240
Dobra gospodinja.
1. Je delavna. Kadar vstane, moli s svojimi ljudmi angeljsko pozdravljenje; keršanski in pobožni Ijddje ne pozabijo tote dolžnosti. Delavna gospodinja se vsede pozimi h kolovratu s hčerami ali deklami in začne presti. Druži-nica si lepe pesmi poje ali pa ji mati kake lepe zgodbe pripoveduje.
Kadar je dan, začne ona, ali pa hči ali dekla postiljati in hišo v red spravljati; pomete hiše, priklet, kuhinjo, pod-stenje in vse v hramu in okoli hrama, da je vse čedno in snažno. Zdaj gre kurit in zajterk kuhat za domače, ali pa tudi za težake (delavce), če jih ima.
Kadar male detca vstanejo, jih spravi v red, jih umije, počeše, obleče in jim veli moliti, kteri že vejo, kteri pa še ne vejo, jih uči moliti, in  potem jim jesti da.
Ona opravlja živino sama , ako hči ali dekla tega ne stori; da kravam jesti, jih podoji (pomolze), popravi štelo; poklada pa ob pravem času in napoji živino o poldne , in tako dela na večer, pa lepo nastelje, da živina snažna leži. Veli tudi vsaki dan krave počesati in hleve izmetati (izki-dati), ali pa to tudi sama stori. Ravno tako tudi oskrbi svinje, da niso zapušene ali sloke, in perutnino in drugo živad.
Kadar je že zajterk kuhan, da ljudem in delavcom jesti, in potem gre vsak k svojemu delu. Dobra in delavna gospodinja gre tudi k delu na njivo, na travnike, v gorice, v les, in kjer koli delo ima.
Kadar se zemlja odpre na sproletje (spomlad), si dobra gospodinja skopa in poseje glavatičnjek; si skopa grede in poseja salato, posadi semensko repo in zelno glavje ali korenje za seme; posadi grašič ali venotnik, semensko merkevco (korenje), rože in drugo sočivje.
Dobra in delavna hišna mati svoje detca uči delati, kadar so že zato; vsakemu da primerno delo. Fantiči se morajo možkih del učiti, dekline pa ženskih, morajo presti v jutru in večer, morajo se učiti kuhati, kruh mesiti in peči, motiti in maslo delati; na gredah delati, rezati v goricah, žeti, kopati, in vsako njim potrebno delo, da se ga vejo podstopiti, kadar se gospodarstva primejo.   Ako nimajo
premoženja, se morajo otroci, posebno fantiči, kako rokodelo ali moštrijo učiti.
Dobra in delavna gospodinja skrbi, da se vsako delo dobro in ob pravem času opravi, da se nič ne zamudi in na kvar ne pride. Zato ona sama za delo prime . da je dober izgled svoji detci in družini.                  ^Dal. prih.)
Dobra gospodinja.
(Dalje.) 2. Dobra gospodinja je skrbna, — to je, ona ne tlela in ne opravlja samo dela v hramu (hiši), zunej hrama, po njivah in inde marljivo, temuč ona to, kar se spravi in pridela, ve obdržati in zredoma pohasnovati in ne potrati ničesar, da, če je mogoče, stari pridelek do novega segne; zato pravijo , da gospodinja tri vogle hrama podpira , gospodar pa le enega samega. Preden pa • skrbnosti gospodi-nini govorimo, moramo preiskati: odkod tota povest izvira, da gospodinja tri vogle hišne podpira, gospodar pa samo jednega. — Nam se vidi, da najbržej ta povest od tod izvira , da so v starih časih, posebno pri zidovih in dragih juterčanih, kjer so velike gospodarstva imeli in so se gospodarji bolj z bojem, tržtvom, sodbo in občinskim ladanjem pečali, kakor pa z gospodarstvom, to skrb ženam prepustili , ktere so doma bile , kadar so možje po svojih zunanjih poslih odšli ter so samo zapovedali, kaj in kako naj se to in uno stori. To nam kažejo prislovice kralja Salomona 31. 10 — 31. od močne žene in dobre gospodinje , in tudi posvetna zgodba. Še zdaj se po nekterih krajih tota šega nahaja , da večidel gospodinje s starimi, otroci in družino doma gospodarstvo oskrbavajo, možje pa so bojniki, trgovci, brusari, kteri po svetu hodijo in krajcar iščejo, kakor je to pri Graničarjih, Kočevarjih in druzih šega. Mož, kakor glava pri hramu in dober gospodar vse zravna in ukaže, kaj in kako bi se moglo vse opraviti, in spravi vse k hramu, kar je potrebno za strošek, obleko iu gospodarstvo, posebno dnar, in ne more zmiraj doma biti, ampak mora pogostoma po zunanjih poslih iti, da kaj zasluži , in tako en vogel hrama zdržuje. — Dobra gospodinja mora zdaj sama gospodariti, vse opravljati in oskrbovati, in tako ona tri vogle hiše zdržuje. Drugi vogel ona zdržuje, da s spravljenim dnarom tako ravna, da do novega segne; tretjega zdržuje, da detco, pohišuo delo in živino oskrbuje; četer-tega pa zdržuje, da zunanje delo na polji in indi oskrbuje, kadar gospodarja doma ni.
3. in 4. Dobra gospodinja je redna in snažna. — Ona skrbi za lep red in snago zvunaj hrama, kolikor to v žensko delo spada. Hram je čeden in lepo pobeljen, dvorišče lepo pometeno. V hramu ima vse v lepem redu in v snagi. V hiši so postlje in vse druge reči lepo pospravljene, miza in klopi izbrisane, glaži umiti in tla pometene. V prikleti, na hiši, po kleti in v kuhinji ravno tako. V hlevu je živina snažna in očesana, ima nastlano, da ne stoji v blatu. Ograd ima lepo obdelan in obsajen s salato in s sočivo. Kadar jedno gredo salate sprazne, si ve drugo skopati in nasaditi ali posejati. Tako lep red in snago ima tudi pri perilu ali platenini, da njeni ljudje in detca ne hodijo nesnažni ali raztrgani; obleko jim zakrpa in opere za pravega časa.
5.   Dobra gospodinja je učljiva. — Ona ne dela nič nečimerno in slepo, ampak razumno; vse premisli, kako bi si kaj popraviti mogla, ne ostane pri starih šegah. Ona pazi, kako drugi kaj delajo, in če kaj boljšega vidi , si nauka vzame. Ona za svet praša druge, kadar si sama ne ve pomagati, kako bi si kaj podstopila, in tako se skozi več nauči za svoje gospodarstvo. Ona se varuje vraž iu prazna vere, in ve, kaj gospodarstvu hasne, kaj mu škoduje.
6.    Dobra gospodinja je pobožna. — Ona s svojimi ljudmi opravlja skrbno pohišno božjo službo. Ona ne da tudi očitne božje službe zamuditi, deca in družino pošilja v cerkvo k božji službi pa k spovedi. Kadar male deca k razumu pridejo, jih uči molitve, jih k Božji službi in k spovedi spravlja, kadar so že zato. Kakor dobra in pobožna mati daje otrokom pohišni strah, da morajo bogati, mirni in tihi biti, pa ima zmiraj šibo kakor znamenje hišnega straha za tramom.                                                       (Konec prih.)
248
List 31.
Dobra gospodinja.
(Konec.) 7.    Dobra gospodinja  je pravična.   —   Ona je pravična   proti   vsakemu.    Svoje   otroke   vse jednako   ljubi  in
rada ima. Vse jednako uči in oskrbuje in vse jednako v strahu ima. Proti družini je ravno tako pravična; vsakemu da, kar mu gre. Delavci ali težaki ravno tako svojo pravico in plačo dobijo , kakor jim gre. Vsak je zadovoljen, vsak jo hvali in vsak ji rad na delo gre.
8.     Dobra gospodinja je modra. — Ona vse dobro premisli, kar dela, in kako bi kaj boljše napravila; z mirnim srcom in s čednim jezikom graja in kara blodnosti otrok in svojih ljudi, kajti beseda modrosti je na njenem jeziku. Vraž in praznih ver nima. Ona ve vsakemu lep nauk dati in dober svet, svajo potolažiti in mir med ljudmi napraviti, zato pa dosti velja pri sosedah, ki jo pogostoma hodijo sveta prašat.
9.   Dobra gospodinja je trezna. — V jestvini in pit-vini je zmerna, ne da bi se spozabila ; pijanost je deleč od nje. Ona pohujšanja ne dava ne deci, ne drugim ljudem, ker ve, kaj nezmernost na telesu in duši škoduje, da hišo-vanje podkopuje, in da se pijanost nikomur grše ne prileze kakor ženski.
10.     Dobra gospodinja je poštena. — Njeno zader-žanje je pošteno, ona se ve povsod med ljudmi pošteno v besedi in djanji obnašati. Ona vsakemu poštenje in čast skazuje. V svojem zakonskem, udoviškem ali samiškem stanu je poštena in zvesta.
11.     Dobra gospodinja je m i rovi t na. — Ona mir ljubi, ker ve, da je mir velika sreča pri hiši. Vsaka stvar si mir želi, človek pa posebno. Črv se mota , če ga potlači, ker glasa nima, s čem bi se branil in na pomoč zval. Mirovitna gospodinja ve molčati, kadar ni treba gučati ^govoriti), da mira ue odpravi in nikogar ne razžali.
12.    Dobra gospodinja je dobra hišna mati. — Ona je skrbna za svoje otroke in družino , jih ne zapusti ne v zdravji ne v betegi; posebno spoštuje svojega tovarša in za-nj skrbi. Je dobra za svoje domače, sosede in težake. Ona da strah otrokom in družini, da pohujšanja ne delajo in grešnega življenja nimajo. Ona je dobrotna^ do potrebnih in sirot.                                                                S.
256