takoj sćla za mizo in napisala Milanu dolgo pismo. Povedala mu je v pismu ta dogodek, pripomnivši nazadnje, kako nespameten da je bil, ker je zapustil Mirne; zdaj se vse lahko obrne zopet na pravo pot.
lahko ponosno postavi pred narod Istre: „vidiš, ndrode, to sem ti priborila jaz! Priborila, v pravem pomenu te besede I"
Res borbe je trebalo, mnogoletne borbe in težkih naporov, predno je bil dosežen ta cilj. Pridobivati je trebalo vladne kroge, prepričevati poslance raznih strank in boriti se proti — zli volji lastnih tovarišev narodnosti italijanske. Neverjetno in vendar resnično v naši Istri: cel6 v tem slučaju, ko je šlo za dosego pravega blagoslova božjega prebivalstvu siromašne pokrajine — brez razlike narodnosti —, ko je šlo za to, da se vsaj nekoliko reši to, gospodarski toli zanemarjeno ljudstvo iz hude stiske, cel6 v tem slučaju je bila glavna ovira v zli volji italijanskih poslancev. To dejstvo nam govori v plamenenih črkah, kdo da je — fanatik in nestrpljiv. Fanatizem pač ne more sezati dalje, nego sega srditost italijanske go-sp6de: niti svojim lastnim soplemenikom ne pri-voščajo gospodarskih olajšav, in sicer le zato ne, ker bi bilo iste dobrote deležno tudi naše ljudstvo. Ne, dalje ne more sezati fanatizem. Italijanska gospdda se očevidno drže gesla markize Pompadurke, te prijateljice Ludo-vika XV., diktatorice Francozki v prejšnjem stoletju in velike — grešnice, gesla: Apr&s nous le dćluge. Drugače si res ne moremo tolmačiti postopanja italijanske stranke v Istri, ko motrimo nje postopanje ob vprašanju zemljiške odveze v Istri, nego, da si misle: ta nami naj pride bodisi tudi vesoljni potop, samo da sedaj tiščimo ob tla te Vščaves istrske.
Kakd so zasmehovali dra. L a g i n j o, ko je pred večimi leti sprožil to blaženo misel! Kak6 so mu metali polena pod noge! In še-le potem, ko so videli, da vzlic vsemu njih nasprotovanju dobiva Laginjeva misel vedno konkretnejo obliko, ko se videli, da stvari najbrže ne bodo mogli preprečiti, delali so se, kakor da so se i oni spopri-jaznili s to mislijo in glasovali so v deželnem zboru za rešitev tega vprašanja v zmislu želje dra. La-ginje in vse hrvatske stranke. Toda le potuhnili so se, kajti še v zadnji hip, ko je zbornica poslancev imela reči svojo zadnjo besedo, ko ni bilo več dvombe, da trud hrvatsko-slovenske stranke
V tem je sedela Marica pri očetovi postelji, in različne misli so jej rojile po glavi.
Torej je postalo vendar res, kar je govoril oni dan Zaljan v nje sobici. Toda kako je to, da je ranil Dolina ? Sploh, kdo je ta Zaljan ? — In
Milan!--Ali ne bi bil lahko ostal v Mirnem.
Bog v6, morda se prav zdaj bojuje kje na Laškem ! In vendar se je vse dobro izšlo zanj. Saj sudaj še misliti ni, da bi dal Dolin njo tistemu, ki ga je napadel roparski in ranil!
Dolinova rana ni bila smrtna. Poklicani zdravnik jo je skrbno obvezal in strogo zankazal bolniku mir.
Za Dolina, ki se je zavedel že drugi dan, je bilo to nekoliko težavno, ker je bil navajen delati; toda moral se je ukloniti zdravnikovemu ukazu, tembolj, ker ga je rana hudo bolela.
Po tem dogodku tudi ni več tako puščal v nemar MArice. Klical jo je k svoji postelji in tu mu je morala praviti novejše vaške novice, ali brati kak Časopis.
Teden pozneje se je izvedela vsa Zaljanova prošlost.
Zaljan je vse povedal pred porotniki. Da je
pride do triumfa ob tem vprašanju — Še v tem zadnjem hipu oglasil se je bil istrski poslanec dr. Rizzi, da bi, hot6 intrigovati in sumničiti dobre namene hrvatsko-slovenske stranke, vse to važno vprašanje prikazal zbornici le kakor strankarsko željo naših poslancev, češ: da vse to bode koristilo le Hrvatom in Slovencem in da italijansko ljudstvo ne bode imelo ničesar od tega. Kak6 daleč more pri tirati človeka strankarska strast! Denimo, da bi bilo tudi res, da bode le slovanski del prebivalstva imel dobička od srečne rešitve tega vprašanja. Ali bi ne bila tudi v tem slučaju dolžnost italijauskim poslancem, da podpirajo stvar, ko vidijo, da Italijanom ne more škoditi ? Ali ni tudi in se posebno italijanskim poslancem — ker so v večini v deželnem zboru — dolžnost, skrbeti za povzdigo materijalnoga blagostanja po vsej pokrajini?! Ali ne?! Oni hočejo, da naš siromašni kmet ostani siromak za vse večne čase, oni nočejo, da bi naš siromašni kmet svobodno dihal 1! Od todi prihaja, da ne morejo brzdati svoje zavisti, ko vidijo, da kdo pokaže le nekoliko prijazneje lice temu nesrečnemu prebivalstvu naše Istre.
Nekoliko je imel že prav gosp. Rizzi, ko je namigoval, da bode to vprašanje izborno agitacij-sko sredstvo za našo stranko. Seveda mora to odpreti oči tudi zaslepljencem našega rodu, ako se naši poslanci morqo sklicevati na taka dejstva, ako morejo pred očmi naroda primerjati zlo voljo italijanskih poslancev se svojimi — dobrimi deli.
Ali vladi in parlamentu ne more biti v razlog, da ne bi se usmilila te naše tužne pokrajine, samo možnost, da bi ljudstvo utegnilo izvedeti, kakd skrbe ali pravo za pravo — ne s k r b 6 italijanska gospdda za blaginjo prebivalstva! Zadrega gospode ne sme biti v razlog za nadaljnje zanemarjenje itak že zadosti zanemarjenega ljudstva.
Tako se je zgodilo tudi: trud dra. Laginje in vse hrvatsko-Blovenske stranke istrske je poplačan obilnim vspehom — naše siromašno ljudstvo sejeiznebilo velikega bremena. Velikega bremena, pravimo. To breme je tiščalo ljudstvo neznosno; isto ni trpelo le vsled faktičnega današnjega dolga,
še mlad podedoval posestvo svojega očeta na Koroškem in da ie v par letih zapravil skoraj vse svoje premoženje. Ostalo mu je le še nekoliko polja. Tako je sklenil iti po svetu in si na kak način pridobiti kaj denarja. Na mnogokaterih krajih bi bil lahko dobil kakšno službo, toda zaradi njegove lenobe ga ni nihče maral. Ko je pa prišel v Mirno, seznanil se je v gostilni z nekim kmetom. Ta mu je pravil o nesrečni snubitvi Kriv-čevi, katero so Dolinovi posli raznesli po vsej vasi. In tako je Zaljauu šinila zlobna misel v glavo. Hotel je namreč iti k Dolinu, snubit Mdrico in jeden ali dva dni pred poroko lokavo od starca izvabiti Mdričino doto in še tisto noč pobegniti z denarjem. A ni se mu posrečilo. Kmalu mu je pošel še tisti denar, ki ga je dobil za oni kos polja, kar mu ga je še ostalo na Koroškem, in tako je sklenil oni dan pred poroko, prositi dva tisočaka na posodo in zbežati isto noč kam drugam. Toda, ker je bil vinjen in ker ga je vino zelo razburilo, se je vse tako nesrečno končalo. Nikdar pa da mn ni bil namen, da bi hotel raniti ali ubiti Dolina.
(Pride še).
ampak še veliko bolj, ker ni moglo seistiti svojih posestev invsled tega ni moglo dobiti nikjer cenega kredita. Radi par goldinarjev, ki jih je bil kmet v resnici še dolžan, Imel je svoje posestvo zamazano stotaki vknjiže-nega dolga.
Temu je sedaj konec po zaslugi naše stranke. Ob zaključku zasedanja spregovorila je gospodska zbornica zadnjo besedo: Dovršeno je; breme zemljiške odveze v Istri — je bilo! Čast diu. Laginji, temu izbornemu odvetniku — naroda!
N o n s e r v i a m.
Dopis iz duhovenskih krogov.
Profesor bogoslovja in državni poslanec dr. Scheicber je mož, kateremu doktor Anton Mahnič & Comp. ni kos v teologiji, se stokrat manj pa v politiki. Ker ste pred kratkim navedli v vašem listu, da dr. Scheicher v „Correspondenz-blattu" in .Vereinsblattu* drugače črta obseg pokorščine do škofov, kakor Mahničevi učenci, in da „Correspondenzblatt44 naroča in bere nad 5000 duhovnikov, je to zelo speklo pisca Slovenčevih člankov „Obsodba liberalizma". Težko je polemizovati s tem človekom, ker nalašč ne gleda nifi na logiko, ampak zmetuje v članek stavke kakor orakeljske reke in se vseja na stol nezmot-ljivega svetnika, nas pa deva med satane, oziroma liberalce. Piše namreč:
..Soča' in „Edinost44 sti iztaknili neke Scheicherjeve besede in sedaj peljeta v boj zoper papeža — dr. Scheicherja. Na to odgovarjamo (mi Slovencev pisec):
1.	Kdor čita .Correspondenzblatt" in .Ve-reinsblatt", mora vedeti, da ta dva lista besedne jemljeta v istem pomenu, kakor naši liberalci. Sta« viti ta dva lista v isto vrsto z liberalnimi, bilo bi najhujše razžaljenje za oba.
2.	Tudi če bi se bila izpozabila oba tako, kakor si želć liberalci, bilo bi to nam vse jedno. — Dr. Scheicher bi imel opraviti s svojim škofom, to bi bilo vse. Naša avktoriteta, katere se držimo trdno in neomahljivo, je namestnik Kristusa. Nje-gova povelja so jasna in odločna. Ne bomo prosili dovoljenja nikogar, ali jih smemo izvrševati. Čemu nastavljate ušesa, kaj pravi kak nižji duhovnik, katerega dolžnost je, izvrševati povelja učeče cerkve ? Pojdite dalje in poslušajte svoje višje pastirje, kateri imajo oblast nad nami vsemi.
Pokorščina je stvar, katera se z liberalizmom nikakor ne strinja. Saj je bistveno liberalizmu, da podira vse avktoritete, katerih moč ni v materi* jalni sili, ampak je duševna. „Non serviamMU.
Taka klobasica, v katero je povitih lažij in zvijač, je torej .Edinosti' v odgovor. A razrezati jo treba, da se bode videlo, kaj je v nji skritega.
Kdaj smo mi trdili, da peljemo dr. Scheicherja v boj zoper — papeža? Ne zoper papeža, ampak zoper van, ki zavijate papeževe besede, da bi si priborili gospodstvo na Slovenskem, navajamo trezne Scheicherjeve besede.
Ako .Correspondenzblatt" in .Vereinsblatt' ne jemljeta besed v istem pomenu kakor mi, jih pa mi jemljemo v istem smislu, kakor ona lista, ker mi nju citiramo in ne ona nas. Nadalje pravi „Slovenčev44 pisec, da ima za najhujše razžaljenje, tedaj za greh, staviti kak list po krivici med liberalne, a vendar nam dela to krivico in sebi ta greh, mož, pisatelj „Slovenčevih" člankov, ki zuabiti hodi vsaki dan maše vat.
Njegova logika pa štrli posebuo iz druge točke. Ne upa si pretehtavati, ali so besede omenjenih listov liberalne, ali ne, in tudi če bi se bila (lista) tako izpozabila, „mu je vsejedno, dr. Scheicher bi imel opraviti s svojim škofom, to bi bilo vse". — Tedaj pustite tudi nas pri miru, ko dr. Scheicherja besede ponatiskujemo. Tudi mi bomo imeli poala s svojim škofom, ne pa s kako ničlo iz ljubljanske škofije. Za nas Š6 bolj velja, ker naš list ua Kranjskem nima več naročnikov, kakor omenjena Scheicherjeva lista. Od tod se spozna, da ti ljudje hočejo prepir imeti le na Slovenskem in s slovenskimi listi, da bi nam jemali priliko, porabljati svoje moči za druge bolj potrebne stvari, bojć se pa boja z nemškimi teologi in politiki. Naj jim ti še tako živo sedajo za vrat, njim „je to vse jedno*.
Istino je pa dalje povedal .Slovenec-, ko pravi: .Čemu nastavljate ušesa, kaj pravi kak nižji duhovnik?" — .Slovenčevih" člankov gotovo ne piše kak višji duhovnik, ker so pisani zelo nizko in neumno. Piše jih kak nižji duhovnik in nikomu ni treba „nastavljati ušes', kakor sam pravi. Vendar pa piše mož oblastno in sodi vse naše zadeve, kakor bi bil on učeča cerkev. Učeča cerkev so papež, škofje in mašniki skupaj. Posamezni duhovniki ali škof, če je tudi pisatelj .Slovenčevih' člankov, pa ni učeča cerkev za ves narod in nima pravice skrivati se za isto, posebno ne, kadar piše politične članke. Nauke istinito učeče cerkve sprejemamo radi in smo jim pokorni. Te avktoritete, ki se v verskih rečeh gotovo trduo drži svojih meja, mi ne izpodkopavamo. Pač pa bodemo vedno izpodkupavali vašo avktoriteto, dokler jo bodete vodili na napačno polje. Dokler bodete učili nauk, da gre škofu, za katerega veljavo skrivate svoje sebične namene, „obedientia caeca in omnibus", da ima on oblast nad nami vsemi tudi v strogo političnih, gospodarskih in narodnih rečeh, in to pod pretvezo, da noben človek, razun škofa, nima določevati, kaj je versko, ia kaj strogo politično, gospodarsko in narodno vprašanje, toliko časa vam bode klical ves izobraženi slovenski svet na ušesa: .Non serviam!' V teh zadevah so si ohranila svobodo vsa ljudstva sveti, branil jo bode tudi narod slovenski do zadnjega diha. Branil jo bode tem bolj goreče, ker ga učita zgodovina in vsakdanja skušnja, da je imel ie nekaj izvrstnih višjih duhovnikov, ki so odprli srce za narod. Te je rad častil tudi kakor svetne svoje voditelje. Imel je pa, žalibog, tudi takih, ki niso umeli naših političnih, gospodarskih in narodnih vprašanj, ali pa ao jih iz človeških slabostij, lastnih v teh zadevah tudi.skofom, umeli krivo in tedaj delali krivice našemu narodu. Poslednjim nikdar ue veljaj slepa pokorščina v vseh rečeh 1 Tako nam govori naše krščansko prepričanje. In .kdor dela zoper svoje prepričanje, greši' — pravi sv. Pavel. S tega stališča nas ne premakne noben papeški izrek, ker nobenega ni.
Politiike vesti.
V TESTU, dne «7. jun«* 189«.
Svoboda v politiki. Pišejo nam iz duho-venskih krogov: .Slovenec' se večkrat dela velikega prijatelja dunajskih krščanskih socijalistov. Da je to prijateljstvo le navidezno, ker se nazori v bistvenih rečeh križajo med obema, naj pokaže nastopna dogodbica. Dne 11. junija t. 1. je bil velik shod krščansko-socijalne stranke v Gross-Floridsdorfu pri Dunaju. Navzoč je bil tudi dr. Lueger. O. Laux, župnik iz Jedlersee-a, katerega Lueger posebno čisla, je z veliko samozavestjo v svojem govoru na javnem shodu zagovarjal nezavisnost duhovnov na zgoraj, proti škofom, rekoč:.V politični h stvareh mi nima nihče ukazovati. Delam, kakor spoznavam za pravo. Noben duhovni višji pastir se ne drzne sovražiti katerega svojih podložnikov zaradi političnega prepričanja. Kaj se mi pa tudi more zgoditi P Kakor katoliškega župnika me ne morejo odstaviti, sem „noli me tangere". — Pripomniti treba seveda, da župnija Jedlersee ni v ljubljanski škofiji, tudi na Grintovcu ne. Ako pa .Slovenčev' urednik dvomi na resničnosti onih besedi, katere smo mi vzeli iz časnikov, naj nam postreže z izvirnikom, katerega pač lahko dobi od svojega prijatelja, krščanskega socijalista in duhovna Lauxa. Dvomimo, da bi to storil, ker mu ne diši — nekaj.
Nemški cesar na Ogerskem. Glasom današnjih dunajskih poročil pride nemški cesar gotovo na Ogersko kakor gost našega cesarja. Udeleži se velikega dvornega lova. Na posestvu nadvojvode Friderika blizu Mčhača delajo se že velike priprave. Iz poročila pa ni razvidno, kedaj pride. —
U s taj a na otoka Kuba. Španjska bode potrebovala za bodoče leto celih 400 milijonov, ako bode hotela nadaljevati vojno proti ustašem na otoku Kuba. Minister za kolonije je že dobil nalog, da stori potrebno v nabavljanje tega velikega zneska. — Kaj pa, ako se pokaže na vse zadnje, da so bile zastonj vse te velike žrtve ? Kolonijalna politika je res draga stvar za male in šibke države 1 O tem bi nam lahko zapela zanimivo pesmico — lačna Italija.
Ustaja na otoku Kreta. Vladni krogi turški so menda postali nekoliko mehkeji. Nastop vseh vlasti jim je menda vendar imponoval nekoliko. Včeraj je turški minister za vnanje stvari obiskal našega poslanika, a poslednji je bil pozneje v avdi-jenciji pri sultanu. Turčijajda je sedaj voljna privoliti v samoupravo Krete v mejah, zahtevanih od usta-šev. Turška vlada se je baje jela bati, da bi utegnile nastati še vse drugačne nevarnosti za Turčijo, ako bi se nadalje širila ustaja na Kreti.
Disciplinarna preiskava proti Baratieriju. Iz Rima javljajo: V kratkem se sestane posebni disciplinarni sv6t, ki bode imel soditi z vojaškega stališča Baratierijevo ravnanje v Afriki. V tem svčtn bode 5 generalov, predsedoval bode general Carlo Mezzacapo.
Različne vesti.
Zaradi praznika sv. Petra in Pavla odpade
prihodnjega torka zjutranje izdanje našega lista.
Poroka. Danes ob 4. uri pop. poročila se je v tukajšnji grški cerkvi gospodičina Z o ti j a, hči obče znanega tržaškega veleindustrijalca viteza Economa, z inženirjem Polyvio Zaffiro« p u 1 o iz Marzilja, členom svetovne bančne tvrdke Zafiropulo & Zaflri. V proslavo te poroke bil je po noči od minolega četrtka na petek v Economovi palači na trgu Stazione sijajen ples, na kojega se došli: ces. namestnik vit. Rinaldini, župan dr. Pit-teri, baron Reinelt, načelniki raznih oblastnij, konzuli in cvet tržaškega plemstva in denarne aristokracije. — Gosp. vitez Ivan Aleksander Economo je povodom veselega dogodka v svoji obitelji izročil županstvu 3000 gld. v ta namen, da se zasnuje ustanova v podpiranje ubožnih Tržačank, ki se pripravljajo na učiteljski stan, in pa 300 gld. za poiavnanje finančne pristojbine ter 1000 gold., koje naj ravnateljstvo tržaške mestne ubožnice razdeli med ubožne udove, ki imajo otroke. Nadalje je vitez Economo odredil, da naj vsi v njegovi sluibi stoječi uradniki in delavci, toliko trgovske tvrdke kolikor velikega mlina, praznujejo tri dni, t. j. danes, jutri in ponedeljek. Poklonil je vsem svojim uradnikom vsakemu toliki znesek, kolikor dobiva plače na mesec, delavcem pa toliko, kolikor ima vsaki posainičnik mezde na teden. S tem je pokazal vitez Economo vnovič svojo skrb za delavski stan in sočutje z ubogimi. To beležimo tem rado-voljniši, ker je vitez Economo jeden izmed onih, dandanes, žal, jako redkih tržaških patricijev, ki ie drže načela tolerancije nasproti Slovencem, kakor-šno je veljalo v dobi pok. Stadiona. Večina osobja v mlinu Economo je slovenske narodnosti, a nikdar ni bilo še slišati, da bi se tam Slovenci zapostavljali zaradi svoje narodnosti. — Delavci mlina izkazali so svojo hvaležnost in zajedno veselje s tem, da so kupili veliko, krasno izrezljano srebrno posodo za sladčice (bonboničre), kojo je v imenu de« lavcev izročil nevesti, g.Cni Zofiji, načelnik mlinarjev, g. Ivan Hvastja.
Novoporočencema vso srečo!
Mestni avet triaiki. Zaradi preobilnega gradiva morali smo poročilo o sinočni seji našega občiuskega zastopa odložiti na prihodnje izdanje. Za danes bodi omenjeuo le, da razprava o proračunu ni dospela do kraja, ker se je v debati o posamičnih točkah potrošilo mnogo časa. Vladni zastopnik, okrajni glavar vitez Schwarz posegel je večkrat v razpravo, izjavivši v imenu osrednje vlade, da vlada nameruje vsakakor znižati nekatere občinske doklade, da ostane morebitna prošnja mestnega svćta na vlado glede nadaljnjega ob-držanja dosedaujega davčnega sistema povsem brezvspešna in slednjič, da ga ni mosta v vsem našem cisarstvu, ki bi najpotrebniše stvari za konsum obdavčevalo s tako visokimi občinskimi dokladami, kakor Trst. — Prihodnji torek bode zopet seja.
Novi finančni ravnatelj v Trstu. Min. četrtek objavili smo med najnovejšimi vestmi, da je na lastno svojo prošnjo stalno vpokojen dosedanji podpredsednik tržaškega finančnega ravnateljstva, bar. Jurij Plenker in da je imenovan finančnim ravnateljem v Trstu dvorni svetovalec dr. Maks Schu-ster, pl. Bonnott. Kakor čujemo, je dr. Schuster še-le v svojem 37. letu. Svojo karijero je napravil v predsedništvu finančnega ministerstva. Pokazal se je dobrega jurista, kajti objavil je več strokovnih spisov o avstrijskem civilnem pravu: — Da-li
pa novi gospod finančni ravnatelj temeljito pozna deželne jezike Primorske, tega sicer ne znamo, ali to naj vzame blagohotno na znanje, da hodemo tudi v bodoče in ob vsaki priliki krepko reagovali, ako bi njemu podrejeni organi hoteli zapostavljati slovenski jezik italijanskemu in nemškemu.
Vsakemu svoje! — to je naše geslo. Dobro bi bilo, da novi gospod ravnatelj že sedaj vzame ad notam to nepremično stališče naše!
Zakaj čestitajo Lahi županu Trigariju ?! Kakor smo že omenili v današnjem zjutranjem izdanju, prihajajo zaderskemu županu Trigariju »-d vseh strani čestitke — vsled obsodbe urednika Jakida. Ne gleda na to. da utegne biti to veselje prenagljeno, vendar ne moremo razumeti pravega vzroka tem obilim čestitkam. Navadno se čestita le obtožen c e m , ako jih sodišče oprosti; tega pa še nismo čuli nikdar, da bi kdo čestital državnemu pravdniku, oziroma zasebnemu tožitelju, ako se mu je posrečilo, da je obtoženca dobro zašil. Tega neobičajnega, skoro da nečloveškega svojstva mi Slovani ne poznamo. Morda pa čestitajo prijatelji Trigariju radi tega, ker Jakid ni mogel dognati dokaza resnice o žalečih trditvah v dotičnih člankih?! V tem slučaju mu pa — po našem skromnem me-nenji — niso napravili posebnega poklona in bi mu bili izvest no napravil iveliko večo uslugo, da so molčali. Previdne, taktnosti pač ne poznajo nekateri gospodje. Še enkrat bodi rečeno: da mi »nerodni« Slovani gotovo ne bi bili tako — nerodni nasproti svojim somišljenikom.
V „Ciril — metodijski* dar za žensko podružnico sv. Cirila in Metoda nabralo se je dne 23. t. m. v veseli družbi pri gosp. Šabeć-u 28 kron. V isti namen daroval Anonimus 5 kron 46 stot., gospa Ema Abram 4 krone, gosp. Ivan Va-lenčič 2 kroni. gosp. Ivan Angeli 2 kroni in gosp. Jakob Klemene 10 kron, ker je vdobil „pravdo*.
Illet „TržaSkega Sokola" v Devin. Zadovoljstvom beležimo, da se že sedaj kaže mnogo zanimanja za ta izlet. Iz Gorice smo dobili poročilo, da je pričakovati tudi od lam lepo število gostov.
Pevsko druitvo „Slava* pri sv. Matiji Magdaleni Spodnji priredi, kakor že objavljeno, jutri veliko veselico s plesom. Veselica bode na vrtu gostilne g. Josipa Franko vida pri av. Ani. Na veselici bode blagohotno sodeloval tamburaški zbor il Skednja. Pričetek ob 6 in pol uri zvečer, zvr-šetek ob 3. uri zjutraj. Za slučaj, da bode jutri slabo vreme, prenese se veselica na ponedeljek. Opozarjamo naše mestne rodoljube na to veselico.
„Bralno društvo« v Nabrežini imelo bode svoj redni občni zbor v bralnici dne 28 junija 1.1 ob 10 uri, z naslednjim dnevnim redom : 1. Poročilo predsednika. 2. PoroCilo blagajnika (sklepni račun za iniuolo leto 1895t96). 3. Morebitni predlogi. 4. Volitev novega odbora. Sklepalo se vsakem številu navzočih društvenikov. udeležbi vabi
Iz Seiane nam pišejo: Že dolgo pojejo domači pevci v tukajšnji župni cerkvi pod neutrudljivem vodstvom g. Filipa Kitschel-a pri vsaki cerkveni slavnosti v obče zadovoljstvo ter do danes ni še nikomur padlo na um, da bi vabil tuje pevce na cerkveni kor. Le novomašniku čast. gosp. Colju, domačinu, ne ugaja menda petje požrtvovalnih naših fantov, ki pojejo radi brez nagrade le v čast božjo, ampak zahteva, da morajo za njegovo novo mašo pomagati pri petju še drugi pevci. Ta žaljivi zahtev odbili so domači pevci ter so izjavili, da ne bodo več peli, ako ne pojejo na dan nove maše čast. gosp. Colje. Ali č. gosp. Colja ni se dal omehčati ter ni hotel upoštevati opravičene razdraženosti domačih pevcev. Radi tega obrnili so se do g. Župana, ki se je zavzel za pravično njih stvar ter izjavil g. župniku, da kakor patroa cerkve ne dovoli peti v cerkvi sežanski drugim, nego domačim pevcem I Hvala g. županu na možkem postopanju. Radovedni srno, kako se stvar konča Ta kratek dopisič pa, ki se Vam bo zdel, čast. gosp. urednik, morda lokalnega pomena, primoran sem Vara bil poslati, da se ne bode očitalo sežanskim cerkvenim pevcem, ki se žrtvujejo vsako nedeljo in praznik v čast božjo, da so oni zakrivili, ako ne bode petja o novi maši č. g Colje. Zdi se, da je primer g. župnika rojanskega Jurce, ki je hotel imeti pri svoji instalaciji druge, kakor narodne domače pevce, kolikor toliko uplival tudi na č. g. Coljo. Saj božja
bode ob K obilni Odbor.
vrsto let
čast ne pridobi ničesa s tem, ako pojejo v cerkvi manj ali bolj izšolani pevci. Glavna stvar je dobra volja, izvirajoča iz krščanske pobožnosti. Teatralič-nih efektov pa ni potreba. Domač pevec.
Iz Senožeč nam pišejo: Nekaj smo doznali iz Trsta in to moramo pograjati. Zaloga senože-škega piva v Trstu ima svoj voz, kojim prevaža svojo pivo po mestu. Kakor je že tako navada, ima ta voz tudi svoj napis na reklamo v prilog tovarne. AH kak6 se glasi ta napis? „Fab brica birra diMenosecchia" in na drugem mestu — (Senosetsch). No, to za drugem mestu pisano nas ni iznenadilo prav nič, prvo pa zel6. Vodstvo zaloge je gotovo zajelo iz židovskega „Piccolo* tisto grozno spako „S e n o s e c c h i au, saj ima menda ta list poseben privilegij za preminjanje čisto slovenskih krajev in imen v laške. Zares, ponosni moramo biti, da posnemamo v vsem — Žide I Žalostno pa je, da se ravno od dotične strani tako grozno pači pošteno slovensko krajevno ime „Senožeče". Morda menijo, da radi spake „Senosecchia" tržaški Židje popijejo še enkrat toliko senožeškega piva? Ubožci, jako se motite!
Ali ne bi mogel morda naš občinski zastop kaj ukreniti proti takemu pačenju, in zlasti našemu g. županu bi položili na srce, da bi svojim uplivom odločno reagoval proti temu, da se pači ime našega trga. V druzih ozirih moramo pa res pohvaliti našega župana, kajti, odkar županuje on, je res že veliko dobrega storil za občino. V tem pogledu vso čast mu!
Do našega gasilnega društva pa se moramo zopet obrniti z vso odločnostjo: kedaj odpravite vendar tisti, na slovenskih tleh za slovensko narodnost žaljivi nemški komando?! Ali res hočete izgubiti naše simpatije ?	Več Senožečanov.
Nenadna smrt. Včeraj popoludne zadela je kap 701etnega duhovnika Vincenca Drago, ko-operatorja cerkve sv. Antona Padovanskega. Duhovnik je bil v zakristiji omenjene cerkve, ko ga je obšla slabost. Kljubu nagli zdravniški pomoči izdahnil je čestitljivi starček svojo dušo že po nekolikih trenotkih.
Tudi 461etnega voznika Dominika Pivo, sta-nujočega v ulici Amalia list. 16., zadela je včeraj k&p. Umrl je takoj.
Poskušen eamomor v zaporu. Spletni težak Viktor Urbanis iz Vidma na Laškem je v tukajšnjem preiskovaluem zaporu, ker je minolega meseca v Miljah z nožem hudo ranil svojo ljubico Ter ezo Zebokin. Predvčerajšnjem popoludne razbil je Urbanis okno svoje celice ter si koščekom stekla narezal žili na rokah. Rani mu je obvezal jetniški zdravnik in ga zatem poslal v bolnišnico.
Dvoboj, kakorinega ie nI bilo. Vitežki naši Madjari nadkriljujejo cel6 bistroumne Američane v — iznajdljivosti. Cel6 v dvobojih postali so originalni. Te dni sta se bila v dvoboju dva sinova junaškega Arpada na tak način, da bi bil cel<5 slavtiopokojni rabi Ben Akiba vskliknil: „Kaj takega še ni bilo!« — če bi ju bil videl. Stvar se je dogodila tako - le : Dva trgovca z jajci imela sta svojo trgovino v Budimpešti do nedavna skupno, potem pa sta se sprla. Vsak je odprl svojo trgovino za-se in tekmovala sta drug z drugim v gmotno škodo jeden drugemu. Dogovorila sta se na strašen dvoboj, kajti stvar ni mogla iti dalje tako. Dnč 25. došla sta po dogovoru na določeni kraj, oba oborožena — toda ne sabljo ali revolverjem, marveč vsak s košem, v kojih sta imela po 100 jajec. Te jajca sta si pričela metati jeden v druzega — vse po dogovoru — na 5 korakov daljave. Jeden izmed ujiju pa, ko se mu jo dozdevalo, da je že dovoljno oblit z beljakovino in rumenjakovino, naveličal se je metati jajca. Skočil je liki ris na svojega nasprotnika, ga vrgel ob tla in ga obdeloval s koščenimi svojimi pestmi, da je bilo joj I Ubožec obležal je na tleh, oblit ne le rumenjakovino in beljakovino, ampak tudi krvjo. Odpeljali so ga v bolnišnico, besuega njegovega nasprotnika pa so zaprli.
Koliko se stale slavnosti o kronanju carja. Pariški „FigaroM je povprečno izračunil, koliko denarja se je steklo v Moskvi povodom kronanja ruskega carja. Car je potrošil iz svojega ekolu 25 milijonov frankov; inozemske deputacije (tuji knezi in visoka gosp8da) potrošili so okolu 44 milijonov frankov in prištevši še to, kar je potrošila Moskovska mestna občina v slavljenje kronanja,
ter denar, ki so ga potrošili one dni neštevilni tujci v Moskvi, more se smelo trditi, da je došlo v Moskvo okroglih 150 milijonov frankov.
Najnovejše vesti.
Trst 27. Danes je dospel semkaj italijanski admiral A cci n i.
Dunaj 27. Cesar je danes v slovesni avdijen-ciji izročil nunciju Agliardiju kardinalski klobuk. Prisotni so bili skupni ministri ter avstrijski ministri in drugi dostojanstveniki. Potem je cesar vsprejel novega kardinala v avdijencijo.
Dunaj 27. Nj. Vel. cesarica odpotuje dne 1. julija na Bavarsko. Tam ostane 14 dnij, zatem se poda v Išl.
Beligrad 27. Knez Nikola Črnogorski dospel je danes semkaj. Srbski kralj vsprejel ga je prisrčno.
Rim 27. Papež je včeraj vsprejel deputacijo Malornsov, ki je došla v Rim navlašč za to, da se zahvali, ker je Sembratovič povišan kardinalom. Avdijencija trajala je jedno uro. Sv. Oče se je pohvalno izjavil o kardilu Sembratovičn, pokazivši zajedno živahno svoje zanimanje za napredovanje katoličanstva v Malorusih.
Aleksandrija 27. List „Egyptiau Gazette" poroča, da odpošlje Angleška oktobra meseca vojsko 160.000 mož v Egipt.
Atene 27. Izvzemši nekoliko pretepov, je mir na Kreti. Vse pričakuje izida diplomatiških pogajanj._
Trgovinske bmojiKvke in veatl.
JJttaltnpeita. ['Senica 7.« jenon 6.42-fi.43 fn.-i.u-H *a juni 189« 6.27 .to 6 33	Oves za jesen 5.27—5.29
M* zu jesen 5.32 5.34 Komita za juli-avgust 3.88-3.89 -— juni 1896 3.82-3.89 nova f. 3.95—4.10.
Pšenici* iiovft- od 7* kn. f. 6'55 - d-70 o«i 79 Mlo 6.65—6.75.. o-? 80 kil. f. 6.70—6.80 od 81. km. : «-75 -6*95, od 82 kil. for. 6.70- .6.80 Ječmen proso 810—« 40.
Pšenica: Trg zopet mlačen, 5 nvč. ceneje. Prodaja 20.000 mt. Ht. Ove« 5 nč. ceneje. Vreme: dež.
Praga. Nerafinirani sladkor for. 13.40, oktober-december 13.50. Neodločen.
Praga. Contritugat uovi, poatavljne v Trst s carino vrod odpoiiljiUDv prečoj f. 84 75 —.35 Conoame 36.60—37. Cetvmui 3775---. V glavah (sodili) 39.-39.25
htvr-i. i* hvm Sttuton i;oort Avttritge za juni 71*75 i« oktober 70.50, bolje,
Saratm-ff. santo* gumi »vri«*« r» juli 59.25 za september 58.25 za december 58.75. Bolje.
TRST 27. Kava. Položaj našega trga se ni spremenil niti najmanje, kar se dostaje cene in razprodaje. Y zalogi je 88. 690 met. st.
Sladkor. Predno stopi v vegljavo novi zakon, popustil je kartel na kontigentu se 27,%. To ni mnogo. Zaloge niso mogle provzroČiti nikakoršne promene v cenah. Sploh menimo, da so dospele cene — vsaj za nekoliko časa — do vrhunca. — V skladiščih imamo 11.300 met. st. in 220.000 met. st. transita Centrifugal stane f. 15'/*- Ako dodamo tej ceni še užitninski davek in eksportno premijo, t. j. 13'/,, dobimo potem f. 28J/4. Po takem zasluži kartel sedaj pri v«akih 100 kilog. ob resnični vrednosti f. 15'/. — celih 6 gld., torej kaci h 40"/,! To je breme, koje občuti ljudstvo bolj, nego pa davek, kajti veliki dobiček nekoliko milijonov, ki ga dobiva kartel, spravljajo v žep le nekateri bogataši.
Petrolej. Tudi tu imaino zopet kartel, vsled česar so ni znižala cena, kakor se je bilo pričakovalo. (Govorilo se je o znižanju za 1 •/, gld. Tudi tu veljajo iste misli kakor gori.
Modra galica. Vsled neprestanega deževja nepričakovano povpraševanje. Cena je bila že poskočila na gld. 34 do 36, danes pa je padla na 31. Bati se je pa, da poskoči zopet.
Žveplo se jo tudi silno podražilo v Siciliji. — Tukaj bc dobiva I. vrste po f. 2*80 do 2*90 vreča.
Slanina in mast mlačna.
Otrobi, Navadni Economo bi se dobili ie druge roke po f. 4. Mlin zahteva nekoliko več. Drobni, levuntinski, po 3-60 do 3.70.
Moka nespremenjena, mlačna. Tu navedemo nekoliko cen: št. 0 f. 12.80; št. A f. 1190; št. 2 f. 1150; št. 3 f. 10-70; št. 4 f. 10*10; št. 5 f. 9*60; št. 6 f. 8*50 ; št. 7 f. 7*50: št. 8 for. 6. -
Mlin „Vereinigie Ofen-Pestlier« : št. 0 f. 12.30; št. 1 11.90; št. 2 f. 11.50 ; št. 3 f. 11.-; št. 4 f. 10.40; št. 5 f. 9.80; št. 6 f. 9.30; St. 7 f. 8.10 in št. H f. 9.70. -
u unn|«KiTbor!iia 27.
Državni dolg v papirju „ „ v »rebru Avstrijska rentu v zlatu „ „ v kronah Kreditne akoijo . . , London lOLnt. . .
Napoleoni......
20 mark . . 100 itali. lir
dane. k
101.30 101.40 122.40 101.05 351.10 119.90 fl.521 11.75 44 40
včeraj 101.30 101.35 122.60 101.15 »49 50 119.95 9.53 11,76 14*50
VABILO
na
L izvanredni občni zbor
Tržaške posojilnice in hranilnice,
registrovane zadruge z omejenim poroštvom.
kateri bode
v nedeljo, dne 5. julija 1.1. točno ob >210 url predp.
v prostorih 9JJelulskeij(t podpornega društva* (Via Mol in piccolo št. 1) DNEVNI RED: I. Prememba zadružnih pravil.
K obilni udeležbi vabi
Nacelništvo.
NB. Ker po 49 zadr. pravil občni zlior, sklica za 21. t. m. ni bil sklepčen, sklicuje se v smislu istega ^ na 5. julija.
/'. JV.
Začasni odbor društva za pogozdovanje in olepševanje Nabrežine in okolice uljmlno vabi slavno občinstvo na ustanovni shod, kateri bode v nedeljo, dne I. julija t. 1. točno ob 10. uri predp. v občinskem uradn s sledečim dnevnim redom:
1.	( itanje in pojasnjevanje drnitvenih pravil.
2.	Volitev stalnega odbora.
$. Razni nasveti in pogovori.
V Nabrežini, dne 20. jnnya 1896.
Začasni odbor.
Na glasoviru
bi podučevala na svojem domu _	kakor zunaj učenka prve učiteljice.
Zmerno plačilo. Ograda 477 (Vrdela pri sv Ivanu).
V mirodilninah
ulica Barriera vecohia it. 35 in Sette fontane št. 5 je na prodaj blago prve vrste, kakor: prah za mrčese, rimsko žveplo itd., vse po jako nizkih cenah. Brachetti Lulgl.
RrattP Rihari^ izdelovatelji ogljav sv. Petru, Dl fllJO lllliai lb) priporočajo svoje zaloge vTrstu: Via Pondares st. 1, Piazza tleli n Valle 2, via Madonnina 2, Piazzetta Cordaiuoli 2, z uhodom tudi v ulici lorrente po najni^jlla cenah. Oglje I. kakovosti, karbonina, kok, drva na metre itd. Naročbe so spremljejo tudi z dopisnico.
G. Tdnnle«
Ljubljana.
tovarna strojev in kovačnica
za kotle.
-----
Specijaliteta:
žage in stroji za obdelovanje lesa
ZALOGA OGLJA in DRV
Danijel Pili in, v Trstu, ulica Scussa.
Bukovo oglje I. vrste 100 kgr. gld. 3.—; drobno oglje gld. 2.— ICO kgr. — Kok iz občinske plinarne Tržaške po gld. 2.— 100 kgr., gld. 1.— 50 kgr. - Petrolej po 16 nvč. Postrežba točna, tudi na drobno.
i/ tr	&
__g? —.' »> " i»»—i f
>"I—" 5
mr T JMMlMHMl'11-H *■>
iluić.....
je kot
primes k bobovi kavi
edino zdrava kavina pijača.
Dobi ae povaoil, pol kil* na 25 kr.
Sr turilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih iedelkov j* treba pa&iti »a izvirna voje t imenom
Kathreinep
Liniment.' Capsici comp.
h sidrom
iz Richtorjeve lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo ; dobiva p« 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah, Zahteva naj se blagovoljno to splošno priljubljeno domače sredstvo na kratko kot
Richterjev liniment s „sita"
ter naj se previdnostno vsprojmojo lo take stekla-nico kot pristne, ki itnajo znano varstveno znamko „sidro".
Richterjeva lekarna
„ Pri zlatem levuu v Pragi.
Fraitfo Toman
podobar In pozlatar, Križevniški trg št. I. Ljubljana,
se priporoča preč. duhovščini za izdelovanje cerkvenih in Bobnih del po nizki ceni in priznano natančni izvršitvi. V zalogi ima sv. Razpela, okvire (Goldleisten) slike, c6fe,
kroglice z.i vrvi itd. •AlAeaiAlAlAAlAlAli
J
Janez Dogan
mizarska obrt in zaloga pohištva v Ljubljani
Dunajska cesta v Med jatovi hiši priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izvrstno nrejeno
zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd.
— Ceniki a podobami so franko na razpolago. — Najnižje cene, izborno blago.
»
I
®
I
e
I
16655555555555555595111 Zaloga pohištva
tvrdke Alessdndro Levi Minzi
Trst. Via Riborgo, 21 in Piazza Veochia št. 2, nasproti prehodišču pod ljudsko šolo v starem mestu.
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. ' !il — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
5555 5555 55555555agQ5i;555515555555555555Cjjagggggj|
Pekarija in sladčičarna
ulica Stadion, 20.
Trikrat na dan svež (frifien kruh. — Prevzem <■ domači kruh v peko Raznaša so kruh po stanovih, krčmnh in gostilnah, oddajalci dobe odbitek. Moke navadne in fine na debelo in na drobno Raznovrstne sladčico ukusne in po ceni, biskote
Via Nuova na vogalii vla S. Lazzaro
Nove naročbe najmodernejšega blaga za spomladno sezono so nam uže prispele in so: Perkali, sateni, volnene tkanine za gospe in gospodo. Veliki izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstne barve in velikosti.
Zaloga vsakovrstnih potreb za šiviljo, krojače in kitničarke. Uzorci na zahtevofranko. Blago se razšilja poštnine prosto. Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zu-najnim naročnikom se priporočata udana Alte & Zadnik.
Svarilo. Neka takozva.ia tvrdka, ki Uguje na Dunaju z urami, uporablja naš oglas in ponuja ure z zvezdam i po 6 gld. Te pa so običajne Goldin ure, koje prodajamo mi po 4 gld. Vsakdo naj zatorej vrne uro, ki nima na kazalniku in na stroju znamke Hartford TVatch Jt Co., ali pa naj se obrne do nas, da ae potegnemo za njegovo pravo.
NOVOST!	in .. NOVOST!
Cena samo 10 gld.
Reformovana ura z zvezdami
od Hartford Watch Company
izpodrine švicarske ure popolnoma. Ta reformovana ura, katera ima popolnoma nov zlstem, je gledd natančnosti in točnosti edina svoje vrste. Ta reformovana ura dopošilja se v umetno cizeliranih masivnih okrovih iz zlata, „fa^on". Zlato fafon je nova zlato-barvena kovinska zmes amerikanskoga izvora in nikakor ne samo zunanje pozlačenje ali platiranje, marveč jednaka zlata barva kakor zunaj gre skozi vso kovino ter se isto zdrži proti kislinam ravno tako, kakor pravo zlato. Vsled popolnoma nove posebne kovinske zlitvine no dajo se te reformovane ure razločiti cel6 od veščakov od pristnih zlatih ur, toliko gledd zunanjosti kakor tudi umetnega dela. Mi prevzemamo največo garancijo, da ta reformovana ura Hartford Watch C.o ne zgubi nikdar podobe zlata. — Cena s 3 pokrovi iz zlata fa?on (s koČ-nim pokrovom „Savonette") samo lO gld. Stroj reformovane ure je tako eksaktno in točno napravljen, da moremo jo priporočati vsakemn, ki rabi zanesljivo uro. Vsaki uri pridenemo triletno pismeno garancijo. Vsak je opravičen tekom
8 dnij zahtevati denar nazaj, ako mu naša ura ne ugaja.
Naj se ne zamenja reformovane ure od Hartford \Vatch O.o stičnimi manj vrednimi fabrikati. Razpošilja proti povzetju flrma ur
Anton Rix & brat,
Dunaj, II. Prateratramne lO.
Primerno verižico iz zlata „favon", Faijon Sport 3.— gld.	__
Domača tvrdka
Anna Hofbauer
v Ljubljani.
Velika zaloga
cerkvene obleke, orodja in posode.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstneje, trpežno, krasno
blago, za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, plnviale, dalmatike vohune, albe, koretelje, prte itd.
sploh vBe, kar se rabi v crkvi pri službi božji — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — ^sdelnje ročno 1 pošteno po najnižji ceni banderu in vso drngo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati r.a domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih t vi dk, društev in potujočih agentov.	. , .
Zagotovlja hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličničnejšim spoštovanjem se priporoča
Ana Hofbauer,
' lm e j i t e 1 j 1 o a zalogo cerkveno ohleke,
v Izubijani, Gledališke ulice 4.
gostilničar v Trstu, ulica Solitario št. 12
priporoča gosjiodom krčmarjem v Trstu in v Gorici kakor tudi okoličanom Goriškim in Tržaškim ter posamičnim obitelj em svoje izborno vipavsko vino in pa izvrsten rieling
i -a lastne svoje zaloge
v PRVAČINI štev. 94 in v TRSTU, ulica Solitario štev 12.
Zastop dvokoits „Swift" iz orožarne v Steyru
imata podpisana	v
v Gorici, na cesti Fran Josipa (Corso) st. 4.
(nasproti Kledifične kavarne). Lastna izdolovalnica dvokoios „Ilirijažičnih blazin (Drrtthmatratzun), popravljalnima dv> k iioR, šivalnih strojev pušk itd. Nunska ulica 14: Prodajalnico šivalnih Htrojev, puSk, streljiva in drugoga orodja pa imata
Sauni^ & Dekleta,
v Nunakt ulici it. 10.
Cena. 1 gold.
Navodilo v vsaki škatliici. Pošiljatve na zunaj po pošti, ne da bi ho označila vsebina.
Srebrno kolajno odlikovana. —^ftE
Pariška Luizina Crema
je svotovnoznano krasilo, koje so pripoznale prve lekarske avtoritete za najlepšo; je uradno izkušeno ; neškodljivost zajamčena. Ta cr«ma napravi kozo snežno belo, nira-inorju jednako gladko, mladostveno svežo, nima v sebi Škodljivih prineskov živega srebra, ali drugih, koži, ali zdravju škodljivih snovij. Bodite, dame, oprezno o kupova-nju crčine in ne kupujte škodljivih, ničvrednih ponarejanj. Zalitcvnjto povaodi parnko Luizino Crčmo in no uničujte si polti ničvrednimi, drago plačanimi ničarijami.
Generalni zastop in skladišče ima jedino:
Alozij Sl&ma v Pragi,
Krdl. Vinohrady, JPalackeho St. 7 n.
Zaradi priročnosti občinstvu osnoval sem razprodajo na drobno po vseh večih mestih po lekarnah, trgovinah mirodij in profumerijah.
Lastnik politično društvo „Edinosti'. Izdavatelj iu odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc, v Trstu.